Uredništvo: Schilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25*— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K (i'i>0 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 -Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 237. Telefonska številka 65. Celje, v torek, 18. oktobra 1910. Čekovni račun 48.817. I LCtO II. 9i izjavi Zveze štafarskih. slov. učiteljevim učiteljic. Zadnje dneve in tedne se bavi naša spodnješta-jerska javnost kar najintenzivnejše s šolskim vprašanjem. Ali da govorimo preciznejše: gre se za vprašanje šolskega nadzorstva. Slovenski naprednjaki smo spregovorili že večkrat o tej stvari mirno, stvarno in dostojno — klerikalci pa s tako strast- i jo, da je čutil vsak otrok, da jim ne gre toliko za stvar samo, kolikor za nasičenje svoje maščevalnosti proti učiteljstvu, katero stoji z malimi nečastnimi izjemami kompletno v narodno-naprednem taboru. Slišali smo minule dneve in tedne mnogo glasov iz učiteljskih vrst, ki so jasno kazali, da učiteljstvo prav dobro razume klerikalne nakane. Zlasti je spoznalo jasno učiteljstvo, kam hočejo klerikalci, ko je pri septemberskih pogajanjih v Gradcu pustil dr. Korošec pasti vse druge narodne in gospodarske zahteve in se samo z nemškimi klerikalci vred gnal za tem. da bi spravil vsaj enega izmed svojih ljudi v deželni šolski svet, kateri bi imel tam v prvi vrsti nalogo zagovarjati in zastopati neštevilne denuncijacije klerikalnih agitatorjev in bojaželjnih fajmo-štrov proti vsakemu učitelju, kateri bi ne hotel postati strasten pristaš in agitator klerikalne stranke. Klerikalcem gre torej na vsak način za neko spremembo najvišje šolske nadzorovalne oblasti v deželi. O delitvi deželnega sveta niti ne govore več. Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic je v tem oziru jako dobro konstatirala, da je bil klerikalen predlog o delitvi le pesek v oči volilcev; bil je tako nejasen in nepopolen, da se mu vidi na prvi hip, da ga je sestavljal klerikalni strankar, ne pa šolnik in narodnjak. Klerikalci so hoteli vse šolstvo v mestih in trgih ter v narodno mešanih krajih mirne duše prepustiti Nemcem, samo da bi lahko komandirali nad slov. učiteljstvom. In kdor pozna »požrtvovalnost« naših klerikalcev za šolo, ta ve, da bi potem slov. šolstvo na kmetih šlo naglo rakovo pot, dočim bi Nemci z vso naglostjo spopolnjevali šole v narodno mešanih krajih, da bi privabili v nje tem večje število slovenskih otrok. Zveza je včeraj jasno izrekla, da stoji slovensko učiteljstvo na principu teritorijal-ne delitve štajerskega šolstva, ker nam bo Slovencem v oziru narodnega šolstva samo na ta način " pomagano. In Zveza je objednem izrekla, da se mo- ; ra taka delitev pripravljati stvarno in skupno. Go- i voriti imajo torej vse stranke, ljudstvo in učiteljstvo, ; potem se bode zahtevalo, pripravilo in doseglo ne- j kaj, kar bo celemu narodu koristno. Naj sedaj naša i javnost sodi, ali so klerikalci pri svojih zahtevah po j delitvi vpoštevali vse te okoliščine, vse te činitelje, kar bi morali storiti, ako bi se jim šlo Ie za res narodno zahtevo? Vemo, da ni nobenega resnega dvoma na tem, da štajerski Nemci ne bodo zlahka privolili v tako delitev, ki bi pomenjala delitev dežele in začetek naše autonomije. To vedo tudi klerikalci. In če to vedo, bi bilo za nje le taktično, da bi stavili predlog, ki bi zadoščeval vsem našim narodnim zahtevam in bi ne kazal le klerikalnega kopita. Stavili bi naj jasen in določen predlog, ki bi lahko ostal za vedno v veljavi kot eden izmed glavnih naših narodnih zahtev — iri hvaležen bi jim moral biti vsakdo. Tako pa so se postavili na stališče svoje stranke in pokazali jasno, da jim šola ni ničesar drugega kot sredstvo za svoje politične cilje. Vendar pa pogajanja v Gradcu kažejo, da ne stoje le vse stranke temveč tudi vlada na stališču, da je treba nekih sprememb v deželnem šolskem svetu. Slovensko učiteljstvo kot napredno je za vsako stvar, ki bi mogla koristiti nadaljnemu svobodnemu razvoju naše ljudske šole. Zato se je izreklo tudi za to, da se deželni šolski svet primerno preustroji — a ne na nestalni podlagi političnih strank in nazorov, temveč na strokovni podlagi: in za to zahteva pri preustrojitvi dež. šol. sveta določitev, da se izvoli v to korporacijo strokovni zastopnik slovenskega učiteljstva. Ta zahteva je s strokovnega in narodnega stališča vsega vpošteva-nja vredna, zato ne dvomimo, da se zavzame za njo tudi narodna stranka; pričakujemo pa tudi, da se nam pridruži klerikalna stranka, ako ji je kaj na narodnem in strokovnem razvoju našega šolstva. Avstrijski Jugoslovani in morje. Spisal dr. Kari Slane. (Dalje.) Izreči se mora, da meščani na Slovenskem niso dobro izpolnjevali svoje dožnosti. Ako bi jo bili, bi bili danes s Hrvati v Istri in Dalmaciji gospodarji Jadranskega morja in naše meje bi se ne bile skrčile tako, kakor so se. Preiskovalci šolani v novejši šoli, bi morda mogli razjasniti, kaj je vzrok, da naše meščanstvo ni ustvarilo one kulture kakor so jo meščani drugod. Slovenci smo pridobili nemške in laške svoječasne kulturne elemente, bodisi da smo jih sami iskali, bodisi da so nam jih vsilili! — Iz svojega nismo ustvarili kaj prida. — V naših štajerskih in koroških mestih se šopiri Nemec s tem, da je on prinesel kulturo. Naj se oddahne, nič je ni, kakor tudi naš rojak meščan ne; prinašali so jo naši kmetski sinovi, ki so se učili v tujini in se potem v krušnem delu potujili. Naj imenujejo le enega Nemca, ki je kot večji talent delal kulturno v naših krajih! — Lahi zamorejo to reči — oni imajo vsaj Valvazorje, židovi pomagajo stvarjati Trst, Gorico in Zagreb. Izvzeti so pri tem vedno časi reformacije in bojev s Turki. V njih najdemo večje postave. Čas je pa tudi vzbudil vso energijo! — Pač pa moremo staviti italjanskim meščanskim elementom v račun, da sta Trst in Gorica lepše uspela. V teh mestih najdemo Jugoslovane in Ita-ljane složne v precejšnjem delu, ki je stvarilo svetovno trgovišče Trst in prelepo mesto Gorico; ti mesti imata po popolnem poginu Ogleja lepšo zgodovino. Tudi nemški graščaki se ne morejo ponašati, da so njihovi predniki pred ali po reformaciji storili kaj prida kulturnega dela na slov. tleh. Naše ozemlje je bilo že pred Rimljani tudi v poljedelstvu kultivirano in Rimljani so kultivirali vse naše ozemlje, vsaj se še na Pohorju najdejo ostaline rimljan-skih naselbin; — Rimljan je kot vojak kmetoval, je upeljeval rokodelstvo in industrijo, katero je že on visoko razvil. Prve vodovode je razpeljeval na Slovenskem Rimljan. Pri nas so menihi našli kmetijo že kultivirano. in to še celo bolje, kakor so jo potem kultivirali sami. Tudi vinograde so naši feudal-ci že našli urejene. Zal, morebiti so ti vinogradi tudi krivi, da ni najti kaj posebnega duševnega dela v naših samostanih srednjega veka in tudi ne v naših grajščinah. - Pa Lahi n. pr. proizvajajo sedaj do 50 miljonov, Francozi do 60 miljonov hektov vina, Avstrijci pa le do 5 miljonov in kaj so si Italjani in Francozi pridobili bogastva ter lepih stvari! Reformacija in turške vojne vzdignejo nivo energije in duševne jakosti grajščakov in njihovih žen; v deželnih zborih se oglašajo možje, ki govore možato z deželnimi knezi tedanje notranje Avstrije, obstoječe iz Istre, Goriškega, Kranjske, Koroške in Štajerske; kat. duhovnik pa se sploh ne porajta. Herbert Auersperg s Turjaka in nekaj grajščakov s slovenskimi imeni so vodilne glave, ali Turki jih posečejo, ker ne dobijo opomoči proti njim; nekaj dobrih glav ostane vsled protireformacije v tujini. (Našteje se lahko na Nemškem več vseučiliščnih profesorjev iz takih rodovin.) Doma je mala graj-ščina prevladala; veliko niso imeli naši grajščaki zapravljati in porabljati za sredstva komodnejšega življenja. Majhne provincije, majhne grajščine, tako je določil veliki organizator feudalne kmetije, Kari Veliki, v Vzhodni marki, na Slovenskem, in ostalo je tako. Stražniki so bili ti ljudje in zaradi tega jih je dal Kari Veliki nastaviti tako blizu drug drugemu. Tako se ni mogel kateri grof prevzeti, kak teritorijalen knez ni lahko nastal v takih razmerah. Nasprotno je pa kat. duhovenstvo dobilo dosti sveta. Ker so se tudi naši kmetje spuntali proti grajščinam, jc misliti, da so tudi naši grajski gospodje kakor drugod precej stiskali reveža-kmeta. Ali vzlic temu ni nič pravega bogastva. Tudi v gospodarstvu je tako, kakor v naravi, da se nobena moč ne zgubi, Drugod so bili grajščaki bogati pa-triciji in trgovci; v mestih na svojem teritoriju so bili vodilni ljudje, dokler je bilo mogoče; pri nas bi lahko imeli na Adriji tisoč trgovskih ladij. Ustanove, katere so naši grajščaki zapustili, kažejo, da ni bilo dosti dobiti od njih, ko se je hotelo meščanstvo okoriščati iz bogastva feudalne gospode. To in v veliki trgovini pridobljeno bogastvo je bilo drugod podlaga kapitalističnega gospodarstva, velikih manufaktur, industrij. To je bilo akomulirano premolile — in našemu duhovenstvu je tc-d: »oSit pridobljeno sproti. V času reformacije se je puščalo tem funkcijonarjem, ali pri naših ni bilo dobiti dosti bogastva; so preopulentno in prezapravljivo LISTEK. Gledališka pisma. i. Lepa Vida. Drama v 5 dejanjih. Spisal dr. Jos. Vošnjak. O malokaterem slovenskem dramatiku so si literarni in gledališki kritičari talto navzkriž kakor o dr. Vošnjaku. Mnogo hvale si je zaslužil pisatelj, nobena ocena ni zavrgla njegovih dramatičnih del, o uprizoritvah Vošnjakovih iger pa slišimo bore malo, v zadnjih letih nič. Ljubljansko gledališče je pokazalo pred 17 leti nekaj njegovih večjih iger le mimogrede, po provincijonalnih odrih so skušali uprizarjati vsaj »Svoji k svojim« — uspešno — tako trde poročila. Kdo je kriv, da se brani ljubljanska intendanca teh iger kljub temu, da jih je občinstvo prijazno sprejemalo? »Lepa Vida«, »Doktor Dragan«, »Pene«, »Premogar«, »Svoji k svojim« itd. se vrše vse na domačih tleh in porabljajo izključno narodne motive, toda očita se jim, zlasti dramam, da imajo malo dejanja. Motiv »Lepe Vide« je dal pesniku odlomek stare narodne pesmi, ki se je ohranila na Krasu, tiste pesmi, ki je dala tudi Jurčiču povod k romanu »Lepa Vida«. Ce primerjamo Jurčičev roman z Vošnjako-vo dramo, se nam zdi, da 'nam je segel dramatik globlje v srce. Vošnjakova Vida nam je bližja, njen beg od moža je bolje motiviran, tragika dvakrat prevarjene žene nam stiska dušo in zahteva polnega sočutja. V romanu je stopila Vida nekoliko nepremišljeno v zakonsko zvezo s priletnim vdovcem Samorodom, zapeljivec Paolo se pojavi šele pozneje v njeni hiši in jo odpelje na Laško; v Vošnjakovi drami pa se brani Vida na vso moč zakona s trgovcem Kogojem, zaupajoča ljubezni grofa Alberta in verujoča v njegovo zvestobo, dokler se ne potlačijo krute intrige Albertove matere, grofice Gadol-la, in njenega oskrbnika, diabolskega Volpina, ki jo prepričata, da se ji je izneveril Alberto, da jo je varal. Vida nima več trdne volje, uda se očetovi želji in privoli v zakon s Kogojem, kateremu pa razkrije poprej vse. Roko mu daja, ljubezni pa naj ne zahteva, ki se poraja v srcu le enkrat. — Vida trpi, svojega moža časti in čisla, zvesta spremljevalka mu je, rodila mu je sinčka in vse kaže, da bo našla polagoma miru, morebiti tudi nekaj zakonske sreče v Kogojevi hiši. Toda s taščo, Kogojevo materjo Uršo, se ne moreta pobotati. Vidi se zdi, da jo tašča črti, vsled tega se ji ne more približati z zaupanjem. Tašča ji očita, da je potuhnjenka in nehvaležna pri-tepenka, ki je ujela njenega sina v svoje zanjke in izrabljala njegovo dobrotljivost, da je poplačal očetove in njene dolgove. Globoko užaljeni Vidi ni več obstanka v tej hiši. V tem se pojavi rešilni angel —-Alberto, ki je vrnivši se iz tujine hotel še videti svojo nekdanjo ljubljeno Vido in govoriti z njo. Pojasnijo se grozne spletke, s katerimi so ju bili ločili hudobni ljudje, varali so oba, — toda prepozno je že. Vida mora iz Kogojeve hiše in Alberto ji ponudi kot biva- lišče svoj samoten gradič ob morju na visoki pečini. Nagloma jo odpelje, da se ne utegne posloviti niti od otroka, na Albertovem gradiču pa oživi v upanju, da se posreči razveljaviti nesrečni zakon in da potem nihče več ne bo mogel zabraniti združitve z ljubljenim Albertom. Le po otroku hrepeni, le to jo boli, da ne ve, kako je z njim, ali ni morebiti dete jelo hirati, bogve, ali ni nesrečno. — Grofica Gadolla je zvedela, da je Vida na njenem gradiču, in hoče odpraviti — prešestnico, da reši Alberta njenih spon. A Vida ji tokrat ne verjame, da bi bil Alberto zaročen z mlado lepo grofico, ne more verjeti, da si Alberto z njo samo igra. A vendar ostane kruta slutnja v njenem srcu in s tem večjo močjo jo zgrabi bolest, zavest, da je vsega konec, če je morebiti vendar le kaj resnice na tem. Alberto bi rad tajil, toda ne more. Ta udarec je najhujši izmed vseh, tukaj kipi tragika do vrhunca. K možu se torej naj vrne, naj ga prosi na kolenih odpuščanja, dobrotljivi Kogoj bo jo gotovo sprejel — tako tolaži Alberto obupano Vido. Tam se lahko večkrat shajata z Albertom, uživata slasti, saj Kogoj ne bo ničesar slutil... Tako torej! Obup je dal Vidi zadnje energije, da odobrava navidezno Albertov grešni načrt. Takoj si naroči brodarje brez ozira na bližajočo se nevihto. Z Albertom stopi zadnjič na nizko ograjeni balkon nad morsko pečino, odkoder je tako krasen razgled za potapljajočim se solncem — grozen krik, Alberto jo je strmoglavil po pečini v valove. »Bog mi odpusti!« zaihti Vida. — V zadnjem dejanju smo zopet na Kogojevem domu. Mornarji so živeli in ženske so znale duhovenstvo izčrpati, kakor še zdaj; zapuščine duhovnikov so vsak čas majhne. Kat. duhovnik ni bil nikdar dober upravitelj premoženskih zadev. Premoženja papežev so upravljali židovi, mojstri v tem delu. — V srednjem veku so bili višji duhovniki tudi pri nas po večjem grajski sinovi, navadno Nemci ali Lahi. Tedaj tudi v teh slojih ni nič kaj posebnega. Ali je bila rasa teh ljudi tudi slabša? Ali bi ti možje vsaj kaj zapustili v svojem življenju, kake družinske kronike! Menda je še turjaški grofi, najstarejša in najvažnejša grajska rodovina, nimajo. — Ložje bi se raziskovalo in našlo, kako so se ženili, kaj so storili v zasebnem in javnem življenju. Kar nam podaja 'Val • vazor v tem oziru, je premalo, premalo se-ozira mož na razvoj gospodarstva. Ali v času reformacije so Auerspergi, Apfaltrerni, Lenkoviči, Jankoviči. Attemsi nekaj časa pametni diplomati in hrabri vovjskovodje; vsaj najboljši tedanje Avstrije. Požrtvovalnost teh tedanjih vodilnih stanov je bila velikanska. Sami so si vzdrževali reformirano duhovenstvo, plačevali so v zvezi z meščani tedaj še dragi tisk slov. knjig skoraj sami, plačevali drage vojne proti Turkom. Veliko niso mogli imeti premoženja v 16. stoletju in tedaj šele se je začelo razvijati pri nas prav kapitalistično gospodarstvo, vsaj je pljusknilo valovje istega tudi čez naše dežele v reformacijski revoluciji, ki je bila po večjem posledica razvoja kapitalističnega gospodarstva. To kapitalistično gospodarstvo je bilo mogoče le s pomočjo večjih denarnih sil. Manufakture, brodovje, fabrike, ceste so stale dosti premoženjskih sil. Ni se čuditi, da se na slovanskem jugu ni prav razvijalo kapitalistično gospodarstvo, ki je drugod razvilo tudi veliko drugo omiko. Torej rasa bi že bila, ali razvoju nasprotne moči so spremljale zgodovino naših meščanov, v svojem času važnih činiteljev pri razvoju narodne kulture. In nasprotni činitelj je bil tudi latinski jezik, .ki je prevladova lv učenih krogih in v grajskih pisarnah. Narodovega jezika tudi niso rabili učeni ljudje v naših samostanih in farovžih do reformacije, pozneje pa tudi ne dosti več ko občevalno sredstvo s tlačani. Laščina je vladala trgovstvo na Adriji. V nobenem jeziku se ni moglo kaj prida storiti, v domačem pa tudi ne. ker je bil narečje majhnega tlačanskega kmeta in ni bilo sojeno, da bi bil kdo najbolj razširjeno jugoslovansko narečje, hrvaščino, potisnil na prvo mesto, kakor je storil to Martin Luther z narečjem svoje rojstne dežele. Naši reformatorji, med njimi Janez Ungnad, ki je dobil nekaj premoženja celjskih grofov in je bogato podpiral tisk prvih slov. knjig, so gledali čez tedanje Slovenstvo; hoteli so reformirati tudi Hrvaško; na tedanjih deželnih zborih se je govorilo o političnem zedine-nju vseh slovenskih krajev. Povedal sem prej, da socijologi stavljajo tudi politično svobodo in moč narodov na stran veliki trgovini kot činitelja, ki jo omogoči, varje jo na morju pred pirati, daje ljudstvu več korajže in vznesenosti. Koliko bi bilo v nas več ponosa, ako bi bili avstrijski Jugoslovani politično zjedinjeni! Koliko ložja bi bila uprava in kako lahko bi se dobila kulturna sredstva! — Utonilo je vse lepo in važno v razvoju našega ljudstva in Hrvatov, ki smo bivali ob v srednjem veku toliko važnem Jadranskem morju! — Boljšo raso našega ljudstva kažejo v reformacijskem času veliki napori tedaj složnih vseh posvetnih stanov na Slovenskem. Slovenski kmet je bil v turških bojih junak, kakor ga ne najdemo tako hitro drugod. Majhen po številu, se je podajal proti velikim armadam Turkov v boj in jih dostikrat premagal. To junaštvo kaže boljšo raso; slabejša rasa je mevžasta in strahopetna. Ne samo v eni, temveč v sto in sto bitkah na domači in hrvaški zemlji so se bojevali naši ljudje, tedaj še mož proti možu in zmagovali nad divje napadajočimi Turki. Vojske zahtevajo velike energije od vojskujočih; najhujše trpljenje je vojaku prestati; le žilavi, telesno čvrsti in duševno korajžni ljudje zamorejo stati v takih bojih kakor so bili boji Slovencev proti Turkom. Tu so bili vzgledi Špartan- rešili lepo tujko iz viharnih valov, Vida se je vrnila, brez upa sicer, da jo sprejmejo v hišo, toda otroka še hoče videti, enkrat še ga hoče objeti, saj drugega nima nikogar na svetu, kogar bi ljubila. — »Nikdar!« Dete je že pokopano in ona — Vida — ie kriva. Grozna bolest ji je zmešala pamet, zavrženi grešni materi poči srce v naročju Kogojevem, ki ji je odpustil vse. Krasnih prizorov vam šteje Vošnjakova »Lepa Vida«. Izborno je zgradil dramatik svoje delo, nič nenavadnega ni v dejanju, dialog je živahen, točen. Malo je menda slovenskih dram, ki bi se ponašale s takimi prizori, kakoršen je n. pr. v »Lepi Vidi« v drugem dejanju, ko sklene Vida zapustiti Kogojevo hišo, ali v četrtem dejanju, vršečem se na samotnem gradiču, kjer opazujemo nepopisni duševni boj v srcu prevarane Vide, ki so ji vzeli vse in ki jo hoče Alberto ropati zadnje trohice poštenja. Dobro so spoznali dramatski kritiki te nenavadne vrline Voš-njakove, kakor dr. Celestin (v hrvatskem Viencu), ali pa dr. Kadlec, tajnik Narodnega divadla v Pragi, ki trdi, da bi bila Lepa Vida na čast vsaki dramatični literaturi (Narodni Listy 1893, 277.). Vidinemu značaju je posvetil dramatik največ pozornosti. Ni je idealiziral, vsa njena dejanja so razumljiva, motivirana in človeška. Pač pa je marsikaj slabo podprtega v prvem dejanju. Ni nam prav jasno, zakaj nadleguje Sodja svojega dobrotnika in prijatelja Kogoja, ki mu je poplačal najprej dolgove, potem pa ga mora vzeti pod streho. Sodja je določil zato cev. In ti ljudje niso mogli biti slabe krvi, slabe rase. V Bosni in Hercegovini so podlegli Turkom tamoš-nji Jugoslovani, ali le prevzeli mohamedansko vero-izpovedarije. — Živinorejci pravijo, da je trda vzgoja živinčeta dobra. Polnokrven konj se izreja tako. Pa seveda hrane je treba dobre, lakota nikjer ne koristi. Slovenci, Dalmatinci, Hercegovci smo imeli trdo vzgojo, pa premalo bogatije, ki stvarja še več lepega. Po reformaciji pa nismo bili jaki. V bojih za osvobojenje tlačanja ni sodeloval naš meščan; prav tih je v času Marije Terezije in Jožefa. II, ki ustvarjata avstr. industrijo in hočeta kmeta rešiti feudalne gospode; leto 1848 ne najde naših meščanov in tedanjega malega števila rokodelskih delavcev v boju proti tlačanski gospodi; ali pri novejši vzbuji naroda do samozavesti, pri napeljevanju ljudstva do lepše kulture, pri tej renesanci delujejo izborno kmečki sinovi, kateri so študirali po vseučiliščih. (Dalje sledi.) ultan in rumunska vlada. Kraljeva skrb in žalost vsled bolezni prestolonaslednika je velika. Princ Juri obiskuje navzlic nevarnosti, da bolezen naleze, ves dan bolnega brata v Bosanski Hrvati pri papežu. Papež je sprejel v enourni avdijenci hrvaško deputacijo iz Bo ne pod vodstvom dr. Nikole Mandiča. Deputa-cija je papežu obširno razložila razmere v Bosni in posrubonosno dr. Stadlerjevo politiko. v ČenstohovskI roparji in tatovi. Ubeglega slugo čenstohovskega samostana z imenom Zalog, so aretirali v Hamburgu v trenotku, ko se je hotel vkrcati na ladjo, da bi jo odkuril v Ameriko. — V celem je dosedaj aretiranih zaradi čensto-hovske afere 8 oseb. Menih Maczoch je končno priznal v preiskovalnem zaporu, da je umoril v svoji celici svojega brata in da je poneverjal romarski denar. v Ogrski škof — modernist ? Jezuiti so obdolžili škofa Prohasko v Stolnem Belemgradn, da je modernist, in sicer radi govora, katerega je govoril v ogrski akademiji znanosti. Škof Pro-haska je izjavil, da ne gre jezuitom o tem sodba, ker ima nad škofom edinole papež nadzorovalno pravico. v Prvi predsednik ruske dume umrl. Predsednik prve ruske dume Muromcev je nenadoma umrl. v Nesreča v rudniku. V Herne na (Vestfal-skem) se je včeraj popoldne utrgala vrv vzpe-njače v Shamrock-Schachtu I. V vspenjači je bilo 30—35 rudarjev. Trije rudarji so našli smrt, 9 jih je težko ranjenih, mnogo pa lahko. Hmelj. XXX. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA V 2ALCU O HMELJSKI KUPČIJI V DRUGIH KRAJIH. Zatec, dne 14. okt. 1910. Od našega zadnjega poročila se hmeljska kupčija na tukajšnem trgu ni spremenila. Pri trajno čvrstem razpoloženju prodalo se je dan za dnevom 300 do 500 bal na račun tuzemskih trgovcev. Cene so se spremenile, oziroma zvišale le za slabejše vrste hmelja in so znašale 120—125 K za slabe, 125—130 K za srednje, 130—140 K za dobre in 140—150 K za prima. Za najboljši prima hmelj, za katerega pa se ni barantalo, plačuje se sedaj 166 K za 50 kg. Na kmetih kupujejo trgovci in pivovarji, vendar ne prodajajo hmeljarji tako radi, ker upajo, da se bode cena še dvignila. Hmelj, kateri se pred tremi tedni zaradi raznih hib ni mogel prodati, gre danes lahko v denar. Konečno razpoloženje je prav N čvrsto, tendenca in cene rastoče. »Saazer Hopfen-u. Brauer-Zeitung«. — Z ozirom na dejstvo, da je že več nego *A vsega savinjskega hmelja prodanega, se bode opustilo nadaljno objavljenje hmeljskih tržnih poročil; hmeljarsko društvo je pripravljeno posameznikom podajati zaželjena pojasnila od slučaja do slučaja. HMELJSKI TRG V NORIMBERKU : Norimberk, 18: okt: (Izv: por: »Nar: Dnevn:«) Dovoz 500 bal, prodano 700, kupčija mirna, cene nespremenjeno trdne od 60 do 130 M za 50 kg: Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. PROCES BRDLIK CONTRA KESTRANEK IN »PRAGER TAGBLATT«. Praga, 18. okt. »Nar. listy« javljajo, da se vrši dne; 23. okt tekoč, leta nadaljevanje procesa Brdlik cohtra Kestranek in »Prager Tagblatt« pred praškim porotnim sodiščem. PREPIR MED ČEŠKIMI SOCIJALISTI. Praga, 18. okt. Te dni se je mudil tu tajnik internacij. socijalističnega biroja v Bruselju, da se poduči o jedru prepira med autonomističnimi in centralističnimi strokovnimi socij. društvi na Češkem. LUCCHENI NORI. Pariz, 18. okt. »Matin« poroča iz Ženeve: Lu-ccheni je pričel včeraj naenkrat divjati. Izročilo se mu je neko delo, ki mu pa ni dopadlo; v svoji nezadovoljnosti je udaril stražarja v obraz. Spravili so ga v njegovo celico, tam je pa tako divjal, da je bilo treba 10 stražnikov predno so ga premagali in spravili v podzemeljsko celico. BOLEZEN SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Belgrad, 18. okt. O bolezni prestolonaslednika Aleksandra se je izdal danes dopoldne sledeči bulle-tin: Stanje prinčevo se je v toliko poslabšalo, ker se je senzorij skalil. Žila 100, toda nekoliko slabše. Vročina 39.7° C, pljuča zdrava. CERKEV IN PORTUGALSKA REPUBLIKA. Lisabon, 18. okt. Portugalski patriarh je javno priznal republiko. (Ubogi »Slovenec«! Op. uredn.) VELIKA GOLJUFIJA. Lvov, 18. okt. Pri tukajšnji filijalki banke za trgovino in obrt na Dunaju je vzdignil neki goljuf s pomočjo ponarejenega naloga brnske kreditne banke 65 tisoč kron. WELLMANNOV LET CEZ ATLANTSKI OCEAN: Novi Jork, 18. okt. Tukaj že 30 ur ni ničesar znanega od Wellmanna. Mnogi sodijo, da se je v gosti megli zmotil in zašel s prave poti: GROZOVIT VIHAR NA KUBI: Novi Jork, 18. okt. »N. J. Herald« poroča iz Havanne. Vsled hudega viharja se je vzdignilo morje in poplavio severni del mesta. Večji del mesta Artemise in še drugih krajev je vihar porušil: Tobačna letina na deželi je uničena, pa tudi sladkorni trst je mnogo trpel. Škoda znaša veliko milijonov. Železničarska stavka na Francoskem. Pariz, 18. okt. Železničarska stavka je končana. Promet je na vseh progah popolnoma normalen. | K razmeram v Perziji. Teheran, 18. okt. V Teheran je došla nota angleške vlade, katera grozi z zasedenjem južne Perzije. Ako bi ne bilo mogoče dobiti domačih vojakov, kateri bi pod poveljstvom angleških častnikov vzdrževali mir in red, pa bodo došle v deželo angleške čete iz Indije. To bi pomenilo delitev dežele. (Torej oficijelno potrdilo tega, kar smo priobčili že v političnem deln lista. Op. ur.). Tenizelos — novi grški ministerski predsednik. Atene, 18. okt. V nekem pogovoru s kraljem je izjavil Venizelos, da bo sestavil novo ministerstvo. Nesreča na morju. Rio de Janeiro, 18. okt. Argentinski parnik < „Port Marnack" se je ponesrečil blizu rtiča „Trio". 12 mož je utonilo. Francozi streljali na nemški zrakoplov. Neudorf na Porenskem, 18. okt. Zrakoplov „PrincAdolf" se je vzdignil v zrak v Saarbriicken-u, da bi se udeležil mednarodne zrakoplovne tekme. Veter pa je zanesel zrakoplov na Francosko, kjer so bojda nanj streljali. Dvignil se je višje in je odplul v Nemčijo nazaj. Potniki so se izkrcali na Hesenskem. Ranjen ..ni nikdo. Po svetu. v čenstohovski roparji in tatovi. Poleg morilca in roparja in tatu je bil menih Maczoch — kakor poročajo nekateri listi — tudi še ruski špijon, ki je bil s policijo v ozkih stikih. Pavian-ski čenstohovski menihi ostanejo do konca pre- iskave v Čenstohovi. Pozneje bodo premeščeni v Krakov ter nadomeščeni z novimi. Prebivalstvo še vedno ne veruje, de so menihi izvršili v čensto-hovskem samostanu rope, tatvine in umore. Ko je nek kolporter prodajal knjižico, v kateri je cela afera natančno popisana, so ga ljudje skoraj do smrti pretepli. — Cela četa lahkoživk je odšla iz Čenstohove, ker nimajo več posla, odkar so menihi internirani. Dokazano je, da so te lahkoživke večinoma dobivale od čenstohovskih menihov najrazličnejše prispevke. Srbska skupščina hrvaškemu umetniku. Skupina srbskih poslancev vseh strank bo v skupščini stavila predlog, naj se iz državnih sredstev nakaže hrvaškemu kiparju Ivanu Meštroviču 5000 dinarjev kot častno nagrado za njegove umotvore, ki predstavljajo epopejo iz bitke na Kosovem polju. Te umotvore je Meštrovič razstavil naj-prvo na Dunaju, kjer je doseerel s svojo razstavo kolosalen uspeh. Spomladi je priredil razstavo v Zagrebu. To razstavo so imeli priliko ogledati Slovenci, ki so se udeležili izleta „Glasbene Matice" v Zagrebu. Meštrovič bo svoje umotvore razstavil še na svetovni umetniški razstavi v Rimu in sicer v srbskem oddelku. v Uvoz aigentinskega mesa. Avstrijska vlada je dovolila za enkrat uvoz 800 ton argentinskega mesa v Trst, ki pride tja decembra meseca. Več namreč za ?sedaj ne morejo radi pomanjkljivih priprav ladje „Austro-Američane" pripeljati. v Konsolidacija češke agrarne stranke na Moravskem. Doslej ločeni skupini čeških agrarcev na Moravskem, napredna in konservativna, sta se združili. Za predsednika izvrievalnega odbora je bil izvoljen poslanec Stanek. v Zavarovanje psov. V Frankobrodu so osnovali „Delniško družbo za zavarovanje psov". — Društvo sprejema zavarovanje psov za vsote nad 50 mark. Tako v Frankobrodu. Pri nas pa niso še niti ljudje zavarovani proti nezgodam in po-nesrečeiiju. Tržne cene. Dunaj, 17. okt. Borza zakmetijske pridelke. Vse se sedaj interesira za koruzo, katera je dosegla ponovno zvišanje za 5 vinarjev. Ostalo žito se je pri malem prometu dobro držalo. Ječmen je bil zanemarjen. Trst, 17. okt. Sladkor. Centrifugal piife prompt K 30 do K 31, za dobavo K 277/s do K 28s/s. Tendenca mirna. Budimpešta, 17. okt. S v i n j s k i se j m. Ogrske stare težke 146—148. mlade težke 152—154, mlade srednje 154—158, mlade lahke 160—164 v kilogram. Zaloga 31.371 komadov. Budimpešta, 17. okt. Mast. Svinjska mast 172, namizna slanina 147. Praga, 17. okt. S1 a d k or. Surovi sladkor nova kampanja K 21'70. Tendenca: mirna. — Vreme hladno. Budimpešta, 17. okt. Žitna borza Pšenica za oktober K 10'41, pšenica za april K 10'41, rž za oktober K 7'78, rž za april K 7'84, oves za oktober K 7'99, oves za april K 8'30, koruza za maj K 5'48. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca mirna, promet 20 tisoč met. stotov, pšenica v efektivu se slabo drži, ostalo nespremenjeno. Termini so bili spočetka trdni, a so potem padli. Vreme lepo. Ste hvali se da %naš na različne načine pripravljati Pekatete, ker knjiga, ki jo na zahtevo dobiš zastonj pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici, te pouči, da ne znaš še vsega. Listnica uredništva. Sv. Trojica v Slov. Gor.: Dotično smo sprejeli in izročili ,.Narodnemu svetu", ki je imel zadevo v rokah. Kupim hmelj po dnevni ceni za nemške in češke firme. Če je blago tudi slabe kakovosti, imam ceno 60— 70, za boljše blago 80, 90 ter za prima hmelj 100 goldinarjev. Meterski stot najboljše blago plačam celo čez 100 goldinarjev. v Emerik Kuketz y Žalcu. 579 3-1 Sprejmem takoj 2 miinarska pomočnika ter enega učenca. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Anton Polanc, valjčni mlin Radeče pri Zid. mostu. sso 3-1 enonadstropna, v sredi trga Radeče pri Zid. mostu (postajališče), pripravna za vsako obrt (prej pekarija) s« radi smrti proda ali da v najem. Več pove upravništvo „Narodnega Dnevnika". 574 3 2 in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno, Humpo-lec, Češko. Vzorci franko. Št. 52.473. 573 3-2 Razpis natečaja. Oddati je mesto c. kr. cestnega paznika za progo km 115 do 116 tržaške državne ceste v c. kr. stavbnem okraju celjskem z mesečno plačo po 55 kron in prostim stanovanjem v državni cestnopazniški hiši v km 117. Za dobitev tega mesta potreben je dokaz državljanstva v državnem zboru zastopanih kraljevinah in deželah, nadalje znanje nemškega in slovenskega jezika, čitanja, pisanja in računjenja. ter izvedenost porabljanja za vzdrževanje ceste potrebnega orodja. Prosilci za to mesto, kateri niso prestopili 40. oziroma taki z vojaško izkaznico 45. leto starosti, vložiti imajo svoje prošnje previdene s krstnim litsom in nravnostnim spričevalom, nadalje dokazom telesne sposobnosti, in oni, kateri služijo ali so služili pri vojakih, razun tega opremljene z razpreglednico sposobnosti oziroma doslužnico in glasom § 7 državnega zakona z dne 29. aprila 1872 predpisano izkaznico pri napovedi bivališča najdalje do 1. listopada 1910 pri c. kr. okrajnem glavarstvu celjskem. Celjsko okrajno glavarstvo v Celju, dne 2. vinotoka 191 o. _ Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih potrebščin, trgovskih knjig, na debelo ln drobno pri Goričar & Leskovšek v Celju Graška cesta št. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov P° »ovih predpisih. — Tiskovine za vse urade. 177-88-65