951 Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna'ÌTr“520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstTT — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. OBNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 136 XII ST S «9 IS O TA, 21. .111,1.1 A J»5i. CENA 20 LIR BISTVO SlilBA V.I H HA Hit ITI* A O TRŽAŠKEM OZEMLJI DOR JE DANES PROTI STO ^ bernske note. Op. ur.) zani- !*elo, ki zavzema danes v za w ^ni politični konstelaciji (pod- ri i rot t(*U mi) pozicijo, ki je ni ime-v trenutku, ko je tristranska zagledala luč sveta». Te be-je napisal «Il Progresso», uradno Ut o fašistično glasilo italijanščini in torej prihaja-iz vira, ki ga ne moremo sma* n za dvoumnega. pomeni, da so Uto fašisti v fstu povedali v prepostejših ^dah to, kar je povedal Tito ^ojem govoru v Črni Gori, ko aja Odgovarjal De Gasperiju. Po* molčal* so pač, da se pred svetom jev^a/o s svojo pripadnostjo za* "3. ^emu vojaškemu bloku, s «zaslugami» v pripravah ;t)3 novo vojno in da se zato čuti io tako močne, da lahko ob-lot1 ino odgovarjajo De Gašperi-rtf J’ ki «ne zavzema v zahodni po-konstelaciji pozicije, ki jo e H „1 odkritosrčno in preprosto * 'fašistično priznanje o njiho-1 . ^ipadnosti vojnemu bloku, ki ^ ^ načeljujejo imperialistični ..°?i ZDA, pa nam predvsem eli* »ti sedanjih šovinističnih iz- glede Trsta in STO z ju-' , Cistične in klerojašistične St Il 1 ' \'t 'j eres* «zahodne politične kon-acije» zahtevajo pač, da se ^rstu >n STO utrdi in po mož- ovekoveči sedanje stanje S 0!^ prav «zaradi pozicije», konstelaciji zavzemajo ti- ■v SiSl ■ '“u. Postavljati danes tako S>o, kot so napravili neka-1 o italijanski iredentistični kro- pristaš vojne in suženjstva Pozivamo vse poštene ljudi našega Ozemlja brez razlike v političnem mišljenju, naj se združijo in odločno zahtevajo uveljavitev vseh določb mirovne pogodbe z Italijo Wjena vsebina (t. j. vsebina okupacijo cone B, ker hočejo, da 11 tudi bližnjo Jugoslavijo, t. j. «majo oni». za osvetlitev resničnega po- «škega in napadalnega opo-kt vPrašanje priključitve STO Trsta k Italiji pomenja mo- B» le ihiperialistične in titojašisti- ji' napore k dokončni rešitvi 1 j; ^ vprašanja v smislu utrditve pj i riJega stanja okupacije. Zato Gasperi v svojem govoru z ledeno vodo pametnjako- 4% ki so zaradi sedanje poli-‘e ZVv zagnali vik in krik S spraševali, če so zahodnikt /bili na volilni trik z dne 20, S 1948, 5-1 [Jetija pa smo, da je imel in Ves hruP 0 STO in Trstu da-^ii C’e^,Ie-^e namene. Ze samo I1" >o, da so se klero/ašisti in j3' fašisti spustili v ta hrup z “in,' ... %i svojimi propagandnimi j».1 in sta se zato oglasila ce-’ Pif Gasperi in Tito, nas pre-i’ ,i ih, ;e, da sta v tem trenutku it Q navskriž dva ločena na- l'J ureditev vprašanja STO. ; ^leriška in angleška vlada sla t (j °jih izjavah dovolj jasno po-y da je tristranska nota že bi bila tudi italijanska vlada zastopana pri upravljanju tegavai-nega napadalnega mostišča. Ti-tofašisti in indipendentisti vseh vrst pa tega nočejo. Najbrž tega nočejo niti ameriški gospodarji, ker vedo, da je Trst življenjske vojaške važnosti za Tita, le indirektno pa je važen za De Ga-sperija. Zato pa se zavzemajo za stanje, ki vlada danes na STO. Zato pa lahko «Progresso» govori o pripadnosti «zahodni politični konstelaciji» in se nanjo sklicuje kot na dobro zasluženo kolajno. V tem se s titojašisti in indipendentisti strinjajo tudi vodilni krogi takozvane «slovenske narodne liste», ki danes po imperialističnem receptu pravijo, da je STO že ustanovljeno in se torej strinjajo le s preimenovanjem sedanjih okupacijskih oblasti, kar pomeni, da niso za dejansko ustanovitev STO, za normalizacijo našega življenja in za prihod guvernerja. Oni so kot vsi ostali indipendentisti za ovekovečenje sedanjega stanja, ne pa za ustanovitev STO po določilih mirovne pogodbe. Iz vsega tega izhaja nek zaključek, do katerega smo prišli že pred tremi leti. Vsi: demokristjani, italijanski iredentisti, indipendentisti, jugojašisti in vodilne osebnosti «lipe» podrejujejo vse svoje interese in predvsem pa interese našega ljudstva, slovenskega in italijanskega, interesom vojne ih utrditve vojnega bloka. Zato nočejo dejanske ustanovitve STO in uveljavitve vseh določb mirovne pogodbe. Uveljavitev določb mirovne pogodbe, ki je za Tita postala «brezpomembna» krpa papirja, bi pomenila razbitje imperialističnih načrtov Izjava tov. Katre o grožnjah proti njeni družini 'jjl C-',ena v staro Saro’ kjer hra- '^,, 'T.perialisti vse take trike, lijj “žOo le za trenutne utrditve P I, De.?a položaja v podrejenih (l \afl- Prišlo je tudi do pol-' i £d namiga o spremenitvt j C« sedanjih okupacijskih ob- ^; (V ki se ne bi več nazvale uprava», marveč «pred. I 1 OZN». Menjali bi pač Vse pa bi ostalo pri Anglo-ameriški tanki bi II imeli svoje vaje po po-iuš°fašisti Pa bi lahko p,,: ij^° kričali: «Tu je Jugosla- ^ teJ podlagi se vsi strinjajo. I CNstj'ani’ vs‘ ostali italici H iredentisti, titopendenti-V* * ^'rieiopendentisti, titojašisti .j! 7, lpdrji». Poti pa gredo nara- .^d,11 hačinu izvajanja tega i[l lj' italijanski iredentisti sku- ^ doseči štiristransko upravo oporišča, v katerega bilo spremenjeno STO. i; v ®a zahtevajo anglo-ameriško k 11 «Delu» in «Il Lavoratore» s prošnjo objave: Dne 11. julija t. I. okrog 13. ure sem na Opčinah srečala titovska funkcionarja Stanislava Boleta - Tomaža in Nado Kapu-novo. Ob srečanju s tema pri-stašena tiste tolpe, ki danes mori in preganja po Jugoslaviji naše. najboljše brate in je pred nedavnim umorila mojo lastno sestro, sem jima zakričala: «Pro-kleti morilci!» Ob tem vzkriku je titofašisti-čni funkcionar Bole pritekel k meni in zamahnH z roko, da bi me udaril. Ko pa je videl, da se mu nisem umaknila in da se ga prav nič ne bojim, je začel proti m.eni mahati z nekim časopisom, ki ga je imel v 'roki in strupeno dejal, da sem jaz kriva umora lastne sestre in da me zato peče vest. Ob teh njegovih besedah pa sem mu odgovorila, da je sedaj priznal, da so jo umorili in da imajo na vesti eno žrtev več poleg vseh tisočev, ki so jih že ubili. Ven iz sebe zaradi jeze je Bole, zagrizen titojašistični agent na Tržaškem, ki deluje pri nas in ga ne mika, da bi šel domov, obdelovat svoje precej obširno zemljišče na Postojnskem, zakričal proti meni: «Sedaj ti bom jaz pokazal, kaj smo... šele zdaj nas boš spoznala, kaj smo...» In da bi podkrepil svoje grožnje, me je začel psovati, kot znajo le ljudje, ki jim ne preostajajo kot psovke in grožnje, ker se sami zavedajo, da nimajo drugih argumentov. Le krivci in sokrivci imajo vedno psovke na ustih, da bi z njimi skušali zatemniti to, kar so: ljudje s pečatom izdajstva na čelu. Najpomembnejše pa so njegove grožnje, češ da «bom sedaj videla, kaj so». Jaz imam v Jugoslaviji po zločinskem umoru moje sestre še vedno svojo družino. Zato vem, da je titofašisti-čni hierarh Bole mislil na to, ko mi je zagrozil. Vem, da bodo lito-fašisti skušali za represaljo zadeti mojo družino. Zato razkrin-kujem pred vso demokratično, pošteno javnostjo podle, nesramne in teroristične metode titofa-šistov in njihovih agentov na Tržaškem. Naj vsi ljudje na Tržaškem vedo, da so tudi titoja-šisti uvedli nacistično metodo u-mora talcev in represalij proti nasprotnikovim družinam; da se le s terorjem, uboji, izsiljevanjem in grožnjami skušajo obdržati na oblasti in izvajati svoje fašistične načrte o imperialističnih pohodih proti ZSSR in državam ljudske demokracije in o popolnem podjarmljenju nesrečnih jugoslovanskih narodov. S tem svojim oholim in grozilnim obnašanjem celo v Trstu, ker se zavedajo, da jih imperialistični gospodarji v vsem podpirajo, sami priznavajo grozote in zločine, ki jih izvršujejo v Jugoslaviji in si tako pritiskajo pečat morilcev in rabljev. Ponovno in pred vso javnostjo razkrinkujem umor moje sestre in poskus maščevanja nad menoj. Iz groženj je razvidno,, da še niso prenehali izvajati maščevanja nad mojo družino v Jugoslaviji. SLAVA CEBULEC - KATRA HELSINKI — Danes se je začelo zasedanje Svetovnega sveta partizanov miru. o utrditvi strateškega oporišča na STO. Platforma vseh tukajšnjih strank sta danes vojna in protikomunizem. in prav v tem trenutku in v tem vprašanju je prišlo do izraza, da, kdor je protikomunist, je istočasno najhujši sovražnik ne le miru, marveč, v našem konkretnem primeru najhujši sovražnik STO. Kdor je danes proti ustanovitvi STO, za ohranitev obstoječega stanja pod etiketo «predstavništva OZN» ali «Vojaške u-prave» — kar je vseeno, saj vemo, kako Amerikanci gospodujejo v OZN s svojim avtomatičnim volilnim strojem — je za uničenje Trsta. Ce imperialisti in njihovi hlapci postavljajo danes vsako vprašanje tako kot to zahtevajo interesi vojne, mi postavljamo vsako vprašanje na tak način, da bo služil utrditvi in ohranitvi miru v svetu. Zato danes postavljamo vprašanje ohranitve in dejanske ustanovitve STO. ker je to pomemben korak dalje k ohranitvi miru. Na tej podlag1 se danes moremo srečati z vsakim človekom in vsako politično skupino, ki se z dejansko ustanovitvijo STO strinja, četudi ta človek ali skupina ima v žepu druge rešitve tega vprašanja, ko bi se STO ustanovilo. Mi danes postavljamo le vprašanje rešitve našega mesta in Ozemlja. To je danes poglavitno. Na tej podlagi se lahko zedinimo vsi pošteni Slovenci, Hrvati in Italijani našega ozemlja brez razlike v veroizpovedi, političnem mišljenju ali socialni pripadnosti. Poglavitno je, da bomo živeli v miru, da ne bomo postali številka po strateških zemljevidih. Poučiti nas morajo v tem pogledu primeri Livorna in Napo-lija, ki ju je De Gasperi prodal ZDA, ter Pulja in glavnih središč Slovenije, ki jih Tito prodaja ameriškemu vojnemu Molohu. SVETOZAR NOVAK Ljudski pritisk na Mossadeka TEHERAN — Preteklo nedeljo je prispel v Iran Trumanov odposlanec Harriman, ki skuša prisiliti iransko vlado na sprejem angleških pogojev, t. j. na odstopanje od nacionalizacije AIOC. V nedeljo popoldne pa je bila v Teheranu velikanska ljudska manifestacija, s katero je ljudstvo zahtevalo odklonitev vsakega vmešavanja v iranske zadeve in nadaljevanje politike nacionalizacije. Proti manifestantom so reakcionarni krogi nahujskali nekaj desničarskih škvader, ki so skupno s policijo streljale na manifestante. Ubitih je bilo 14, ljudi, 50. pa ranjenih. Toda kljub temu šo se te dni manifestacije nadaljevale. Zaradi tega pritiska zgleda, da bo Mos-sadek odbil Harrimanove predloge. PEKING -- Te dni je iz kitajske prestolnice odpotovala kitajska mladinska delegacija na Svetovnem festivalu v Berlinu. Sleparji Na neki konferenci takozvane slovansko-italijanske ljudske fronte je Babič vsilil resolucijo, ki pravi v svoji drugi točki, da se bo ta «fronta» borila za postopno uveljavitev ustanovnih načel STO, «ustvarjajoč pogoja za postopno združitev obeh con» (Po «Progres-su»), To enem tednu je isti Babič napisal v «Primorskem», da nima več smisla govoriti o uveljavitvi mirovne pogodbe in združitvi obeh con. 9. julija pa je Beltram na «IO SJAU» dejal: «Dolžni smo govoriti popolnoma odkrito prebivalstvu in zasledovali politiko načel. V «Progressu» objavljena resolucija izraža politično koncepcijo, ki je ne moremo sprejeti, ker je sleparska in ker bi poslovila v nevarnost naše v zmagoviti osvobodilni borbi izbojevane demokratične pridobitve». Beltram je torej udaril Babiča po glavi in mu dejal, da je slepar. Beltram je tudi potrdil, da imajo titofa-šisti eno linijo za Italijane, drugo pa za Slovence in Hrvate. In potem čvekajo o «doslednosti». Saj je sam Beltram priznal da je titovska linija sleparska. Prebivalci Elerjev stoodstotno podpisali za so mir Nad vse zadovoljivi rezultati v Božičih, Bazovici, Prebenegu in Lo-njerju - Delavci prednjačijo - Mladinci so že nabrali 2000 podpisov Kampanja za nabiranje podpisov za pakt miru med Petimi velikimi se je v tem zadnjem tednu stopnjevala povsod. Partizani miru zahajajo po navodilih odborov miru od hiše do hiše in postavljajo vsakemu človeku vprašanje ali je za ali pa proti paktu miru med Petimi velikimi. Kot javljamo na četrti strani našega lista, so se mladinci na svoji veselici miru v Zavljah, obvezali, da bodo v duhu tekmovanja za Festival v Berlinu nabrali 20.000 podpisov. Do sedaj so jih že nabrali 2000. Mladinci, ki bodo zastopali Trst v Berlinu, so sestavili «brigade miru», ki so začele z velikim navdušenjem nabiranje podpisov. Tudi posamezni mladinci so se že izkazali v tem delu. Tov. Giordano Zacchigna iz okraja Stare mitnice je že nabral 700 podpisov, tov. Grgič Silvester iz Bazovice je nabral 70 podpisov, tov. Komar Lučina iz Ricmanj je nabrala 190 podpisov in Berlocchi Orlando iz Zavelj 160. Vsi štirje bodo šli v Berlin. Iz vasi nam iz dneva v dan prihajajo vesti o izpolnitvi nabiranja podpisov. V Božičih je podpisalo za mir 99 odst. prebivalstva, v Elerjih, t. j. prav na demarkacijski črti s cono B so izbojevali velikansko zmago. Vsi prebivalci E-lerjev do zadnjega so podpisali za pakt miru med Petimi velikimi. Ta rezultat je dokaj značilen, saj se tako Slovenci izkazujejo kot dosledni pobor-niki miru in tako dokazujejo, da odklanjajo titofašistične vojne provokacije. V štirih urah so partizani miru Prebenega nabrali 250 podpisov. Saj je tudi to velika zmaga, če pomislimo, da je Prebeneg skoraj na demarkacijski črti. Lonjerci pa nočejo biti zadnji in so to dokazali s svojimi rezultati. Saj je sedaj podpisalo za pakt miru 300 prebivalcev od 450. Kot smo že javili je v Sale-žu podpisalo 195 odraslih prebivalcev od 200. Le 5 oseb ni hotelo podpisati. Pred dvema PRIHAJAJO DO IZRAZA NOVI POSKUSI SABOTAŽE POGAJANJ ZA PREMIRJE AMiilKANCg PROTI RAZPRAVI o umiku vseh tujih čet iz Koreje Ameriška vlada ni za povoljno rešitev korejskega vprašanja - ZDA so stegnile prijateljsko roko fašističnemu razbojniku Francu, ki jim je prepustil več oporišč za napad na ZSSR Ameriški imperialisti so resno računali, da bodo mogli zaradi neznatnega incidenta no. vinarjev sabotirati in prekiniti pogajanja v Kesongu. Tako resno so računali na to možnost, da so že vse delnice topovskih fabrikantov znatno poskočile. Ameriški vladni krogi so že izjajljali, da se iz vseh pogajanj ne bo izcimilo prav nič in da je treba zato na vsak način povečati oborožitev in biti «pripravljeni». Toda tudi tokrat so ameriški blazneži prejeli pekočo klofuto s strani korejske vlade. Kim II Sun je že v soboto poslal, gen Ridgwayu obvestilo, s katerim se predlaga nadaljevanje pogajanji V tem obvestilu je rečeno, da tak majhen incident, kot je oni novinarjev, ne sme preprečiti nadaljevanja pogajanj in da se vsa vprašanja dajo rešiti na podlagi pogajanj, ne pa nasilja. Vojiški krogi intervencioni-stov so morali požreti tudi ta grenak grižljaj, ker se je že po vsem svetu razvila široka protestna kampanja proti mašil-' nim metodam Amerikancev, ki so skušali zaradi neznatnega novinarskega incidenta prekinili vsako nadaljnjo možnost pogajanj. Ozadje tega incidenta je tudi zelo poučno. Zgleda, da so ta incident zahtevali nekateri tru-sti orožja, katerih predstavniki sedijo v ameriški vladi. Ta incident so pač tako izrabili, da so na borzi zaslužili nekaj milijard dolarjev in prisilili kongres, naj izglasuje nov kre- T1T O JE V PODGORICI PRIZNAL, DA JE HLAPEC AMERIKE Ali je res titofašistična vlada izročila Pulj Eisenhowerju? Titofašisti niso ne potrdili ne demantirali vesti o predaji Pulja in poti preko Slovenije v Avstrijo anglo-ameriškim vojaškim oblastem, kar je pred desetimi dnevi namignil italijanski list «Messaggero» iz Rima. To pomeni, da ta vest ni popolnoma iz trte izvita in da so titofašisti v resnici pripravljeni na odstop nekega dela jugoslovanskega ozemlja anglo-ameriškim imperialistom, kot 'to delajo že vse atlantizi-rane države od De Gasperija 'do Francozov, od Attleeja do Franca, ki je postal nov satelit ameriškega ozvezdja. Ni prav nič čudnega, da titofašisti niso demantirali te vesti, ker je jasno, da sedanja beograjska vlada ne more več voditi samostojne politike in arati i ljudskega pritiska K K j Poziv KPJ Italijanom - Ali bo De Gasperiju uspelo sestaviti vlado? « V^bedeljek zvečer je De l(i 's ,.?r* Podal ostavko svoje še. le!,''de. Uradno se je vladna » ^'^tvorila, ker je parlamen-Voti lupina DC glasovala c % ^bančni politiki Pelle, ^ 9a je ta minister podal Uh ko. V določenem trenutku moral De Gasperi podati ostavko J- 6lL ^asPeri skušal doseči od V Vi.’ «si bi še nadalje ostal [jl^k^i. A odločna opozicija Si'1 demokristjanskih po- iln iasne zahteve po ot-i« _,1 vladne križe, so prisl- t 30: sedanjega ministrskega ®^nika, da je sklical mi- svet in postavil vpra-) tag ^stavke kabineta. Do zad-je De Gasperi skušal krizo z osebnimi ma-’■ ' Saj se je še do pone- g C 2večer govorilo le o Mvi nekaterih ministr ji) nekaterih ministrov Lv a kdo je prav za prav / Al) ®čil, fjg bi De Gasperi 0 krizo v domači demo- kristjanski koči, in kakšen je pravi pomen te ostavke? 18, aprila je demokristjanska stranka prejela na parlamentarnih volitvah absolutno večino. Prejela jo je predvsem zaradi nesramnega pritiska od zunaj in s strani Vatikana. Delno pa jo je prejela, ker je šla na volitve s programom o nevtralnosti Italije pred vsakim blokom. Temu programu se je DC takoj po volitvah izneverila, priključila je Italijo Atlantskemu paktu, prodala njeno neod. visnost ameriškim imperialistom in sedaj celo izročila dve mesti ameriški vojski. Zaradi tega je DC na upravnih volitvah zgubila 2 milijona in pol glasov, medtem ko sta KPI in PSI prejeli preko 40°/o glasov. Ljudstvo je torej na teh volitvah kljub vsem sleparijam in fašističnemu volilnemu za- konu dokazalo, da ne zaupa več DC in da hoče spremenitev sedanje vladne politike. Zato je sedanja kriza izraz nezadovoljstva Italijanov proti dosedanji politiki DC in želje po politiki miru, neodvisnosti in dela. Vodstvo KPI je to v nekem svojem obvestilu poudarilo in klicalo Italijane na boj za vlado miru, neodvisnosti in dela, Zato je tudi predlagalo, naj sestavi novo vlado nadstrankarski človek. Za sedaj pa je v četrtek zvečer prejel nalog za sestavo kabineta De Gasperi. Do sedaj še ni prišlo do konkretnih rezultatov. Socialdemokrati in li, beralci so se izjavili proti so-delovanju. Istočasno pa so po vsej Italiji v teku velike ljudske manifestacije za sestavo vlade miru in dela. je v vsem podrejena volji in željam ameriških gospodarjev. Titova vlada je torej že odkrito stopila'po poti Rupnika, Nediča, Paveliča in vseh ostalih kvislingov za časa nemške okupacije in je začela prodajati del slovenskega in jugoslovanskega ozemlja najboljšemu kupcu, da bi te pokrajine služile napadu na Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije. Da se jugoslovansko ljudstvo zaveda velike nevarnosti, ki mu preti, in da je zato začelo odkrito nastopati proti protinacionalni titovski politiki, nam potrjuje govor, ki ga je Tito imel pretekli petek v Podgorici. Ves njegov govor je bil prepleten s tremi glavnimi motivi: 1. da je bila jugoslovanska NOB že iz počet-ka socialistična revolucija; 2. da predstavlja Sovjetska, zveza najbolj napadalno silo na svetu; 3. da se zahvaljuje za pomoč v orožju in denarju «najnaprednejšim deželam na svetu» in predvsem Ameriki češ da ni še nikoli postavila kakih političnih pogojev v zameno za ponudeno pomoč. Iz tega je razvidno, da skušajo titofašisti falzificirati zgodovino, ko postavljajo vprašanje socialistične revolucije v Jugoslaviji za časa NOB. Vsak pameten človek se bo tej Titovi «tezi» zasmejal, saj se še vsi spominjajo raznih Subašičev in Grolov in sedanjih Velebi-tov, Simičev, Brecljev, Ribarjev, predstavnikov stare jugoslovanske buržoazije na najvidnejših vladnih mestih. Bajko- o sovjetski napadalnosti pa je Tito vzel iz Goeb-belsovega in Mussolinijevega arhiva po vzgledu svojih ameriških gospodarjev, da bi vsaj z besedami skušal zakriti napadalni značaj sedanje titovske politike. Na vsak način pa je priznal, da je prejel in da bo prejel še večje količine orožja in denarja od Amerike za nadaljevanje sedanje provokatoi-ske politike proti sosednim ljudskim državam. Ekonomsko stanje delavstva se slabša iz dneva v dan. Jugoslaviji že odkrito preti inflacija. Nove cene tobačnim izdelkom so najboljši znak tega. S 16. julijem stanejo najdražje cigarete 140 din za 20 komadov, najcenejše pa 30 za 20 komadov. Naj omenimo, da so leta 1948. stale iste cigarete po 15 din, odnosno 3 dinarje. Računati se mora, da ima delavec povprečno 3000 din plače. Tako je jasno, da se bo morala večina jugoslovanskih ljudi odreči kajenju. Na vodilna mesta so se zopet prikopali Mussolinijevi fašisti. ki gospodujejo po tovarnah in vodilnih mestih. Tako je postal ravnatelj gradbenega podjetja «Rok» iz Kočevja fašist, ki uporablja diktatorske metode, lepe delavce in uživa vso podporo oblasti. V tem podjetju so uvedli nov način plačevanja. Delavci prejemajo poleg hrane še kakih: 30-40 dinarjev na dan namesto mesečne plače 3000-4000 din. Stanje idrijskih rudarjev je obupno. Titofašisti jim vsiljujejo nezaslišane norme, ki jih dve tretjini delavcev ne moreta izpolniti. Rudnik je v rokah mussolinijevih fašistov: pod ravnatelj idrijske tovarne je škvadrist Kavčič Alojz, važna oseba je Razlonik Franc, prejšnji fašist; član ravnateljstva rudnika je fašistični oficir ing, Koselj; načelnik mehanične delavnice je fašist Sova Anton, ki je znan, ker je tepel delavce pod fašizmom- in jih tepe še danes. Po Jugoslaviji se dane-s ne sliši drugega kot o vojaških vajah, o paradah, o orožju in «obrambi» dežele. V tem duhu bodo slovenski titofašisti praznovali 22. julij kot dan vstaje in so zato organizirali p0 Sloveniji «partizanske pohode» in vaje, ki bi po Mussolinijevem in Hitlerjevem načinu pokazali «obrambno sposobnost» Jugo. slavije. Teh pohodov se udeležujejo le najzakrknjenejši Uto- fašisti. Morajo se jih pa udeležiti tudi nekateri drugi civili, ako nočejo zgubiti službe. Manifestacija ob 14. juliju PARIZ 14. julija je bila v Parizu ob obletnici zavzetja Bastilje velika manifestacija miru, ki se je je udeležilo na stotine tisočev ljudi. Na čelu manifestacije je korakal CK KPF. RIM Italijanske žene so poslale na OZN poziv za čim-prejšno sklenitev premirja v Koreji. Italijanska pionirska organizacija je začela nabirati mleko v škatljah za korejske otroke. dit 1 milijarde dolarjev za zg-raditev tajnih letalskih oporišč. Pogajanja so se torej po-novno začela v nedeljo. Zasluga gre korejski ljudski vladi, ki ni sprejela intervencionistič-ne provokacije in je dosledno nadaljevala svojo politiko miru in mirovnih pogajanj. V nedeljo so se delegati zedinili glede nevtralizacije Kesonga in drugih drugovrstnih vpršanj. V ponedeljek pa so se začela pogajanja za sprejem dnevnega reda konference za premirje. V sredo, kot javljata obe stranki, je prišlo do sporazuma glede dveh točk. Ostala je še vedno ena sporna točka. Zgleda, da se ta sporna točka tiče vprašanja umika vseh tujih čet iz Koreje. Amerikanci se krčevito protivijo sprejemu te točke, ker je Acheson še pred začetkom pogajanj dejal, da morajo ZDA ohraniti svoje strateške pozicije v Koreji, «■naj stane, kar stane». Vest, da je poveljnik ameriških pomorskih sil adm. Shin-well začel z rabljem Francom pogajanja za sklenitev sporazuma med ZDA in Španijo o predaji nekaterih španskih oporišč ZDA, je dvignila v svetu val ogorčenja in protestov. Najnovejše vesti so nam potrdile, da je Franco izroči! Ameriki 8 mest in otokov, ki bodo služili ameriškim imperialistom Ta nov korak ameriških krogov nam dokazuje, kako globoko je že padla ameriška vlada, ki sedaj uporablja celo fašista Franca za «obrambo» zahodne «kulture». Našli so pač vrednega sobojevnika. Hlapec je pač vreden gospodarja. Toda ta sporazum je dvigni! tudi protest francoske in -angleške vlade, ki morata računati na javno mnenje. Zgleda, da bo na tej točki prišlo do večjega nesoglasja med tema vladama in Ameriko. Tudi objavljen osnutek mirovne pogodbe z Japonsko je še vedno predmet ostrega gra- janja satelitskih vlad. Do sedaj niso pristale na ta osnutek; Francija, Filipini, Indonezija, Indija. Najbolj resen francoski reakcionarni list «Le Monde» je v nekem uvodniku napadel ta osnutek in dejal, da se z njim dejansko ščuva japonske imperialiste na nove pohode proti ostalim deželam Azije. Proti tej politiki zbližanja s Francom in obnove imperialistične Ja-ponske pa, kot po navadi, niso dvignili niti prsta titofašistični krogi, ki odobravajo vsak, še tako podel korak svojih ameriških gospodarjev. ATENE — Kompaktno se v Grčiji nadaljuje stavka državnih in javnih uslužbencev, ki je bila proglašena pred štirinajstimi dnevi, tednoma smo pisali o Bazovici, kjer so pridne demokratične žene nabrale 207 podpisov. Sedaj pa so podpisi pa zaslugi mladinca Grgiča Silvestra narasli na 277. Ti podpisi dokazujejo, da se Bazovci globoko zavedajo pomena te veličastne akcije za mir. Naše tovarne niso in ne morejo zaostati. V ladjedelnici Sv. Marka je bilo že nabranih 1700 podpisov; v Arzenalu preko 1000; v Tovarni strojev 1200; med pristaniščniki preko 1200. Prav tako so pomembni rezultati vseh ostalih podjetij. Jutri, v nedeljo 22. julija bo na OPČINAH V PROSVETNEM DuMU od 16. ure do polnoči VESELICA MIRU Ob tej priliki bodo nastopili pevski zbori in bn občinstvo moglo prisostvovati kulturni predstavi. Ob 19. uri bosta imela kratek nagovor tovariša Fram* (iontbar občinski svetovalec in {■iardano Parrò miljski župan Atlantsko brodovje pustoši Sardinjo CAGLIARI — V ponedeljek so se začeli pred sardinjsko obalo manevri anglo-fra-ncosko -italijanskega vojnega brod-o-vja v sklopu atlantske vojske. Brodovje strelja proti obali, ki so jo nasilno izpraznili. Razdejanja so do sedaj neprecenljiva. Tem manevrom poveljuje ameriški admiral Carney, ki sedaj gospoduje nad Napoli. •Sardinjsko prebivalstvo je skrajno ogorčeno. Poskusi Mayerja za sestavo vlade PARIZ — Po enem tednu je bančnik Petsche, ki je skušal sestaviti novo francosko vlado, odstopil od svojega namena, ker ni mogel spraviti skupaj vlade, ki bi mogla nastopiti s solidno parlamentarno večino. Predsednik Auriol je povabil radikalca Hayerja, naj poskusi srečo. Vsekakor pa se bo vladna kriza še dolgo zavlekla. BIL JE POD NADZORSTVOM UDB TOV. POČKAJA ni več v coni B Nekako pred enim tednom je izginil iz Umaga tov. Vit-fòrio Pòccecai. Titofašisti niso nič javili o lej zadevi. Do sedaj je neznano, kje se tovariš nahaja. Našim bralcem je tov. Poc-cecai dobro znan, saj smo o njem večkrat pisali. Bil je do resolucije I.U. istrski urednik «Il Lavoratore». Takoj po resoluciji je zavzel odločno stališče proti titofašistom in je bil zaradi tega zaprt. Uprizorili so proti njemu insceniran proces in ga obsodili na tri leta zapora. Bil je dve leti in pol v zaporu v coni B in v koncentracijskem taborišču pri Ljubljani. Pred časom so ga izpustili. Živel je pod nadzorstvom UDB. Tovariš Poccecai je' bil predmet najbolj grobih provokacij s strani titofaši-stov. V zaporu so ga mučili na zverinski način. Znan je zaradi svoje dosledne politične preteklosti. Vpisal se je v KP takoj pa njeni ustanovitvi; dobro znano je njegovo junaško zadržanje pred Posebnim sodiščem, kjer je iz obtoženca postal tožitelj. Obsojen je bil na 12 let zapora Za časa borbe proti nacifa-šizmu je bil komisar slavnega bataljona «Alma Vivoda». «Najhujši imperialisti v zgodovini...» LONDON — Laburistični poslanec Stephan Davies je v sredo ime! v parlamentu govor, v katerem je dejal, da je ameriška vlada «najbolj imperialistična vojaška klika vse človeške zgodovine». Istočasno je dejal, da ameriški imperialisti znorijo, če slišijo najmanjšo besedo o miru. PATENTIRANI LAŽNIVCI «Slov. poročevalec» iz Ljubljane, ki ga bomo od sedaj dalje nazivali «Krajgherjev Piccolo», je v nekem svojem komentarju o začasni prekinitvi pogajanj v Koreji napisal: «Severnokorejci in Kitajci so najprej v to privolili s pogojem, da bo samo 20 predstavnikov tiska lahko prišlo v Kesong, toda ne bodo imeli dostopa v p-ostore, kjer potekajo zasedanja». Dalje pa so tudi napisali, s čemer so si sami nadeli pečat lažnivcev, te besede: «Novinar je predstavnik javnega mnenja, njegova poklicna dolžnost je, da vestno in pošteno obvešča javnost». Vsi reakcionarni listi na svetu so morali priznati, da so korejski in kitajski delegati privolili k prepustitvi novinarjev v Kesong v trenutku, ko se doseže kak konkretnejši rezultat. To je moral celo priznati načelnik intervencionistične delegacije adm. Joy. Samo titofašisti niso bili «obveščeni» o tem, ker so hoteli izrabiti v Ljubljani in Beogradu prikrojeno falzifikacijo, da bi očrnili korejsko in kitajsko delegacijo in nanjo zvalili krivdo za prekinitev pogajanja. S tem je torej «Krajgherjev Piccolo» dokazal, da v svojem uredništvu nima niti vestnih niti poštenih novinarjev. Kar smo že prej vedeli «TRIKI» LIPARJEV Vemo, da nimajo «liparji» kdo ve kakih argumentov, če izvzamemo ves material, ki si ga lahko na tone nabavljajo v starih arhivih «Piccola», «Popola di Trieste», «Adria Zei-tung» itd., a kljub temu smo si mislili, da so le nekaj resnejši. Motili smo se. «Demokracija» je v svoji pretekli številki objavila članek pod naslovom «Razgovor s komunistom» ki ga je podpisal nek Karel Černič, delavec. Ta «razgovor» je zelo neinteligentno napisan tako, da vidiš takoj, da ne more noben komunist izjaviti: «Vse druge potrebe naroda so nam le toliko mar, kot nam služijo v naše propagandne svrhe». Saj se te besede zelo lepo podajo voditeljem «lipe», ne pa komunistom, ki so vedno dokazali, da se edino oni borijo za narodnostne pravice v sklopu borbe za Izboljšanje socialnega sistema. Vsekakor bo «Demokracija» kaj kmalu propadla, če bo v volilni kampanji uporabljala take «trike», ki nimajo nobenega opravka z resnimi ljudmi Naj pi «Demokracija» rajši pove, kdo je ta «komunist», s katerim je gospod Černič Karel delavec govoril. KJE JE REVŠČINA DOMA Takozvani narodnjaki (Bog nas varuj pred njimi) se razburjajo, ker smo jih obtožili, da nočejo ustanovitve STO. Ti blaženi «idealisti» nam odgovarjajo, da, prvič, je STO že ustanovljeno in drugič, da «so dejansko edini, ki se dosledno in uporno borijo za popolno ostvaritev in ohranitev STO» O njihovi «doslednosti in upornosti» pa niso Slovenci še nikdar slišali. Kje sta bili do sedaj skriti? V neobljavljenib stolpcih «Demokracije» ali pa v pobožnih željah nekaterih odvetnikov? Ce so tako «dosledni in uporni borci» zakaj so skočili ven iz kože, ko se je začela naša podpisna akcija za STO? Zakaj so na vsak način skušali ustaviti z grabljami reko slovenskih podpisov pod našimi polami? Pravijo, da imamo «temne namene». A mi smo započeli akcijo, medtem ko se na to Agneletto, Sosič in Tončič niso nikoli spomnili, ker so se bali, da bi prišlo do ustanovitve resničnega STO brez anglo-ameriške in titofašistične okupacije. SALOBARDE «Ze zdavnaj ni v Trstu napravil noben Titov govor tako globokega vtisa, kakor ga je napravil njegov odgovor, ki ga je dal De Gasperiju. Skoro ves dan se Tržačani in Tržačanke niso — kamor koli si prišel: v trgovino, v urad, v kavarno, na trg, v gostilno itd. — pogovarjali o drugem kot o Titovih besedah, ki so jih vneto odobravali in jim pritrjevali». Napisal «Primorski dnevnik» dne 15. t. m. v 1951. letu Gospodovem. Amen. Kaj pa jim bi človek rekel? Saj ostaneš kar brez sape, ko prečitaš ta odstavek. Ali si misli človek, ki je to napisal, da šteje Trst 2000 prebivalcev, ki naj bi bili vrhu vsega še rojeni idioti? UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. KMETJE IN MIR Veliko povišanje obvezne oddaje žita za državo ter povišanje cen umetnim gnojilom, modri galici in poljedelskim strojem, postavlja naše kmete v vedno resnejši položaj. Zato se z vso upravičenostjo sprašujejo: kam bo vse to dovedlo' naše gospodarstvo in čemu prav za prav vse to? Vedeti moramo, da bo marsikateri kmet na Goriškem moral kupiti žito za obvezno oddajo in to zato, ker ga ni pridelal dovolj niti za svoje osnovne potrebe. Kupiti ga bo moral na prostem trgu in ga prodati po enotni ceni samo zato, da ugodi vladni zahtevi in odredbi. Vsi se še spominjamo dobe, ko je bila posebno v rabi obvezna oddaja in je primanjkovalo na trgu modre galice, ali pa te sploh ni bilo. (Tudi danes že marsikje primanjkuje modre galice in to po «zaslugi» družbe Monte-catini, ki ima po vsej Italiji monopol nad njo. Op. ured.) Bila je to doba vojnih pustolovščin in vseh njenih posledic, doba deportacij in požiganja naših domov ter krvavih bojev. In tako dobo bi radi obudili sedanji državniki. Podvojena obvezna oddaja žita, podraženje industrijskih proizvodov in pomanjkanje modre galice pa nam še enkrat pričajo, da se ta gospoda na vse to že resno pripravlja. Ali naj spričo tega naši kmetje, ki so tako resno zainteresirani nad vsem tem, mirno stoje ob strani in čakajo? — Ne! Odločno se.morajo, uvrstiti med one, ki se bore zato, da prisilijo državnike in oblastnike, naj spremenijo svojo pogubonosno pot ter krenejo na pot k zboljšanju gospodarskih razmer in zagotovitvi trajnega miru med narodi. Borba kmetov pa bo uspešna le. ako bo, vsestransko podprta od širokih množic vsega delavskega razreda. Odgovoriti je treba, da nočemo vojne, nočemo ponovnega razdejanja in uniče-čenja! Tistim, ki računajo na to, kako bodo založili državna skladišča za vsak primer, je treba povedati in doša-zati, da se niti kmečki fan- tje ne bodo borili v pustolovskih vojnah! Sicer so kmetje zmagovito izbojevali že več borb na raznih poljih. Odmevi teh so prodrli tudi v rimsko zbornico, kjer so praktično poslanci opozicije nadaljevali borbo kmetov, kolonov, polovi-narjev in najemnikov. Zato pa ne smemo dopustiti niti sedaj, da bi kdorkoli vrgel kmetom zanko za vrat! Pred nami stoje dve poti in sicer pot vojne in pot miru. Ker smo vsi za mir se moramo opredeliti za pot miru. Pridružiti se moramo akcijam partizanov miru. Zato podpišimo čimprej znani berlinski poziv, ki zahteva sestanek voditeljev vseh petih velesil ter sklenitev svetovnega pakta miru, kajti od tega je odvisna tudi naša bodočnost. Pri tem pa se ne smemo ozirati na politično pripadnost, strankarsko opredeljenost ali versko prepričanje, kajti vse to so stvari postranskega pomena v primeri z osrednjim ciljem, ki je MIR. S tem bomo preprečili tudi vsako nadaljnje vsiljevanje obvez, ki so vojnega značaja. Vse to pa storimo v zavesti, da se bomo le v miru uspešno borili za dosego vseh drugih pravic in zahtev, bodisi gospodarskega, kulturneg ali nacionalnega značaja! IZ ŽIVLJENJA PODEŽELSKIH OBČIN Orožniki naj izpraznijo vse naše občinske domove Občinski svet v Sovodnjah se zaradi^pomanjkanja prostora v občinskih uradih sestaja v gostilni - V Števerjanu so občinski uradi nastanjeni v šoli, ker je v občinskem domu kasarna financarjev Kot smo že pred par tedni poročali, sta morala dva občinska svetovalca iz Sovodenj odstopiti zaradi ožjega sorodstva. Prefektura je pozneje zadevo preučila in razveljavila sklep prve seje občinskega sveta. Tako sta oba svetovalca spet v občinskem svetu. Preteklo soboto zvečer je bila seja sveta, na kateri je bil za župana ponovno izvoljen Ceščut Jože. Po izvolitvi župana so svetovalci razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na napeljavo elektrike na Vrh, o vprašanjih zajezitve Soče, o pregledu davčne lestvice itd. Nekateri izmed njih so tudi podprli zahtevo, naj bi vzdrževanje ceste, ki vodi iz. Sovodenj proti Zagraju, prevzeta pokrajinska uprava za ceste. Želeti bi bilo, da bi ne ostalo le pri razpravljanjih, temveč, da bi občinska uprava prešla k dejanjem. Žalostno je dejstvo, da se morajo občinski sveti sestajati v gostilnah in ne na sede- Samo lastniki zemljišč plačujeio zemljiške davke Naše bralce, zlasti pa zainteresirane kmete, najemnike, polovinarje in kolone smo že svoj čas opozorili, da morajo po zakonskih določilih plačevati enotni zemljiški davek (Contributi Unificati) lastniki zemljišč, ne pa koloni, polovi-narji in najemniki. Proti tem zakonskim odredbam, ki so bile sprejete pod pritiskom množic delovnega ljudstva in kmečkih sindikatov, so se veleposestniki na Goriškem upirali. Vlagali so celo razne prizive na višje instance. Končno pa je bilo vprašanje rešeno v prid delovnemu kmečkemu ljud- stvu. Veleposestnikom ne preostaja nič drugega, 'kot da se vdajo in povrnejo prizadetim kmetom-polovinarjem, kolonom in najemnikom vsote, ki so jih plačali za davke od leta 194B. da sedaj. , Po prizadevanju goriške'Zve-z.a «Confederterre» se je veleposestnica Tacco obvezala na pokrajinskem uradu za delo, da bo povrnila znesek enotnega davka za leta 1948., 49. in 50. kmetu Antonu Hlede iz Ste-verjana. Povrnila mu bo okrog 7000 lir. V teku je reševanje več tozadevnih vprašanj. Svetujemo pa vsem ostalim prizadetim kmetom, kolonom, polovina-rjem in najemnikom, katerih je zlasti mnogo v Števerjanu in v okolici Krmina, da se čimprej zglasijo na Zvezi «Confederterre» v Gorici, kjer bodo dobili vsa tozadevna navodila. žih občinskih uprav. To pa zato, ker tam ni dovolj prostora. Občinske hiše pa imajo zasedene orožniki. Tako je v Sovodnjah, tako v Doberdobu in tako v Števerjanu. Scelba in Pacciardi imata dovolj sredstev na razpolago, zato da pripravljata ponovno oboroževanje v velikem stilu, ne najdeta pa sredstev za zgraditev potrebnih orožniških postaj v vaseh goriške pokrajine. Zaradi tega so oškodovane vse tri slovenske občine. V Sovodnjah nima občina primernega sedeža, dasi so Sovo-denjci sami zgradili svoj lasten občinski dom. V Doberdobu nimajo otroškega vrtca. Otroci pohajajo po cestah, namesto da bi se v otroškem vrtcu izučili kaj koristnega in potrebnega ter se pripravili na redno šolsko dobo. V poslopju otroškega vrtca pa so nastanjeni karabinjerji. V Ste-verjanu so stisnjeni občinski uradi v šolskem poslopju, zato ker je v občinskem domu kasarna za finančnike. Vsled tega trpi šolski pouk in niti občinska uprava nima dovolj razpoložljivega prostora. Seveda ni prostora za morebiten otroški vrtec. Zato pa je dolžnost vseh novoizvoljenih občinskih uprav, da se resno zavzamejo za to zadevo ter da intervenirajo na merodajnih mestih zato, da vlada poskrbi za orožnike in finančnike nove prostore! V Števerjanu nove hišne številke bolnici. Obema želijo čimprejšnjega povratka na svoje domove! * * * Tov. Antonu in Pjerini Sošol iz Pevme se je rodil sinček-prvo-rojenček. Ob tej priliki jima, iskreno čestitajo tovariši pevm-ske sekcije KPI. Čestitkam se pridružuje tudi «Delo)). Delavci beže iz Jugoslavije GORICA — Kronike gori-ških listov vsak dan poročajo o pobegih iz Jugoslavije. Ze dalj časa je med begunci največ navadnih delavcev, kar je dovolj zgovoren dokaz, kako napreduje Titov «socializem», ki spreminja, nekoč bogate dežele, v eno samo veliko taborišče, kjer vladata beda in teror. V noči od sobote na nedeljo je zbežal iz Renč 27 letni zidar Ivan Špacapan. Dan prej pa je pribežala v Gorico 20 letna Gizela Koncut doma iz Grgarja. ŽIVLJENJE JETNIKOV V BIVŠI TURŠKI TRDNJAVI Beograjska Glavnjača|j turški in titovski zapor Celice in "bunkerji,, brez luči in zraku zaprtih komunistov - Rabelj Bojevic - ■ V Glavnjači je vedno okrog 1800 V ječi vladata škorbut in jetika Naši ljudje so najbrže že slišali o «Glavnjači», beograjskem zaporu, v katerega je stari mo-narhofašistični jugoslovanski režim zapiral komuniste in demokrate. Sedaj ta prosluli in zloglasni zapor zopet izvršuje svojo staro «nalogo». Po Resoluciji I.U. so titofašisti napravili iz Glav-njače glavni zapor za vse inter-nacionaliste, ki so ostali zvesti svoji domovini in Enotni socia-litični fronti s Sovjetsko zvezo na čelu. Glavnjača je zopet poslala simbol trinoštva in barbarstva, policijskega nasilja in vladnega terorja. Zato da bodo naši ljudje vedeli, kaj se dogaja v tem Rankovičevem zaporu, objavljamo nekaj podatkov, ki smo jih prejeli od človeka, ki je v njej odsedel osem mesecev. * * * Zloglasna Glavnjača se nahaja v centru Boegrada med Študentskim trgom in Kolarčevo univerzo. Beograjska Glavnjača je zapor, ki je bil zgrajen pred 400 leti še izza časa Turkov. Ze samo to dejstvo nam osvetljuje, kakšen zapor mora to biti. Zapor ima 165 celic, v katerih so natrpani jetniki. Poleg teh celic pa je še 48 celic-samic. Vse celice so starega, turškega tipa, brez zraku, brez vsake higijenske naprave, mračne. Njihove stene so vedno vlažne in umazane, Dan in Mladi kovinarji se borijo za uresničenje svojih zahtev V nedeljo je imela ta delovna stroka mladine svoje prvo zborovanje STBVERJAN — Te dni so v Števerjanu in v okoliških zaselkih uredili hišne številke. Te so bile doslej sila zmešane. Tujec se sploh ni mogel orientirati po njih. Dasi ni ta preureditev bog ve kako velikega pomena, je vendarle koristna. Po vasi pa kroži glas, da bodo v kratkem postavili tudi kažipotne napise na razpotjih, kar pa je vsekakor zelo potrebno. Ne vemo sicer v koliko se je občinska uprava za to zanimala, vendar pa jo opozarjamo, naj stori vse potrebno zato, da bodo ti kažipoti dvojezični! «Obvezna oddaja», kot za časa fašizma... S takimi slikami se ponaša «Slovenski poročevalec», ki priobčuje reportaže s takoimenovanih «bojnih pohodov» v počastitev raznih titofašističnih slavij. Titofašisti se v vsem ravnajo po vzgledu bivših fašističnih režimov Hitlerja in Mussolinija, kakor tudi po vzgledu španskega krvnika Franca. Zanje ni bilo dovolj nad en milijon oboroženih mož redne vojske in državne milice. Uvedli so obvezne predvojaške vaje za vse mladince od 17. leta dalje. Sli pa so še dalje. Pozvali so na orožne vaje tudi starejše može in fante. Sredi največjega dela so morali za nekaj časa zapustiti svoje domove in oditi zato, da zadostijo zahtevam titovskih trinogov. Nesrečno jugoslovansko ljudstvo ima na izbiro le dve poti in sicer pot v koncentracijska taborišča ter pot v vojsko. Tretje poti ni. Kdor noče v koncentracijska taborišča, mora uganjati žalostne burke po navodilih titovskih priganjačev. Mora pustiti delo in dom ter se udeležiti «bojnih pohodov», «akcij in napadov» ter «partizanskih maršev in taborov». Tako torej titofašisti grade «socializem»! 15.000 stotov Kito zahteva država od Goriške GORICA — Tudi letos terja država obvezno oddajo žita po enotnih cenah. Od goriške pokrajine ga terja 15.000 stotov, medtem koi ga je lani od nje zahtevala le 5.000 stotov. Zaradi tako znatnega povišanja količine, so zlasti mali posestniki zelo ogorčeni. To tem bolj, ker je letošnji pridelek žita vsaj za 1/3 slabši od lanskega. Marsikateri kmet, bo moral kupiti žito po višji ceni, zato da bn zadostil vladnim zahtevam. «Confederterra» je od vsega OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Bežen pregled stanja slovenskih srednjih šol Šolsko leto 1950-51 je zaključeno. Pretekli teden so prišli na vrsto pri izpitih tudi višji srednješolci in abiturienti. Končno so se učilnice zaprle. Nekateri dijaki, pravim nekateri, bodo uživali zaslužene počitnice brez skrbi, velika večina pa se bo morala pripravljati na jesenske popravne izpite. Podobno kot za srednješolce, velja tudi za učence osnovnih šol. Ce pregledamo sezname učencev posameznih šol in ugotavljamo, koliko izmed njih je zaključilo šolsko leto z uspehom, moramo pač ugotoviti, da je teh srečnežev le malo in da bi jih moralo biti veliko, veliko več. Kje naj iščemo vzroke takih neuspehov? Res je sicer, da morajo slovenski dijaki predelati mnogo več gradiva, kot dijaki italijanskih šol. Res je tudi, da na slovenskih šolah poučuje poleg kvalificiranih šolnikov tudi nekaj nekvalificiranih. Res je tudi, da se tu pa tam pri dijakih opazi celo lenoba ali brezbrižnost in površnost. Vendar pa vse to še zdaleka ni pravi vzrok neuspehov na slovenskih šolah. Glavni in odločujoči vzrok neuspehov je namreč iskati v tem, da demokrščan-ske oblo.sti zapostavljajo slovensko šolo. Slovenska šola v Italiji še ni po zakonu priznana, kot manjšinska šola. Njen obstoj in razvoj je v marsičem odvisen tudi od volje posameznih funkcionarjev. In ker slovenska šola ni uzakonjena, nimajo njeni profe- sorji redne namestitve. Niti šolskih prostorov ni dovolj. Sole nimajo potrebne opreme. Manjkajo celo zemljevidi, da o strokovnih knjigah in drugih učnih pripomočkih sploh ne govorimo. Nekatere šole ne dobivajo potrebnih nakazil od proveditorata niti za šolske registre. Nobena srednja šola nima niti najmanjšega kemičnega laboratorija. Skratka slovenska šola v Gorici ima še vedno prehodni oz. začasni značaj. In v tem je poglavitna krivda, da slovenski dijaki ne napredujejo tako, kot bi morali napredovati. Kot je našim bralcem prav gotovo že znano obstajajo v Gorici štiri slovenske srednje šole in sicer: nižja srednja šola, gimnazija in klasični licej, učiteljišče ter nižja strokovna šola. Na nižji srednji šoli poučuje skupno 13 profesorjev, na liceju 12, na učiteljišču 13 in na nižji strokovni šoli tudi 13 profesorjev. Med profesorji je tudi nekaj učiteljev, večina njih pa ima stale! suplentov. Nekateri profe-so-ji poučujejo na več šolah. Vseh profesorjev in suplentov je le 38. (Mimogrede naj omenimo, da je bilo svoječasno besedičenje šovinistično nastrojenih svetovalcev goriške občine popolnoma neutemeljeno, kajti njihovi podatki o številu učnih moči na slovenskih šolah niso odgovarjali resnici. Op. ured.) V šolskem letu 1950-51 je bilo vpisanih na nižji srednji šoli skupno 133 dijakov. Od teh je obiskovalo 1. razred 74., II, raz- red 32 in III. pa 27 dijakov. Ob zaključku šolskega leta je bilo s privatisti vred v III. razredu le 23 dijakov. Od teh je opravilo izpit z uspehom le 9 dijakov, 2 sta padla, vsi ostali pa imajo popravne izpite Na gimnaziji (t. j. IV. in V. razred) je bilo skupno 30 dijakov. K mali maturi je bilo pripušče-nih skupno 18' dijakov. Od teh je izdelalo izpite 8, vsi ostali pa imajo popravne izpite Na klasičnem liceju je bilo vpisanih skupno 27 dijakov. K veliki maturi je bilo pripuščenih 8 rednih dijakov in 1 privatisi. Od vseh teh sta izdelala maturo le 2, vsi ostali pa imajo popravne izpite. V štirih razredih učiteljišča je bilo vpisanih 45 slušateljev. K usposobljenostnemu izpitu je bilo pripuščenih 6 rednih slušateljev ter 2 privatista. Izpit sta uspešno izdelala le 2 slušatelja, 2 sta padla, ostali pa imajo popravni izpit v jesenskem roku. Na nižji strokovni šoli je bilo vpisanih skupno 171 učencev. Med šolskim letom se je število obiskujočih skrčilo na 153 učencev. K zaključnemu izpitu (III. razred) je bilo pripuščenih 36 učencev; izdelalo ga je le 17, o-stali pa imajo popravne izpite. Za sprejemni izpit v I. razred nižje srednje šole se je vpisalo 52 učencev. Izpit je opravilo le 50 učencev; uspešno izdelalo ga je pa 39 učencev, 1 je padel, ostali pa imajo popravni izpit v jesenskem roku. početka nasprotovala obvezni oddaji žita: zlasti nasprotna pa je letošnjemu povišanju zahtev. Dobro znano je, da bi vlada prav lahko napolnila državna skladišča, ne da bi se posluževala obvezne oddaje in to tembolj, ker je prav majhna razlika v cenah med prosto in obvezno oddajo. Medtem, ko so v zadnjem letu zelo porasle cene vsem industrijskim proizvodom, u-metnemu gnojilu, modri galici, kakor tudi poljedelskim strojem, je ostala cena poljskim pridelkom neizpremenjena ter je v gotovih primerih celo padla. Tudi žito, obvezne oddaje bodo plačevali po cenah, ki so enake lanskim in sicer po 6.250 lir za stot. Pretekli teden se je sestala v Gorici pokrajinska komisija za določitev količine obvezne oddaje žita po enotnih cenah, vendar pa ni na svoji prvi seji izdelala še nobenega-načrta. Kot je znano, to komisijo sestavljajo razni predstavniki državnih in pokrajinskih ustanov, predstavniki veleposestnikov ter po en predstavnik malih posestnikov za vsako sindikalno organizacijo. Zelo značilno je dejstvo, da ni na prvi seji komisije nihče izmed zainteresiranih veleposestnikov protestiral zaradi povišanja količine obvezne oddaje žita. Na nedeljskem zborovanju mladih kovinarjev, ki je bilo sklicano na pobudo Stalnega odbora delovne mladine, je prišlo do še vidnejšega izraza obupno stanje, v katerem se nahaja ta delovna stroka tržaške mladine. Ni najmanjšega dvoma, da nosi vso odgovornost za to stanje, predvsem in v največji meri tukajšnja oblast, ki se do danes ni resno pobrigala za povoljno rešitev neštetih perečih problemov mladih kovinarjev. V glavnem poročilu, ki ga je podal mladinec Bruno Fabi, je prikazana prava slika obupnih delovnih pogojev, ki so jim podvrženi zaposleni mladi kovinarji. Razen tega pa izhaja iz poročila žalostno stanje brezposelne mladine. Naše O-zemlje šteje samo med delovno mladino nad 8000 brezposelnih, kar je pač posledica tega, da tržaška kovinarska industrija ne obratuje s svojo polno zmogljivostjo. Naprave velike industrije obratujejo od 95 pa celo do 25 odst. celotne zmogljivosti. Prav v zvezi s tem se postavlja vpra-šinje celotne modernizacije industrijskih naprav ter postopne zaposlitve mlade delovne sile. S tem bi se pač znatno znižali proizvodni stroški in bi tržaška industrija lahko uspešno tekmovala na mednarodnem tržišču. V plodoviti diskusiji, ki se je načela po podanem poro- čilu, je bilo govora tudi o spremembi ukaza št. 5 VU, Z vso odločnostjo pa so mladi kovinarji postavili tudi vprašanje izstavitve posebnega zakona, s katerim naj bi se zagotovila večja zaposlitev vajencev. Vsake podjetje bi moralo zaposliti od celotnega števila delavcev, najmanj 10 odst. vajencev. Obravnavano je bilo med drugim tudi vprašanje strokovnih šol ter pouka, ki bi se moral vršiti v delovnih urah, nikakor pa ne izven delovnega časa, kot se dogaja sedaj Mladi kovinarji so nadalje na vedli konkretne primere številnih industrijskih podjetij, ki sploh nimajo zaposlenega niti enega vajenca. Prikazali so naravnost obupne zdravstvene razmere, ki vladajo v malih obrtniških podjetjih ter nečloveško izkoriščanje mlade delovne sile v nekaterih industrijskih objektih. Toda udeleženci nedeljskega zborovanja se niso omejili le na kritiko neznosnih razmer, v katerih se nahaja ta delovna stroka mladine. Iz tega zborovanja so izšli konkretni in stvarni predlogi za rešitev nakazanih problemov in okrog teh predlogov, ki predstavljajo osnovne zahteve mladih kovinarjev, se bo v bodoči borbi za njihovo uresničitev strnila vsa tržaška delovna mladina, ne glede na sindikalno pripadnost. noč mora po celicah goreti luč, V tem zaporu je stalno okrog 1800 jetnikov. To število se nikoli ne znižuje. Cim eni jetniki odhajajo v koncentracijska taborišča ali v rakvi na pokopališče, pridejo že drugi na vrsto, ki izpolnijo to stalno število. Ze samo to število nam torej pove, kako so prenatrpane skupne celice tega zapora. So pa nekateri jetniki, ki sov Glavnjači po več mesecev in celo po dve leti. Življenje v Glavnjači je neznosno. Jetniki nimajo pravice do dnevnega sprehoda, kar so celo dopuščali fašisti in nacisti. Ko pridejo v Glavnjača so za svojo družino popolnoma izgubljeni. Od zunaj in od znotraj je nemogoča vsaka veza. Družine ne zvedo nikoli, kje so zaprti njihovi najdražji. Jetniki ne dobivajo zavojev. Gorje onim družinskim članom, ki bi poskušali na kak način poizvedovati, kje se nahajajo njihovi dragi! Vsak jetnik, ki je dalj časa v tem zaporu, oboli za skorbutom to pomeni, da mu primanjkujejo najosnovnejše vitamine, ki dovoljujejo človeškemu telesu, da se preživlja. Vsak jetnik dobiva na dan vsega skupaj 250 gramov kruha in dvakrat na dan neko juho, ki ne odgovarja nobenim prehranjevalnim predpisom. Skratka, jetniki so obsojeni, da trpe lakoto. Titofašisti, namreč so uvedli tudi metodo, da skušajo streti odpor komunistov in demokratov s tem, da jih mesece in mesece puščajo ob vodi in kruhu. Toda tudi te nečloveške, zločinske in barbarske metode, ki so jih morda le Turki uveljavljali, ko so zgradili ta zloglasni zapor, ne morejo streti odpora revolucionarjev. Vsi jetniki sanjajo, da bi se le enkrat najedli kruha in dobre hrane. Zaradi vsega tega se je po Glavnjači razpasla jetika. Komunisti in revolucionarji pljuvajo zaradi pomanjkanja hrane in zaradi velike nesnage (po celicah se namreč plazi na grmade stenic in druge slične golazni) kri in svoja pljuča. Težko bolni na pljučih so komunisti: Stanko Petrovič, Ni-kič, Miodrag, Obučina Stevo, Jova novič Branko, Torgosev Nikola in še mnogo drugih. Navedeni komunisti so zaprti po bunkerjih Glavnjače, kjer ne vidijo nikoli nobenega človeka, žarka sonca ali luči. Vidijo le svoje rablje, ko prihajajo po nje, da bi jih prisilili, da bi zatajili svoje ideale. Med tovariši, ki so bili dalj časa v Glavnjači, so dr. Niko Pavič, prosvetni minister Črne Gore; Vuko Tomišič, kmetijski minister Črne Gore, novinar Miloš Brosič in še mnogo drugih, ki so sedaj na otoku smrti in so ječali v Glavnjači dve leti. Titofašisti, ti krvavi rablji jugoslovanskih narodov, smatrajo Glavnjača za «prehodni center» komunistov, ki jih nameravajo poslati dalje v koncentracijska taborišča. Jetniki, ki sedijo v turških bunkerjih, so vsi namenjeni na Goli otok. Ustali pa v razna taborišča, ki so jih titofašisti zgradili po Jugoslaviji ali pa so jih obnovili po ustaškem in gestapovskem modelu. Skozi Glavnjača gredo vsi are- tirani komunisti Srbije, Makedonije in Črne Gore. Večina teh gre potem skozi «zbirališče» na Adi Cingaliji v predmestju Beograda. Da bodo vsi domoljubi Jugc-iavije, vsi demokrati in komu-niti sveta spoznali ljudi, ki so danes v Jugoslaviji prevzeli vlogo Use Kochove in vseh ostalih nacističnih hijen, ki so morile po Dachauu, Mathausenu, O-swiencinu in Buchenwaldu, je dobro, da povemo, kdo je tisti rabelj, ki danes načeljuje temu zloglasnemu zaporu in muči najboljše sinove Jugoslavije. To je zloglasni in za svoje krutosti dobro znan major UDB Pavlo Bo-jevič. Slej ali prej bo moral ta izvrševalec Rankovičevih ukazov odgovarjati za svoje nečloveške zločine. V Glavnjači je 150 «miličnikov», 10 oficirjev «milice» in 25 oficirjev UDB. Ti imajo nalogo, da stražijo Glavnjača. A predvsem imajo nalogo, da mučijo zaprte komuniste in da jim onemogočajo življenje, izpostavljajoč jih vsakovrstnim mukam: od žeje in lakote, do najkrutejšega telesnega obračunavanja. Rankovič je prve dni junija dejal v svojem poročilu o «zakonodaji», da «vlada skrbi» za jetnike in da tem «nič ne manj- ka». Ne more pa zanikati, da i večina jetnikov Glavnjače boW na pljučih in Skorbutu. Ne m®, re zanikati, da v takeit^sč; stanju se titovski zdravnik pojavlja v zaporu vsakih 15 d® in da se zloglasni upravnik pC kaže v kako celico le vsaka meseca. Naj Rankovič zanika vse !l ' veti, naj nam pove. zakaj so oM Sovi leli na pljučih zgoraj imenovat1} tovariši, zakaj so jetniki lačn’^ Naj odgovore titofašisti na ta vp<:ii >z šanja. Naj odgovore ljudje, danes poveličujejo ameriško «svt bodo» in se jezijo, te je prifl1 do razgovorov za premirje v K® reji. Strinjamo se, da so titofi šisti uvedli tudi v JugoslavU ameriško, «svobodo in demokN _ cijo». Najboljši primer te «svt bode in demokracije» je Glavnft ta, ta turški zapor, ki ga še d4 »din, še PTC ft)g '«Ò o tihe tvicr E J' ke ‘“Vai na 'Hm mi£ m »sko mi ‘is ,V, .e. cec, orvi Z-CIIJCSI , «vt SIA OC “ , nes uporabljajo, da bi ugonablP ^D li naše ljudi. Toda vse. je zam^1 Tudi za Hitlerja in Mussoliniji' je prej ali slej prišla ura končnc\ ga obračuna. Prišla bo tudi Tita in Rankoviča. * * * Prihodnjič bomo objavili čl4'1! nek o metodah izpraševanja Glavnjači. Prav tako bomo P0' vedali našim bralcem, kako jei(ttl k Hebrangom, ki je že preko trl,Zve leta v zaporu, težko bolan in tf ji vs< lesno popolnoma uničen. ---- sv 'H h “fovai ‘be , *šajo dovi sv,,; “ap: tfimlwd im nori pipi in [ t l l “ J TUDI V CONI B NOČEJO TITOFAŠISTIČNIH LISTOV “LJUDSKI" ODBORI SO MORALI PREVZETI VLOGO KOLPORTERJEV Iz nesrečne cone B, ki jo je jugolašistični režim že definitivno oklenil v svoj pogubono-sni objem, prihajajo iz dneva v dan obupnejše vesti o nevzdržnem položaju, v katerega je pahnil tamkajšnje prebivalsto zloglasni režim. Ker smatrajo beograjski krvniki cono B kot sestavni del Jugoslavije, je povsem razumljivo, da se izvaja tudi na tem ozemlju postopna likvidacija vsake oblike takozvane ljudske oblasti in pridobitev narodno osvobodilne borbe. Tako so n. pr. uvedli tudi v coni B zakon o prosti prodaji, ki v bistvu ni nič drugega kot legaliziran porastek črnoborzijan-stva, s katerim so seveda najbolj prizadeti delovni sloji. Cene osnovnim življemskim potrebščinam stalno naraščajo, dočim so plače vedno na isti višini. BEOGRAJSKI KVARTET Tako si lahko dobil v zadnjem času na takozvani prosti prodaji krompir po 23 din, mleko 40 din., jajca od 18 do 20 din. komad, meso pa po 200 din. Razen tega pa je beograjska klika nenadoma ukinila vse kredite za obnovo, kar ima za posledico, da so se pač morala istočasno ukiniti vse obnovitvena dela, ki so v teku kakor tudi vsa druga, ki so bila že v načrtu. Jasno je, da bo ta ukinitev nujno privedla do velike brezposelnosti delovne sile ter do še večje lakote in bede. Ze večkrat smo pisali, da so tudi v coni B odprli razne trgovine, kjer prodajajo le proti plačilu z italijansko valuto. Slično trgovino so odprli v zadnjem času tudi v Bujah, kjer lahko dobiš v prosti prodaji (reci črni borzi) vsega kar potrebuješ, plačati pa moraš z italijanskimi lineami, ki so jih titofašisti — glej čudo — vedno zaničevali, sedaj pa SO' postale zelo dragocene. Kot življenjskim potrebščinam, tako so v zadnjem času narasle cene tudi raznim kmetijskim potrebščinam. Žveplo, ko so ga vinogradniki plačevali še pred časom po 22 din., je sedaj skočilo kar na 75 din. Povsem razumljivo je, da so ti poviški povzročili med kmeti veliko nezadovoljstvo. To docela upravičeno nezadovoljstvo pa prihaja do povsem odkritega izraza na raznih sestankih kakor tudi ob priliki uradnih popisov vina in drugih pridelkov. Vinogradniki se skušajo na vse načine izogniti oblastveni plenitvi že itak bornega pridelka, ki jo titofašisti nazivajo kot «obvezno oddajo». Vinogradniki, ki so hoteli poskriti tudi neznatne količine vina in jih je režim potom svojih zaupnih špijondv zasačil, so bili neizprosno obsojeni na tri mesece prisilnega dela. Ta kazen pa se je še zvišala -in sicer v sorazmerju s poskrito' količino vina. Razen tega pa so bili slednji izpostavljeni še drugim fašističnim oblastvenim represalijam, kar je povzročilo pri prizadetih odločen upor in večkrat je prišlo celo do pretepa in bega izvrševalcev o-blastvenih «ukazov». Tudi v coni B so začeli z, likvidacijo kmetijskih obdelovalnih zadrug, ki prehajajo na ta način v roke vaških kulakov. Vlada jih smatra sedaj kot katero koli privatno podjetje. Kmetje bodo lahko prodajali svoje pridelke, komur bodo pač sami hoteli. Semena in orodje pa bodo morali nabaviti v «zadrugi». Razen tega bodo morali odstopiti 30 odstotkov dobička v lirah titovskemu režimu, ki jim bo izplačal za vsakih 10 italijanskih lir po en dinar. Da je jarebivalstvo cone B do grla sito titofašistične bodisi ustmene kakor tudi papirnate propagande, imamo najboljši dokaz tudi v tem, da so morali prevzeti vprašanje širjenja tiska v svoje roke sami takozvani ljudski odbori, ki so razprostrli široko mrežo svojih zaupnikov. Ti imajo izrecno nalogo, 'da dejansko prisilijo posamezne meščane, posebno pa trgovce in delavce, da morajo, — hočeš, nočeš — kupovati «Primorski», «Voce del Popolo», «La Nostra lotta», «Progresso» in drugo titofaši-stično tiskano propagando. Poseben pritisk pa izvajajo ti udbovski kolporterji za kupovanje «Primorskega» in «Nostra lotta». V ZGONIKU JE ZASVETILA LUČ V petek 6. t.m. je bil za prebivalce Zgonika in vse ostale zgoniške občane prazničen Urin, Električna napeljava je bila dokončana in zvečer je v vsaki hD ši po vaseh zgoniške občine končno zasvetila luč, katera je pre-b valcem zgoniške občine bila tako nujno potrebna. Da je zgo-niška občina dosegla odobritev In potrebna finančna sodstva od tukajšnjih oblasti, oz. ZVU je bilo potrebno mnogo požrtvovalnega dela, kaaerega se tov. Pirc, župan zgoniške občine ni ustrašil. Odkar obstaja občina Zgonik se še noben župan ni niti pozanimal, da bi se napeljala e-lektrika v njegovi občini, kaj pa šele, da bi povzel potrebne korake v ta namen. Danes zgom-ški občani vedo, da občinska u-prava more delati v korist občanov le , če jo upravljajo resnični demokratje. Električna napeljava v naši občini poleg ostalih del, ki jih je izvršila občina v našo korist, naj bo v dokaz ostalim občinam, ki jih upravljajo titovci ali belčkl V Repentabrski občini se titovski župan boji primanjkljaja. Z denarjem, ki mu je bil stavljen na razpolago gradi rajši ceste kot pa stanovanjske hiše, katerih bi repentabrska občina tako nujno potrebovala. Izgovarjal se je, da za zidavo stanovanjskih hiš ni dovolj denarja ter da občinskega primanjkljaja ne morajo imeti. Na ta način so titovci naredili svojim gospodarjen dvakrat uslugo. Prvič, ker so zgradili cesto, ki bo seveda imela tudi svoj strateški pomen, drugič, ker ne bo treba trkati in vznemirjati VU za kritje primanjkljaja. Otvoritev električne napeljava v naši občini je bila zelo svečana. Prisotni so bili predstavniki višjih oblasti, predsednik družbe SELVEG in tov. Pirc. Po kratkem nagovoru predstavnikov je VU in SELVEG tudi tov. Pirc spregovoril nekaj besed ter pou daril, da je za to delo bilo treba veliko požrtvovalnosti in zahtev, predno je bila stvar odobrena «Toda vztrajajoč v svojih zahtevah, smo končno dosegli in rešili eno izmed najvažnejših vprašanj naše občine)). Nato je še domači župnik blagoslovil naprave. V domači gostilni je družba SELVEG v ta namen pripravila malo zakusko. Nova napeljava je dolga 12 km z visoko napetostjo in 11 km i nizko napetostjo. V občini Zgonik je dobilo luč 170 družin, ko pa bo napeljava razširjena, bo d-Obilo luč še 440 družin. Vsa dela za napeljavo stanejo 40 milijonov lir, ki jih je prejela družba SELVEG od ZVU, kot posojilo z dolgoročnim povračilom. Tov. Pirc se zanima in dela v korist svojih občanov, ker je bil s to nalogo na prejšnjih volitvah tudi izvoljen. Poleg raznih drugih del, ki jih je izvršila demokratična občinska uprava od pričetka svojega upravljanja pa dc danes smo videli, da je pb tolikih letih edinole ona rešila vprašanje električne napeljave v naši občini. Zgoniški občani prav dobro vedo, da je to zasluga sedanje občinske uprave ter izrekajo tov. Pircu vse priznanje Za njegovo požrtvovalno delo in zanimanje za koristi svojih občanov. Na vsako spotikanje nasprotujočih strank ob našo demokratično upravo bomo odgovorili in prikazali Izvršena dela, ki jih je izvršila, t.j. postopno izvajanje programa, s katerim je nastopila za našo občino lista SIAU. • Občan IZ BORŠTA NAM PIŠEJO... V piretekli številki našega «Dela» sem čital več dopisov iz raznih podeželskih vasi. Seveda je rubrika «Sprehod po podeželju» zelo dobra zamisel, Ker me. je ta rubrika zelo razveselila, da bi jo še nada- Vsi ob- lìi slobi] 5(iins Vav da '»Vil Ho s i»N n 'tegi ije obdržali v našem časopis^ je seveda potrebno, da v ni1' tudi dopisujemo. Zato sem odločil, da tudi jaz nekaj n3' pišem iz moje vasi in se tal(l| uvrstim med ostale vaške H Pisnike. Hotel sem namreč samo . vedati, da je cesta, ali botit rečena pot, ki gre od glavni državne ceste iz Boijunca ti Zabrežcu zelo strma, pole,| tega pa tudi slaba. Te poti J v največji meri poslužujeij kmetje, po kateri peljejo sV'lj je domače pridelke.. Voli kj maj speljejo do vrha usitoNO jene vozove. Seveda tu b I naš kmet. ki ima velike te: I ^ ve in pa živina, ki je trpi>!,| čena. Da bi se ta cesta popravili ne bi bilo treba velikih strT škov. Odkupiti bi bilo treJ nekaj kvadratnih metrov zeli ijišča, ki se nahaja poleg PT ti, ki bi služilo za popravil ceste. To zemljišče bi kmetje, lastniki, prav radi stopili, ker bi se na ta nan*J pot popravila in bi služil8 splošno korist vaščanov. Nujnega popravila je poti'6* no tudi zidovje ki se nahaja 11 giavni cesti, kjer zavije ki gre od glavne vaške V° proti gornjim hišam. To zi80* bo rUs] t? Pretekli četrtek sem se potil v Prebeneg, da obišc' -J •fi1' stare znance. Ko pridem v „ srečam kmeta, ki žene sV1’^ živino na pašo. Pozdravim »i ^ on mi vljudno' odgovori 1 gre svojo pot dalje za crJ, jo Napravim -še par korakovj! SH skoro trčim ob prijatelja % pota. «No, glej ga, glej ga je čas, da se spet vidiva» reče Stisneva si roko in A običajno se drug drugega P0', K iSV'11 kaj gre itd. Prijatelj Pepi j z njegovo običajno mirno8' i začne pripovedovati V 1 - «Sedaj je lepo» začne, f .. ^ 0!if smo prav zadovoljni, ker mo električno napeljavo to je res lepa stvar; pri in zagori. Prej si bil prisoji porabiti po pol ure časa, ^ pripravil «karabitko» ali ijj y''n trolejko. Slepil si se, Če >> zvečer hotel kaj citati.» j \ i!a «V vasi» — nadaljuje lì je še precej hlevov in seniki ^>1 ki so potrebni popravil8 » \o' k dograditve, ker so> bili od , (j im /■*1 PocilcE f-vTT j* r* »-» I AT £ I 1 !.■ V, cifaši-stov požgani. Naši ^1|)( Han tje so- primorani držati >. y te( ria odprtem, kjer se pokV|ji Kakor ti je znano, naši kh^j ^se/ živijo od živine in živiš** od sena in druge krme. bi se ta problem za nas K“’ej' [t 2c Da Dr »e; občina se v resnici zanim8'J ^el^oU >e« čimprej rešil. Poslala ie tg,i|l|!lt0'| nam hlevov in senikov, k8‘ t,r ^ '^an je nujno treba popraviti' j A ^ da kaj češ, ko je ta sez^'y P( mo rad romati na Vojažfc0»', hifup pravo. In tam, saj veš >> Ho -l/j. ®tiv gre. Birokratska pot je > >> pr kajti stvar gre od Judež8 - - ,lS ■ s i vi pri Pilatu. Toda 1 Kajfeža in se večkrat ^ J ÌH 'S6 Ji . \ upajmo, da bodo zadevo ^ in ugodno rešili.» in s1 i|, h ^ Ura kaže že 18.30 in Zat°J ti kr0 moram posloviti od tov8 ji \ ' Pepota in od Prebenega,.11 ijt; i, kaei bi obiskal še ostale prijat ' .0fi'o(Cl kar pa bom storil drugi pozdrav stisnem roko d0 pit ^ ^ mu Pepotu in mu obijaj/ Ho da bom seznanil javnost S MLAOmSKE ©EEESACWE SE ŽE PfifilPRAVEJAJO ATA OOHOO oerlin bo za 15 dni postal prestolnica mladine vsega sveta Kakšna je nova nemška mladina - Sovjetski in kitajski mladinci bodo vzbudili vsesplošno pozornost - Tržaška mladina bo za festival nabrala 20.000 podpisov za sestanek Petih velikih r pr :iilrečal sem starega znanca pirica, s katerim se pazna-še izza časa podtalne bor-Proti nacifašizmu. Ne da 'Pe pozdravil, me je že od ogovoril: «Pojdem v Ber S’ na Svetovni festival!» Iz o&r Uvih oči je žarela radost. at ^ho sem izustil «pohlevno» :čnl''vico, ker v Berlin ne mo-■pr:" iz raznih razlogov. Vsee P amu nisem bil nevoš-ker sem vedel, da si je ,lvanje v Berlin in udelc-na Festivalu zaslužil s 'Jirn doslednim delovanjem mladinskem polju. Dejal mu le, da ima «sakra-^ko srečo» in da mi je žal, mu ne morem biti šoto uh 'Pa tej velikanski mani-'aciji miru, na kateri bo hna še odločneje izpove-svojo željo in voljo po 11 in mirnem življenju Jovariš iz nedavnih časov ,e proti fašizmu (nekateri ^jo le čase izbrisati iz a°vine ali pa jih tolmačiti Sv,!je, da bi zanikali, kaj .^Pravili narodi in pred-hh kaj je napravila Sovjet-Tpveza) mi je začel našte-vse, kar bo v Berlinu vi-Vsekakor je bil prav do-tbveščen o vsem. Potem mi je vse povedal in se I “°bil v orisanje te ali one I finske delegacije, ki i delegacije, •avlja na odhod ali je že :t>ru i*a. se je nenadoma spom-mora po potni list. Po-^il me je in mi obljubil, - h skušal dobiti za naš list iTai novega in neobjavljene-^’ega mu ne verjamem kdo Mladinci, pripravljajmo se na Berlinski festival, ki oo največja manifestacija mladine vsega sveta za mir, dein in svobodo! ik1 letošnjem festivalu v Ber-•* bomo občudovali krasne v®' fUske narodne plese. 0$ e¥ Uazstava ročnih del v dvorani «Hossetti» 'flt' _______________________ I^IDNE ROKE DEKLET I zkazujejo njihovo sposobnost 2a lepo izdelana ročna dela so bila ^ Nagrajena štiri najpridnejša dekleta brugih 14 pa je bilo pohvaljenih h fi' \ i\ II, 15. in 16. t.m. je bila v if r korani gledališča uRosset-.j1' ihtava ženskih ročnih del. ^ l0|) organiziral Stalni odbor f1'. ip mladine. Ta razstava je 'js zd cilj predvsem prikazati l>’j pnosti ženske delovne sile. h ti; f,lzstavc je tako med mla-,0\ itpl kot med mlajšimi i ženami vladalo veliko 11 Razstavo naših deklet l, pilo precejšnje število zeri 1 so se živo zanimale ^ipeseljivo je dejstvo h \pldvo prišlo ogleda f. ;sjs ve koliko, ker vem, da vsi obljubljajo na desno in levo in na vse zadnje pa pozabijo na vse skupaj in predvsem na list, ki mora iskati vire drugod. Toda tudi to sem mu že vnaprej odpustil. Saj je razumljivo. Tako sem začel razmišljati o vsem, kar mladinci v svetu pripravljajo za Svetovni festival, ki bo najmogočnejša letošnja manifestacija miru. Iz vsega sveta bo prišlo preko S0.000 mladincev. Nemška mladina pa se ga bo udeležila v ogromnem številu. Nekatere vesti govore o milijonu nern-ših mladincev. Nekatere druge pa kar o dveh milijonih. Največjo radovednost vzbujajo na letošnjem Festivalu kitajski mladinci, ki so že pred časom sporočili pripravljalnemu odboru, da bodo uprizorili na Festivalu nekaj 'najnovejših kitajskih dram in skladb. Nič ni rečeno, da ne bo kakšna njihova skupina uprizorila tudi kako klasično kitajsko dramsko delo, za kar vlada veliko zanimanje. Prav tako bodo mladinci vsega sveta gledali kitajske narodne plese. Sovjetska mladina bo vsekakor tudi na letošnjem festivalu vzbudil-a pozornost s svojimi pevskimi zbori, skladatelji, plesi, športniki itd. Saj je znano, da se bo tudi letošnjega festivala udeležil sovjetski glasbenik Soštakovič, ki ga ena ročna dela ter da si prišlo ogledat tudi fl1: .pd seboj diskutirale. Kaj h h i Število mladink ki so h h' efm° P^Hlbostjo in zani-b \ P ogledovale lepa ročna Hpičkrat so povpraševale za j \ pri tem ali onem roč-pid. Razstavo so si ogle-’i' V'*'*' starejši moški in tudi t V’ ki so nekatera dela po- ,/ \ hValili-etf '\pibd, kjer je bila razstava, J V f«mit da ji pravijo mala J 1 P1, je še precej prostorna. 'hdvorani so bila okusno r * i)f°Strfa ročna dela deklet, že fi'pl Pogled je bilo videti, da fi( 'tipinke svoja ročna dela iz-f 2 f\p bUo if >ipano. i/ tcizstavi je bilo največ ve- ;£<' 1 „ 2 Veliko pažnjo, ker je vsa- vso natančnostjo i(p’ Doieg tega pa so / ‘ », 'h' in drueo. Krasi bile še in drugo. Krasne veze- Stiue je bilo videti na Steke, Drtih in rjuhah. Slovenska T S/," Pa so na Prtih. krilih in e'l- ho* Vezla prav tako krasne ? {T Viotive. Dekleta so tudi j* iJ‘lu vezla prav lepe vzor-• ’) i!| , ^Ho je tudi nekaj poseb-Či Kqpjev. Tudi pletenine so N T vredne, kakor tudi oklici 1 o» elane in vezene oblekce C ke- bi ^ i^e°0 izdelana ročna dela, či-/ (Sq olcus,ia, je bila nagrajena 1 ' Hm I3'lgtna Miklavec Mava te,ije, 19-letna Gulič Saša za lepo izvezen slovenski motiv na krilu in bluzi, nato 16-letna Veglia Claudia za krasno izdelane vzorčke na prtu iz organdisa, ki je zahteval posebnega truda in še več potrpljenja, ter 14-letna Bensi Elvia ravno tako za lepo izdelano vezenino. Drugih 14 deklet pa je bilo pohvaljenih. Prav ta razstava nam dokazuje, da so naša mlada dekleta veliko zmožna. Pridne roke naših deklet so ob tej priliki obenem dokazale, da je naši mladini, tako šolski kot delovni, potrebno delo, ki bo omogočilo še večjo usposobljenost, in si bo na ta način ustvarila tudi lepšo bodočnost. sfljatrajo za največjega skladatelja naše dobe. In tako bo vsaka delegacija imela svoje značilnosti. Avstralska delegacija je n. pr. odpotovala že pred nekaj tedni, ker hoče biti v Berlinu še pred 5. avgustom. Ko je odpotovala iz Sidneya, jo je pozdravila velika manifestacija, ki so se je udeležile številne množice mladincev, odraslih, delavcev in tudi intelektualcev. Angleška delegacija pa bo imela v svojih vrstah veliko mladincev in študentov, ki niso člani Svetovne zveze demokratične mladine, a hočejo biti prisotni v Berlinu, da se srečajo z vsemi mladinci sveta in predvsem s sovjetsko, kitajsko, ameriško, francosko, italijansko in nemško mladino. Italijanska delegacija bo štela preko 2000 članov. Iz ruševin mesteca Cassina je že odšla štafeta, ki nosi bakljo miru do Berlina. Okrog štafete Se je mobilizirala vsa italijanska demokratična mladina, da bi tako izpovedala vsemu svetu, da ne bo postala topovsko meso Trumana, kljub temu da in Napoli ameriškemu tujcu. Največje zanimanje v svetu pa vlada z>a veliko «skrivnost». Festivala leta 1947. in 1949. sta bila v Pragi in Budimpešti. Toda letos se bo vršil v Berlinu, t. j. v mestu, kjer je še pred šestimi leti poveljeval največji razbojnik zgodovine, Hitler. Vsi, in med temi tudi naši mladinci, se vprašujejo: «Kakšna je ta nemška mladina, ki nas letos vabi v svojo prestolnico?» Našim mladincem moremo1 reči, da je sedanja nemška mladina nekaj popolnoma drugačnega od tistih nemških vojakov, ki so pod poveljem Hitlerja in njegovih razbojniških pomočnikov morili, požigali, kradli, uničevali, posiljevali. Ta nemška mladina je nova mladina nove nemške države, ki je začela demokratično življenje in ki se bori v sklopu vseh miroljubnih sil sveta za mir in demokracijo, za enotnost domovine, proti ameriškim imperialistom in proti njihovim zahodnim lutkam. To je mladina, ki pomaga pri graditvi socializma v Nemški demokratični republiki, to je mladina, ki je pomagala izvršiti dveletni načrt v poldrugem letu in ki je skupno s svojim narodom začela prvi petletni načrt za zgraditev srečne demokratične Nemčije, prijateljice vseh narodov sveta. Kaj pa bo tržaška mladina napravila za Festival? Najprej moramo povedati, da bo šlo v Berlin okrog 100 tržaških mladincev, od katerih bo preko ena tretjina Slovencev. Na nedeljski veselici miru v Zavijali si je tržaška mladina zadala nalogo, da bo v znaku tekmovanja za Festival nabrala 20.000 podpisov za sestanek petih velikih. Prav tako bo jutri, v nedeljo 22. julija odšla iz Škofij štafeta miru, ki se bo na italijanskem ozemlju priključila štafeti italijanske mladine. Našo' štafeto bodo spremljali številni mladinci z «Lambrettami» in «Vespami» in bo obhodila glavne slovenske vasi. Na tem Festivalu pa ne bo jugoslovanske mladine, ki se danes junaško bori za strmoglavljenje titofašističnega režima. Ne bo jugoslovanske mladine, ker ji je titovski režim zaprl pot v bratski objem vseh mladincev sveta in je napravil iz Jugoslavije kolonijo imperialistov. Toda jugoslovanska mladina bo kljub temu vemo in to vedo vsi mladinci sveta. Bo prisotna s svojimi padlimi v borbi proti titofa-šizmu, s svojimi zaprtimi po titovskih koncentracijskih taboriščih in ječah, s svojimi borci, ki so že v več krajih Jugoslavije začeli oboroženo borbo proti titofašističnim hijenam in razbojnikom. V duhu bo jugoslovanska mladina prisotna in bo s.tala ramo ob rami z legendarno korejsko mladino, z odločno grško in špansko mladino, z junaškimi Vietnamci. Tudi ona bo v prvih vrstah mladincev v Berlinu in vsi vedo, da bo tako, in se ji bodo ob njenem mimo- j hodu odkrili: odkrili ,se bodo j junaški mladini, ki nadaljuje tradicije Loie Ribarja, Arse Jovanoviča, Uje Bulatoviča. S. N. Nekaj misli o pomenu našega ljudsko-prosvetnega knjižničarja Zelja po napredku in izobrazbi je — lahko rečemo — splošna in tipična poteza značaja našega primorskega ljudstva in posledica skoraj 25-letnega zatiranja, ki ga je doživljalo za časa fašizma. Videti je, kot bi hotelo čimpreje dohiteti ne po lastni krivdi zamujeno in si priborili spet eno prvih mest med najkul-turnejšimi narodi sveta. Težnja po znanju pa poreja hotenje po branju in iskanju lepe knjige, ki ga odkrivamo pri našem starejšem in mljašem rodu, dasi naletimo na žalost tudi na izjeme, ki se zadovoljujejo z malo vrednimi deli, katerih je obilo najti na vseh cestnih kri- potujoča knjižnica, ki bi po njih segli, razume se, da prvenstveno društvenim članom. Ljudska knjižnica mora bin vodnik pri vseh vprašanjih, ki dnevno zadevajo našega delovne* ga človeka; oblikovati mora nje* gov značaj v pozitivnem smislu ter dvigati splošno raven njego* ve vednosti. Skrbni knjižničar bo zato moral jako paziti pri na* bavi knjig in pri obnovi knjižni* ce z njimi, ker mora imeti stal* no pred očmi dejstvo, da ob njih Tastèjo~ in se grade nova po* kolenja. Knjige morajo biti v stalnem obtoku, nikakor pa ne ležati neizkoriščene po zaprašenih poli* žiščih in se ponujajo s kričečimi j cah. Ni važno veliko število naslovi. knjig, s katerimi se to ali ono Našemu ljudstvu bi bilo seveda ! društvo ponaša, pač pa če te. Veliko lepega bo na festivalu potrebno zadostno število knjižnic v mestu in na deželi, dotlej pa naj bi imelo vsako večje prosvetno društvo svojo lastno knjižno omaro z deli domačih in tujih naprednih pisateljev, dočim bi za vsa ostala manjša društva verjetno zaenkrat zadoščala nekaka knjige tudi ljudje bero. V tem oziru je bilo s strani marsikate* rega knjižničarja in odbora pro svetnega društva samega premalo storjenega, ker se propagiranju branja, posebno še kvalitetnega, ne posveča skoraj nič pažnje. Knjižničar mora bralca navajati Brezdomci s« na obenem zboru postavili svoje nadaljnje zahteve Naj se ustanovi Koordinacijski odbor za preučitev in rešitev postavljenih vprašanj V petek zvečer je bil v mali dvorani gledališča Rossetti občni zbor Zveze za pravico do stanovanja. Prisotno je bilo veliko število članov te zveze, ki se je pred časom ustanovila, da se. bori za dodelitev stano- je De Gasperi prodal Livorno prisotna na Festivalu. Mi to Taki in še večji «virtuozi» se bodo udeležili mladinskega festivala v Berlinu. Afln«8in<*i l Pionirji! V prihodnji št. "Dela,, izideta “Mladinski prapor,, in “Mladi rod,, Vsak mladinec naj se v času priprav za berlinski festival posebno izkaže v širjenju svoje priloge ! vanja vsem brezdomcem Trsta in podeželja. Poročala sta gospoda Tonel in Grabar. Gospod Tonel je imel moralno poročilo, medtem ko je gospod Grabar iznesel pred občnim zborom finančno stanje organizacije. Prisotni delegati so obe poročili eno-dušno potrdili. Vsekakor sta obe poročili izražali uspešno delovanje Zveze, ki je v času svojega obstoja velikokrat intervenirala v mnogih primerih in tako dokazala resnost svojega programa in delovanja. To so čutili tudi prisotni delegati, ki vedo, koliko jim je Zveza pomagala pri reševanju najnujnejših vprašanj, ki se danes postavljajo pred brezdomce. Vsekakor pa je iz poročil izgledalo' tudi, da bo morala Zveza pospešiti svoje delovanje v bodočnosti zaradi vedno večje nevarnosti, da ostanejo brez strehe še druge družine. Po obeh poročilih se je oglasila tudi dotedanja predsednica Zveze, ki je predlagala občnemu zboru spremenitev nekaterih točk pravilnika. Tudi to so prisotni delegati p0 manjši diskusiji sprejeli. Pred izvolitvijo novega odbora zveze so delegati sprejeli naslednjo programsko resolucijo: 1. Nadaljnja akcija Zveze mora temeljiti na aprilski spomenici, ki jo je popularizirati med množicami brezdomcev, in ljudi, ki že imajo svoje stanovanje; 2. zahtevati ustanovitev koordinacijskega odbora za preučevanje in konkretiziranje vseh onih odločb, ki naj bi rešile gradbeno vprašanje v štirih letih tako, da bi vsaka ustanova dobila svojo izrecno nalogo v tem okviru; ta odbor bi moral biti sestavljen od ZVU, conskega predsedstva, občine, sodišča, IAGP, Burla Garofala in od Zveze za pravico do stanovanja: 3. tiskati brošuro, da se obvesti javnost o stanju brezdomcev in o zahtevah Zveze; tiskati tudi kulturne lepake; 4. sklicati vrsto zborovanj in sestankov; 5. ustanoviti mrežo hišnih zaupnikov po mestu in po drugih središčih našega področja, posvečujoč posebno pozornost Miljam; 6. aktivizirati vse delovne odseke v okviru Zveze; 7. Divoriti kampanjo za razdelitev izkaznic in pridobitev novih članov; 8. izdati poziv podjetjem, ustanovam, udruženjem, da bi prispevala nekaj denarja, ki bi služil za vzdrževanje Zveze. Ob zaključku uspešnega dela je občni zbor izvolil novo vodstvo Zveze. Predsednik in podpredsednik morata biti neposredno izvoljena od občnega zbora, pravijo pravila. Zato je občni zbor izvolil za predsednico' gospo Pino Cattaruzzi in za podpredsednika gospoda Claudia Tortela. Oba sta že prej imela isto odgovornost. Vodstvo pa je tako sestavljeno; Umberto Grabar, Salvatore Cannavo, Maria Ghira, Ortensia Pobega, Renzo del Vecchio, Emilio Burolo, Giordano Grat-ton, Ugo Abram, Adelmo Cre-vatin, Luigi Giurissini, Bruno Maccabeo. Novo vodstvo Zveze za pravico do stanovanja se je že sestalo v četrtek na svojem sedežu v ul. Ginnastica 1. Pri nas je pa vprašanje stanovanja eten izmed najbolj perečih problemov. V Trstu imamo na tisoče in tisoče brezdomcev, ki nujno potrebujejo primerno stanovanje. Teda za tukajšnje višje oblasti in tržaško demokristjan-sko občinsko upravo je rešitev problema stanovanjske krize deveta briga. tudi k sistematičnemu branju. Iz početka mo^a njegovo vodstvo os ati sicer neopazno, zadovoljujoč se z nasveti, ki jih bo dajal od časa do časa v konkretnih primerih, potem pa, ko si bo dobil zaupanje pri bralcu, bo lahko stopil na plan in pričel krepkeje uveljavljati svoje poslanstvo. E-den najuspešnejših načinov propagande so bralni krožki, katerih organizacija je naloga vodstva prosvetnega društva, dočim je na knjižničarju izbira knjig, ki na) bi jih v krožku čitali in o njih diskutirali. S tem pa smo skorajda že. prišli na bralne večere, ki pa so širšega značaja, namenjeni tudi nečlanom, da jih polagoma usmerjajo v društvo in seznanjajo z društvenim delom. Vsaka knjižnica mora imeti seznam vseh knjig, dostopen vsakomur, ki vanjo zahaja. Ce je a pregleden in razumljiv, bo seveda v znatno pomoč knjižničarju. ker bo iskano delo laže našel in koristneje izrabil čas svoje navzočnosti v knjižnici, ki mora biti redno napovedan na vidnem mestu v društvenih prostorih. Knjižničar mora biti za svoje Jelo usposobljen in zanj čutiti vso ljubezen. Obveščen mora biti vsaj o glavnih najnovejših knjižnih izdajah in poznati mora vsa dela knjižnice, ki mu je bila poverjena. Neprestano mora vzga-jati in izpopolnjevati samega sebe ter poglabljati svoje znanje zlasti v leposlovju, ker pričakuje čitalec tu najčešče njegov pouk. Skrbno mora čuvati vso knjižno zalogo, za katero odgovarja tako odboru kot društvenim članom. Paziti mora zlasti na to, da se knjige ne izgubljajo, da so v primernem stanju, lepo zavite, ker bi se sicer preveč obrabile, in še na toliko drugih reči, ki jih tu niti ne mislimo načenjati. iz pravkar iznešenega je razvidno, kako važno je delo knjižničarja v prosvetnem društvu in koliko naporov zahteva le-to od njega. Ce hoče svoj posel pravilno vršiti, se mora pač predati knjižnici in njenim obiskovalcem. Njegov trud bo poplačala zavest, da opravlja vzvišeno nalogo borca porajajoče se nove človeške družbe, katere simbol bo knjiga, kajpada bolj spoštovana kot je bila kdaj koli prej ali je danes. BON Cankarjev «Hlapec Jernej» v Dolini. Danes, v soboto 21. in jutri v nedeljo 22. t. m. obakrat od 20. uri bo dramska družina «Valentin Vodnik» uprizorila v Dolini na prostem Cankarjevo dramo v 7. slikah «Hlapec Jernej in njegova pravica». Sodelovalo bo pri tej igri nad 30 ljudi. Zanimiva bo sodobna inscenacija, za katero so nabavili tudi nove zavese. Vsekakor bo «Hlapec Jernej» nemajhen dogodek za Dolino in ves Breg ter smo prepričani, da bo ta uprizoritev oba večera privabila mnogo obiskovalcev. Prired tve na Goriškem. Nekatera prosvetna društva s V državah ljudske demokracije, kjer je na oblasti delovni človek, ima vsak delavec dostojno stanovanje. Na sliki vidimo stanovanjsko hišo, v kateri imajo svoja stanovanja češki delavci. Cerovlje so ena izmed manjših vasi, ki ležijo med Mavhinjami in Vižovljami, oz. Sesljanom. Tudi Cerovlje, kot vse ostale naše vasi, imajo svojo zgodovino, tradicije in običaje. Prav tako tudi v raznih .vaških šegah ne zaostajajo za ostalimi vasmi našega Krasa. Cerovci se danes v glavnem preživljajo z obdelovanjem zemlje, zadnja leta pa so si mlajši ljudje pričeli iskati dela pri raznih podjetjih v mestu. Od venomer so bili in so Cerovci zavedni in pošteni Slovenci, ki niso klonili pred sovražnikom. Star možakar nam iz svojih spominov in pripovedovanja starejših ljudi pripoveduje o Cerovljah. V sedanjih Cerovljah je pred sto in sin leti bil velik gozd s samimi Cerovimi stebli, ali kakor temu po domače pravijo, z belimi hrasti. Od tu naj bi tudi izhajalo ime vasi: cer - Cerovlje. Cerovlje so nekoč bila ribiška vas. Ljudje so ribarili ob obali od Sesljana do Devina. V Cerovljah najdemo danes največ priimkov Legiša. Pravijo, da je v davnih časih prišel kot so to pripovedovali stari ljudje, v sedanje Cerovlje nek Gligorije (Gregor, v hrvaščini skrajšano Gliša), doma iz Budve, ki se je v naši vasi bavil z ribolovom. Kot Gliša je bil znan tudi pri nas in je nato (po več letih) nastalo za več vaščanov priimek Legiša. Ostali priimki, kot. n. pr. Trobec, Pahor itd. niso tako zgodovinskega zna- CEROVLJE čaja. Se danes imamo v Cerovljah družino, ki ji po domače ■ pravijo pri Budovcah, od koder naj bi bil tudi izvor vseh Legišev. Ker.so v vasi nosili vsi priimek Legiša, so domača imena nastala po imenu glavarja družine. Tako imamo družino Simonovi, od imena Simon itd. Domače ime Kohiščevi ima tudi svojo majhno «zgodovino». Pravijo, da je davno pred sedanjim časom bil v devinskem gradu kuhar, ki so. mu pravili «koch». Živel je na hribu med Devinom in Cerovljami, t. j. na današnjem Kohišču, po katerem tudi nosi ime. Nekateri člani njegove družine so prišli v Cerovlje in sio tako nastali Kohiščevi. Nato imamo še domača imena: Krv-nikni, Dolgato-vi, Jurčevi, Pokalinovi, Moho-rinovi itd. Nadevek Dolgat je nastal od besede «delegat». Pred leti je vas imela svojega delegata, ali kakor temu pravijo po domače «prvega moža v vasi». «Prvi mož» je moral skrbeti za vas in reševati probleme, ki so delali preglavice domačinom. Botegar-jevi je ime družine, ki je nekoč imela trgovino v vasi. Cerovci pravijo: «Kjer koli srečaš v svetu priimek Legiša, si lahko siguren, da je iz Cerove).j, ker je samo v naši vasi bival nekoč tisti Gliša, po katerem smo dobili priimek Legiša». Cerovci imajo tudi svoje običaje. Eden izmed teh je domača poroka. Fantje so bili seveda ljubosumni na svoja dekleta in jih niso radi pustili, da bi se možile v drugo vas. Fant, ki je prišel po dekle v vas, je moral večkrat «slano» plačati. Dekle pa, ki se je poročilo v vas, je moralo svojo «balo» pripeljati na vozu, na vrhu «bale» pa je moral biti lep petelin. «Bala novice» je morala biti lepa in bogata. Vaščanke, posebno pa starejše ženske, so si prišle ogledovat «balo novice». In seveda takrat ni manjkalo občudovanja, kakor tudi ne kritike. Takrat so seveda Cerovke imele kaj govoriti po vasi o «novici», njeni «bali» itd. Na dan poroke, ko pridejo «ohcetarji» iz cerkve, pripeljejo pred hišo materi ženina, ali kakor ji pravijo «veliki materi», namesto neveste, staro in grdo ženo. Seveda jo ta noče in pravi, da ni «ta prava». Ko «novica» vstopi v hišo in se pozdravi s tastom, ali «velikim očetom», mu izroči velik okrogel kolač. Nato dajo «novici» majhnega otroka, da vidijo, če se ji «rajma». Ko pa dekle gre iz vasi in ima svojo «balo» že naloženo na vozu, ji domačini dajo «žajglo» in mora sama «zagnati» vole. Kot niso pustili Cerovci, da gredo njihova dekleta iz vasi, tako niso pustili svojih deklet drugi fantje iz ostalih vasi. Zgodilo se je, da je Cerovec šel snubit «punco» v bližnjo vas. Le nekaj dni je še manjkalo do poroke in. ubogega ženina so vedno nadlegovali, da še ni dovolj plačal za «punco». Tudi po dvakrat, trikrat je moral plačati enim in istim; ko pa se mu je zdelo, da je malo preveč, se je odločil, da ne plača nikomur več. Ostalo je še nekaj fantov, katerim ni plačail niti enkrat in so bili povsem upravičeni, da so se razburjali. Dogovorili so se med seboj, da ga ne bodo pustili iz vasi, dokler jim ne bo plačal, kar jih «prtiče». Ženin pa, ki je bil doma iz Cerovelj in ki je «furbast» kot vsi Cerovci, se lepo, dva dni pred poroko, ko so «novici» že skladali «bala« na voz, skrije v omaro, in so lepo ženina nosili iz hiše do voza prav tisti fantje, katerim je ostal dolžan. Fantje iz vasi so svojim dekletom, toda samo tistim, katera so imeli radi, dan pred poroko naredili pred hišnimi vrati lepo «ka-lono» (slavolok). Tistim pa, katerih niso imeli radi, so naredili «kalono» iz raznih starih loncev in škatelj ali pa so naredili pusta in ga postavili na «kamin» hiše. Dekleta so se nekoč poročile tudi v ce-rovskih narodnih nošah, ki so bile prav posebno lepe. LEGIŠA DANICA (nadaljevanje sledi) Tržaškega so se namenila prirediti svoja kulturna gostovanja na Goriškem. Tako bo: v Doberdobu jutri, v nedeljo 22. t. m. gostovalo PD «Lonjer-Katinara», ki bo poleg koncerta svojega pevskega zbora uprizorilo tudi Nušičevo zabavno komedijo «Oblast»; v Standrežu v nedeljo 29. t. m. bo gostovalo PD «Valentin Vodnik» iz Doline, ki bo uprizorilo Ivana Cankarja socialno dramo v 7. slikah «Hlapec Jernej in njegova pravica» in v Rupi pri Mirnu bo v nedeljo 5. avgusta uprizorilo PD «Ivan Vojko» s Pro-seka-Kontovela igro v 3. dejanjih «Veleja». S tem bo izveden prvi spored gostovanj Tržačanov med gori-škimi Slovenci ter smo prepričani, da bo s tem storjen važen korak k intenzivnejšemu sodelovanju med goriškimi in tržaškimi Slovenci, ki nas tlači skorajda enaka usoda. * * * Sagra v Podlonjerju. Jutri, v nedeljo 22. t. m. bodo imeli Podlonjerci pred prosvetnim domom na prostem svojo tradicionalno Sagro, katere se bo udeležil tudi generalni sekretar KP STO Vittorio Vidali, ki bo ob tej priliki govoril o aktualnih problemih. Sodelovali bodo še domači pevski zbor, pionirska skupina, godba Rinaldi i. t. d. Po govoru in kulturnemu sporedu bo ples in prosta zabava. Preskrbljeno bo tudi z jedjo in pijačo. Začetek ob 16. uri. V Padričah je bila v nedeljo 15. t. m. tradicionalna Sagra v znamenju slavja Cirila in Metoda. Pozdravni nagovor je podal predsednik PD, ki je poljudno orisal pomen praznika in poudaril našo borbo v prizadevanju za mir. Pozneje je govoril tudi tov. Karlo Bernetič, ki je prav tako poudaril pomen dela bratov Cirila in Metoda, našo borbo za mir in odločno zahtevo vsega tržaškega prebivalstva, naj VU ne odvzema PD Škamperle pri Sv. Ivanu kulturnega doma. Nato je lepo zapel domači moški pevski zbor in moški pevski zbor iz Trebč. Oba zbora, ki sta prav lepo zapela več pesmi,-od katerih so posebno navdušile ruske narodne ob spremljavi harmonike, je vodil vešči pevovodja Danilo Kralj. Nastopil je še mešani pevski zbor Lonjer-Katinara, ki je kakor vedno, tudi tokrat navdušil poslušalce. (Ob tej pri- liki naj še omenino, -a zbor «Lonjer-Katinara nima in noče imeti nič skupnega z babičanskim zborom, ki je pel v soboto 14. t. m. na radiu Trst). Tudi kvartet od Sv. Ivana je ugajal, vendar na prostem ne pridejo posamezni glasovi do prave veljave. Ves čas prireditve je vihrala ob odru društvena zastava, ki je dala Na piočeJju vaške cerkve so Padričani postavili spomenik vaščanom padlim v NOB prireditvi posebno svečan poudarek. Po kulturnem sporedu se je razvila prosta zabava s plesom, ki je potekala v prijetnem domačem razpoloženju. V nedeljo je gostoval v Barkov-Ijah, na društveni terasi PD «Marij Matjašič-Milan» pri Rumeni hiši kulturni ansambl. PD «Vesna» iz Križa. Ze sama velika udeležba Barkovljanov nam lahko priča, da so si znali marljivi Križani ustvariti s svojim uspešnim in razvitim prosvetnim delom velik sloves na našem ozemlju. Tudi v Barkovljah so nudili Križani res lep kulturen večer, ki je bil z vsemi točkami pestrega sporeda na dovršeni umetniški višini. Lahko rečemo, da je tetko podati oceno pozameznih skupin, ker je bilo pač izvajanje poedi-nih točk res dovršeno. Najboljše priznanje so jim pač dali poslušalci sami. ki niso Siedili z navdušenim ploskanjem. Nastopile so harmonikaška skupina mladinski ženski kvartet, mladinski orkester, moški pevski zbor. V zaključku pa je bila podana znana spevoigra «Na kriški osmici», ki je izzvala obilo smeha, posebno s svojimi dobro posrečenimi sodobnimi političnimi dovtipi. Brez dvoma bodo tudi v Barkovljah ohranili gostovanje Križanov v trajnem in prijetnem spominu. MIRKA DREKA 30 ISKALI NA «PRIMORSKEM DNEVNIKU» — Javno mnenje Se danes skoro ne more verjeti, da se je znano klerofašistično glasilo «Giornale del Lunedi» presedlalo v titovsko tiskarno v ul. Montecchi. Ljudem pač ne gre in ne gre v glavo, da se Mirko Drek, «glavni junak» «Cittadelle» sedaj širokousti s svojimi neslanimi in za Slovence žaljivimi dovtipi tipično fašistične «marke» prav v ul. Montecchi S, ki ga titofašisti smatrajo za svojo časnikarsko trdnjavo. Tako se je zgodilo, da se je nekemu radovednežu zahotelo prepričati na lastne oči, ali se Mirko Drek res nahaja v titovskem časnikarskem brlogu. Podal se je torej v III. nadstropje, to je v titofašističen «sanata sanctorum». Na stop-njišču je srečal nekega titovskega nameščenca ter ga nagovoril v pristni italijanščini. Ves vzhičen ih misleč, da ima opravka s kakim bližnjim sorodnikom «magnacucchi», mu je «pnmorskar» vljudno odgovoril: «Dica, dica pure!» «Vorrei sapere se lavora qui' Mirko Drek?» — ga je nato vprašal radoveden obiskovalec. Na to povsem nepričakovano vprašanje pa je «primorskar» obstal kot Lotova žena. Možu je bilo pač zelo nerodno in da bi se izognil izdajstvu «uradnih tajnosti», jo je brez besedice pozdrava naglo popihal. Vse zaman, ker je pač «uradna tajnost» najmanj tako tajna kot bajka o kralju z oslovskimi ušesi, ki jo je šušljal celo vetrič v vejevju košate lipe. ALI SE PRIPRAVLJAJO NA DRUGO POLOMIJADO? — V Medjivasi so titofašisti s svojo «kulturno prireditvijo» slavnostno pogoreli do zadnje kocine. Kakor kaže pa jim še ni dovolj. V zadnjem času namreč kroži glas, da nameravajo baje poskusiti svojo srečo v Mavhinjah. Brez dvoma se jim obeta tudi v tej vasi še večji «uspeh», ki bo zatemnil «uspeh» Medjevasi. Ce so imeli takrat na plesišču kar tri pare, bodo imeli na svoji najnovejši polomi jadi verjetno kar... en par in pol. K temu «visokemu» številu jim rade volje navržemo «za povrh» še nekaj desetin Babičanov, ki pa se seveda nikakor ne morejo primerjati z ljudmi, kot je pravilno dejal vaščan iz Medjevasi. Kaj hočeš, titofašisti imajo pač srečo kot pes v cerkvi. PRVI USPEHI DOLGE IN TEŽKE BORBE DVEH DELOVNIH STROK VEDNO ZANIMIVEJŠE — Po obisku komandanta jugoslovanskih okupacijskih sil v coni B polk. Stamatoviča in «pravnikov» pod vodstvom Vavpetiča so se iz Ljubljane oglasili tudi študentje ekonomske fakultete. Obiskali so namreč Tržaški velesejem. Tudi tokrat so se profesorji podali na obisk k dekanu tržaške gospodarske fakultete. Razgovor je potekal «zelo ljubeznivo». Razgovorjali so se celo, kako bodo pospešili stike med obema univerzama. Pred leti je bilo to nemogoče. Danes pa je vse postalo «ljubeznivo». Čudno, da je n.pr kaj takega nemogoče za študente in profesorje praške ekonomske ali pravne fakultete. Tito-fašisti in italijanski nacionalisti bodo rekli: «Železna zavesa». Da, pravimo tudi mi: «železna zavesa». Saj smo prav te dni videli, kdò umetno ustvarja «železno zaveso». Sforza je pač to najjasnejše pokazal z izgonom sovjetskih umetnikov, ki so se mudili t) Italiji. Te «železne zavese» pa ni za ljubljanske profesorje in študente, ker se je pač zgodilo, da so tam ljudje, ki imajo zelo «elastično» hrbtenico. Ce bi pa bil v Jugoslaviji «pravoveren socializem», najbrž bi kaj takega bilo nemogoče; še prav posebno nemogoča pa bi bila «ljubeznivost». IZ GABROVCA Nevaren most Pred par leti so zgradili mosl preko avtoceste med Gabrovcem in Prosekom. Graditelji pa se niso zavedli dejstva, da s tem niso odpravili nevarnosti za potnike in voznike, ki se poslužujejo ceste, ki vodi iz Gabrovca oa Prosek. Cesta na obeh vzpetinah ob mostu ni ograjena. Ob njej so postavili le male obcestne kamne, dasi je nasip zelo visok. Vsled tega so roditelji iz Gabrovca ki pošiljajo svoje otroke v šolo na Prosek, zelo zaskrbljeni. Bojijo se morebitnih nesreč, posebno v zimskem času, ko piha silovita burja. Zaradi tega pozivajo odgovorne organe, naj poskrbijo za to, da cesta še pred prihodnjo zimo dobi o-grajo na obeh straneh mostu. Skupina staršev Družabni večer v PD «Škamperle» Danes 21. t. m. bo ob 20. uri v P.D. «Škamperle» družabni večer, Nastopila bosta društveni pevski zbor in kvartet. Nadalje bo tudi zanimiva nočna športna tekma. P.D. «Pisoni» priredi drevi od 20. uri na prostoru pred društvenim sedežem pevski koncert. Nastopil bo pevski zbor «Tomažiča» in solisti P. D. «Kraljič». Vstop prost. Zadruga železničarjev je sklenila, da pošlje 15 otrok članov zadruge v gorsko kolonijo v Agordo. Zadevne prošnje za sprejem; v kolonije morajo člani vložiti do vključno 22. t. m. Konec Slavke lobačnih delavk 21 dni narobne Slavke pri Orehu Za stavkajoče so nabrali nad pol milijona lir - KP STO prispevala 50.000 lir - Drugi večji prispevki delavcev iz tovarn in podjetji - Predsednik poljedelskega podjetja, ki se ne briga za njegov obstoj - Konkretna solidarnost družin pristaniških dela'cev Danes poteka že tretji teden narobne stavke delavcev občinskega poljedelskega podjetja pri Orehu. Razem dveh izjem, ki jih lahko smatramo kot pravi beli muhi, je enotnost in borbenost te delavske skupine neokrnjena ter spremljana z vedno večjo simpatijo in razumevanjem pretežne večine prebivalstva. Kljub temu, da postaja finančni položaj teh delavcev iz dneva v dan obup-nejši, niso klonili ter se niso vdali morebitnemu malodušju, ker se zavedajo, da se borijo za dnevni košček kruha. Je pa to istočasno borba za ohranitev tega podjetja pred gotovim propadom, za kar nosijo krivdo tukajšnje oblasti, bodisi VU, ki noče dati potrebnih denarnih sredstev, kakor tudi občinska uprava, ki si zelo malo prizadeva za rešitev podjetja. Prav te dni se je zglasila pri predsedniku podjetja odv. Lauriju delavska delegacija, da mu obrazloži obstoječe stanje ter prikaže nujnost rešitve tega vprašanja, ki se zavlačuje že mesec dni. S svojim surovim nastopom ter praznim izgovorom, da naj se obrnejo na VU, pa je demokristjan Lauri dokazal, da mu ni mar ne le za življenski obstoj delavcev, marveč tudi za usodo podjetja kot takega, čeprav je slednje občinska last in bi ga moral prav on, kot predstavnik večine v občinskem svetu najbolj ščititi. Edini, ki se v resnici brigajo za usodo podjetja, pa so delav-vi sami, ki že tri tedne in brez vinarja plače nadaljujejo z dnevnim delom bonificiranja zemljišča, kopanjem, sajenjem in rednim pobiranjem povrtnin, ki ostanejo na razpolago vodstvu podjetja. Tudi delavke tobačne tovarne dajejo že mesec dni svetel in neoporečen dokaz junaške vztrajnosti in nezlomljive enotnosti. Kljub nepopisnim finančnim žrtvam je enomesečna stavka tobačnih delavk enotna in odločna, kot je bila prve oni. Tudi v pogledu rešitve tega življenjskega problema so merodajne oblasti dale dokaz popolne brezbrižnosti. Te dni so se začela v Rimu nova pogajanja med sindikalnimi predstavniki in zastopniki tovarne. Pričakovati je, da bodo slednja končno vendarle privedla do povoljne rešitve ter da bodo delodajalci uvideli, da se odločnost borbenih delavk ne more upogniti s ponujanjem drobtinic miloščine. Težka in dolga borba, ki jo vodita ti dve junaški delovni kategoriji, pa je podprta ne samo z moralno marveč tudi z materialno solidarnostjo delovnega ljudstva in drugih mestnih slojev. Za stavkajoče pri Orehu in v tobačni tovarni je bilo do sedaj nabranih med delavstvom v raznih tovarnah, podjetjih in ustanovah nad pol milijona lir. Med prvimi je prispevala Komunistična partija STO s 50.000 lirami, nadalje Enotni sindikati z 20.000. Nameščenci ACEGAT-a 104.400, delavci ladjedelnice Sv. Marka, kot prvi prispevek 109.909, celica časnikarjev «Učekar» 5.000, Zadruga železničarjev 10.000 ter drugi. Nadalje je več družin pristaniških delavcev vzelo na hrano potrebnejše stavkajočih otroke delavk. Tudi žene si prizadevajo z nabiranjem zelenjave in živil. Nedvomno bo ta plemenita akcija solidarnosti zavzela še večji obseg ter tako izdatnejše podprla junaško in težko borbo prizadetih kategorij. V soboto so stavkali pristaniški delavci in sicer v znak protesta, ker se podjetja, ki se poslužujejo pristanišča, nočejo pogajati za prilagoditev tarif. Razen tega pa je še vedno odprto vprašanje pokojnin ter drugih delovnih pogojev. So pač nujni problemi, ki jih merodajni krogi načrtno zavlačujejo. Enomesečna stavka tobačnih delavk se je v četrtek zvečer zaključila z vidnim uspehom. tobačnih podjetjem «Itakementi» glede višine odškodnine, ki jo bodo prejeli lastniki zemljišč v zračnem pasu od Ricmanj do industrijske cone v Zavijali, nad katerimi bo dovažala material novozgrajena vzpenjača. Dosežena je bila vsota 200 lir za kv m, dočim bo «Itaicementi» plačata prizadetim za vsak postavljen železni drog od 10 do 17 tisoč lir odškodmne. Višina te odškodnine se računa na podlagi lege posameznih drogi,v. Skoda povzročena v zvezi z deli za napeljavo vzpenjače se računa še posebej. ISJov uspeli KS Na prizadevanje Kmetijske strokovne zveze ES je bil v tem tednu podpisan sporazum s SOŽALJE — Ob tragični smrti tov. Petra Krečiča, dolgoletnega člana P. D. «Marij Matjašič-Milan» v Barkovijah, izreka društevni odbor tudi v imenu članstva težko prizadetim svojcem iskreno sožalje. Pridružuje se uredništvo «Dela». Titovei grozijo z represalijami OPENCI SO NAVELIČANI TITOVSKIH TERORISTIČNIH METOD Na Opčinah se dogajajo dokaj čudne reči. Veliko je pač openskih družin, ki imajo svojce v Jugoslaviji. V poslednjem času so začele zahajati k tem družinam dobro znane osebe iz tito-fašlstičnega brloga in jim začele groziti z represalijami proti svojcem, ki so v Jugoslaviji, če bodo še vedno zahajale v Prosvetni in Ljudski dom. Openci so naveličani teh nenehnih groženj. Saj vedo, da so titofašisti zmožni vsega, da so pred kratkim umorili Katrino sestro, da so začeli uporabljati metodo zapiranja talcev itd. Zato so v skrbeh za svojce v Jugoslaviji, ker vedo, da jim titofašisti lahko napravijo vse zlo, ki so ga kot podivjane hjene zmožni. Openci niso le naveličani vsesa tega, a mislijo, da bi morale kompetentne oblasti napraviti konec temu podtalnemu, grozilnemu. terorističnemu in izsilje-vatnemu početju. Naši ljudje prav dobro vedo tudi, kdo pošilja te dobro znane osebe po openskih družinah s temi strašilnimi nalogami. Vedo, da je to neka vneta titofa-sisticna aktivistka, ki je Daje Tržaški svetovalci razpravljajo o organičnem načrtu S predzadnje seje nabrežinskega obč. sveta Že zopet fašistični zakoni proti Slovencem Še nič uradnega o igralnici v Sesljanu - Nakup občinskih zemljišč - Consko predsedstvo je odobrilo 25 milijonov lir za gospodarski načrt V sredo 18. t. m. ob 17. uri je bila predzadnja seja, nabrežinskega občinskega sveta. Po prečkanju zapisnika zadnje seje je župan prečital odgovor višjih oblasti na sklepe občinskega sveta. Predlo o igralnici v Sesljanu, o kateri je občinski svet razpravljal na eni izmed svojih sej in ki jo je soglasno odobril, je bil, kot zgleda odbit od višjih oblasti. Občino pa o tem še niso uradno obvestili. Na vsak način pa župan smatra, da bi ustanovitev igralnice bila zelo koristna, ker bi občini doprinesla velike dohodke. Glede zaposlitve občinskih uslužbencev z znanjem obeh jezikov pa je Predsedstvo cone odgovorilo, da občinski svet ni merodajen, da bi o tem sklepal. V svojem pismu je privleklo na dan vse mogoče zakone, ki so bili veljavni za časa fašizma. Kot miloščino pa je še dodalo, da občina lahko sprejme v službo osebo z znanjem slovenščine edinole, če smatra, da je to potrebno. O vstopu v službo pa bo odločala posebna konvsija. Občinskemu svetu pa je Predsedstvo cone dalo možnost, da lahko v roku 60 dni odgovori na to pismo. Nato je bil prečitan pravilnik za konzorcij za izterjatev užit-ninskih davkov. Prečitan je bil tudi odlok tehničnega urada iz Trsta, ki je znižal ceno kupljenemu zemljišču za gradnjo poštnega urada, ambulatorija in stanovanja in privatniku Tomažinčiču iz Devina od 500 na 300 lir za kv meter. Prodajna cena občinskim zemljiščem se je zvišala od 100 do 150 lir za kv. meter. Prošnja za nakup občinskega zemljišča je bila odobrena Svetlič Angeli in Nabrežine, ki je zaprosila 350 kv m za vrt. Plačala bo 100 lir za kv m. Ravno tako so odobrili nakup zemljišča g. Slavcu iz Nabrežine, ki je zaprosil 360 kv m za gradnjo stanovanjske hiše. Za tekoči gospodarski načrt je bilo od Predsedstva cone odobrenih 25 milijonov lir, t. j. za stanovanjsko hišo št. 71 v kamnolomu 3 milijone, 670.000 za ambulatorij, 1.500.000 za pokopališče v Sesljanu, 10 milijonov za šolo v Nabrežini, 3.500.000 za gradnjo poštnega urada v Devina, 5 milijonov, za šolo v Sempolaju, 2 milijona za razna popravila po šolah. S tem je bila seja saključna. Niso še določili dan in uro zadnje seje sedanjega občinskega sveta, ki je bil izvoljen junija 1949. WiSk tiskovni sklad «Dela» Za tiskovni sklad «Dela» so darovali; tov. Kante Ivan iz Samatorce 300, tov. Bogateč V ktor 500, N. N. 1.000. Vsem darovalcem iskrena hvala! Kako pojmujejo demokristjani načela o demokratični upravi Odgovori odbornikov no interpelacije - Ponesrečeni zagovori samovoljno sestavljenega organičnega načrta za mestne uslužbence - Zupan Bartoli ni dal besede tovarišu Žbogarju Na zadnji seji prejšnjega tedna, ki je bila v petek 13 t.m. so prišli na vrsto odgo* vori občinskih odbornikov na razne interpelacije svetovalcev, med katerimi so bile najštevilnejše prav interpelacije komunistične skupine. Na interpelacije tov. Žbogarja in Bidovca glede ljudskega štetja je odgovoril odbornik Venier. Dočim je Bonetti odgovoril tov. Žbogarju glede nabave novih avtobusov za ACE-GAT. Tov. Žbogar je nato zastavil vprašanje glede sklepov občinskega odbora za plačilo nočnega dela osebja ter glede prilagoditve plač občinskim funkcionarjem, ki vršijo funkcijo višje kategorije. Obenem je tov. Žbogar zahteval pojasnila z ozirom na to, da se ni sestal odbor pregledovalcev računov, ki bi morali kontrolirati občinska proračuna za leti 1948 in 1949. Na prvo vprašanje mu je -odgovoril odbornik Cumbat, na drugo -pa Franzil, ki je privlekel na dan dokaj smešne izgovore češ, da ni mogoče kon trolirati obračunov, ker ni consko predsedstvo še odobrilo o-nega za leto 1948. Zupan je nato odgovoril na interpelacijo našega svetovalca glede diskriminacijskega po stopka pri sprejemanju v slu žbo pri ACEGAT-u. Tudi Bar toli se je s svojim ponesreče nim zagovorom dejansko osme šil, posebno ko je hitel, zatrje vati češ, da so sedaj minuli časi, ko se je nameščalo uslužbence na podi-agi izkaznice neke določene stranke. Tov. Žbogar ga je takoj zavrnil ter mu zastavil vprašanje zakaj se občinski odbor tako protivi vsaki kontroli opozicije nad upravo tega podjetja. Sledila je nato diskusija o organičnem načrtu mestnih u-službencev, v katero so posegli tudi drugi svetovalci opozicije. Na torkovi seji tega tedna se je še enkrat izkazalo kako pojmuje demokristjanska občinska večina načela demokratičnega upravljanja občine. V svojih daljših intervencijah sta odbornika Bonetti in Cumbat, mesto da bi upoštevala tehtne predloge komunistov glede organičnega načrta mestnih u-službencev, uporabila večji del svojega govora za strupene izpade proti naši skupini. V tem se jima je pridružil seveda tudi župan, ki je celo prepre čil tov. Žbogarju, da bi prišel do besede. Dejstvo je, da sta se oba odbornika izogibala vsaki kritiki in sta s praznim in dolgoveznim frazarjenjem samo poskušala poveličevati svoje neplodono-sno delo pri samovoljnem sestavljanju organičnega načrta. Tako je demokristjanska večina odbila vse predloge, ki so jih postavili naši svetovalci, kar je seveda, na škodo prizadetega osebja. Vse drugo stališče pa je pokazal «republikanec» Cumbat, kd je šlo za predloge svetovalca roisinov. Da bi dal večji poudarek tem predlogom, je celo ovrgel nekatere predloge demokristjanov. Sledila je nato daljša intervencija tov. Žbogarja. Razpra-za o organičnem načrtu se je nadaljevala na včerajšnji seji. O poteku bomo poročali v prihodnji številki. kapetanka UDB, zelo čislana v osrednjih Uto fašističnih krogih, ki za časa ilegale ni nikoli napravila nič za partizane in za OF in se je nekemu mladinskemu aktivistu, ki jo je leta 1944. vprašal, naj sodeluje z mladino, odgovorila: «Z Openci ne delam, ker niso prav nič vredni». Te «visoke» iitofašistične funkcionarke,. ki po tretjih osebah grozi demokratičnim družinam, da bodo njihovi svojci v Jugoslavia «plačali gor», če bodo še zahajale v Prosvetni dom, so Openci do grla siti. • Vsekakor pa je značilno, kako si skušajo titofašisti pridobiti pristaše: z grožnjami, izsiljevanjem in terorjem. To so njihove edine metode, to je njihova «pravoverna revolucionarnost», to je njihova «borba za resnico in pravico». Ce se tukaj poslužujejo takih metod, je jasno, kaj delajo v Jugoslaviji, kjer lahko streljajo, obešajo, zapirajo, terorizirajo, ne da bi jim kdo kaj mogel Mladinski praznik v Žavljah V nedeljo popoldne je bila v Zavljah velika mladinska in pionirska prireditev, na kateri je bila uradno ustanovljena Zveza pionirjev STO. Kljub vročini se je prireditve udeležilo mnogo ljudi iz Trsta, Milj in ostale tržaške okolice. Ob tej priliki so najmlajši priredili posrečen kulturni spored. Med sporedom sta govorila tov. Vilhem Adolf in Lino Creva-t'n. V svojih govorih sta zlasti podčrtala velik pomen, ki ga ima berlinski festival mladine, katerega se bo, poleg 2 milijona nemških mladincev, udeležilo tudi okrog 24 tisoč mladincev iz vsega sveta. Tržaška mladina se zaveda velikega pomena, ki ga ima berlinski poziv, zato se je obvezala, da bo zanj nabrala 20 tisoč podpisov. To bo vsekakor lepo darilo, ki ga bo ponesla posebna štafeta na festival mladine v Berlin. Ta štafeta bo odpotovala s Škofij. S tem bo dala poudarka dejstvu, da je to naselje na skrajnem koncu dežele, kjer mladinska organizacija legalno deluje. Tudi pionirska organizacija je velikega pomena. Pod njenim okriljem moramo vzgojiti take mladince, ki bodo, kn bodo' dorasli, resno nadaljevati naše delo za mir v svetu in za boljšo bodočnost vseh narodov. UPRAVIČENA ZASKRBLJENOST NAŠEGA PREBIVALSTVA Vojaške vaje so preplavile skoro vse vasi našega podeželja Iz vasi nabrežinjke in zgo-niške občine smo prejeli pisna, v katerih se ljudje pritožujejo zaradi vojaških vaj. Kolone tankov, vojaških tovornih avtomobilov in drugih vozil drvijo po dnevi in ponoči skozi vasi in motijo spanje otrok in utrujenih kmetov ter delavcev. Iz Saleža nam pišejo: «Ko je končala druga svetovna vojna smo upali, da bo konec vojaških vaj in streljanja, da bo konec strahu in da bomo vsaj po noči mirno spali. Ropot tankov in streljanje pa se še danes nadaljuje». Sempolajci pa pravijo: «Zvečer ko greš iz hiše moraš zelo paziti, da koga ne pohodiš. Po vogalih in ob cesti sedijo ali ležijo vojaki, na sredi poli pa stoji tank ali vojaški avtomobil». Mi popolnoma razumemo u- SPOMNILI SO SE ŠELE PRED DVEMA TEDNOMA Ali ze so pri Delavskih zadrugah pozabili na dane obljube? Iz dobro obveščenih krogov smo zvedeli, da komisarji Delavskih zadrug niso še določili datuma občnega zbora, kar je v kričečem protislovju z nj:hovimi obljubami, ki so jih dali marca meseca. V kolikor nam je znano, pa obstaja baje še druga težkoča. Urad Delavskih zadrug, ki ima v evidenci vse člane, ni v stanju, da bi v doglednem času izvršil revizijo članskega seznama, kar bo izvedeno lahko šele do druge polovice meseca avgusta. To naj bi bila torej ovira za sklicanje občnega zbora tekom avgusta. Kakor zgleda pa je nadzorni odbor Delavskih zadrug, ki noče postopati samoiniciativno, predložil VU v rešitev juridično vprašanje glede tistih članov, ki niso podpisali v roku do 30. junija pristanka za povišanje zadružnega deleža. Baje namerava nadzorni odbor sklicati občni zbor šele po prejemu odgovora VU. Ne vemo kakšni politični vplivi ali pritiski so privedli nadzorni odbor do tega, da je nenadoma sprožil to «juridično vprašanje» in na ta način podredi' sklicanje občnega zbora odgovoru VU. Nedvomno bo ta ponovni poskus zavlačevanja občnega zbo-za vzbudil med člani Delavskih zadrug upravičeno 'Ogorčenje. Zadružniki pač niso nikakor pozabili na zagotovila članov nadzornega odbora, da bo občni zbor sklican takoj po 30. juniju. Vsa zadeva je nekam zagonetna. Juridični položaj članov, ki niso izpolnili svojih obveznosti do .30. junija, je pač jasen že na podlagi ukaza VU št. 298, ki je bil objavljen že pred par leti. Nadzorni odbor pa je sprožil to «juridično vprašanje» šele pred dvema tednoma. Ze iz tega razloga se tudi nehote pojavlja sum, da se je ta «problem» držal nekako v rezervi in da se ga je privleklo na dan ob primerni priliki, da bi se s tem še bolj zavleklo povrnitev delavskih zadrug v roke pravih lastnikov. Tov. Jaksetiču in Vrabcu na mnoga leta ! Te dni je slavil tov. Giorgio Jaksetlch svojo 50-letnico. Ob tej priliki mu je poslal IK KP STO tudi v imenu vseh tovarišev iskrene čestitke. Tov. Jaksetich, neutrašnemu borcu za pravice delovnega ljudstva ter požrtvovalnemu voditelju delavskega gibanja izrekajo tem potom, svoje iskrene čestitke in voščila tudi uredniški kolektivi «Dela», «Unità» in «Lavoratore», ki ga prištevajo v vrste svojih zvestih sodelavcev. V četrtek pa je slavil svojo 72-letnico znani in priljubljeni tov. Karlo Vrabec, eden izmed najsta-rejših slovenskih prosvetnih delavcev, ki se kljub precejšnjemu bremenu let še vedno požrtvovalno udejstvuje na prosvetnem polju. Ob tej priliki mu iskreno čestitajo člani celice KP «Žnidaršič» ler člani P.D. «S. Jenko». Čestitkam se od srca pridružujejo tudi uredniki «Dela». pravičene pritožbe našega podeželskega ljudstva, ker vemo koliko je pretrpelo strahu in gorja v drugi svetovni vojni, zato obračamo te ljudske zahteve no merodajne oblasti, da preprečijo ponočno motenje. Razen tega pa so se vojaške vaje okupacijskih edinic v zadnjem času raztegnile skoro na vse ozemlje. Tudi v Miljah ter vaseh miljskih hribov so začeli ropotati v zadnjem času tanki, avtomobili in regljati strojnice in puške. V Miljah pa vozarijo tanki in vojaški kamjoni tudi po prepovedanih smereh in to v brk vsem obstoječim občinskim predpisom glede cestnega prometa. Tako niso že več varna niti zasebna vozila niti pešci. Dejansko postaja naše ozemlje iz dneva v dan obsežna bojna poljana, čeprav niso ljudje še utegnili pozabiti grozot zadnje vojne. Ljudstvo je zaradi teh manevrov vedno bolj zaskrbljeno ter se povsem upravičeno sprašuje, kdaj bodo tujci končno prenehali motiti mirno življenje našega prebivalstva. Samo za les nad 2 milijona V coni A je že začel krepko pihati volilni vetrič, ki je prebudil iz spanja razne stranke in strančice ter vse njihovo propagandno ogrodje. «Od mrtvih so vstali» razni listi in lističi in druga propagandna šara. Jasno je, da je volilni vetrič zbudil tudi titofašiste, ki so spravili v tek zarjavelo kolesje svoje ame-rikanizirane propagande. Tako so v zadnjem tednu spravili na oder na stadionu, ki je stal 300 milijonov lir, dramo «Celjski grofje», ki ne predstavlja v njihovih rokah nič drugega kot del volilne propagande. To nam potrjujejo že sami milijonski stroški, ki so jih imeli s io uprizoritvijo. Saj je stal samo les za sestavo odra nad 2 milijona lir dočim so za reklamne lepake potrosili preko stotisoč lir. In kjer so še izdatki za vse drugo, kot kulisarijo, obleke, razsvetljavo ter mastne plače njihovih igralcev. Tako se torej bahajo tržaški titofašisti z denarjem, ki so ga ukradli lačnemu jugoslovanskemu ljudstvu. Seveda, pred svoji- mi imperialističnimi gospodarji in pred beograjskim trinogom se morajo pač pokazati na en ali drugi način, da niso še izumrli. Kjer drugo ne pomaga, tam pride prav tudi drama «Celjski gro-Ije». Kaj zato če stane taka «šala» več milijonov lir, saj itak plačajo žulji in kri •jugoslovanskih narodov. Saj so prav te dni zopet podražili v Jugoslaviji tobak kdr za sto odstotkov. Rade volje verjamemo «Primorskemu», ki se baha češ, da so gledalci zelo občudovali prireditev. Takega razkošja in razsipanja denarja pač niso še videli. Tako volilno reklamo si lahko privoščijo pač samo titofašisti, ki so slekli ubogo jugoslovansko ljudstvo še skoro do nagega. To je šele prava drama, ki zdaleka presega «Celjske grofe» in ki jo hočejo titofašistični režiserji skriti pod lažnim plaščem «gradnje socializma». Jutri, 22. t. m. ob 16. uri bo v PODLONJERJU TRADICIONALNA ljudska veselica s pestrim kulturnim spore-redom in plesom na prostem. Prirostvovaia bosta tov. Vittorio Vidali in Karel Šiškovič Veselica re bo nadaije-vaia tudi v ponedeljek zvečer. Obvestilo kmetovalcem Področno kmetijsko nadzor-ništvo obvešča kmetovalce, da je ZVU odobrila za tekoče polletje potrebne prispevke za pobude, ki se tičejo izboljšanja ,n povečanja poljedelske proizvodnje. Razpisane so posebne podpore in sicer: 1. prispevki do največ 38 odst. izdatkov za gospodarska izboljšanja (gradnje, razširitve in preureditve gospodarskih poslopij) in za zemljiške spremembe (globoko oranje za zasaditev trt in sadnega drevja ter za ustvarjanje novih setvenih površin). Kmetovalci, ki nameravajo izvršiti omenjena dela in se žele poslužiti zakonitega prispevka, morajo vložiti prošnjo preko Tehničnega oddelka področnega kmetijskega nadzor-ništva, ulica Ghega št. 6, I. in jo nasloviti na Konzorcij za zemljiška izboljšanja. Zadnji rok za vlaganje prošenj je: a) 21. julija t. 1. za zidanje kleti; b) 31. julija t. 1. za zidanje drugih kmečkih stavb; c) 31. oktobra t. 1. za oranje in zasaditev trt in sadnega drevja. 2. Prispevek za nakup trtnih sadik in sadik sadnega drevja do najvišjega zneska 80 odst. izdatkov. Nakup bo skupno izvedlo Kmetijsko nadzor-ništvo, ki bo skrbelo, da bodo sadike prvovrstne in da bodo nudile vsa potrebna jamstva za dober uspeh nasadov. Rok za naročilo sadik poteče 31. oktobra t. 1., istočasno pa mora prosilec dati na račun 2 liri za vsako trto in 15 lir za vsako sadno drevo. 3. Prispevek za nakup vrtnic in čebulic tulipanov do najvišjega zneska 40 odst. izdatkov. Rok za naročilo poteče 31. avgusta t. 1. Ob naročilu mora prosilec dati na račun 40 lir za vsako vrtnico in 5 Ur za vsako čebulico. 4. Prispevek za nabavo kmetijskih strojev do največ 30 odst. izdatkov. Prošnje je vložiti do 30. septembra t. 1. Dana bo prednost prispevkom za nakup onih strojev, katere bo posebna komisija smatrala bolj primerne za naše področje. 5. Prispevek za nakup plemenske goveje živine v najvišjem znesku 35 odst. Prošnje je treba vložiti do vključno 30. septembra t. 1. 6. Prispevek za nakup racio-nelnih panjev in sladkorja (za zimsko pitanje čebel) v najvišjem znesku 30 odst. Tudi te prošnje je treba vložiti do 30. septembra t. 1. Prošnje za prispevke navedene v 2. členu in vseh naslednjih morajo biti naslovljene na Področno kmetijsko nadzor-ništvo — ulica Ghega št. 6, I - tel. 86-73. Vse omenjene pobude in izvedba potrebnih del spadajo pod veljavne zakonske določbe in zadevne pravilnike, s katerimi se kmetovalci lahko seznanijo v uradu kmetijskega nadzorništva. Wiin volilni slslnd zenska celica KP iz Barko-velj je nabraia ob priliki kulturne prireditve 15. t. m. 4.500 lir, ki jih daruje za volilni Sklad. P. D. „Škamperle“ naj ostane v svojem sedežu Upravičeno ogorčenje demokratičnega prebivalstva zaradi nameravanega izgona. P. D. «Škamperle» iz stavbe, ki je last Svetoivancev, se nikakor ni poleglo. Številna prosvetna društva so tudi v tem tednu poslala gen. Wintertonu protestne resolucije z zahtevo, naj se prepreči krivični ukrep sodišča. Naj navedemo med drugimi resolucijo P.D. «Marij Matjašič-Milan» iz Barkovelj s 175 podpisi, ki so bili nabrani v teku nedeljske prireditve. Protest je poslal tudi odbor P.D. «Ravbar» z Grete, nadalje P, D. «Krevatin» iz Božičev s 73 podpisi ter P.D. «Kolarič» iz Sv. Barbare s 34 podpisi članov. V tem tednu pa se je ponovno zglasila na VU delegacija članov prizadetega društva z namenom, da predloži osebno gen, Wintertonu spomenico, ki vsebuje kratko zgodovino ustanovitve svetoivanskega Narodnega doma, njegovega požiga ter ljudskih naporov za njegovo ponovno vzpostavitev. Ker gen. Winterton ni sprejel delegacije, je bila spomenica predložena pristojnem uradu VU. Razen, tega so delegati predložili protestne resolucije Svetoivancev z nad tisoč podpisi. IZ SALEŽA Ali ne pozna urnika? .Vaščani iz Saleža se pritožujejo, da nima vaška trgovina in tobakarna Grilanc Pierine rednega urnika. Pravijo, da je večkrat zaprta do 9. ure zjutraj. Seveda je to za marsikatero gospodinjo zelo neprimerno. Tudi kadilci se pritožujejo. Preteklo sredo je bila hiša zaprta ves popoldan. Nekateri sosedje so povedali, da je šla gospodinja na predstavo titovskega gledališča v Trst. Tako sta ostali i trgovina i tobakarna zaprti ne le ves popoldan, temveč celo ves večer. Zaradi tega so morali nekateri kadilci v Sempolaj po cigarete. Povsem jasno je, da take nerednosti v poslovanju trgovine in tobakarne niso po volji vaščanom. Zato se sprašujejo, ali ne obstaja zakon, ki točno določa urnik trgovin in toba-karn? i ORI Sobota 21 Daniel Nedelja 22 Magdalena Ponedeljek 23 Apolmarij Torek 24 Kristina Sreda 25 Jakob Četrtek 26 Ana Petek 27 Pantaleon Zgodovinski dnevi: 21. 1940. je bila v Litvi, Lai ji in Estoniji proglas* ^ sovjetska oblast. 23. 1919. je bila ustanovi)* slovenska univerza. 24. 1905. je umrl pisatelj Jal Trdina. 25. 1586. je umrl v Delen$ genu Primož Trubar, u* 1 noviteij slovenske knjiž* iičal nosti. Njegova prva knj> jsU je izšla leta 1551. 25. 1943. je bil strmoglavi) ® -Mussolinijev fašistični 1 'h žim v Italiji. 26. 1856. se je rodil Berna Shaw, veliki irski pisat* ^'ja. timu. tit trst "■ togs; Val. dol. 343,9 SOBOTA: 13. Šramel kvintet ^ ^ ženski duel - 19. Oddaja za "'Horjj mlajše — Gašpar coprnik - '<13 . Slovenske pesmi - 23. RespižSujjjj Rimski vodnjaki. loS| NEDELJA: 13. Glasba po -'ko V Ijah - 17. To, kar vsakdo rad sluša - 20. Priljubljene slov* ij^ ske melodije - 21. Z domače žne police - 22. Šostakovič: sil*Srod i'onija št. 1. iilj - PONEDELJEK: 13. Glasba štiri klavirje - 19. Iz filmsK«! I|jeri sveta - 21. Koncert sopranisti Rožice Kozem - 22. BeethoV* 'iv0r Simfonija št. 6 - 22.39 Nočni <" Vi,, tivi. V j TOREK: 13. Glasba po želja* k ( 19. Mamica pripoveduje - ; ih Vzori mladini - Lukianove satjre. 2. de! - 22. Cesar Frank: fonija v d-molu. SREDA: 13. Znane uvertut* h 19. Zdravniški vedež - 20. EV^Ij^ 1 ski koncert - 20.30 Naša šolsj ì li 21. Koncert moškega zbora s M > seka - 22.40 Operne arije in d*1®] ČETRTEK: 13. Orkester Ja'1*' vič - 19. Slovenščina za Slo''(f .jUu. ce - 21. Radijski oder — OcV'1’ 1]^ iz starih dobrih časov, nato s ' ljubljene melodije. Uafl PETEK: 13. Glasba po želja** 0 motivi - 19. P* v:or z ženo - 20.30 Tržaški 1,1) 18.45 Tirolski motivi - 19. P0*!. st j V'j: turni razgledi - 21. Mojstri * ^ sede - 22.20 Večerne melodij8' , C MOSKVA V SLOVENŠČINI: ob 17.30^.“ val. dol. 25.08, 30.9, 31.48; ob na val. dol. 30.9, 31.48, 41.04, 3^^ 351.3, 362.7; ob 22.30 na val. ^ìty'' 30.9, 31.07, 31.43, 41.04, 320.9, 351,3, 362.7; ob 23.30 na ' L 1 320.9, 351,3, 362.7; ob 23.30 na ) ’ dol 30.9, 31.48, 41.04, 243.5, 300.6, 320.9, 351.3, 362.7; ob E ( D val. dol. 30.9, 31.48, 41.04, 33°' H, 'hši 320.9, 351.3, 362.7. A) V srbohrvaščini: čas 0.6 na ' 'i- Sl dot. 25,41; 25,08; 30,9; 30,9«; 16.00 na val. dol. 25.08; A ^ 15.41; čas 18.00 na val. dol. 41.58; 49.5; 300.6; čas 20.00 na 'M * dol. 41.12; 41.58, 49.6; 300.6; ‘j h * 21.30 na val. dol. 41.58; 49.51 čas 22.30 na val. dol. 41.58, hL 320,9, 300.6; čas 01.00 na val- “ 1) J; 4i,58, 49,5; 320,9; 300.6. A s* Razen tega pa vsako ned£E I) ' čas 11.30 na val. dol. 25.5, 25, Voj BUDIMPEŠTA , W V SLOVENŠČINI: čas 07.2« j h val. dol. 253; čas 18.30 na val- V 253; čas 23.45 na val. dol. 253- ^ « v zen tega vsako nedeljo ob 7.3®' V u val. dol. 253. V SRBOHRVAŠČINI: ob na val. dol. 556.5; ob 19.40 na I) f( dol. 556.5; ob 23.000 na val- '.j, i d 253; ob 1.00 na val. dol. 556.5 t® j)i„ tat). Aie J (tij , Razen tega vsako nedeljo 0 \, ‘ % na val. dol. 253. RADIJSKE ODDAJ® ZA JUGOSLAVIJO {( ty.. V SRBOHRVAŠČINI: ob > IS na val. dol. 40.3, 43.56; ob * ^ na val. dol. 40.3, 43.56; ob P*' j val. dol. 40.3, 43.56; ob 19.3® i i,'9 val. dol. 43.56, 47.76; ob 23. na E tj'1 dol 43.56, 47.76; ob 23.20 ' L dol. 43.56, 47.76 (diktat). na ' fO ;S* v ! lì e '%'t $ . j» c* Spored tekem za nedelj0 i/Ot t. m.; A BALINCANJE J SKUPINA A: Bar SportiJ M1*! - Magdalena, na igrišču N'V l^l ob 16 uri; Arzenal - BaidfJjljjl't'' igrišču Mezgec ob 16. SK 1 ( vij B: Sv. Alojz Sporti''^ NA Riosa, na igrišču Tonda oMll Al Javna skladišča - Sv. ^ )( C i Tonda na igrišču Pavan ()K' v, ^ SKUPINA C: Montefiasc^ Costalunga, na igrišču fiascone ob igrišču t> i ob 16. SKUPINA D: Esso CA: \ Bellavista, na igrišču Kačo*1 ^ ^ 16; Tirolec - Bar Sportivo -o' L hg igrišču Tirolca ob 16. y t 'i Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Blaž1' M Založništvo «DELA» l1 V A Tiska tip. Adriatica, RismonJ® Dovoljenje AIS ZAHVALA , / V Ob tragični izgubi našel,3 A. pozabnega L0 PETBA KBEČlt^ se tem potom iskreno z- ;*Si t valil JJ-JLUTIl is K re UL' " u\!' ljujemo njegovim stanovS ^ tovarišem, prijateljem in 3 i? cem ter vsem, ki so se žili pogreba ter z nami s' Aj stvovali. jjj* Trst-Barkovlje, 19. A' A UdiiVUVlJC, IV. jrp L" Družine Krečič, ,’i , Mislej, Pertot in «J berini j N* v ■ist, U ziP/jAa V k?V!