Stev. 271.
Izhaja vsak de-'avnsk popoldne
CENE PO POŠTI:
“ celo leto K 144 — *» pol leta K 72*—
\f Ljubljani, sreda, 30. novembra 1921.
Leto L
NOVICAS
Uredništva ic uprevnStn • S»* pitarieni oJtci š!e», 6 — Telefon uredniška Ste*. 58 — Teleta* <= opratniStvit štet, 3!* sca
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— ta en mesec K I2v-
v UPRAVI STANE MESEČNO K10’- DSLAVSKI OST
POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 ™
Bol zoper malike.
: ,^dini bog svetovne huržujske družbe ' Kapital, Njemu ima služiti ves narod, 1 s ®e Pravi, vsi sloji ljudstva imajo v potu VgJeža obraza delati, da se kapital po-uži '..Sam* Pa sadov tega dela ne smejo HioV t’■	. vladajoči krogi učijo sa-
dom4 • n^a *n požtrvovalnosti v »prid Tafc?Vin-e<<’ *° *e’ v Pr^ Par kapitalistov, j. 1»na je zveza med kapitalizmom in na-Evr 2nii0ni’ ^°kler ne uvidi ljudstvo v ^a je nacionalizem, kakor ga uči *°^a’ Pros^° slepilo in največja ttDat' Za	krščansko omiko, ne smemo
na 1 nf .zboIišanje družabnih razmer in Kanit l	8 ^asc za ’zmu^en0 človeštvo,
mu •	večai neizmerno raste, kmalu
na r1	^°sti domačega trga, zato miiii
tari2gValanje tujega. Odtod moderni mili-p^jj Moderna armada je sredstvo za za v«’ ■ starejših, osvajanje trgov stiČn Tdustrij°' za' razširieni2 kapitali-tyj .^kulture« po vsem svetu, tiste kul-sedo ^ črtala iz svojega slovarja be-st0 ?,^avica in ljubezen in pozna na me-nadvlado bogatina in večno ®Jstvo reveža.
*lrža °i*e vzr°k, da se zastopniki velikih
br,
2av, ki
zborujejo v Washingionu, tako
taj^ ° splošne razorožitve. Brez velike, Sll: ,2vane »nacionalne« armade, se razje -j *e žave v nič kakor malik, ki ga ®an» * Daniel v sanjah. Te armade niso j0 samo sredstvo, da vzdržujejo svo-na zunaj> amPak naj-v št Eredstvo, da se ljudstvo doma drži vad	^ moderni	armadi	se	ljudje odlivi0	samostojno	misliti	in	postanejo
tov 6	kakor je	sijajno	dokazala sve-
Sp Ra vojska. Te mašine so potem za vse ^ko°	e! v Prvi vrst* za	to«	da ščitijo
last*> svetovni red tudi proti svojim
®odr-interesom' za>*° ne k° noben
'^stičn^ državnik, ki je izšel iz kapita-Jilasov6?1 nar°čja, nikoli za nobeno ceno :tev f	Za splošno in popolno arzoroži-
bi s r 2a cdpravp narodne armade, ki naj Tes, nadomesti!a z mednarodno policijo, tajj t ?,e moderni državniki Boje kot sa-tazij. r^f’ *°	vse »nemogoče«, »fan-
«tV(j I’ ,kajti s tem bi se podrlo gospodka*,, . ’ danes z denarno mošnjo in vladajo svet. da	glavnih nalog ljudskih strank je,
/10 brezobzirni boj proti naeiona-v2(j - 111 militarizmu kot sredstvoma za ima evanje in večanje kapitalizma. Da htevj^k svoj narod ljubiti, je naravna za-z j,’.ki pa mora biti v popolnem skladu 2^ tišjimi socialnimi in moralnimi ^Štv*1 ^0veštva. Narod ima služiti člo-pre u> ne sebi in svoji moči, nasilju in g^o bogataštva, svojim nizkim na-Ravnotako poguben je moderni Žejj anzem, to stalno in splošno oboro-stanje vsega ljudstva, ki niti otrok *v$t ? ? več v miru in je izprernenilo jajj *udi v mirnem času v eno samo vc-vruji.^borišče. V kulturni Evropi smo sc ** časom Džingiskana. Kdor ne bi ra boja zoper to sramoto za svojo vrejas vseh najsvetejšo dolžnost, ta ni ^^krščanskega imena.
^<>arsBo 3iaass*e na
Je dinrag,‘> 29. nov. Konferenca rudarjev P°dw5? 2 ozirom na odklanjajoče stališče v P°zvaia rudarje v Moravski n.aJ takoj ustavijo delo, ako pod-izvedejo napovedano znižanje i?p]a-Pri prihodnjem izplačevanju. Ako podjetniki mezde nezmanjšane, lle8a ve2ei° rudarji za izvedbo 20 odstot-UHafj^odukcijskega povečanja do 31. ja-
55 BBlSn0.
Hnerlfea ne pnpnsti Eorepi dolga.
Berlin, 29. nov. Kakor javljajo listi iz vVashingtona, je včeraj ameriški zakladni tajnik Mellon v vsej formi dementiral vesti,
da namerava ameriška vloda znižati dolgove zaveznikov za 50 odstotkov.
Hess pspaiania mol Irci in liiglsži.
London, 29. nov. Lloyd George, Churchill in Birkenhead so imeli danes s sin-fajnovci in sinfajnovskimi poslanci konferenco, na kateri se je pretresalo več novih predlogov. Ti predlogi so bili naznanjeni
sinlajnovcem, v ulstrski zbornici pa se morejo predložiti šele, ko jih sinfajnovci res sprejmejo. Pogajanja sc torej nadaljujejo na novem potu.
ItilSiani dovažalo Tarltora slreHsn.
Atene, 29. nov. Časniki poročajo, da je poveljnik križarke »Yperprochk predložil vojnemu ministrstvu poročilo, da je pred Kefalonijo na italijanski transportni ladji našel devet lefal iz italijanskih tvor-
I®
se ssSaial
IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA.
|
Zakonodajni odbor je' v svoji seji dne j 29. t. m. sprejel zakonsko predlogo o dr- j žavnem posestvu Belje in začasni zakon o proračunskih dvanajstinah za tekočega pol leta. V debati je poslanec Lazič osvetlil, kako jo poskrbljeno za nižje uradni-štvo in kako za ministre in višje uradnike. Nižji uradniki dobivajo nesorazmerno nižje dodatke nego višji, kakor bi bilo nižjim treba manj jesti in se ne oblačiti. Ministri so sami sebi povišali draginjsko doklado znova za 45 %. Čeprav so bili že poprej dobro plačani, imajo sedaj razen plače še 410 dinarjev dnevnic, 290 dinarjev draginjske doklade ter 120 dinarjev dnevnic kot poslanci, kar znaša skupno 820 dinarjev ali 3280 kron dnevno. — Ni slabo plačana ministrska »muka«!
sfera.
Razne afere glede podkupovanja uradnikov so postale že povsem vsakdanja stvar. V Belgradu se za to sploh ne zmenijo veliko. Le kak naiven prečanin se še zgraža nad pokvarjenostjo vodilnih krogov in se čudi, da ob takih razmerah za-more država sploh še obstati. Menda edini izmed srbskih poslancev, ki mu gredo take afere k srcu, je še dr. Momčilo Ivanič, glavni urednik »Radikala^.
V »Radikalu«; od 29. novembra je priobčeno kratko vprašnje, ki ga je dr. Momčilo Ivanič stavil na finančnega ministra, demokrata dr. Kumanudija. V tem vprašanju prosi dr. Ivanič pojasnila glede sledeče zadeve i
Kakor je doznal iz zanesljivega vira,
nic, dva in pol milijona Mauser-patronov in drug vojni material. Italijanski transportni parnik je z vojnim materialom, ki je namenjen za kemaliste, odplul v Ada-li jo —
je nadzornik Matovič, ki je doživel že znano aferico s polkovnikom Vašičem, doživel slično tudi z inšpektorjem ministrstva za finance g. Mihajlom Sokičem. Nadzornik Sokič je potoval na Dunaj v zadevi dobav za našo vojsko. Tudi on se je ob tej priliki zglasil v sobi g. Matoviča, ki je imel tudi sedaj skrite priče, ki so prisluškovale razgovoru, tekom katerega je nadzornik Sokič ponudil 100.000 dinarjev ali tikoro pol milijona kron. O tem je bil sestavljen zapisnik in poslan na finančno ministrstvo. Ko je finančni minister doznal za stvar, je svetoval nadzorniku M. Sokiču po njegovem bratu Manojlu Sokiču, ki je demokratski poslanec, da naj poda ostavko na svoje službeno mesto in da bo s tem stvar rešena.
O vsem tem zahteva dr. Momčilo Ivanič pojasnila, vendar pa dvomimo, da ga bo dobil.
Za Miklavževa in božična darila posezite zlasti inteligentni k r g i po dr. O p e k o v i knjigi
Za resnico,
ki brani v govorniški obliki glavne temelje vejre. Vsi naši listi so se o knjigi zelo priporočilni izrazili. Najnazadnie piše ,,Seda-njoot«: ZA RESNICO — osemnajst obrambnih govorov dr. M. Opeke... je eno najznamenitejših del v obrambo vere.
Najboljše znamenje zanimanja za knjigo pa je to, da se je taiste venemmese-c u razprodalo pol naklade, t. j. 1500 izvodov.
Naroča se v Prodajalni K .T. D. H. Nič-man v Ljubljani za 28 K (7 D), po pošti 32 K (8 i).).
Prst-ararao iiudstuo.
V Belgradu se zopet odigrava igra 3 vladno krizo. Vleče se na dolgo kot mor ska kača, učinkuje umorijivo kot nepro-dirna jesenska megla in ne dozvoijav& nobenega izgleda na poboljšanje razmer. Vsakdo je prepričan, da bodo naslednji časi še hujši nego so bili dosedanji.
Ali znabiti v krizi gre za to, kateri program naj izvaja bodoča vlada? Ali sii belijo v Belgradu glave, kako odpraviti policijski režim in upostaviti zopet svobodo in pravno varnost; kako pomagati siromašnim slojem preko vsak dan rastoče draginje; kako dati delavskim stanovom socialno zakonodajo; kako zmanjšati posrdne in neposredne davke; kako zvišati vrednost našega denarja; kako spraviti deHcitni državni proračun v ravnotežje; kako očistiti javno upravo od vojaške doli do carinske od že neznosno smrdljive korupcije; kako streti vpliv vsemogočne bankokracije; kako uvesti v, zunanjo politiko skrb za mir in prijateljstvo? Ne! Vsa ta vprašanja v sedanji krizi ne igrajo nobene uloge.
Radikali želijo, da se premene neka’ teri radikalni in demokratski ministri. Demokrati se trudijo, da ostane Pribiče-vič notranji minister in ako to ni mogoče* da ostane vsaj tudi v bodočem kabinetu. Turki zahtevajo, da se še dalje izplačuje njihevjm agam in begom državna podpora. Najbolj skromni so še samostojneži, njihov program je, da še nadalje mesar. Pucelj vodi poljedelsko politiko. Zaradi teh, izvzemši turških, osebnih želj in ambicij traja kriza že preko en mesec. Za državne posle se nihče ne briga, skup? ščina počiva, njeni odbori so večinoma nesklepčni.
In ko bo kriza rešena, kaj se bo stvarno spremenilo? Vse bo ostalo pr* starem, ali pa bo še hujše. Nasilje se bo nadaljevalo, korupcija bo cvetela, draginja in davki bodo rastli, a vrednost denarja bo padala. Na narod vladne stranke ne mislijo niti kadar so v krizi, niti kadar so na krmilu. Narodni blagor vladnim rodoljubom deveta briga.
In kdo je kriv? Ljudstvo samo je krivo, ki je pri zadnjih volitvah dalo glasove in mandate v veliki večini nepoštenim strankam. Ali misliš ljudstvo, da se pobija kapitalizem s kapitalistično demokratsko stranko, da se pobija korupcija s ko-ruptno samostojno stranko ali da se izvaja agrarna, reforma z veleposestniškimi turškimi begi in agami?
Zraven vsega tega so dale vladne stranke za poslance može, ki so nesposobni za vsako resno delo, Kdo bo zahteval, da nam samostojni in turški poslanci donesejo dobre in pametne gosj o~ darske zakone? Kdo bo zahteval, da naiM
hin«ton 5 nov‘ »MatiiK javlja iz Was-govor, a’.da ie Balfour v privatnem raz-drgfji lr Rjavil,. da noben govor, ki se je
urj&l	nouen	govor,	ju
izpre v Londonu, ne more povzročiti, da bi od	svoje	stališče,	ki	ga	je zavzemal
®'*ka konference. Poročevalec >Mati-Uje	čredno	prijateljsko obnaša-
Komisi Uria napram francoski delegacijk lla Zna z? Daljni vzhod je soglasno vzela laža T}n-ie iziay° Schanzerja, v kateri se iz-bi»npati*landu ’n Vivian'iu zahvala za njune Prijali;1', napram Italiji ter so poudarjajo f;ustva, ki jih goji Italija na-1 laucilu
z cHoMsstlfli paj-
čatapam.
Spisal Tranquille Chevreau. — Prevel M. J.
(Dalie.l
Drugo noč je bilo vse mimo in zato so že splošno, tudi oni, ki so bili bolj vroče fantazije, mislili, da je morda vendarle ves dogodek plod razpaljene domišljije, ki ji je za podlago kaj prav vsakdanjega. Toda tretjo noč se je zgodil še bolj nenavaden slučaj. To je bilo tako-le: bilo je proti 11. uri ponoči, ko se je starka Marta, občezna-na oddajalka dijaških stanovanj v Strmi ulici nenadoma zbudila. Čutila se je svežo in mladostno vedro. Prižgala je luč in se — oblekla. Čemu, zakaj — to ji niti v misel ni padlo, temveč zdelo se ji je po vsem popolnoma razumljivo. Šla je po stopnicah doli, odprla hišna vrata in stopila na ulico in glej, o, čudo:--pred	njo je stal ne-
znanec v črnem plašču, obraz zastrt z vijoličastim pajčolanom in jo mirno gledal v obraz. Ona pa je začutila, da mora ž njim. Niti najmanjše odpornosti se ni upala pokazati, čeprav je občutevala grozo, da je trepetala po vsem telesu. In šla sta. Zopet po ozkih, temačnih ulicah, ki so jih petrolejske svetilke le borno razsvetljevale; šla sta ob šumeči reki, mimo znanih predmestij, dokler nijta zavila na ravnino izven mesta. Noč je bila ravnotako kot onikrat tiha, mrzla in polna zvezd, čudna romarja pa sta se sedaj ustavila pred pokopali-
ščem in čmi mož je z mislijo zapovedal starki, naj leže pred železna vrata in jo — pustil samo. K sreči je kmalu zatem prišel mimo neki domačin, ki je v nezavestni ženski spoznal dobro znano starko Marto in jo vso zmedeno odpeljal domov.
Ta vest pa se je bliskovito razširila. Zdaj so začeli tudi oni >treznejšk prav resno razmišljati, dočim so bili ostali do inoz-: ga zgroženi, kajti nikdo se ni čutil več var-| nega.
črni mož, črni mož, ali pa tujec z vijoličastim pajčolanom — to si čul od ust do ust, to je bil dnevni razgovor. Samoposebi je umevno, da je prišlo to govorjenje tudi v dnevno časopisje, vsled česar je vsa zadeva dobila še jasnejše obrise in se ji ni moglo več potlačiti v skrinjo pozabljenja. Ugibalo ae je semintja in premišljevalo, kako priti temu »duhu« na sled. Eni pa so predlagali, naj vso stvar vzame v roke policija, ki bo najbrže ugotovila, da je »duh prav navaden, zemeljski postopač. Ali gotovo ni bil pri tem tako vzhičen kot naša dva znanca, samotarja, Strel in Mrak, ki se jima je vendar enkrat želja izpolnila, želja namreč, priti v stiko z duhom tudi v našem prosvetljenem veku.
Strel se je na tihem čutil presrečnega. ^Vendar enkrat, vendar enkrat,< mu je tolklo srce in nekaka samozavest ga je pre-šinjala ob misli, da vendar ni njegovo skrivno raziskovanje brez podlage, temveč da mu bo živo življenje podalo dokaz za vse nenavadne trditve, ki je nanje naletel v starih pozabljenih knjigah. Njegova prva
želja je bila sniti se z Mrakom, s katerim bi skupno premotrila vsa sumničenja in se zaupno razgovorila. Toda ravno istega dne se je Mrak odpeljal v bližnji kraj, kjer je moral naročiti več gospodarskih predmetov. A obratno je tudi Mrak želel sniti se s Strelom, da bi se pomenila o tem tako važnem vprašanju in sklenil pri prvi prilik’ sestati se ž njim.
III.
Drugi dan je bila deževna novomber-ska nedelja. Strel je celo popoldne presedel doma pri svojih knjigah. Polaščalo se ga je občutje velike pokojnosti in zadovoljstva. Padanje deževnih kapelj, ki so ena-j komerno udarjale na šipo, ga je uspavalo [ v nekako pozabljenje, h čemur je osobito | še pripomogla blagodejna toplota, ki jo je
I izžarevala dobrohotna pečica in pa valovi
| dima, ki so izvirali iz Strelovih cigaret. Na
! ulicah je ležalo topo dolgočasje in le tu pa
tam se je pojavil kak človek, ki pa je sku-
j šal hitro priti pod streho v kak suh in mi-
ren kotiček.	,
Strel je ravnokar odložil Hoffmanove
pripovedke in se zamislil. Skušal si je raztolmačiti oni dogodek, ki je v javnosti vzbu-
dil toliko hrupa in vika. Kako, da se njemu
ni kaj sličnega pripetilo? Kako vse drugače bi se znal obnašati on, ki bi skušal tudi v takem izrednem slučaju ohraniti mirno kri in uveljaviti svojo voljo. In morda bi se mu na ta način posrečilo priti omenjeni stvari do dna, in bi postal celo — junak dneva. No, vendar so se mu te laskajoče se mu misli kal kmalu razkadile, če ga je les
buržuji iz demokratske in radikal, e stranke donesejo potrebno socialno za-konodajstvo? Osat ne rodi pšenice, trn e ne jabolk.
Ljudstvo želi, da mu parlament ;>ri-nese drugo državno ureditev, da mu v postavi nov družabni red, da opusti vsako paktiranje s kapitalizmom in da se osloni brezpogojno in popolnoma na delovne stanove. Sedanji parlament nima take večme.
Sedanja kriza je na isti nizki višini, na kateri stojijo vse vladne stranke. ' )a se odstrani zlo, je treba njih odsloviti, o je samo mogoče z novimi volitvami. Kriza vsega javnega življenja v naši državi tudi s sedanjo krizo ne bo rešena.
STAVKA V ITALIJI.
Rim, 29. nov. Stavka stavcev je
C 071 -
eana in novine so zopet izšle.
DANAŠNJA PftEDBORZA.
Zagreb, 30. novembra. (Izvirno) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi: Dunaj 3-60, Praga 308, Berlin 103, London 116-5, Italija 11*70, dolarji 290, Ziirich 56*75, Budimpešta 37, Pariz 20*25.
Ziirich, 30. nov. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi: Berlin 190, Newyork 525, London 20.98, Pariz 36.45, Italija 2145, Praga 580. Budimoešta
0.67, Zagreb 1.80, Varšava 0.14, Dunaj 0.16.
politični dogodki
-P Zakaj pada vrednost našega denarja. Finančni minister dr. Kumanudi je na seji demokratskega kluba navajal vzroke za padanje kurza našega denarja. 0 tem poroča »Slov. Narod« sledeče: »Neobičajno visoki uvoz, zavlačevanje plačil v inozemstvu od strani trgovcev, veliko povpraševanje po tujih valutah, minimalnost izvoza, nezadostnost železniškega prometa, politična nestabilnost, mobilizacija in ofenziva v A1 b a n i j i in slednjič špekulacija s tujimi valutami. Nekatere banke, kakor je dokazano, so iztihotapile velikanske množine zlata. Na našo finančno politiko pa zelo vpliva tudi vojska. Našo vojsko moramo zelo znižati in tako prihraniti velikanske izdatke za vojaštvo. Vsak vojak stane državo okoli 10.000 dinarjev. Dalje je finančni minister naglašal, da je treba temeljito organizirati uradništvo in reformirati upravo.« (Tako je govoril na seji demokratskega kluba demokrat dr. Kumanudi. Ko smo mi pisali, da je mobilizacija nepotrebna, sta nas »Jutro-: in »Sl. Narod; obmetavala s karlisti in avstrijakanti, ko smo povedali naše mnenje o ofenzivi v Albaniji, sta nas oba lista napadla kot proti-državni list in pozivala vse demokratske ministi*e, da izrečejo najostrejšo sodbo. Če pravimo, da je preveč vojakov, nas »Slov. Narod« skozi celi teden denuncira in piše, da hočemo uničiti državo in če spregovorimo o vzrokih slabega prometa, o špekulacijah in tihotapstvu in če dokazujemo, da je uradništvo mestoma korumpirano, že zopet se .»Slov. Narod : in »Jutro« postavljata na branik ogrožene domovine in pritiskati na policijo, da nas zasleduje in kon-fiscira. Ko pa finančni minister v svojem ekspozeju navaja iste vzroke kakor mi, pa molčita. Vlada pa še nadalje mirno gleda vse to, ne ukrene ničesar, da bi se te rane izlečile in pogrezamo se vedno globlje v blato.
4- Prevratni element. Slov. Narod ; prinaša včeraj kar dvoje poročil o 'hujskajočem« in »državo uničujočem« govoru, ki ga je demokratski minister Kumanudi imel v demokratskem klubu. V »Slov. Narodu«
beremo: »Nato je finančni minister dr. Ku-msnudi podal ekspoze o proračunu, o naši valuti in vzrokih, ki delujejo na to, da pada naša valuta. Ti vzroki so: 1. večji uvoz kakor izvoz (torej izvažajmo za tujo valuto, kakor doslej!) 2. zavlačevanje plačil po trgovcih, 3. nezadostni promet (klofuta železniškemu ministru); 4. politična negotovost, 5. mobilizacija in ofenziva v Albaniji (to vse je pisal »Novi Čas«, pa mu tedaj ,Narod* ni veriel); 6. špekulacije, 7. preveliko število uradništva in vojaštva (»Narod« je postal antjmilitarist), 8. glavni vzrok pa je, da imamo ničvredne in nesposobne uradnike (poklon demokratskemu uradni-štvu, ki edino še drži demokrate po koncu), pa jih ne moremo zamenjati z boljšimi, ker so plače majhne. Notranje posojilo je dobro uspelo.« — Tako so šli ti gospodje med : prevratne elemente *, ki imajo to slabost, da so vse te stvari videli naprej, medtem, ko demokrati sedaj na svoje delo gle-daip nazaj s strahom.
-j- Romunija odpravi zadnje izredne odredbe. Rumunski kralj je v svojem govoru ob otvoritvi parlamenta napovedal, da bo vlada v kratkem ukinila še zadnje izredne odredbe, ki jih je izdala v varstvo reda in miru. Pri nas pa se zopet pošiljajo v svet neka »odkritja« o komunističnih nakanah in propagandi.' S tem se hoče vsekakor ustvariti plašč, ki naj pokrije še nadaljno vzdrževanje protizakonite naredbe o delu in radu. Majhno mnenje morajo pač imeti sedanji oblastniki o vrednosti te države za široke sloje naroda, ko o njih domnevajo, da ne morejo biti drugačni nego proti-državni.
JDnevni dogodki
Jutri »Novi čas« ne izide. Radi državnega praznika narodnega ujedinje-nja, ki se praznuje 1. decembra, jutri naš list ne bo izšel. Tedenska številka izide to pot v petek.
— Preska (Medvode). Radi nalezljive bolezni se koncert pevskega odseka katol. prosvetnega društva od 4. dec. preloži na nedoločen čas. — Odbor pevskega odseka.
— »Naša 3Ioč« — zopet zaplenjena. Zadnjo številko »Naše Moči« z dne 27. novembra je policija zopet zaplenila. Ali res ni več dovoljeno pisati proti militarizmu in korupciji? Konfiskacije naših listov imajo sicer gotov namen. Tega namena pa vsemogočna gospoda ne bo dosegla, ker bo rezultat čisto nasproten.
— Kaj je s premogom? Trboveljska premogokopna družba nam pošilja:	»Z ozirom na Vaš članek v cen j. številki 269 z dne 28. t. m. Vas vljudno prosimo, da priobčite sledeče pojasnilo: Zadnje tri mesece se družbi od strani železniške uprave ni stavilo zadostno število vagonov na razpolago. Pripetili so se slučaji, da se glavnemu premogovniku Trbovlje sploh ni dostavilo niti en vagon. Situacija se je tako poostrila, da družba koncem prejšnjega tedna ni vedela, kam s produciranim premogom, ker so bili vsi depoti prenapolnjeni. Medtem ko vlada v celi Sloveniji občutno pomanjkanje premoga in so marsikatera podjetja primorana obrat ustaviti, oziroma omejiti, smo imeli v naših depotih več nego 1000 vagonov premoga na razpolago, kateri se ni mogel dostaviti naročnikom radi pomanjkanja vagonov. Pod takimi okolnostmi, ko družba ni vedela, kam s premogom in ker po informacijah pri železniški upravi ni bilo za pričakovati odpomoči, se dne 25. t. m. ni obratovalo. Družba se je že opetovano obrnila na vse merodajne oblasti s prošnjo, da se odpo-
more nastali krizi pri dostavljanju praznih vozov, ali žal, do sedaj brez vsakega uspeha. Popolnoma naravno je, da trpi družba največ pri pomanjkanju vagonov, ker so produkcijski stroški pri manjši produkciji veliko višji. Družba bi lahko 50 in več vagonov dnevno več producirala, če bi se stavilo dovolj vagonov na razpolago. Vsi obrati Slovenije bi bili popolnoma preskrbljeni, če bi se odpravila vagonska mizerija.« — Nimamo nobenega vzroka, da ne bi lojalno prinesli tega obvestila. Družba tedaj trdi, da ji železniška uprava ne da na razpolago vagonov. Sedaj je stvar železniške uprave, da se opraviči in da — kar je glavno — da zadostno vagonov za dovažanje premoga našim industrijam in našim mestom, da bodo delavci imeli dela ter zaslužka in reveži kuriva. Stvar je nujna. Zadnja beseda o teni škandalu pa še ni izrečena.
— Nova kupčija z živino. Glasom novega finančnega zakona more vlada tiste bone, ki jih dobita Srbija in Črna gora na
račun vojne odškodnine od Nemčije, pora-
nekoliko vznemiril spomin na podobne razkrinkovalce, ki pa so zapadii žalostni usodi: duševni potrtosti, če ne celo blaznosti. V misel je namreč vzel junaka pred nedavnim časom prečitane povesti »Vampir«. Toda nič se ni dal oplašiti od takih in enakih tesnob, temveč v svesti si svoje trdne volje, je bil močno uverjen, da bi v še tako mučnem ali strašnem naključju našel rešitev. Želja, da bi tudi on doživel, kar sta ona dva »neizkušenca«, se mu je stopnjevala do take jakosti, da je v svoji domišljiji že slišal praskanje po steni in vratih, kar ga je vsekakor navdalo s precejšno tesnobo in ga prikovalo na njegov sedež. Teda ko se je preveril, da izvira to prasketanje iz povsem mehanskih razlogov, se je začutil skoro užaljenega in prevarjenega za lepo pričakovanje in se spet pohudoval sam nad seboj, da mu ni dano videti več kot drugim zemljanom, dočim se pripete čudeži ljudem, ki nimajo najmanjšega smisla za take stvari. V tem omahovanju, razmišljanju in modrovanju mu je potekala ura za uro in se je že stemnilo. Spomnil se je na kupljeno vstopnico za večerno predstavo v gledališče. Sicer je v gledališče bolj redko pohajal, toda nocojšnja predstava je obetala biti osobito zanj zelo privlačna, saj je že naslov drame mnogo^ povedal: Mračni gost, ki jo je spisal neki že skoro pozabljeni pisatelj.
Peter Strel se je napravil in odšel v kavarno. Pot po ozkih in zavitih stopnicah,
ki so bile vse pogreznjene v temo, ga je vsakikrat navdajala z morečo plahostjo in kar razveselil se je, ko je stopil na ulico. Zdelo se mu je, da se je oprostil tlačečih misli in prosteje zadihal. Kavarna je bila nabito polna in tudi njegov običajni prostor je bil zaseden. Torej je prisedel k najbližji mizi, kjer se je — kot je bilo sklepati — dolgočasil odlično napravljeni gospod, ki se za prišleca očividno ni Bog ve kaj zmenil in se spet zatopil v zagonetno strmenje. Strel je vzel v roke neki slikani časnik in se zelo zavzel, ko je prečilal prvo stran. Bil je članek o razkrinkanju nekega glaso-vitega zločinca, ki je svoje žrtve oropal denarja na ta način, da jih je prestrašil s svojim nenavadnim obnašanjem.
Tujec, ki je sedel Strelu nasproti, se je jel zanj zanimati in ga nepričakovano vprašal, kaj čita s takim zanimanjem. Med njima se je začel pogovor, ki pa se je prav čudno zaključil. Dočim je bilo tujčevo govorjenje sprva zelo pametno in v vseh ozirih v mejah družabnega občevanja, je kasneje postajalo vedno bolj nenavadno in povsem nejasno in zamotano. Tako n. pr. je tujec Strela brez zveze vprašal: »Toda, gospod, kako, da ste me hoteli lansko leto umoriti?«
»Jaz??!« se je Strel začudil.
»Oziroma ne, hotel sem reči: čemu kopičite vse te zaklade. Zase? Le zase? Kaj ne bo ničesar ostalo za vašega sina, ki berači po najbolj zakotnih beznicah?«
biti za nakup živine in kmetijskega orodja. Kakor vemo, je vlada pravkar prodala veliko število živine, ki smo jo dobili od Nemčije. Sedaj bomo pa kupovali živino za nemške bone. Živinskih kupčij torej gospodu Puclju in njegovim prijateljem ne bo še tako kmalu zmanjkalo. Država je sicer finančno na psu, ampak nekaj »zarade« še vedno lahko nudi.
— Beg iz državne službe. Kakor poroča neki zagrebški list, se vrši r.a Hrvat-skem velik beg uradništva iz držav, službe, ki odhaja na mesta v zasebnih gospodarskih podjetjih. Zadnji čas da je izstopilo 150 državnih uradnikov ter je sedaj na Hrvatskem 200 praznih uradniških mest.
— Potovanje v Švico. Zvezni svet je odobril novo naredbo za kontrolo inozem-cev, ki stopi v veljavo meseca decembra. Po tej naredbi imajo poslaništva in konzulati pravico samostojne podelitve vizuma za tujce, ki pripotujejo v Švico, ako se nameravajo popotniki muditi le mimogrede v vici. Inozeraci, ki pridejo v Švico, da bi se tam naselili ali izvrševali obrt, morajo predložiti prošnje za priselitev poslaništvom in konzulatom zveznih centralnih uradov, ki jih predlože interesiranim kantonom. Delavcem in pomočnikom daje vizum poslaništva in konzulati samostojno, ako imajo prosilci privolitev kantonalnega policijskega urada onega kantona, kjer se nahajajo.
— Bolezni v Rusiji. V Petrogradu so se v zadnjem tednu pojavile epidemične bolezni, zlasti pegasti legar; bati se je, da se bodo zelo razširile.
— Zagrebško ženstvo za žensko »olivno pravico. 27. t m. se je vršil v Zagrebu splošni ženski shod za splošno žensko vo-livno pravico v občinske odbore Govorile so zastopnice vseh strank in struj Za katoliško ženstvo je govorila ga. Bedekovič, ki je naglasila, da bi ženska volivna pravica v prvi vrsti poživila in pospešila boj proti alkoholizmu in prostituciji. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se v občinskem volivnem zakonu izenačijo pravice obeh spolov.
— Izvršena smrtna obsodba. 23. t. m. so v Mostarju obesili razbojnika Ignjata Adžiča, ki je bil 5. aprila t. 1. pred okrožnim sodiščem z dvema svojima sokrivcema obsojen na smrt. Sokrivca je kralj pomilostil, Adžiča ne. Ko je prišel Adžič na sodno dvorišče, kjer so bila zanj pripravljena ve-šala, je bil bled in pretresen; pozdravil je svoje sovaščane, ki so se zbrali tamkaj, z besedami: »Dobro jutro, ljudje — odpustite mi — živio kralj!« Ko je stopil pod vislice, je rekel, da je nedolžen.
— Za bunjevske šole na Mažarske.-n. Subotiški »Ne v en« priobčuje odločen poziv vladi, naj takoj zapre vse mažarske šole v državi in ustavi učiteljem plače, dokler mažarska vlada ne otvori za Li-njevce, ki so ostali pod mažarsko obla, tjo, potrebnih šol. Dos’ej Mažari niso okvarili bunjevski manjšini niti ene šole, dasi so to že po mirovni pogodbi obvezani.
— Velika tatvina. V hišo posestnika Jožefa Rožanca na Trati je bilo 18. t. m. v odsotnosti domačih vlomljeno in odneseno zlatnine, srebrnine in denarja v vrednosti 30 000 K.
— Tanj s čebelami ukradel je nekdo posestniku Josipu Koslerju v Lipah. Panj Je tehtal 14—16 kg in bil vreden 600 K.
JCaša društva.
d Organizatorični odsek SIvSZ ima v četrtek, dne 1. decembra ob 5. uri popoldne kratko programatično sejo v Jugoslov. tiskarni I. nadstr. Tudi drugi odseki naj se ob istem času sestanejo, da se konstituirajo in narede načrt za bodočnost.
Predsednik SKSZ. d Wildgans: Lboštvo. Jutri na praznik Ujediujenja ob pol 20. uri zvečer v Ljudskem domu slavnostna predstava. Vprizori. se A. Wildgansova petdejanska žaloigra »Uboštvo«. — Vstopnice se dobe danes in jutri cel dan v Ljudskem domu, Streliška ulica 12.
£jnbljanski dogodki
lj Somišljenike SLS iz šentpeterske?* i« vodmatskega okraja vabimo na sesta* nek, ki se vrši jutri ob 8. uri zvečer v Peterski prosveti. — Kr. odbor SLS.
lj Sestanek somišljenikov SLS ® dvorski okraj bo v petek, dne 2. decei®81* ob 8. uri zvečer v Konsumnem društviii Kongresni trg 2. Navzoči bodo tudi neki' teri občinski svetovalci, da poročajo. Pfl' dite vsi!	»
lj Lepa prireditev bo brezdvomno Mi' klavžev večer v nedeljo, dne 4. t. j®* / Unionu. Nastopa nad 50 oseb. Prireja ® k obilni udeležbi vabi Šentpeterski Oral* lj Predprodaja sedežev in vstopnic ,? slavnostni koncert ljubljanske sekcij* Udruženja jugoslo\anskih novinarjev, ® bo v četrtek 1. decembra t. 1. ob 8. zvečer v Unionovi dvorani, vrlo dobro na* prednje. Razprodanih je že preko dobra polovica sedežev. Danes bo zadnji da® predprodaje (v trafiki v Prešernovi nh® nasproti pošte), ker bodo jutri trgovi®e zaprte. Eventuelni ostali sedeži se bod® dobivali na večer prireditve pri blagaj®1' Za prosto zabavo po koncertu bo postavil* Vrhniška tovarna konzerv in prekajene?* mesa okusen bufet. pri katerem bodo ®* izbiro razni zakuski, mrzli narezki te® klobase, vse najsvežejši izdelki pripr®v' ljeni nalašč za ta večer.	‘J
lj Umrl je včeraj zjutraj gosp. K®? T a u z e s , hotelir in lastnik znanega tela Lloyd. Star je bil šele 46 let. Zadel* ga je kap. Pogreb bo jutri ob 2. uri P°' poldne. N. p. v m.!	>
lj 25 letnico službovanja obhaja j®jr
1. dec. g. Valentin Kopitar, vodj® uprave »Slov. Naroda«. Jubilant sicer | naš somišljenik, toda za svoje vestno*®1 vztrajno delo zasluži voščila in čestitk® vseh. Ni se menil za politične boje, vklju slabemu zdravju posvečuje svoje sile “ delu. Še mnogo let!
lj Pripravljalni odbor »Kluba esp®! rantistov v Ljubljani« sklicuje Ustanov® občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne * decembra t. !. ob 19. uri 30 min. v posve* tovalnici ljubljanskega mestnega magistr®* ta s sledečim dnevnim redom: 1. Preda* vanje o mednarodnem jeziku »Esperanto**
2. Čitanje pravil ter njih potrditev. 3. D°' ločitev letnega prispevka. 4. Smernice de* la. 5. Vpisovanje članov. 6. Volitve odboi in nadzorstva. 7. Slučajnosti. — K udeležbi vljudno vabi pripravljalni odt,!,r'
lj Zadruga mesarjev in preka)'a!ceV, nam javlja, da se jutri od 9. ure napre! prodaja samo v mesnicah in ne na tr?u* lj Uradne ure pri poštnem nr At Ljubljana 3. Ob prestavi poštne urad® Ljubljana 3 iz Starega trga štev. 34 v po* slopje poštnega ravnateljstva na Sv. J®' koba trg štev. 2, so se določile uradne ur pri tem uradu z dne 1. nov. 1921 ob dc* davnikih cd 8— 18. Občinstvo se je P8 tega urada v popoldanskih urah tako m®|®.
posluževalo, da ni opravičena poraba eie*
trične razsvetljave, katera zadaja rna?1, stratu mnogo težav. Vsled danih razloge, je poštno ravnateljstvo primorano skr’1® uradovanje pri pošti Ljubljana 3 (Vira®' tova hiša) od 8—14. Ker se ljudstvo S® poslužuje uradov v poznih popoldanski® urah, tudi ni potrebno, da bi se uvedi®
svoječasno za zimski čas ukinjeno por>c|
ol*
dansko uradovanje pri ostalih ljubljanski8,, poštnih podružnicah. Sicer se pa občinsN® lahko poslužuje glavne pošte, ki ima Uf' pretrgano dnevno službo. Ob nedeljah ? praznikih uraduje pošta Ljubljana 3 18 druge poštne podružnice od 9—11. Bi®', gajna ostane zaprta.	Ap
lj Policijska racija. Sinoči okr$ 8. ure je zavladalo po vseh ljubljanski8 gostilnah in kavarnah veliko razburjeni® med gosti in marsikateri, ki ima bolj k®' smato vest, se je prestrašil. Policija j® priredila racijo po vseh javnih lokali®' Priporočali bi policijskemu ravnateljstvi da svojemu osobju preskrbi natančne 1®' gitimacije s fotografijami, kdo da fb Ljubljančani niso bili preveč prizadeti 8 to racijo, ker je že precej visoka številk® v mesecu, pač pa so bili zelo neprijet®® presenečeni številni »trgovci« s tipični®8 židovskimi nosovi, ki so se zadnje ča®® precej udomačili pri nas. Kakor čujeffl0' je policija imela precej dober lov. jpol®? več sumljivih židovskih tipov ja aretiral® tudi več ženskih elementov sumljive, vrst®* lj Vlom v mesarsko stojnico. Iz zakl®' njene stojnice mesarjev Smoljana in privca je nekdo ukradel 12 lig govejeg® mesa
lj Suknja ukradena je bila pečarsk?
mu mojstru Josipu Flanjaku na Ciine®8, Suknja je bila vredna 1500 kron.,
EF. BRUSIT t aoiSiJia
temrsli fl-tin is t anin®
po
K.nkiirencni ceni.
Mestni trg 25. I.
Urednik in odgovorni urednik Franc Krenit** Izdaja konzorcii »Novega Časa«
Tiska Jugustovanska tiskarna v Ljubljani