Tonemski naglasni tipi glagola v (knjižni) slovenščini Matej Šekli IZVLEČEK: V članku so obravnavani tonemski naglasni tipi glagola v (knjižni) slovenščini tako s sinhronega kot z diahronega gledišča. Sinhroni pogled podaja naglasne vzorce posameznih glagolskih vrst in razredov. Diahroni vidik posamezni glagolski obliki določa njeno praslovansko izhodišče. Obravnava izhaja iz knjižno jezikovnega gradiva, kije dopolnjeno z narečnim predvsem v primeru, da slednje izkazuje starejše jezikovno stanje. ABSTRACT: This article discusses the pitch accent classes of the verb in (standard) Slovene, from the diachronic as well as from the synchronic point of view. The synchronic perspective presents the accent paradigms of a single verb class. The diachronic point of view defines the Proto-Slavic origin of the single verb form. The discussion is based on (standard) language material. Dialectal material is adduced especially when being more archaic. OUvod Naglas glagola je bil v drugi polovici 20. stoletja za (knjižno) slovenščino natančneje obdelan v Uvodu v Slovar slovenskega knjižnega jezika, in sicer v razdelkih Sheme za dinamični naglas in oblikoslovje (SSKJ 1971, § 193-195) in Sheme za tonemski naglas (SSKJ 1971, § 209-211), delo Jakoba Riglerja, ter v Slovenski slovnici 1976 in kasnejših izdajah ter v Slovenskem pravopisu 2001 (SP 2001, § 914-920, 1202-1206), delo Jožeta Toporišiča.1 Rigler je naglas glagolskih oblik obdelal glede na naglas v nedoločniku in sedanjiku: 1. naglas je na istem zlogu nedoločnika in sedanjika: 1.1 naglas ni neposredno pred -ti in -ra; 1.2 naglas je neposredno pred -ti in -m; 1.3 naglas ni neposredno pred -ti oziroma -či in ne neposredno pred -m; 1.4 naglas ni neposredno pred -ti in je neposredno pred -ra; 2. naglas je na različnih V drugi polovici 19. stoletja je o glagolskem naglasu izčrpno pisal Matija Valjavec ovojem delu Prinos k naglasu u (novo) slovens ko m jeziku, kije izhajalo v Radu jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v obdobju 1878-95, in sicer v knjigah 63, 65, 67, 68, 71, 73, 74, 76, 77, 93, 94, 102, 105, 111, 118 v letih 1883-1894. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini zlogih v samem nedoločniku ali v nedoločniku in sedanjiku. Toporišič je v svoji slovnici naglas glagola obravnaval v poglavjih: Naglas sedanjiških oblik (Toporišič 2000, 364-368), Naglas nedoločniških oblik (Toporošič 2000, 373-383), Naglasni tipi glagolskih oblikotvornih vzorcev (Toporošič 2000, 383-387). V zadnjem navedenem poglavju je povzemalno prikazan (jakostni) naglas glagola glede na razmerje naglasa v nedoločniku in sedanjiku ter (tonemski) naglas glagolov na -i-ti -i-m. Riglerjev in Toporišičev način opisa glagolskega naglasa za slovenski knjižni jezik je bil uporabljen tudi pri opisu glagolskega naglasa posameznih slovenskih krajevnih govorov (Toporišič 1990, Smole 1994 in 1996, Škofic 1996, Weiss 1998, Jakop 2003). Namen pričujočega prispevka je prikazati glagolski tonemski naglas v (knjižni) slovenščini po posameznih glagolskih vrstah in razredih, kot so tradicionalno uveljavljeni v slavističnem jezikoslovju od Josefa Dobrovskega dalje in so bili v slovenistiki v rabi do Slovenske slovnice 1968 (Bajec-Kolarič-Rupel 1968, 217— 234). V novejšem času se k tovrstni delitvi glagolov vrača slovenistično narečjeslovje (Koletnik 2001, 158-179). V članku so torej obravnavani tonemski naglasni tipi posameznih glagolskih vrst in razredov v (knjižni) slovenščini tako s sinhronega kot z diahronega gledišča. Sinhroni pogled podaja naglasne vzorce posameznih glagolskih vrst in razredov glede na naglas v nedoločniku in sedanjiku ter značilne zglede. Pri tem gre za razširitev Toporišičevega prikaza naglasnih tipov glagolov na -i-ti-i-m (Toporišič 2000, 387, SP2001, § 1202) na ostale glagolske vrste in razrede. Diahroni vidik posamezni glagolski obliki določa njeno praslovansko izhodišče s pomočjo zgodovinskoprimerjalne metode in metode rekonstrukcije. Naslanja se na obravnavo glagolskega naglasa, kot ga je v slovansko zgodovinskoprimerjalno jezikoslovje vnesel Christian S. Stang (Stang 1957, 107-154). Obravnava izhaja iz slovenskega knjižnojezikovnega gradiva, ki je dopolnjeno z narečnim predvsem v primeru, da slednje izkazuje starejše jezikovno stanje.2 Izpostavljeni so predvsem izhodiščni, tj. podedovani naglasni tipi, drugotni, tj. nalikovni in prevzeti naglasni tipi, ki imajo posledično precej onostavne naglasne vzorce, niso natančneje predstavljeni. Obravnavane so naslednje glagolske oblike: 1. nedoločniška osnova: dolgi nedoločnik, kratki nedoločnik, namenilnik, deležnik na -/, deležnik na -n; 2. sedanjiška osnova: sedanjik, velelnik. Ostale glagolske oblike zaradi svoje nekontinuitete v posameznih krajevnih govorih niso obravnavane. 2 Slovenistične narečjeslovne obravnave glagolskega naglasa običajno izhajajo iz stanja v slovenskem knjižnem jeziku. Ker je z zgodovinskojezikoslovnega stališča jezikovno stanje v posameznem krajevnem govoru v primerjavi s knjižnojezikovno kodifikacijo prvotnejše ali drugotnejše, lahko pri naslanjanju na knjižnojezikovno normo pri popisu narečnega gradiva pride do »umanjkanja« določenega (knjižnega) naglasnega tipa ali do dokumentacije »novega« naglasnega tipa, ki ga v knjižnem jeziku ni, pogosto pa se pojavljajo tudi nerazložljive »izjeme«. Sinhroni opisi posameznih krajevnih govorov so nedvomno predpogoj za kakršnokoli jezikoslovno preučevanje le-teh, zgodovinskoje-zikoslovni komentarji k slednjim (s časovnojezikovnimi plastmi kot podedovano, na-likovno, prevzeto (iz stičnega tujega ali krovnega knjižnega jezika)) pa šele omogočajo, da jezikovnosistemske posebnosti posameznih krajevnih govorov postanejo med seboj genetsko- in tipološkojezikoslovno primerljive in ne ostajajo le »lokalne pekuliarnosti«. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini 1 Glagoli na -o-ti Glagoli z nedoločniško pripono -0- v (knjižni) slovenščini nadaljujejo psi. glagole z nedoločniško pripono *-0- (psi. glagolska vrsta I). Glede na izglasni korenski soglasnik se znotraj delijo na sedem razredov. Z naglasoslovnega stališča se zdi smotrno glagole te vrste razdeliti na tri skupine. To so glagoli s korenom na: 1. nezvočnik s sedanjiško pripono sin. -e- < psi. *-e- (psi. glagolski razredi 1/1-4); 2. samoglasnik s sedanjiško pripono sin. -je- < psi. *-ie- (psi. glagolski razred 1/7); 3. nosnik in jezičnik s sedanjiškima priponama sin. -e-, -je- < psi. *-e-9 *-je- (psi. glagolska razreda 1/5, 6). 1.1 Glagoli na -o-ti -e-m Glagoli s korenom na nezvočnik ter z nedoločniško pripono -0- in sedanjiško pripono -e- poznajo štiri naglasne tipe, ki ustrezajo štirim izhodiščnim praslovanskim: lésti gristi trésti nésti lêst/lëst grïst/grîst trêst/trëst nëst/nêst lest grîst trêst nêst/nëst lêzdl grîzol trêsol nésol lézla grizla trésla nésla lézlo grizlo tréslo néslo -lêzen -grîzen -trêsen -nesën -lêzena -grîzena -trêsena -neséna -lêzeno -grîzeno -trêseno * -neséno lêzem grizem trésem nésem lêzes grizeš treses néses lêzejo grizejo trésejo/treso neso lézi griži trési nési ležite grizite trésite/tresîte nesîte 1.1.1 Tip lésti lêzem z akutom na korenu v nedoločniku in s cirkumfleksom na korenu v sedanj iku podobno kot tip biti bîjem odraža psi. naglasni tip a: sin. cvc-o-ti cvc-e-š< psi. *CFc-o-ti *cvc-e-šb (a): sin. lésti lêzes, štok. ijësti ijëzës/lësti lëzës, čak. lïzes, rus. né3mb jié3evub < psi. *lësti hëzesb (a).19 Kratki nedoločnik: sin. lest, čak. list < psi. *lestb, sin. lest je drugotno. Namenilnik: lest < psi. *lest-b? Deležnik 3 Psi. glagoli z nedoločniško pripono *-e- s psi. starim akutom na korenu v nedoločniku imajo v sin. v kratkem nedoločniku podedovano kračino na korenu, v namenilniku pa cirkumfleks na dolžini na korenu: sin. CVC-o-t < psi. *CVC-0-tb, sin. CVC-0-t < psi. *CVC-0-t-b. Dvojnično se v kratkem nedoločniku pojavlja tudi cirkumfleks na dolžini na korenu. Možni razlagi nastanka te dolžine sta: 1. po podaljšavi kračine v edinem/ zadnjem besednem zlogu (podobno npr. tudi v im. ed. samostalnikov moške o-jevske sklanjatve, od koder se cirkumfleks na dolžini lahko razširi tudi v odvisne sklone: sin. dêd dêda/dëd déda, štok. djëd djëda/dëd deda, čak. dîd dïda, rus. déd déda < psi. *dedh *deda (a)); 2. medsebojno mešanje oblik kratkega nedoločnika in namenilnika, na kar bi kazalo ponekod dvojnično pojavljanje kračine na korenu v namenilniku. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini na -/: sin. ležal lezla lezlo, štok. Ijëzao Ijëzla Ijëzlo/lëzao lëzla lëzlo, rus. Jié3 né3Jia jié3Jio < psi. *lezl-b *lezla *lezlo.4 Deležnik na -n: sin. -lêzen -lêzena -lêzeno, štok. Ijëzen Ijëzena Ijëzeno/lëzen lëzena lëzeno, rus. né3en né3ena né3eno < psi. *lëzem> *lezena *lezeno.24 Velelnik: sln. lézi lézite, štok. Ijëzi Ijëzite/lëzi lëzite, rus. né3b jié3bme < psi. *lëzi *lëzéte. Zgleda: lésti lëzem, sésti sedem. 1.1.2 Tip gristi grizem, trésti trésem z akutom na korenu ne na širokem sredinskem samoglasniku v nedoločniku in v sedanjiku predstavlja sovpad dveh psi. naglasnih tipov, in sicer psi. naglasnega tipa a/c in psi. naglasnega tipa c glagolov s psi. dolgim samoglasnikom v korenu: sin. CVC-o-ti CVC-e-š < psi. *CFC-o-ti *CVC-e-šb (a/ c): sin. gristi grizeš, štok. gristi grizeš, čak. grizeš, rus. ep'bicmb epbuëtub < psi. *gryzti *gryzešb (a/c); sin. CVC-o-ti CVC-e-š < psi. *CV C-o-ti *CVC-e-šb (c) // +\Ym = Ps'- sm- tresti treses, štok. tresti treses, čak. treses, rus. mpncrriu mpRcëwb < psi. *trçsti *trçsèsb (c).9 Med izhodiščnima naglasnima tipoma je prišlo do sovplivanja, sovpadanja in mešanja. S sinhronega vidika za posamezen sin. glagol torej ni mogoče določiti, ali je prvotno pripadal psi. naglasnemu tipu a/c ali c. Znotraj glagolov tega tipa sta se izoblikovala dva glavna podtipa s prehodnimi različicami: 1. podtip gristi grizem z naglasom na korenu v 3. os. mn. sedanjika in v 2. os. mn. velelnika (grizejo, grizite); 2. podtip trésti trésem z dvojničnim naglasom na končnici oz. na sedanjiški priponi v 3. os. mn. sedanjika (manj pogosto) in v 2. os. mn. velelnika (bolj pogosto) (trésejo/tresô, trésite/tresîte). Kratki nedoločnik: sin. grist, čak. grist < psi. *gryztb, sin. grist je drugotno; sin. trêst/trëst za sin. *trést (čak. trçsf) < psi. *trçstb je drugotno po naliki na grist/ grist. Namenilnik: sin. grîst < psi. *gryztt; sin. trêst za sin. *trést < psi. *trçsti> je drugotno po naliki na grist.3 Deležnik na -/: sin. grîzal grizla grizlo, štok. grizao grizla grizlo, rus. 2p'u3 ep'bi3Jia 2p'u3Jio < psi. *gryzl-b *gryzla *gryžlo; sin. tresal tresla treslo je drugotno po naliki na grizol grizla grizlo.5 Deležnik na -n: sin. -grîzen -grîzena -grîzeno, štok. grizen grizena grizemo, rus. -zp'buen -2p'bi3ena -zp'bueno < psi. *gryzerrb *gryzena *gryzeno;24 nar. sin. -trésen -treséna -tresénoA^.s'^ -tresenä -tresenö, štok. trésen trésena tréseno, rus. -mpncën -mpnceuâ -mpnceuô 4 Izglasni soglasniški sklop nezvočnik + zvočnik, ki se pojavlja v obliki moškega spola ednine deležnika na -/ pri glagolih z nedoločniško pripono -0- in s korenom na nezvočnik, je v sin. najverjetneje že pred nastankom drugotnega polglasnika, tj. ko je po onemitvi psi. izglasnega polglasnika postal zlogotvoren, povzročil nadomestno podaljšavo spredaj stoječega samoglasnika. Posledica tega sta: 1. nastanek cirkumfleksa na mestu odraza za psi. stari akut (sin. lêzdl ~ lézla, grîzdl ~ grizla; prim, tudi im. ed. samostalnikov moške o-jevske sklanjatve: nar. sin. vetdr vetra, Vnanje Gorice, Vlado Nartnik, ustno), od koder se cirkumfleks na dolžini lahko razširi tudi v odvisne sklone: knj. sin. vetor vetra, štok. vjëtar vjëtra/vëtar vëtra, rus. eémep eémpa < psi. ^uetrt *uetra (a)); 2. nastanek ožine sredinskega samoglasnika na mestu odraza za psi. novi akut na kračini v edinem/zadnjem besednem zlogu (sin. nésol ~ nésla, mogdl ~ mogla, prim, tudi dobdr dobra, moksr mokra). 5 Prvotne oblike npr. izkazujeta štok. trêsao trésla tréslo, rus. mp'nc mpncjiâ mpncnô < psi. *trçsl'b *trçsld *trçslô. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini < psi. *trçsènb *trçsend *trçsenô,6 knj. sin. -trêsen -trêsena -trêseno je drugotno po naliki na -grîzen -grîzena -grîzeno. Velelnik: sin. trési tresîte, štok. trési trésite, rus. mpnc'u mpnc'ume < psi. *trçsi *trçsete, sln. trésite je drugotno;7 sin. griži, štok. griži, rus. 3pu3'u < psi. *gryzi, sin. grizite za sin. *grizîte (štok. grizite, rus. zpbi3'ume < psi. *gryzëte) je drugotno. Glagoli z naglasom tipa griži grizite: gosti godem, gristi grizem, rnolsti molzem, nar. mlésti molzem,s pasti padem, pasti pasem, rasti rastem (rasto), striči strižem, zebsti zébe. Zgledi z velelnikom tipa trési tresîte: mésti métes/mésti métes, pléti plévem, présti predeš/presti predeš, seči sečem (velelnik samo secîte), streči strežeš, tolči tolčem, nar. tleči tolčem, trésti trésem, vleči vlečem. Zgledi kot pasti padem kažejo na prehod tovrstnih glagolov v tip lésti ležeš (klasti kladeš, star. klâsti kladeš, krasti kradeš). Redkeje se pojavlja tudi obratno: vreči voržeš (vérzite/varzîte). 1.1.3 Tip nésti neseni z akutom na korenu na širokem sredinskem samoglasniku v nedoločniku in v sedanjiku reflektira psi. naglasni tip c glagolov s kratkim samoglasnikom v korenu: sin. Cé/ôC-0-ti Ce/oC-e-š < psi. *CV C-o-ti *CV C-e-šb (c) // +[Vm = psi. *e/*o]: knj. sin. nésti néses, nar. sin. nesti neseš, štok. nèsti neseš, čak. neseš, rus. Hecm'u uecëuib < psi. *nesti *nesešb (c).9 Kratki nedoločnik: sin. 6 rez. (Bela): strasa'no (Steenwijk 1992, 321), wkra'den (Steenwijk 1992, 271). 7 Cirkumfleks na sedanjiški priponi v dvojinskih in množinskih oblikah velelnika glagolov s sedanjiškimi priponami -e-, -ne-, deloma -ie-, -i-, ki odražajo psi. naglasna tipa b in c, je refleks psi. starega akuta in je prvoten v oblikah, ki vsebujejo izglasni -a (tresîva tresîta, podobno kot npr. sin. motîka, štok. môtika, čak. motika, rus. Mom'biea < psi. *motyka ~ sin. kobila, štok. kobila, čak. kobila, rus. Koô'biJia < psi. *kobyld), medtem ko je v oblikah brez izglasnega -a drugoten (tresîmo tresîte). Naglas na sedanjiški priponi je obvezen za glagole psi. naglasnega tipa b s psi. kratkim samoglasnikom v korenu ter za glagole psi. naglasnega tipa c, ki ne pripadajo psi. glagolski vrsti I. Vsi ostali glagoli poznajo tudi oblike kot trésiva trésita, trésimo trésite, ki pa so še drugotnejše, nalikovne po naglasu edninske oblike velelnika ali sedanjika sploh. 8 rez. (Bela): m'lest 'mutzen (Steenwijk 1992, 282), tj. mlëst môlzem 9 Sedanjik psi. glagolov naglasnega tipa c je bil razen v 1. os. ed., ki je najverjetneje imela psi. stari cirkumfleks na korenu, naglašen na končnicah. S končnic s psi. izglasnim polglasnikom je prišlo do naglasnega umika na sedanjiško pripono in nastanka psi. novega akuta: psi. *-e-š'b > *-£-£&, psi. *-e-t'b > *-e-tb, psi. *-Q-t'b > *-Q-tb (podobno velja tudi za psi. sedanjiško pripono *-ie-); psi. *-i-š'b > *-i-šb, psi. *-i-t'b > *-i-tb, psi. *-ç-t'b > *-ç-tb. Na končnicah brez psi. izglasnega polglasnika se je psi. naglas ohranil: psi. *-e-ué, psi. *-e-td, psi. *-e-té, psi. *-e-mà, psi. *-e-té; psi. *-i-ué, psi. *-i-td, psi. *-i-té, psi. *-i-mö, psi. *-i-té. Prvotno stanje z izjemo 1. os. ed. izkazuje npr. ukr. necy uecévu necé, HeceMÔ necemé necymb. Izhodišče za sin., v kateri je v 1. os. ed. prišlo do posploši-tve atematske končnice na sedanjiško osnovo (*-è-mb, *-i-mb), je torej v tem naglasnem tipu naglas na sedanjiški priponi v ed. in v 3. os. mn. ter naglas na končnici v dv. in mn. razen v 3. os. mn. Naglas na korenu v 3. os. mn. je v sin. torej drugoten. Do splošnosln. naglasnega umika na prednaglasno dolžino pride v /-jevski sedanjiški spregatvi v sin. trizložnih oblikah (psi. *morité > sin. morite ~ psi. *morišb > sin. moriš, kjer je naglasni umik že psi.), v -e-jevskih sedanjiških spregatvah pa v sin. dvozložnih oblikah s prednaglasno dolžino (psi. *trçsèsb > sin. treses). Do sin. naglasnega umika na prednaglasno kračino ne pride v vseh sin. narečjih, tako da se načeloma pri glagolih s Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini nest, čak. nëst < psi. *nèstb, nêst je drugotno. Namenilnik: sin. nëst < psi. *nèsth, sin. nêst je drugotno. Deležnik na -/: knj. sin. nésal nésla néslo, nar. sin. nesol nesla neslo, štok. nësao nèsla nèslo, rus. nëc necjiâ necjiô < psi. *nèsh *neslä *neslö.4 Deležnik na -n: knj. sin. -nesen -nesena -neseno, nar. sin. -nesen -nesena -neseno, štok. nèsen nesèna nesèno, rus. necën necenâ necenô < psi. *nesem> *nesend *nesenô. Velelnik: knj. sin. nési nesîte, nar. sin. nesï nesîte, štok. nés i nèsite, rus. nec'u nec'ume < psi. *nesi *nesëte.7 Zgledi: bresti brédem, grebsti grébem, mésti métem, nésti nésem,pléstiplétem, sôpsti sôpem, vésti védem, nar. -vésti-vézem;peči pečem, reči rečem, teči tečem. 1.1.4 Glagol moči morem odraža psi. glagol naglasnega tipa b: sin. moči moreš, štok. moči možeš, čak. moreš, rus. möhö Mootcetub < psi. *moti *možešb (b).16 Kratki nedoločnik: sin. moč, čak. moč < psi. *moib. Deležnik na -/: knj. sin. mogal mogla moglo, nar. sin. mogol mogla moglo, štok. mogao mogla moglo, rus. MÔe mozjiù m03jiô < psi. *mogl-b *moglä *moglö.4 1.1.5 Glagol cvastï cvatëm/cvàsti cvètem je naslednik psi. glagola naglasnega tipa c s psi. polglasnikom v korenu: sin. cvostï cvotës/cvàsti cvoteš, štok. cvàsti cvàtës, rus. ueecm'u ueemëwb < psi. *kubsti *kubtèsb (c);9 3. os. ed. sedanjika: sln. cvato < psi. *hubtQtb, sln. cvatéjo/cvàtejo je drugotno. Kratki nedoločnik: sln. cvèst < psi. *kubstb. Deležnik na -/: sln. cvat51 cvatla cvatlo/cvàtal cvètla cvètlo, štok. cvào cvàla cvàlo, rus. ueëji ueejiâ ijeenô < psi. *kubtï'b *kubtld *kubtlô. Velelnik: sln. cvatï/cvàti cvatîte, štok. cvàti cvàtite, rus. ueem'u ueem'ume < psi. *kubti *kubtëte;1 sln. cvètite je drugotno. 1.1.6 Glagol péti pôjem kaže na psi. glagol naglasnega tipa a/c: sln. peti poješ, štok. pjëti/pëti poješ, rus. némb noëiub < psi. *pëti *poiešb (a/c).9 Kratki nedoločnik: sln. pet < psi. *pëtb, sln. petje drugotno. Namenilnik: sln. pet < psi. *pet-b? Deležnik na -/: sln. pel pela pelo je drugotno, štok. pjëo pjëla pjëlo/pëo pela pëlo, rus. neu néna néjio < psi. *peh *pëla *pélo. Deležnik na -n: sln. pet peta peto je drugotno." Velelnik: sln. poj pôjte je drugotno za psi. *poii *poiïte. 1.2 Glagoli na -o-ti -je-m Glagoli s korenom na samoglasnik ter z nedoločniško pripono -o- in sedanjiško pripono -je- imajo dva naglasna tipa, ki nadaljujeta dva praslovanska: psi. kratkim samoglasnikom v korenu lahko srečujemo z naslednjimi stanji: 1. odsotnost naglasnega umika in ohranitev prvotnega naglasnega mesta v celotnem spregatvenem vzorcu: psi. *nesešb > nar. sln. neseš, psi. *nesetè > nar. sln. nesete; 2. odsotnost naglasnega umika in posplošitev naglasa iz ed. v dv. in mn.: psi. *nesešb > nar. sln. neseš —► nar. sln. nesete; 3. naglasni umik in ohranitev prvotnega naglasnega mesta v celotnem spregatvenem vzorcu: psi. *nesešb > sln. neseš, psi. *neseté > sln. nesete; 4. naglasni umik in posplošitev naglasa iz ed. v dv. in mn.: psi. *nesešb > sln. neseš —> sln. nesete. Pri glagolih s psi. dolgim samoglasnikom v korenu se v trizložnih oblikah torej lahko srečujemo: psi. *trçseté > nar. sln. tresetë/treséte, treses —► trésete. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini biti piti bît/bït pît/pït bit, -bïtf-bït pît, -pït/-pït bil pîl bila pila bilo pîlo -bit -pît -bita -pîta -bito -pîto bîjem pijem bijes PU eš bij ej o/bij o pijejo/pijô bij PU bîjte pïjte 1.2.1 Tip biti bîjem z akutom na korenu v nedoločniku in s cirkumfleksom na korenu v sedanjiku je podobno kot tip lésti lêzem refleks psi. naglasnega tipa a: sin. CV-o-ti CV-je-š < psi. *CV-0-ti *CV-ie-šb (a): sin. biti bîjes, štok. biti biješ, čak. biješ, rus. 6'umb 6bëwb]0 < psi. *bïti *bi'ješb (a).19 Oblika za 3. os. mn. sedanjika sin. bîjejo < psi. *bïÎQtb, sin. bijo je drugotno po naliki napijo. Kratki nedoločnik: sin. bit, čak. bit < psi. *bïtb, sin. bitje drugotno. Kračina je pogostejša pri grët/grêt, štet/štet. Namenilnik: sin. bit < psi. *Z?ifo>, sin. -bït/-bït je drugotno razen oblike sin. -Mt < psi. ^-bit-b? Deležnik na -/: sin. bil bila bilo < psi. *bïl-b *bïla *bïlo. Nekateri glagoli izkazujejo (dvojnično) podaljšavo v obliki za moški spol ednine (brïl/brîl, grel/grêl, krïl/krîl, štel/štel, čul/čul, rîl/rïl, -ÛI/-UI; zîl). Deležnik na -t: sin. -bît -bîta -bîto je drugotno.11 Velelnik: sin. bïj bîjte je drugotno za psi. *bïiî *bïiite. Dvojnično kračino izkazujeta grëj/grëj grêjte, štej/štej štejte. Zgledi: biti bîjem, briti brijem, cuti cujem, greti grejem, kriti krijem, -miti -mijem, -citi -cijem, riti rîjem, star. spéti spêjem, siti sîjem, šteti štejem, -üti -ujem, žiti zîjem}1 10 V rus. je pri tovrstnih glagolih prišlo do posplošitve odraza psi. naglasnega tipa a/c (prim. 1.2.2). 11 Glagoli s psi. nedoločniško pripono in s korenom na ustni ali nosni samoglasnik imajo v sin. deležnik na -/ cirkumflektiran ne glede na prvotni naglasni tip. Nastanek naglasa je morda povezan s sestavljenimi glagoli, ki odražajo psi. naglasni tip c, a/c, a/b: sin. -pît -pîto < psi. *-pifb ^-pito, sin. -pîta za sin. *-pita < psi. *-pitd)G drugotno, nali-kovno po ostalih oblikah. Naglas sestavljenih glagolov tipa -pît -pîta -pîtojç bil prenesen še na ostale nesestavljene in sestavljene glagole z nedoločniško pripono -o- in s korenom na samoglasnik v sin. 12 Glagol spéti spojem podobno kot glagol gréti grêjem prvotno spada v ta naglasni tip: speješ < psi. speiešb (a), greješ < psi. greiešb (a). Dvojnično ima ta glagol tudi sedanjik s skrčenjem spêm. V sodobni knj. sin. običajen sedanjik s kračino spëm je nastal po modelu glagolov tipa sin. začeti začnem, zreti zrem. Glagol šteti štejem je v tej skupini drugoten. Prvotni sedanjik je ohranjen v nar. sin, šteš < psi. *čbtešb (c). Na osnovi sedanjika šteš je bil po modelu glagolov tipa sin. začeti začneš, zreti zreš najprej tvorjen nedoločnik šteti. Na osnovi nedoločnika šteti je bil po Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini 1.2.2 Tip piti pijem z akutom na korenu v nedoločniku in v sedanjiku je podobno kot tip gristi grizem odraz psi. naglasnega tipa a/c: sln. CV-o-ti CV-je-š < psi. *CV-0-ti *CV-ie-šb (a/c): sln. piti piješ, štok. piti, rus. riumb nbëtub < psi. *pïti *piiešb/*pbiešb (c).9 Oblika za 3. os. mn. sedanjika sln. pijô < psi. *piiQtb/*pbiQtb, sln. pijejo je drugotno. Kratki nedoločnik: sln. pit, čak. pit < psi. *pïtb, sln. pitje drugotno. Namenilnik: sln. pit < psi. *pTt-b9 sln. -pït/-pït je drugotno razen oblike sln. -pit < psi. *-pitb? Deležnik na -/: sln. pîl pila < psi. *pîl-b *pild, sln. pilo za sln. *pilô < *pîh}G drugotno, mogoče nalikovna po sestavljenih oblikah: sln. -pil -pila -pilo < psi. ^-pilh *-pild *y-pilo. Deležnik na -t: sln. -pît -pîta -pito je drugotno.11 Velelnik: sln. pïj pïjte je drugotno za psi. *piii *piiite. Zgledi: piti pijem, liti lijem, viti vijem, viti vijem; gniti gnïjem. 1.2.3 Tip -iti -idem/-jdem predstavlja sestavljenke glagola ki imajo v sedanjiku sedanjiško pripono -de-\ sln. -iti -ideš, štok. ideš, rus. uàëuib < psi. *iti *ibdešb (c).9 Kratki nedoločnik: sln. -ît/-ït je drugotno. Deležnik na -/: sln. -š$l -šla -šlo/-šlo (prim. 7.6). Velelnik: sln. -idi -idite, štok. Idi idite, rus. ud'u uà'ume < psi. *ibdi *ibdëte. Zgledi: iziti, oditi, polti, priti, uiti, vziti, zaiti. 1.2.4.1 Glagol stati stanem zrcali psi. glagol naglasnega tipa a: sln. stati staneš, štok. stati staneš, čak. staneš, rus. cmâmb cmâneuib < psi. * stati *stdnešb.]9 Kratki nedoločnik: sln. stat, čak. stät < psi. *statb. Namenilnik: sln. stât < psi. *stâtb.3 Deležnik na -/: sln. stal stala stalo, štok. stäo stala stalo, čak. stal stala stalo, rus. cman cmâjia cmâjio < psi. *stäl-b *stäla *stälo. Deležnik na -n: sln. -stän -stana -stäno < *stâm> *stanâ *stanà je sln. inovacija za sln. *stän stâna stâno < psi. *stäm> *stäna *stano. Velelnik: sln. stani, štok. stani, čak. stani, rus. cmânb < psi. *stdni, sln. stanîte za sln. *stânite (štok. stände, čak. stände, rus. cmaubme < psi. *stdnete) je drugotno. 1.2.4.2 Glagol déti dénem nadaljuje psi. glagol naglasnega tipa a: sln. deti deneš, štok. djënës/deneš,13 rus. démb àéueuib < psi. *dëti *denešb. V sln. v sedanjiku glagoli s sedanjiškimi priponami -e-, -ne-, -je- izkazujejo cirkumfleks po naliki, akut bi bil zaradi izoliranosti glagolskega spregatvenega vzorca lahko celo prvoten. Kratki nedoločnik: sln. dët < psi. *defo9 sln. dêt je drugotno. Namenilnik: sln. det < psi. *dët*b, sln. dët je drugotno.3 Deležnik na -/: sln. dël delà délo, rus. déji déna déjio < psi. *dëlh *dëla *dëlo. Deležnik na -n: sln. dêt dêta dêto je drugotno.11 Velelnik: déni, štok. dëni, rus. ôéub < psi. *dëni, sln. denîte za sln. *dénite (štok. dënite, rus. déubme < psi. *dënëte) je drugotno. 1.2.5 Glagol znäti znâm je naslednik psi. glagola naglasnega tipa a: sln. znati znaš, štok. znati znaš, čak. znaš, rus. 3uamb 3uaeuib < psi. *zndti *zndiešb. Oblika znaš je nastala s skrčenjem, pri čemer je cirkumfleks refleks naglasa na prvem zlogu modelov glagolov gréti grêjem tvorjen sedanjik štejem. (Povzeto po Ramovš 1924, 292; Snoj 2003, 740.) 13 Nedoločnik je tvorjen po sedanjiku: štok. djënuti/dënuti. Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini neskrčenega zaporedja: psi. *znaiešb > popsl. *znašb > sin. znaš. Pri sestavljenih oblikah tega glagola lahko v sin. pride do naglasnega umika: knj. sin. poznaš, nar. sin. poznaš;14 psi. *poznaješb > popsl. *poznašb (> knj. sin. poznašj > *poznašb (> nar. sin. poznašj. Kratki nedoločnik: sin. znat, čak. znät < psi. *znatb. Namenilnik: sin. znät je drugotno za sin. *znât < psi. *znâtt>.3 Deležnik na -/: sin. znäl znala znalo, štok. znào znala znalo, čak. znäo znala znalo, rus. 3hčui 3ncuia 3hcuio < psi. *znäl*b *znäla *znalo. Deležnik na -n: znan znana znano < *znân-b *znand *znano je sin. inovacija za sin. *zriàn znana znano < psi. *znäm> *znäna *znano. Velelnik: znaj znajte < psi. *znäii *znäiite. 1.3 Glagoli na -o-ti -(j)e-m Glagoli s korenom na nosnik in jezičnik ter z nedoločniško pripono -0- in sedanjiškima priponama na -e-, -je- izkazujejo dva naglasna tipa, ki odražata dva praslovanska: žeti mleti začeti zreti žet/žet mlêt/mlët začet/začet žret/žret žet/žet mlet začet/začet žret v 117 / w s* 7 zel/zel mlël/mlêl začel zrl žela želo mléla mlélo začela začelo žrla zrlo -žet -mlêt začet žft -žeta -mlêta začeta žrta -žeto -mlêto začeto žrto žanjem žanješ žanjejo méljem melješ méljejo začnem začneš začnejo/žačno zrem zres žrejo/žro žanji žanjite mélji meljîte začni začnite \s 11 zri zrîte 1.3.1 Tip žeti žanješ, mleti melješ z akutom na korenu v nedoločniku in v sedanjiku odraža psi. naglasni tip a/b: sin. cé-0-ti can(j)-e-š < psi. *cç-o-ti *cbn-(i)e-šb (a/b): sin. žeti žanješ, štok. žeti žanješ, čak. žanješ, rus. jfcamb jtcneuib < psi. *z^7/ *žbnešb (a/b); sin. cré/â-o-ti cé/ô/âr(j)-e-s < psi. *cë/or-0-ti *Ce/o/br-(i)e-šb (a/b): sin. mleti melješ, štok. mljëti mëljës/mlëti melješ, čak. meješ, rus. monômb aténeiub, ukr. monomu ménew < psi. *melti *melešb (a/b).16 Kratki nedoločnik: sin. žet, čak. žet < psi. *zç7b, sin. mlët, čak. mlït < psi. *meltb, sin. žet, mletje drugotno. Namenilnik: sin. žet < psi. *žcth, mlêt < psi. *mêlti>, sin. žet je drugotno.3 Deležnik na -/: sin. žel žela želo < psi. *žcl-b *žcla *žqlo, sin. miel mléla mlélo < psi. ^mëlh *mëlla *mëllo, sin. žel, mlêl s podaljšavo je drugotno. Deležnik na -t: sin. -žet -žeto < psi. ^-žet-b ^-žeto, sin. -mlêt -mlêto < psi. ^-melth **-melto, sin. -žeta, nad. (Livek) poiznaš Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini -mlêta za sln. *-žeta, *-mléta < psi. *-žetd, *-meltd je drugotno.11 Velelnik: sln. mélji meljîte < psi. *meli *melite,7 sln. zanj i žanjite je drugotno. Od glagolov na nosnik ima prvotno obliko velelnika nar. sln. vzamï/vzèmi vzamîte < psi. *uhzbmi *u-bzbmete,]5' 7 knj. sln. vzémi je najverjetneje branje po črki zapisa polglasnika z grafemom . Zgledi: jéti jâmem, méti mânem, vzéti vzamem, žeti žanjem; klati koljern (deležnik na -n: -klân -klâna -klâno),25 mléti méljem, tréti târem (velelnik: tri trite). 1.3.2 Tip začeti začnem, zreti zrem z akutom na korenu ne na širokem sredinskem samoglasniku v nedoločniku in z naglasom na sedanjiški priponi v sedanjiku reflektira psi. naglasni tip c glagolov s polglasnikom v korenu v sedanjiku: sln. Cé-0-ti CN-e-š < psi. *Cç-0-tt *CbN-e-šb (c): sln. začeti začneš < psi. *četi *čbnešb (c); sln. CRé-0-ti CR-e-š< psi. *CeR-o-ti *CbR-e-šb (c): sln. zreti zreš, štok. ždrijeti/ ždreti ždreš < psi. *žerti *žbrešb (c).9 Oblika za 3. os. mn. sedanjika sln. začno < psi. *začbnQtb, sln. žro < psi. *žbrc>tb, sln. začnejo, zrejo je drugotno. Kratki nedoločnik: sln. začet/začet, žret/žret je drugotno. Namenilnik: sln. začet/začet, žret je drugotno.3 Deležnik na -/: začel začela začelo < psi. *začclh *začeld *začelo, sln. začela je drugotno. Deležnik na -t: sln. začet začeto < psi. *začet-b *začeto, sln. začeta za sln. *začeta < psi. *začetd je drugotno.11 Velelnik: sln. začni začnite < psi. *začbni *začbnete, sln. žri žrite < psi. *ibr/ *žbrete.1 Zgledi: -četi -čneš, -peti -pneš, -teti -tmeš, -žeti -žmeš; -dreti -dres, mréti mreš, -préti -près, zreti zreš. 2 Glagoli na -ni-ti -ne-m Glagoli z nedoločniško pripono -ni- in sedanjiško pripono -ne- v (knjižni) slovenščini nadaljujejo psi. glagole z nedoločniško pripono *-nQ- in sedanj iško pripono *-ne-(psl. glagolska vrsta II). Poznajo tri izhodiščne naglasne tipe, ki ustrezajo dvema praslovanskima. dvigniti kreniti dvignit krenit dvignit krenit dvignil krenil dvignila krenila dvignilo krenilo dvignjen -krénjen dvignjena -krénjena dvignjeno -krénjeno dvignem krénem dvigneš kreneš dvignejo krenejo dvigni kréni dvignite krenite 15 gor. (Kropa): uz'mo uzmhte (Skofic 1996, 224); cerk. (Poljane) u'zom Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini 2.1 Tip dvigniti dvignem z akutom na korenu v nedoločniku in s cirkumfleksom na korenu v sedanjiku je odraz psi. naglasnega tipa a: sin. CVC-ni-ti CVC-ne-š < psi. *CFC-nQ-ti *CV C-ne-šb (a): sin. dvigniti dvigneš, štok. dignuti digneš, čak. digneš, rus. de'unymb de'uueuib < psi. *duïgnoti *duignešb (a).19 Kratki nedoločnik: sin. dvignit < psi. *duignQtb. Namenilnik: sin. dvignit, čak. dignut < psi. *duignQt-b. Deležnik na -/: sin. dvignil dvignila dvignilo, štok. dignuo dignula dignulo, rus. de'uuyji de'uuyjia de'unyjio < *duïgnQlb *duïgnQla *duïgnQÏo. Deležnik na -n: sln. dvîgnjen dvîgnjena dvîgnjeno < *duïgnem> *duïgnena *duïgneno.24 Velelnik: sln. dvigni dvignite, štok. digni dignité, rus. de'uub de'uubme < psi. *duïgni *duïgnëte. Zgledi: dérgniti dârgnem, dvigniti dvignem, gîniti gînem, kaniti kanem, mérzniti môrznem, otérpniti otêrpnem, riniti rinem. 2.2 Tip kreniti krenem z akutom/cirkumfleksom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na korenu v sedanjiku kaže na psi. naglasni tip b, in sicer pri glagolih, ki v korenu nimajo psi. polglasnika: sln. CVC-nT-ti CV C-ne-š < psi. *CF C-no-ti *CV /V C-ne-šb (b) II +\V = *b/*-bl: sln. kreniti kreneš, štok. krénuti m x mm v/law j • ' kreneš, čak. kreneš < psi. *kretnqti *krctnešb (b).16 Kratki nedoločnik: sln. krenit, čak. krëniit < psi. *kretnqtb. Namenilnik: sln. krenit < psi. *krçtnQtb. Deležnik na -/: sln. krenil krenila krenilo, štok. krénuo krénula krénulo < psi. ^kretnql-b ^kretnqla ^kretnqlo. Deležnik na -n: sln. -krénjen -krénjena -krénjeno < *krçtnen-b *krçtnena *krçtneno. Velelnik: sln. kréni krenîte, štok. kréni krénite < psi. *kretni *kretnête? Zgleda: kreniti krénem, toniti tonem. 2.3 Tip taknïti/takniti täknem z akutom/cirkumfleksom na nedoločniški priponi ali z akutom na korenu v nedoločniku in z akutom na korenu v sedanjiku je refleks psi. naglasnega tipa b, in sicer pri glagolih, ki imajo v korenu psi. polglasnik: sln. CVC-m-ti/CV C-ni-ti CV C-ne-š < psi. *CK C-nq-ti *CV / V C-ne-šb (b) II+[V = r am x mm v/law *&/*&]: sln. taknîti takneš, štok. taknuti takneš, čak. (taknüt) takneš, rus. mKuymb < psi. *t-bknqti *tbknešb (b), sln. tâkniti je drugotno. Naglasni tip je torej drugoten, nastal je z (dvojnično) posplošitvijo naglasa na korenu v nedoločniku pod vplivom naglasa na korenu v sedanjiku.17 V Zgledi: dahniti/dahniti dahnem, ganiti/ganiti ganem, umakniti/umakniti umaknem, pahnïti/pâhniti pâhnem, taknïti/takniti tâknem. 16 Sedanjik psi. glagolov naglasnega tipa b je bil v vseh oblikah naglašen na sedanjiški priponi. Z izjemo 1. os. ed. je povsod prišlo do psi. naglasnega umika s psi. sredinskega starocirkumflektiranega samoglasnika na glagolski koren in do nastanka psi. novega akuta po Ivšič-Stangovem zakonu: psi. *možešb *možete > *možešb *možete; psi. *kretnešb *kretnëte > *krctnešb *krçtnete; psi. *žbnešb *žbnete > *ženešb *ženete, psi. *melèsb *melëte > *melešb *mèlete, psi. *x(u)otešb *x(u)otete > *x(u)otešb *x(u)otete; psi. *xualîsb *xualîte > *xuališb *xualite, psi. *nosišb *nosîte > *nosišb *nosite. 17 V knj. sln. je prišlo do posplošitve a-jevskega odraza psi. polglasnika (iz psi. starocirkumflektiranega in psi. novoakutiranega polglasnika v nezadnjem besednem zlogu) tudi v nenaglašenem položaju. Starejše stanje izkazuje nar. sln.: cerk. (Poljane) u'tokn, tj. vtè kni < psi. *urbt'bkni, cerk. (Poljane) u'mokn, tj. vmèkni < psi. *umhkni kot cerk. (Poljane) 'moyla, tj. mogla < psi. *mbgld. v Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini * 3 Glagoli na -e-ti/-a-ti Glagoli z nedoločniškima priponama -e-, -a- v (knjižni) slovenščini so odrazi psi. glagolov z nedoločniško pripono *-ë- (psi. glagolska vrsta III). Glede na sedanj iško pripono se delijo na dva razreda. Prvi ima sedanjiški priponi sln. -je-, -e- < psi. *-e-ie- (psi. glagolski razred III/l). Drugi razred pozna sedanjiško pripono sln. -i- < psi. *-/-, v nedoločniku pa izkazuje sln. -e- < psi. *-é- in sln. -a- < psi. *-é- II +[c, z, š, i _]) (psi. glagolski razred III/2). 3.1 Glagoli na -e-ti -e-m Glagoli z nedoločniško pripono -e- in sedanjiško pripono -e- so zelo redki, izhodiščno v to skupino spadajo le trije sln. glagoli. 3.1.1 Glagol uméti urnem zrcali psi. glagol naglasnega tipa b brez psi. polglasnika v korenu: sln. uméti umeš, star. ume ti umeješ, štok. ùmjeti ùmijës/ùmeti umeš, čak. umîs, rus. yjuémb yMéeuib, češ. umet umiš < psi. *umëti *umeiešb (b). Akut v skrčenem sedanjiku je nastal po naglasnem umiku s popsl. cirkumflektiranega skrčenega samoglasnika na prednaglasno dolžino: psi. *umeiešb > popsl. *umešb > *umešb > sln. umeš. Kratki nedoločnik: sln. umët, čak. umit < psi. *umétb, sln. umêt je drugotno. Deležnik na -/: sln. umël/umel umëla umélo < psi. *umeh *umela *umelo, sln. umêl umêla umëlo s podaljšavo v obliki za moški in spol ter delno posplošitvijo v obliki za ženski in srednji spol je drugotno. Deležnik na -n: sln. razumljen razumljena razumljeno je drugoten po naglasnem tipu hvaljen hvaljena hvaljeno. Velelnik: sln. umi umite/umite je tudi drugoten po naglasnem tipu hvali hvalite/hvalite, prvotne oblike izkazuje star. umëj/umêj umêjte < psi. *umeii *umeiite. Podobno se sprega sestavljeni glagol razumeti razumem: nedoločniška osnova: razumët/razumêt, razumel razumela razumelo, razumljen razumljena razumljeno; sedanjiška osnova: razumi razumite. 3.1.2 Glagol smeti smem reflektira psi. glagol naglasnega tipa b glagolov s psi. polglasnikom v korenu: sln. smeti smeš, štok. srnjeti smiješ/smeti smeš, rus. cjnémb cMéeuib, čak. smîs, češ. smët smiš < psi. *shmeti strneiešb (b). Cirkumfleks v sedanjiku je rezultat skrčenja: psi. *si>meješb > popsl. *si>mešb > sln. smeš. Kratki nedoločnik: sln. smët, čak. smit < psi. *shmetb, sln. smet je drugotno. Deležnik na -/: sln. smël smëla smélo < psi. *shmél-b *shméla *s*bmélo, sln. smêl smêla smelo s podaljšavo v obliki za moški in spol ter delno poslplošitvijo v obliki za ženski in srednji spol je drugotno. 3.1.3 Glagol hotéti hočem nadaljuje psi. glagol naglasnega tipa b: knj. sln. hotéti hočeš, štok. htjëti/htëti hočeš, čak. hočeš, rus. xomémb xôueuib < psi. *xhteti *x(u)oiešb (b).16 V knj. sln. in rus. npr. je prišlo do posplošitve sedanjiške osnove z o-jevsko pre voj no stopnjo korenskega samoglasnika, medtem ko npr. štok. in čak. 42 Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini izkazujeta prvotno prevojno razmerje.18 3. oseba mn. sedanjika sln. dvojnično hoté, rus. xom'Hm < *xotçtb. V nar. sln. se pojavljajo oblike, ki so posplošile nedoločniško osnovo z ničto prevojno stopnjo in naglas na končnici: nar. sln. htéti/htët češ čte/ čete, čak. fit < *xbteti/*x-btetb *xbiešb *xbieté; sedanjiške oblike se glasijo: čem ces ce, ceva četa ceta/cva eta eta, cemo čete cejo/cmo ete cjo. Zanikana oblika sedanjika: knj. sln. nočeš < psi. *ne x(u)oiešb, nar. sln. nečeš < *ne xbtèsb, nečem je drugotno (Snoj 2003: 210). Kratki nedoločnik: nar. sln. htët < psi. *x-btetb, knj. sln. hotët < *xotetb, sln. hotêt je drugotno. Deležnik na -/: nar. sln. htël htëla htélo, štok. Mo htjela htjëlo/htëo htëla htëlo, čak. tîl fila tïlo < psi. *xbtëlb *xttëla *x-btelo, knj. sln. hôtel hotela hotélo, rus. xoméji xoména xoméno < *xotelb *xotëla *xotelo. Deležnik na -n: sln. hotën hoténa hoténo < *xotem> *xotend *xotenô je novotvorba. Velelnik: sln. hôti hotîte, rus. xom'u xom'ume < *xotî *xoteteJ 3.2 Glagoli na -e-ti -i-m Glagoli z nedoločniško pripono -e- in sedanjiško pripono -i- podobno kot glagoli z nedoločniško pripono -a- in sedanjiško pripono -i- poznajo dva naglasna tipa, ki nadaljujeta dva praslovanska: videti sedeti videt sedët/sedêt * videt sedët/sedêt videl sedël/sedêl • videla sedëla videlo sedélo viden -sedën videna -sedéna videno -sedéno vîdim sedim vi dis sediš vidijo sedijo/sedé -vidi sédi -vidite sedite 3.2.1 Tip videti vîdim z akutom na korenu v nedoločniku in s cirkumfleksom na korenu v sedanjiku odraža psi. naglasni tip a: sln. CVC-e-ti CVC-i-š < psi. *CftC-e-ti *CVC-i-šb (a): sln. videti vidiš, štok. vidjeti/videti vidiš, čak. vidiš, rus. e'udemb e'uduwb < psi. *uïdëti *uidišb (a).19 Kratki nedoločnik: sln. videt, čak. vidit < psi. 18 Prvotna ničta prevojna stopnja samoglasnika v nedoločniku je ohranjena v sln. zahtevati zahtevaš, štok. zahtijévati zàhtijeväs/zahtevati zahtevaš, čak. zahtïvàt zahtivoš < psi. *zaxhteuäti *zaxhteuaiešb; sedanjik je nastal s skrčenjem in umikom naglasa s skrčenega cirkumflektiranega samoglasnika: psi. *zaxhteuaiešb > popsl. *zaxhteuašb > *zaxï>tëuasb > sln. zahtevaš, čak. zahtivoš, štok. zahtijevaš/zahtevaš. 19 Cirkumfleks v sedanjiku glagolov psi. naglasnega tipa a s sedanjiškima priponama sln. < psi. *-z-, sln. -a- < psi. *-a-ie- (sln. videti vidiš, slišati slišiš, meriti meriš; delati Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini *iïidëtb. Namenilnik: sln. videt < psi. *uideth. Deležnik na -/: sln. videl videla videlo, štok. vidio vïdjela vïdjelo/vïdeo videla videlo, rus. e'uden e'udena e'udeno < psi. *uïdélh *uïdëla *uïdëlo. Deležnik na -n: sln. vîden videna videno, štok. Viden videna videno, rus. e'uden e'udena e'udeno < psi. *uïdênh *uïdëna *ui'dëno.24 Velelnik: sln. -vidi -vidite, štok. vidi vidite < *uïdi *uïdite. Zgleda: videti vidim, nar. viseti visim. 3.2.2 Tip sedeti sedim z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na sedanjiški osnovi v sedanjiku reflektira psi. naglasni tip c: sln. CVC-e-ti CVC-i-š < psi. *CVC-e-ti *CVC-i-šb (c): sln. sedeti sediš, štok. sjèdjeti sjèdis/sèdjeti sediš, čak. sidiš, rus. cudémb ced'uuib < psi. *sëdéti *sedišb (c).9 Kratki nedoločnik: sln. sedet, čak. sidit < psi. *sedetb, sln. sedet je drugotno. Namenilnik: sln. sedet < psi. *sêdeth, sln. sedet je drugotno. Deležnik na -/: sln. sedel sedela sedelo, štok. sjèdio sjèdjela sjèdjelo/sèdeo sèdela sèdelo, rus. cudén cudéna cudéno < psi. *sëdëli> *sedela *sedelo, sln. sedel je drugotno. V obliki moškega spola ed. lahko pride tudi do naglasnega umika, npr. želel, živel. Deležnik na -n: sln. -sedën -sedéna -sedéno < *sédènh *sédend *sédenô je inovacija. Velelnik: sln. sédi sedite, štok. sjèdi sjèdite/ sèdi sèdite, rus. cud'u cud'urne < psi. *sëdt *sëdite.1 Zgledi: goreti gorim, gorméti gormi, kipéti kipim, psrdéti pordim, rdeti rdim, sedeti sedim, smordeti smordim, torpeti torpim, veleti velim, vorteti vQrtim. 3.3 Glagoli na -a-ti -i-m Glagoli z nedoločniško pripono -a- in sedanjiško pripono -/- imajo podobno kot glagoli z nedoločniško pripono -e- in sedanjiško pripono -/- dva naglasna tipa, ki odražata dva praslovanska: slišati kričati stati slišat kričat s tat/s tat slišat kričat stät slišal kričal stal slišala kričala stala slišalo kričalo stalo delaš) je refleks popsl. novega cirkumfleksa, ki je nastal po sln. skrajšanju popsl. ne-krajšajoče se ponaglasne dolžine (češ. vidiš, slyšiš, meriš', delaš; štok. vidiš, mjërïs/mërïs; djelaš/delaš), ki je odraz pbsl. cirkumflektirane dolžine v psi. sedanjiški priponi *-/- in odraz popsl. skrčene dolžine v psi. sedanjiški priponi *-a-ie- (psi. *-a-ie- > popsl. *-ä-). Cirkumfleks v sedanjiku glagolov psi. naglasnega tipa a s sedanjiškimi priponami sln. -e- < psi. *-e-, sln. -ne- < psi. *-ne-, sln. -je- < psi. *-ie-, sln. -u-je- < psi. *-u-ie- (sln. lésti ležeš; stati staneš, dvigniti dvigneš; biti biješ, rezati režeš, seješ; dedovati deduješ, darovati daruješ) ni odraz popsl. novega cirkumfleksa, saj imajo ti glagoli ponagLsno kračino (češ. ležeš; staneš se, zdvihneš; biješ, režeš, seješ; daruješ), ampak je nalikoven po glagolih s sedanjiškima priponama sln. -/- < psi. *-/-, sln. -a- < psi. *-a-ie-. Inovacija je splošnosln., nalikovno dolžino izkazuje tudi štok. (štok. Ijëzës/lëzës; staneš, dignes; biješ, režeš, sijës/sëjës; vjërujës/vërujës, daruješ). Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini -slišan -kričan -stân -slišana -kričana -stana -slišano -kričano -stâno shsim kričim stojim susis kricis stojiš slišijo kricijo/krice stojijo/stojé -susi 7 r ^ • kriči stoj -slišite kričite stojte 3.3.1 Tip slišati slišim z akutom na korenu v nedoločniku in s cirkumfleksom na korenu v sedanjiku zrcali psi. naglasni tip a: sln. CVC-a-ti CVC-i-š < psi. *CVC-a-ti *CVC-i-šb (a): sln. slišati slišiš, rus. ciiuuiamb cjiuuiuiub < psi. *slyšati *slyšišb (a).19 Kratki nedoločnik: sln. slišat < psi. *slyšatb. Namenilnik: sln. slišat < psi. *slyšatb. Deležnik na -/: sln. slišal slišala slišalo, rus. criuwaji citumana cituuiano < psi. *slyšalb *slyšala *slyšalo. Deležnik na -n: sln. -slîsan -slišana -slîsano, rus. cribiuian criuuiana cji'biwauo < psi. *slyšany *slyšana *slyšano.24 Velelnik: sln. -sliši -slišite, rus. cji'mwu criuuiume < psi. *slyši *slysite. 3.3.2 Tip kričati kričim z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na sedanjiški osnovi v sedanjiku je refleks psi. naglasnega tipa c: sln. CVC-a-ti CVC-i-š < psi. *CVC-a-ti *CVC-i-šb (c): sln. kričati kričiš, štok. kričati kričiš, rus. Kpunâmb Kpuu'uuib < psi. *kričati *kričišb (c).9 Kratki nedoločnik: sln. kričat < psi. *kričatb. Namenilnik: sln. kričat < psi. *kričat-b. Deležnik na -/: sln. kričal kričala kričalo, štok. kričao kričala kričalo, rus. Kpunân KpuHČuia Kpunajio < psi. *kričal-b *kričala *kričalo. Deležnik na -n: sln. -kričan -kričana -kričano < *kričan-b *kričand *kričano je inovacija. Velelnik: sln. kriči kričite, štok. kriči kričite, rus. Kpuu'u Kpun'ume < psi. *kriči *kričite.7 Zgledi: doržati doržim, golčati golčim, kričati kričim, ležati ležim molčati molčim, vreščati vreščim. 3.3.3 Tip stati stojim je nastal po kontrakciji niza samoglasnik + -j- + samoglasnik v nedoločniku in v to glagolsko vrsto spada le pogojno, saj je s sinhronega stališča nejasno, ali je morfem -a- v nedoločniku del korena ali nedoločniška pripona: sln. Ca-ti Coj-i-š < psi. *Coi-a-ti *Coi-i-šb (c): sln. stati stojiš, štok. stojati stojiš, čak. stat stojiš, rus. cmo'nmb cm'uwb, češ. stat stojiš < psi. *'stojäti *stoiišb (c).9 Ostale glagolske oblike: stat/stât, stät, stal stala stalo, -stan -stana -stâno, stoj stojte. Zgleda: bâti se bojiš se, stati stojiš. 3.3.4 Glagol spati spim je odraz psi. glagola naglasnega tipa c: sln. spati spiš, štok. spati spiš, čak. spiš, rus. cnâmb criuuib, češ. spät < psi. *st>päti *shpišb (c).9 Glagol s psi. gledišča ne sodi v to glagolsko vrsto, saj nedoločniška pripona -a- ni nastala iz psi. *č v položaju za trdonembniki, tudi s sinhronega stališča v to glagolsko vrsto sodi le pogojno. Kratki nedoločnik: sln. spät, čak. spät < psi. *shpatb. Namenilnik: sln. spät, češ. spat < psi. *sUpah>. Deležnik na -/: sln. spâl spala spalo, štok. spào spala < psi. *sWpal'b *shpald *sUpalo. Deležnik na -n: -spän -späna -spano je drugotno. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini Velelnik: sln. spï spîte, štok spi spite, rus. cn'u cn'ume < psi. *sT>pi *si,pite. 4 Glagoli na -i-ti -i-m Glagoli z nedoločniško pripono -i- in sedanjiško pripono -i- v (knjižni) slovenščini so nadaljevalci psi. glagolov z nedoločniško pripono *-/- in sedanjiško pripono *-i- (psi. glagolska vrsta IV). Poznajo štiri izhodiščne naglasne tipe, ki ustrezajo trem praslovanskim. meriti hvalïti/hvâliti nositi moriti merit hvâlit nosit morit/morit merit hvâlit nosit morit meril hvalil nosil moril merila hvalila nosila morila merilo hvalilo nosilo morilo merjen hvaljen nošen rnorjen merjena hvaljena nošena morjéna merjeno hvaljeno nošeno morjéno merim hvalim nosim morim meriš hvališ nosiš moriš merijo hvalijo nosijo morijo/moré méri hvali nôsi mori mérite hvalite/hvalite nosite morite 4.1 Tip meriti merim z akutom na korenu v nedoločniku in s cirkumfleksom na korenu v sedanjiku reflektira psi. naglasni tip a: sln. CVC-i-ti CVC-i-š < psi. *CVC-i-ti *CVC-i-šb (a): sln. meriti meriš, štok. mjeriti mjeriš/meriti meriš, čak. miriš, rus. Mépumb Mépuiub < psi. *mëriti *merišb (a).19 Kratki nedoločnik: sln. merit, čak. mirit < psi. *méritb. Namenilnik: sln. merit < psi. *mëritb. Deležnik na -/: sln. meril merila merilo, štok. mjërio mjèrila mjërilo/mërio merila merilo, rus. Mépwi Mépujia Mépuno < psi. *merih> *mêrila *mërilo.21 Deležnik na -n: sln. merjen merjena merjeno, štok. mjëren mjërena mjëreno/mëren mërena mëreno, rus. Mépen Mépena Mépeno < psi. *mëren-b *mërena *mëreno.24 Velelnik: sln. méri mérite, štok. mjëri mjërite/mëri mérite, rus. Mépu Mépume < psi. *mëri *merite. Zgledi: bâviti se bâvim se, upâriti upârim,plavitiplâvim, staviti stâvim, vésiti vêsim; jezditi jezdim, laziti lazim, tlačiti tlačim, vâditi vâdim; bâbiti se bâbim se, gladiti gladim, javiti javim, meriti merim, misliti mislim, peniti penim, praviti pravim, raniti ranim, širiti sir im, zdraviti zdravim. 4.2 Tip hvaliti/hvaliti hvalim z akutom/cirkumfleksom na nedoločniški priponi ali akutom na korenu v nedoločniku in z akutom na korenu v sedanjiku je odraz psi. naglasnega tipa b glagolov s psi. dolgim samoglasnikom v osnovi: sln. CVC-i-ti/ CV C-i-ti CV C-i-š < psi. *CF C-i-ti *CV C-i-šb (b) II+[V = psi. *V]: sln. hvaliti hvališ, štok. hvaliti hvališ, čak.foliš, rus. xean'umb xeâjiuvub < psi. *xualiti *xuališb (b),16 sln. hvaliti je drugotno. Kratki nedoločnik: sln. hvalit, cdk.fälit< psi. *xualitb. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini Namenilnik: sln. hvalit < psi. *xualït-b.20 Deležnik na -/: knj. sln. hvalil hvalila hvalilo, štok. hvâlio hvalila hvalilo, rus. xeariuji xeariujia xean'ujio < psi. *xualïl'b *xualïla *xualïlo.2} Deležnik na -n: sln. hvaljen hvaljena hvaljeno, štok. hvaljen f r r hvaljena hvaljeno, rus. xeâneu xecuiena xeaneno < psi. ^xuâlem *xuâlena *xuâleno r r r < *xualën-b *xualëna *xualëno. Velelnik: sln. hvali hvalîte, štok. hvâli hvalite, rus. xeaji'u xeajiume < psi. *xuali *xualïte, sln. hvalite je drugotno.7 Zgledi: snubiti/ snubiti snubim; bloditi/bloditi blodim, ločiti/ločiti ločim, mlatiti/mlatiti mlatim, motiti/motiti motim; beliti/beliti belim, hvaliti/hvaliti hvalim, krožiti/krožiti krožim, ljubiti/ljubiti ljubim, služIti/služiti služim, soditi/soditi sodim. 4.3 Tip nositi nosim z akutom/cirkumfleksom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na korenu v sedanjiku nadaljuje psi. naglasni tip b glagolov s psi. kratkim samoglasnikom v osnovi: sln. Ce/oC-I-ti Cé/ôC-i-s < psi. *CK C-ï-ti *CV C-i-šb (b) // +[Vm = psi. *e/*o]: sln. nositi nosiš, štok. nositi nosiš, čak. nosiš, rus. uoc'umb HÔcuuib < psi. *nosïti *nosišb < *nosîsb (b).16 Kratki nedoločnik: knj. sln. nosit, nar. sln. nosit, čak. nosit < psi. *nosïtb. Namenilnik: knj. sln. nosit, nar. sln. nosit < psi. *nosïth. Deležnik na -/: knj. sln. nosil nosila nosilo, nar. sln. nosil, štok. nôsio 20 Kratki nedoločnik, namenilnik in moška oblika ed. deležnika na -/ glagolov z nedoločniškima priponama -/- in -a- izkazujejo sln. naglasni umik s sln. zaprtega končnega kratkega zloga na prednaglasno dolžino: hvalit hvalit hvalil, mešat mešat mešal, kazat kazat kazal. Dolžino v deležniku na -/ izkazujejo tudi štok., čak. in zsl. j. (češ. hvàlil, kâzal). V trizložnicah je najverjetneje prišlo do splošnega popsl. krajšanja dolgih samoglasnikih v položaju pred naglašenim dolgim samoglasnikom: psi. *CVCrVCV II —l+[*V = psi. *b/*b] > popsl. *CVC'VC(V) (sln. malina, štok. màlina, rus. Man'una, češ. malina, slš. malina < psi. *malïna; nar. sln. jezik, knj. sln. jezik, štok. jezik, rus. h3'uk, češ. jazyk, slš. jazyk < psi. *içzyk-b). Nepričakovana dolžina v omenjenih glagolskih oblikah je lahko posledica nalikovne izravnave po dolžini v sedanjiku. 21 Cirkumfleks v obliki ženskega spola ednine deležnika na -/je lahko obvezen ali neobvezen. Cirkumfleks je obvezen na nedoločniških priponah, ki so bile v psi. staroakuti-rane: 1. sln. -/- < psi. *-/- (hvalila, nosila); 2. sln. -ni- < psi. (krenila); 3. sln. -a- < psi. *-a- (mešala, igrala, kazala, česala, jemala, peljala); 4. sln. -a- < psi. *-é- II +[č, ž, š, i _]) (kričala); 5. sln. -ov-a-/-ev-a- < psi. *-ou-a-/*-eu-a- (darovala). Cirkumfleks je dvojničen: 1. na nedoločniški priponi sln. -e- < psi. *-é-, kije bila v psi. staroakutirana (sedëla, umëla, smela); 2. na e-jevskem korenskem samoglasniku različnega izvora in z različnim psi. naglasom glagolov z nedoločniško pripono -o- (začela); 3. na glagol-skem korenu, ki je bil v psi. staroakutiran, glagolskih vrst in razredov z obveznim ali dvojničnim cirkumfleksom na nedoločniški priponi (merila; dvignila; delala, rezala; slišala; dedovala; videla). Cirkumfleks na nedoločniški priponi je odraz popsl. novega cirkumfleksa na srednjem zlogu trizložnic v primeru, da se v ponaglasnem zlogu nahaja -a (tip treslva, motlka, prim. op. 7). Lahko je splošnosln., tj. pojavlja se v vseh sln. (tonemskih) krajevnih govorih, ali nesplošnosln., tj. pojavlja se le v delu le-teh (Riglerjev tip želela; Rigler 1970, 7-10). Cirkumfleks na e-jevskem korenskem samoglasniku z nedoločniško pripono -o- je odraz popsl. novega cirkumfleksa samo pri sestavljenih glagolih s psi. starim akutom na korenu (zapela ~ žela, mléla), pri drugih glagolih je nalikoven (začela). Cirkumfleks na glagolskem korenu je nalikoven po cirkumfleksu na nedoločniški priponi istovrstnih glagolov (Riglerjev tip dëlela; Rigler 1970, 10-13). Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini nosila nôsilo, rus. noc'wi noc'una noc'uno < psi. *nosïh *nosïla *nosïlo.21 Deležnik na -m sln. nošen nošena nošeno, štok. nošen nošena nošeno, rus. nomen namena HÔweno < psi. *nošem> *nošena *nošeno < *nošen-b *nošena *nošeno. Velelnik: knj. sln. nosi nosite, nar. sln. nosi nosite, štok. nosi nosite, rus. noc'u noc'ume < psi. *nosi *nosïte.7 Zgledi: točiti točim; broditi brodim, goniti gonim, lomiti lomim, moliti molim, nositi nosim, prositi prosim, voditi vodim, voziti vozim; seliti selim, ženiti ženim. 4.4 Tip morïti morim z akutom/cirkumfleksom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na sedanjiški priponi v sedanjiku je refleks psi. naglasnega tipa c: sln. CVC-I-ti CVC-i-š < psi. *CVC-i'-ti *CVC-i-šb (c): sln. moriti moriš, štok. moriti moriš, čak. moriš, rus. Mop'umb Mop'uiub < psi. *morïti *morišb (c).9 Kratki nedoločnik: sln. morit, čak. morit < psi. *moritb ne izkazuje pričakovanega naglasnega umika na prednaglasno kračino sln. *morit, sln. morit je drugotno. Namenilnik: sln. morit < psi. *mörit-b. Deležnik na -/: sln. moril morila morilo < psi. *möril-b *morild *morilo, sln. umoril umorila < psi. ^umorih *umorild, umorilo za *umôrilo < psi. *ümorilo je drugotno, najverjetneje posplošeno po trizložni obliki tipa morilo.22 Deležnik na -n: knj. sln. -morjën -morjéna -morjéno, nar. sln. -morjën -morjenä -morjenö, rus. Mopën Mopenâ Mopenô < psi. *morèn-b *morend *morenôP Velelnik v 2. os. ed. izkazuje tri naglasne podtipe glede na izvorni psi. samoglasnik v korenu: 1. glagoli s psi. dolgim samoglasnikom v korenu v sln. izkazujejo dolgi (ozki sredinski) samoglasnik kot refleks sln. umičnonaglašenega dolgega samoglasnika: sln. moži mozîte < psi. *mQži *možite; 2. glagoli s psi. kratkim samoglasnikom v korenu imajo v knj. sln. dolgi široki sredinski samoglasnik kot odraz sln. umičnonaglašenega kratkega samoglasnika: knj. sln. mori morite, nar. sln. mori morite, štok. mori morite, rus. Mop'u Mop'ume < psi. *mor/ *morite; 3. glagoli s psi. polglasnikom v korenu v sln. izkazujejo naglas na sedanjiški priponi: sln. temni temnite < *tbmbni ^tbmbnite.1 Glagoli s psi. dolgim samoglasnikom v osnovi imajo v 2. os. ed. velelnika ozki sredinski samoglasnik kot odraz psi. prednaglasne dolžine. Zgledi: drobiti drobim; buditi budim, dušlti dušim, cediti cedim, gojiti gojim, gublti gubim, kazlti kazim, krotiti krotim, -ložlti -ložim, moriti morim, pojiti pojim, saditi sadim, topiti topim, učiti učim, variti varim; blažiti blažim, častiti častim, -darlti -darim, dražiti dražim, glušlti glušim, gostiti gostim, gostiti gostim, graditi gradim, grešiti grešim, kositi kosim, krepiti krepim, kriviti krivim, plašiti plašim, potiti se potim se, pustiti pustim, rediti redim, roditi rodim, sušiti sušim, -svetiti -svetim, zlatlti zlatim. Jezikovnozgodovinsko pričakovana oblika je izpričana v starejšem knjižnem jeziku in v narečjih, npr. v slovenščini 16. st.: odguvoril odgovorila odguvorilu, tj. odgovoril odgo-vorila odgovorilo < psi. *ötgouorilh *otgouorild *ötgouorilo (Škrabec, JD 1, 135). v Stokavščina in ruščina izkazujeta posplošitev naglasa po odrazih psi. naglasnega tipa b: štok. morio morila morilo, rus. Mop'wi Mop'wia Mop'uno «— štok. nôsio nosila nosilo, rus. HOC'UJI HOC'UJia HOC'liJlO. v Stokavščina ima v teh oblikah naglas po refleksih psi. naglasnega tipa b: štok. -moren -morena -moreno <— nošen nošena nošeno. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini 5.4.4 Poleg teh izhodiščnih naglasnih tipov obstajajo še drugotni, ki v spregatvenem vzorcu naglasa ne spreminjajo. Nastali so z različnimi naglasnimi posplošitvami. 5.4.4.1 Tip kérmiti kérmim je nastal s postopnim posploševanjem naglasa na korenu znotraj naglasnega tipa hvaliti/hvaliti hvalim (klatiti/klatiti klatim in klatiti klâtim, karšiti koršim in koršlti/keršiti koršim, kérmiti kérmim). 5.4.4.2 Tip militi milim in tip včlaniti včlanim (Toporišič 2000: 387) sta precej mlajša, nastala pa nalikovno po naglasu besedotvorne podstave {mil mila milo, član člana). 5 Glagoli na -(j)a-ti Glagoli z nedoločniškima priponama -a-, -ja- v (knjižni) slovenščini nadaljujejo psi. glagole z nedoločniškima priponama *-a-, *-ia- (psi. glagolska vrsta V). Na osnovi nedoločniške in sedanjiške pripone se delijo na štiri razrede. Prvi trije razredi imajo nedoločniško pripono sln. -a- < psi. *-a-9 četrti pa sln. -ja- < psi. *-ia-. Sedanjiške pripone so: 1. sln. -a- < psi. *-a-je- (psi. glagolski razred V/l); 2. sln. -je- < psi. *-ie- (psi. glagolski razred V/2); 3. sln. -e- < psi. *-e- (psi. glagolski razred V/3); 4. sln. -je- < psi. *-ie- (psi. glagolski razred V/4). 5.1 Glagoli na -a-ti -a-m Glagoli z nedoločniško pripono -a- in s sedanjiško pripono -a- v (knjižni) slovenščini imajo tri izhodiščne naglasne tipe, ki ustrezajo dvema praslovanskima: delati mešati/mešati igrati delat mešat igrat delat mešat igrat delal mešal igral delala mešala igrala delalo mešalo igralo delan mešan igran delana mešana igrana delano mešano igrano delam mešam igram delaš mešaš igraš delajo mešajo igrajo delaj mešaj igraj delajte mešajte/mešajte igrajte 5.1.1 Tip delati delam z akutom na korenu v nedoločniku in cirkumfleksom na korenu v sedanjiku kaže na psi. naglasni tip a: sln. CV C-a-ti CV C-a-š < psi. *CVC-a-ti *CVC-a-ie-šb (a): sln. delati delaš, štok. djëlati djelaš/delati delaš, čak. delaš, rus. déjiamb dénaeiub < psi. *délati *delaiešb (a).19 Kratki nedoločnik: sln. delat, čak. delat < psi. *delatb. Namenilnik: sln. delat < psi. *delath. Deležnik na -/: sln. delal delala delalo, štok. djëlao djëlala djëlalo/dëlao delala delalo, rus. déjioji déjiajia dénano < psi. * delala *délala *dëlalo.21 Deležnik na -n: sln. delan Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini delana delano, štok. djëlàn djëlàna djëlâno/dëlàn delana delano, rus. àénan àénana dénano < psi. *delam *dêlana *delano.2A Velelnik: sln. délaj delajte, štok. djëlâj djëlâjte, rus. dénau dénaume < psi. *dëlaii *dëlaiite. Zgledi: delati delam, dihati diham, gledati gledam (velelnik glêj/glëj glejte), kidati kidam, kuhati kuham, sekati sëkam, térgati têrgam; padati pâdam. Iz zadnjega zgleda je razvidno, da seje akut iz sedanjika kot dvojnica razširil tudi v nedoločnik. 5.1.2 Tip mešati/mešati mešam z akutom na korenu ali z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in akutom na korenu v sedanjiku odraža psi. naglasni tip b glagolov, ki imajo v korenu psi. dolgi samoglasnika: sln. CVC-a-ti/CVC-a-ti CVC-a-š < psi. *CF C-d-ti *CV C-d-ie-šb (b) II +[V = *V]: sln. mešati mešaš, štok. miješati miješaš/mešati mešaš, čak. mišoš, rus. Meuiâmb Meuiâeuib < psi. *mešdti *mešdiešb (b), sln. mešati jc drugotno. Akut na korenu v sedanjiku je nastal z umikom s cirkumflektiranega skrčenega zloga na prednaglasni dolgi zlog: psi. *CVC-d-ie-šb > popsl. *CVC-a-šb > *CVC-a-šb > sln. CVC-a-š: psi. *mešdiešb > popsl. *mešašb > *mešašb > sln. mešaš. Kratki nedoločnik: sln. mešat, čak. misât < psi. *mešdtb. Namenilnik: sln. mešat < psi. *mešat-b. Deležnik na -/: sln. mešal mešala mešalo, štok. miješao miješala miješalo/mešao mešala mešalo, rus. Mevuân Meuicuia Mevuano < psi. *mešdl'b *mešdla *mešdlo.2X Deležnik na -n: sln. mešan mešana mešano, štok. miješan mijêsàna mijêsàno/mêsân mešana mešano, f f r f rus. Métuan Méxuana Méwano < psi. *mešani> *mešana *mešano (psi. *mešam> < ^mešan-b < ^mešaien-b).25 Velelnik: sln. mešaj mešajte, štok. miješaj miješajte/mešaj Cirkumfleks na korenu v trpnopreteklem deležniku na sln. -a-n < psi. *-a-m> //-[psi. *-a- < psi. *-é- II +[č, ž, š, /_]] glagolov psi. naglasnega tipa a (sln. delan delana delano, rezan rezana rezano) je refleks popsl. novega cirkumfleksa, kije nastal po sln. skrajšanju popsl. nekrajšajoče se ponaglasne dolžine (češ. dëlân delana delano, rezan rezana rezano; štok. djëlàn djëlàna djëlàno/dëlàn dëlàna dëlàno, rëzàn rëzàna rëzàno), ki je odraz popsl. skrčene dolžine. Psi. nedoločniška pripona *-a- se običajno razlaga kot skr-ček starejšega *-a-ie-: ml. psi. *délàn-b *dëlàna *dëlàno < st. psi. *dëlaien-b *dëlaiena *dëlaieno, ml. psi. *rëzànK *rëzàna *rezàno < st. psi. *rêzaienh *rezaiena *rëzaieno. Cirkumfleks v deležniku na sln. -e-n < psi. *-e-ni>, sln. -e-n < psi. *-é-m>, sln. -a-n < psi. *-a-n-b II +[psl. *-a- < psi. *-é- Il +[c, z, š, i_]], sln. -je-n < psi. *-ie-nh, sln. -ov-a-n/ -ev-a-n < st. psi. *-ou-à-nh/*-eu-à-n-b < ml. psi. ^-ou-a-ie-nh/^-eu-a-ie-n-b, sln. -n-je-n < *-n-ie-m> glagolov psi. naglasnega tipa a (sln. -lêzen -lêzena -lêzeno, -grizen -grizena -grizeno; viden videna videno; -slišan -slišana -slišano; merjen merjena merjeno; -dêâ dovan -dêdovana -dêdovano; dvignjen dvignjena dvignjeno) ni odraz popsl. novega cirkumfleksa, saj ti deležniki ne izkazujejo popsl. ponaglasne kračine (češ. -lezen -lezena -lezeno, hryzen hryzena hryzeno; vidën vidëna vidëno; slysen slysena slyseno; mëfen mërena mëfeno; štok. Ijëzen Ijëzena Ijëzeno/lëzen lëzena lëzeno, grizen grizena grizeno; viden videna videno; mjëren mjërena mjëreno/mëren mërena mëreno), ampak je naliko-ven po deležnikih na sln. -a-n < psi. *-â-m> < psi. *-a-ie-n-b. Akut na korenu v trpnopreteklem deležniku na sln. -a-n < psi. *-a-m> Il -[psi. *-a- < psi. *-é- Il +[c, ž, š, i _]] glagolov psi. naglasnega tipa b (sln. mešan mešana mešano, kâzan kâzana kâzano, nar. česan česana česano) je nastal z naglasnim unvkrm s cirkumflektiranega skrčenega zloga na prednaglasni dolgi zlog, a je za razliko od ; îdanjika že psi. Pri nekaterih glagolskih tipih na -a-ti, pri čemer je -a- lahko različne ~> izvora v Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini mešajte, rus. Meiuâu Meuiâume < psi. *mešaii *mčšaiite, sln. mešajte je drugotno. Zgleda: mešati/mešati mešam, zidati/zidati zidam. 5.1.3 Tip igrati igram z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in s cirkumfleksom na sedanjiški priponi v sedanjiku reflektirapsl. naglasni tip b glagolov, ki imajo v korenu psi. kratki samoglasnik: sln. CVC-a-ti CVC-a-š < psi. *CVmC-a-ti *CVmC-a-ie-šb (b) // +[V = *V]: sln. igrati igraš, štok. igrati igraš, rus. uepamb mpâevub < psi. *ibgräti *ibgraiešb (b). Cirkumfleks na sedanjiški priponi v sedanjiku je nastal s skrčenjem, pri čemer ni prišlo do naglasnega umika s cirkumflektiranega zloga na prednaglasni kratki zlog: psi. *CVC-a-ie-šb > popsl. *CVC-a-šb > sln. CVC-a-š: psi. *ibgraiešb > popsl. *ibgrasb > sln. igraš. Do naglasnega umika ni prišlo niti s sln. kratkega zaprtega končnega zloga. Kratki nedoločnik: sln. igrat < psi. *ibgratb. Namenilnik: sln. igrat < psi. *ibgrath. Deležnik na -/: sln. igral igrala igralo, štok. igrao igrala igralo, rus. mpcui uepäjia mpcuio < psi. *jbgräl-b *ibgräla *ibgrälo.2] Deležnik na -n: sln. igran igrana igrano je drugotno.25 Velelnik: sln. igraj igrajte < *jbgräib *ibgräibte. Zgleda: igrati igram, končati končam. 5.1.4 Poleg teh izhodiščnih naglasnih tipov obstajajo še drugotni, ki so nastali z različnimi oblikoslovnimi posplošitvami naglasa in s prevzemanjem iz jezikov v stiku. 5.1.4.1 Tip kîsati kîsam imajo: 1. glagoli s posplošitvijo cirkumfleksa iz sedanjika v nedoločnik (prim, tip 5.1.1); zgledi: kîsati kîsam, sîbati sîbam; sem spadajo tudi drugotni ponavljalni glagoli, ki izkazujejo podaljšano prevojno stopnjo v korenu (in pogosto glagolsko pripono *-ja-); zgledi: -bâdati -bâdam, -hâjati -hâjam, -nâsati -nošam, -pâjati -pâjam, -vâzati -vâzam; 2. prevzeti glagoli: sln. mâlati mâlam, žagati žagam. 5.1.4.2 Tip pihati piham poznajo glagoli po posplošitvi akuta na korenu v nedoločnik iz drugih oblik (prim, tip 5.1.2); zgledi: pihati piham, ritati ritam. Sem spadajo tudi sestavljeni drugotni ponavljalni glagoli, izpeljani iz korenskih glagolov s glagolsko pripono *-ua-: zgledi: -čivati -čivam, -grevati -grévam, -livati -livarn, -mivati -mivam, -krivati -krivam, -pévati -pévam, -pivati -pivam, -rivati -rivam, -spevati -spévam, -živati -živam; glagoli, izpeljani iz do vršnih glagolov z nedoločniško pripono -e-: samevati samevam, zahtevati zahtevam. 5.1.4.3 Tip okopâvati okopâvam z zloženo glagolsko pripono -â-va- je značilen za mlajše ponavljalne glagole, ki so nastali z izpeljavo dovršnih glagolov z nedoločniško pripono -a- s pomočjo glagolske pripone -va-, ki se pojavlja tako v nedoločniku kot v sedanjiku: sln. okopâti dov. —> sln. okopâvati nedov., sln.poigrati dov. —► sln. poigravati nedov. (po naliki tudi -znâvati -znâvam). 5.2 Glagoli na -a-ti -je-m Glagoli z nedoločniško pripono -a- in s sedanjiško pripono -je- v (knjižni) slovenščini imajo štiri izhodiščne naglasne tipe, ki nadaljujejo tri praslovanske: (nedoločniška pripona, del korena), je prišlo do naglasne inovacije (česan česana česano, kovân kovâna kovâno, -klân -klana -klano). Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini rezati kazati/kazati česati kovati režat kazat česat kovat režat kazat česat kovat rezal kazal česal koval rezala kazala česala kovala rezalo kazalo česalo kovalo rezan kâzan -česan -kovan rezana kâzana -česana -kovana rezano kâzano -česano -kovano režem kažem češem kujem režeš kazes \s f \/ \/ ceses kuješ režejo kažejo cesejo kujejo reži kazi cesi kuj režite kažite/kažite češite kujte 5.2.1 Tip rezati režem z akutom na korenu v nedoločniku in s cirkumfleksom na korenu v sedanjiku zrcali psi. naglasni tip a: sln. CV C-a-ti CV C-e-š < psi. *CF C-a-ti *CVC-ie-šb (a): sln. rezati režeš, štok. rezati režeš, čak. rižeš, rus. pé3amb péotceuib < psi. *rezati *rčžešb (a).19 Kratki nedoločnik: sln. režat, čak. rizat < psi. *rezatb. Namenilnik: sln. režat < psi. *rezat-b. Deležnik na -/: sln. rezal rezala rezalo, štok. rèzao rezala rezalo, rus. pČ3aji pČ3ana pČ3ajio < psi. *rezalb *rezala *rčzalo.21 Deležnik na -n: sln. rezan rezana rezano, štok. rèzân rezana rezano, rus. pČ3au pČ3aua pČ3auo < psi. *rčzan-b *rezana *rezano.24 Velelnik: sln. reži režite, štok. reži režite, rus. péoicb peoicbme < psi. *reži *režite. Zgledi: brisati brišem, jahati jašem, rnazati mažem, plakatiplačem, rezati režem. 5.2.2 Tip kazati/kazati kažem z akutom na korenu ali z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in akutom na korenu v sedanjiku je odraz psi. naglasnega tipa b glagolov, ki imajo v korenu psi. dolgi samoglasnik: sln. CV C-a-ti/CVC-a-ti CV C-e-š < psi. *CK C-ä-ti *CV C-ie-šb (a) // +[V = *V~\: sln. kazati kažeš, štok. kazati kažeš, čak. kažeš, rus. Ka3amb Kaotceuib < psi. *kazäti *kažešb (b),16 sln. kazati je drugotno. Kratki nedoločnik: sln. kazat < psi. *kazatb. Namenilnik: sln. kazat, čak. käzät < psi. *kazäti>. Deležnik na -/: sln. kazal kazala kazalo, štok. kâzao kazala kazalo, rus. Ka3an Ka3âna Ka3ajio < psi. *kazäl-b *kazäla *kazälo.21 Deležnik na -n: sln. kazan kâzana kâzano, štok. kâzan kâzana kâzano, rus. Kâ3an Ka3aua nâ3auo < psi. *kâzan-b *kâzana *kâzano (psi. *kâzan-b < *kazân-b < *kazaienb).25 Velelnik: sln. kaži kazite, štok. kaži kâzite, rus. Kaotc'u KacHc'ume < psi. *kaži *kažite, sln. kazite je drugotno.7 Zgledi: kâzati/kazâti kažem, pisati/pisâti pišem, plésati/plesâti plešem, srâti sérjem, vezati/vezâti vezem. 5.2.3 Tip česati češem z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na korenu v sedanjiku je refleks psi. naglasnega tipa b glagolov, ki imajo v korenu psi. kratki samoglasnik: sln. C(V)C-â-ti CVC-a-š < psi. *CVmC-a-ti *CVmC-ie-šb (b) // +[V = *V]: sln. česati češeš, štok. česati češeš, rus. necâmb néuieuib < psi. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini *česati *češešb (b).16 Kratki nedoločnik: sln. česat < psi. *česatb. Namenilnik: sln. česat < psi. *česdtb. Deležnik na -/: knj. sln. česal česala česalo, nar. sln. česal česala česalo, štok. česao česala česalo, rus. necân uecajia necajio < psi. *česalb *česala *česalo.2] Deležnik na -n: nar. sln. -česan -česana -česano,26 štok. česan česana česano, rus. nëcan nëcana nëcauo < psi. *česanb *česana *česano (psi. *česam> < *česan*b < *česaienb), knj. sln. česan česana česano < *česanb *česand *česanoje drugotno.25 Velelnik: sln. češi češite, štok. češi češite, rus. neidu neuiume < psi. *češi *češite.7 Zgledi: česati češem, iskati iščem, kopati kopljem, lagati lažem, metati mečem, peljati peljem, tesati tešem. Nekateri glagoli izvorno tega naglasnega tipa izkazujejo v sedanjiku široki sredinski samoglasnik, kije lahko dvojničen poleg ozkega {prâti ôrjem/orjem) ali pa obvezen (jemati jemljem), v vsakem primeru pa drugoten. Posledično se tudi nekatere druge glagolske oblike naglasno razlikujejo od prvotnega spregatveno-naglasnega vzorca: nedoločniška osnova: jemät, jemät, jemäl jemala jemalo, jernan jernana jernano; j émlj i jemljete. 5.2.4 Tip kovati kujem odraža psi. naglasni tip c: sln. kovati kuješ, štok. kovati kuješ, rus. Koeâmb Kyëuib < psi. *kouati *kuiešb (c).9 Glagoli tega tipa spominjajo na glagole tipa dedovati dedujem, darovati darujem. Razlika ni samo v naglasu sedanjika, ampak tudi v interpretaciji morfemske zgradbe, in sicer funkcije zaporedij -ova- -uje-. Pri tipu darovati darujem sta to sestavljena nedoločniška oz. sedanjiška pripona (ded-ov-a-ti ded-u-je-m, dar-ov-a-ti dar-u-je-m), pri tipu kovati kujem pa del glagolskega korena, pri čemer se slednji pojavlja v oblikih dveh alomorfov, ki sta posledica razpada prvotnega dvoglasnika v položaju pred samoglasnikom in poenoglasenja dvoglasnika v položaju pred soglasnikom (kov-a-ti ku-je-m). Kratki nedoločnik: sln. kovat < psi. *kouatb. Namenilnik: sln. kovat < psi. *kouatb. Deležnik na -/: sln. koval kovala kovalo, štok. kövao kovala kovalo < psi. *köualb *koualä *koualo. Deležnik na -n: sln. -kovan -kovana -kovano < *kouânb *kouand *kouanô je drugotno.27- 25 Velelnik: sln. küj kujte, rus. nyü Kyüme < psi. *kuii *kujïte. Zgleda: kovati kuješ, snovati snuješ. Tip bij ü vati/bij u väti bljüjem je izvorno identičen s tipom kovati kujem. Pri teh glagolih je najprej prišlo do posplošenja naglasa na korenu v nedoločniku, ki je danes pogostejši od naglasa na nedoločniški priponi. Nato je prišlo do prenareditve sedanjika po nedoločniku, posledica česar je prehod v tipa mešati/mešati mešam. Zgledi: bljüvati/bljuvati bljüvam in bljüvati/bljuvati bljüjem, kljuvati/kljuvâti kljüvam in kljuvati/kljuvâti kljüjem, pljuvati/pljuvati pljuvam in pljuvati/pljuvâti pljüjem, ščuvati ščuvam in ščuvati š čuj em. 5.2.5 Tip risati rišem je drugoten in je značilen za prevzete glagole: sln. risati rišem <— nem. rïzen. nad. (Livek) pocéisan, skléisan Prvotni naglas izkazuje rus. KÔeau KÔeana KÔeauo < psi. *kôuan-b *kôuana *kôuano (psi. *kôuarrb < *kouâm> < *kouäienh). •w 5.3 Glagoli na -a-ti -e-m Glagoli z nedoločniško pripono -a- in s sedanjiško pripono -e- v (knjižni) slovenščini poznajo dva izhodiščna naglasna tipa, ki sta refleksa enega praslovanskega: brati tkati brät tkat brat tkat brâl tkâl brala tkala bralo tkalo -bran -tkan -brana -tkana -brano -tkano berem tkem bereš tkeš bérejo/bero tkejo/tko béri tkï berite tkite 5.3.1 Tip brati bereš z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in akutom na korenu na širokem sredinskem samoglasniku v sedanjiku je odraz psi. naglasnega tipa c glagolov s psi. kratkim samoglasnikom v korenu v sedanjiku: sln. CC-a-ti Ce/oC-e-š < psi. *CVmlC-ä-ti *CVmf-e-šb (c) // +[Vml = psi. *b/**], +[Vm2 = psi. *e/*o]: knj. sln. brati bereš, nar. sln. brati bereš, štok. brati bereš, čak. bereš, rus. ôpâmb ôepëiub < psi. *bbräti *berešb (c).9 Kratki nedoločnik: sln. brät, čak. brät < psi. *bbrätb. Namenilnik: brat < psi. *bUratb. Deležnik na -/: sln. brâl brala bralo, štok. bräo brala < psi. *bUral-b *bbrald *bUralo, nar. sln. bräl brala bralo, rus. ôpân ôpâjia ôpâno < *bbrälb *bbräla *bbrälo je drugotno, nalikovno po naglasu nedoločnika.28 Deležnik na -n: knj. sln. -bran -brana -brâno < *bbrâm> *bbrand *bbranö je drugotno, nar. sln. -brän -bräna -bräno < *bbränb *bbräna *bbräno]e drugotno, nalikovno po naglasu nedoločnika.29 Velelnik: knj. sln. béri berite, nar. sln. beri berite, štok. bèri berite, rus. öep'u öep'ume < psi. *beri ^berete.1 Zgledi: brâti bérem, prâti pérem, zvâti zövem. 5.3.2 Tip tkati tkem z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z naglasom na sedanjiški priponi v sedanjiku je refleks psi. naglasnega tipa c glagolov s psi. polglasnikom v korenu v sedanjiku: sln. CC-â-ti CC-e-š < psi. *CV C-ä-ti *CVmC-e-šb (c) // = psi. *b/*h]: sln. tkati tkeš, štok. tkati tkeš/češ, rus. mnamb mKëwb < psi. *tbkdti *tbčešb (c).9 Kratki nedoločnik: sln. tkät < psi. *t-bkdtb. Na to, daje nalika v slovenščni novejšega nastanka, kažejo dvojnice znotraj istega sistema: rez. (Bela) 'vibrai < psln. *vibrâl < psi. *uybbral-b, 'pobral < psln. *pobrâl < psi. *pöbbrafo in pob'rvl < *pobräl-b, wb'rvl < *ubräl-b (gradivo po Steenwijk 2002, 243). Na prvotni naglas bi mogoče kazalo štok. bran brâno < psi. *bUram> *bUrano s posplošitvijo na brana za štok. *brana < psi. *bbrand. Matej Sekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini Namenilnik: sln. tkât < psi. *tükath. Deležnik na -/: sln. tkâl tkala tkalo < psi. *tUkafo *t-bkalà *tUkalo. Deležnik na -n: sln. -tkan -tkana -tkano je drugotno. Velelnik: sln. tkï tkite, rus. mitu mrfume < psi. *tbd *t-bcëteJ Zgleda: tkati tkeš, zgati zges. 5.4 Glagoli na -ja-ti -je-m Glagoli z nedoločniško pripono -ja- in s sedanjiško pripono -je- v (knjižni) slovenščini izkazujejo tri izhodiščne naglasne tipe, ki odražajo tri praslovanske: sejati peljati dajäti sejät péljat dajät sejât péljat dajat sejâl péljal dajal sejäla peljala dajala sejâlo peljalo dajalo -sejän peljân dajan -sejäna peljâna dajana -sejäno peljâno dajano sêjem peljem dajem seješ pelješ daješ sêjejo peljejo dajejo sej/sej pélji dajäj sêjte peljîte dajajte 5.4.1 Tip sejati sêjem z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in s cirkumfleksom na korenu v sedanjiku je v sln. drugoten. Sedanjiška osnova odraža psi. naglasni tip a: sln. CVC-je-š < psi. *CVC-ie-šb (a): sln. seješ, štok. siješ/seješ, čak. siješ, rus. céeuib < psi. *seiešb (a).19 Velelnik: sln. sëj/sêj sêjte, štok. sîj sîjte/sêj sêjte, rus. céu céume < psi. *seii *sejite. Nedoločniška osnova izkazuje inovacijo, in sicer posplošitev naglasa na nedoločniški priponi: sln. sejati < *seidti. Drugotne so torej tudi druge nedoločniške oblike: sln. sejät, sejât, sejâl sejäla sejâlo, -sejän -sejäna -sejäno.30 Zgleda: dejâti deješ/deš, sejati seješ. 5.4.2 Tip peljati peljem z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na korenu ne na širokem sredinskem samoglasniku v sedanjiku odraža naglasni tip b: sln. CVC-ja-ti CV C-je-š < psi. *CVC-ja-ti *CV/V C-ie-šb (b): sln. peljati pelješ < psi. *peldti *pelešb (b).16 Kratki nedoločnik: knj. sln. péljat, nar. sln. peljät < psi. *peldtb. Namenilnik: knj. sln. péljat, nar. sln. peljät < psi. *peldt-b. Deležnik na -/: knj. sln. peljal peljala peljalo, nar. sln. peljal peljala peljalo < psi. Prvotne oblike izkazujejo drugi slovanski jeziki: štok. sijati/sejati, čak. sijot, rus. cénmb < psi. *sëiatï, štok. sijao sijala sijalo/sëjao sëjala sëjalo, rus. cénn cénna cénno < psi. *seialh *séiala *seialo; štok. sij an sijäna sijäno, rus. cénn cénna cénno < psi. *séian~b *séiana *sëiano. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini r r r *peläfo *peläla *pelälo. Deležnik na -n: sln. pel j an peljâna peljâno je drugotno.25 r r Velelnik: knj. sln. pélji peljîte, nar. sln. pelyipeljîte < psi. *pelï *pelïte.7 5.4.3 Tip dajâti/dajati dajem z akutom na nedoločniški priponi v nedoločniku in z akutom na korenu v. sedanjiku zrcali psi. naglasni tip c glagolov s psi. dolgim samoglasnikom v korenu: sln. CVC-jâ-ti CVC-je-š < psi. *CVmC-iä-ti *CVmC-ie-šb (c) // +[Vm = psi. *V]: sln. dajâti/dajati daješ, star. dajati daješ < psi. *dajati *daiešb (c).9 Kratki nedoločnik: sln. dajät < psi. *daiatb. Namenilnik: sln. dajat < psi. *dâiat-b. Deležnik na -/: sln. dajal dajala dajalo < psi. *dâial-b *daiald *dâialo. Deležnik na -n: sln. dajan dajana dajano je drugotno. Velelnik: sln. dajäj dajajte je drugotno. Glagola dajati in majati se lahko dvojnično naglašujta tudi po naglasnem tipu kâzati/kazâti kažem: nedoločniška osnova: dajati/dajati, dajat, dajat, dajal dajala dajalo, dajan dajana dajano; sedanjiška osnova: dajem daješ dâjejo, dajaj dajajte/dajajte. Zgledi: dajati dajem, majati majem, smejati se smejem se. 6 Glagoli na -ov-a-tU-ev-a-ti -u-je-m Glagoli z nedoločniško pripono -ov-a-/-ev-a- in s sedanjiško pripono -u-je- v (knjižni) slovenščini so nadaljevalci psi. glagolov z nedoločniško pripono *-ou-a-/ *-eu-a- in s sedanjiško pripono *-u-ie- (psi. glagolska vrsta VI). Poznajo dva izhodiščna naglasna tipa, ki ustrezata dvema praslovanskima. dedovati darovati dedovat darovat dedovat darovat dedoval daroval dedovala darovala dedovalo darovalo -dêdovan • darovan -dêdovana darovana -dêdovano * darovano dedujem darujem deduješ daruješ dedujejo darujejo deduj daruj dedujte darujte 6.1 Tip darovati darujem z akutom na drugem zlogu nedoločniške pripone v nedoločniku in s cirkumfleksom na prvem zlogu sedanjiške pripone v sedanjiku reflektira psi. naglasni tip b: sln. CVC-ov-â-ti CVC-u-je-š < psi. *CVC-ou-a-ti *CVC-ii-ie-šb (b): sln. darovati daruješ, štok. darovati daruješ, čak. daruješ, rus. dapoeâmb dapyeuib < psi. *darouäti *daruješb (b).19 Kratki nedoločnik: sln. darovat, čak. darovat < psi. *darouatb. Namenilnik: sln. darovat < psi. *darouat-b. Deležnik na -/: sln. daroval darovala darovalo, štok. darôvao darovala darovalo, rus. dapoeâji dapoeâna dapoeâno < psi. *darouäl'b *darouäla *darouälo.21 Deležnik Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini na -n: sln. darovan darovana darovano je drugotno.31 Velelnik: sln. daruj darujte, štok. daruj darujte, rus. dapyü dapyüme < psi. *darüii *darüiite. To je najbolj razširjen naglasni tip glagolov te vrste v slovenskem knjižnem jeziku. Samo tako se na primer naglašujejo: darovati darujem, glasovati glasujem, godovâti godûjem, imenovati imenujem, kresovàti kresûjem, kupovati kupujem, mirovati mirujem, sramovati se sramujem se, stanovati stanujem, strahovâti strahûjem; sestavljeni drugotni ponavljalni glagoli, tvorjeni od dovršnikov na -a-ti -je-m: -pisovâti -pisûjem, -plesovâti -plesûjem, -kazovâti -kazûjem. Razen redkih izjem imajo ostali glagoli poleg naglasnega tipa darovati darujem dvojnično tudi druge naglasne tipe: 1. dedovati dedujem/dedovati dedujem; zgledi: dedovati dedujem, obedovati obedujem, škodovati škodujem; 2. verovati verujem/ verovati verujem; zgledi: kmétovati kmétujem, pâmetovati pametujem, svetovati svetujem, verovati verujem; 3. koledovâti Âro/eduyem/kolêdovati kol çd u j eni; zgledi: besedovâti besedujem, koledovâti kolêdujem, moledovati moledujem, napredovati napredujem. Redki glagoli dvojnično ne poznajo tipa darovati darujem, npr. pestovati péstujem. Edini naglasni tip, ki bi bil lahko podedovan, je tip dedovati dedujem (prim, razdelek 6.2). Ostali naglasni tipi so drugotni, večinoma nastali z naslonitvijo na naglas besedotvorne podstave (kmétovati kmétujem <— kmet kméta, koledovâti kolêdujem <— kolêda). V spregatvenem vzorcu naglasa ne spreminjajo. 6.2 Tip dedovati dedujem z akutom na korenu v sedanjiku in s cirkumfleksom na korenu v nedoločniku kaže na psi. naglasni tip a: sln. CVC-ov/ev-a-ti CVC-u-je-š < psi. *CVC-ou/eu-a-ti *CVC-u-ie-šb (a): sln. dedovati deduješ < psi. *dëdouati *deduiešb (a).19 Kratki nedoločnik: sln. dedovat < psi. *dedouatb. Namenilnik: sln. dedovat < psi. *dedouat-b. Deležnik na -/: sln. dedoval dedovala dedovalo < psi. *dedoual-b *dëdouala *dédoualo.21 Deležnik na -n: sln. -dêdovan -dêdovana -dêdovano < psi. *dëdouam> ^dédouana *dédouano.24 Velelnik: sln. déduj dedujte < psi. *deduji *deduiite. Temu sln. naglasno-spregatvenemu vzorcu v drugih slovanskih jezikih ustreza glagol verovati verujem?2 7 Brezpriponski in drugi glagoli Brezpriponski glagoli so tisti, ki v sedanjiku nimajo sedanjiške pripone, kar pomeni, da se končnice pritikajo neposredno na glagolski koren. Sem v sln. s sinhronega gledišča spadajo glagoli som, dam, jém, vém, grém. Prvi štirje so podedovani, zadnji pa je sln. novotvorba. Posebnost v spregatvi teh glagolov je pojavljanje -s- pred končnicami, ki se začenjajo na -t- (stë, daste, jeste, veste, greste), ki je diahrono gledano del glagolskega korena. V nedoločniku so brezpriponski biti, dâti, j es ti, Iti, 31 Prvotni naglas je ohranjen v rus. dapôeau dapôeana dapôeano < psi. *darouan*b *darouana *darouano (psi. *darouanh < *darouân-b < *darouäiem>). 32 Gradivo: štok. vjërovati vjërujës/vërovati veruješ, rus. eépoeatb eépyeuib < psi. *uerouati *ueruiešb (a); štok. vjërovao vjërovala vjërovalo/vërovao verovala verovalo, rus. eépoean eépoeana eépoeano < psi. *uëroual-b *uërouala *uëroualo; štok. vjërovân vjërovâna vjërovàno/vërovàn vërovâna vërovâno, rus. eépoean eépoeana eépoeano < psi. *uërouan-b *uërouana *uërouano; štok. vjërûj vjërûjte/vërûj verujte, rus. eépyu eépyume < psi. *ueruii *uëruiite. Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini glagol vedeti je priponski. Posebnost v spregatvi izkazuje tudi glagol imeti imam, ki pa ni brezpriponski, saj izkazuje tako nedoločniško kot sedanjiško pripono. 7.1 Glagol biti sâm. Dolgi nedoločnik: sln. biti, štok. biti, rus. Gumb < psi. *byti. Kratki nedoločnik: sln. bit, čak. bit < psi. *bytb. Deležnik na -/: nar. sln. Ml bila bilo, štok. bïo bila, čak. Ml bila bilo, rus. 6bin ôunâ 6'biJio < psi. *bylb *byld *bylo,33 knj. sln. bil bila bilô/bilo, bilî/bilï bile bila izkazuje posplošitev naglasa na končnici in težnjo h krajšanju sln. prvotno dolgih naglašenih samoglasnikov. Trdilne oblike sedanjika: sln. som sï jë, svä stä stä, smo stë so. S psi. stališča so to oblike, ki so doživele upad prvega nenaglašenega zloga: psi. *jesm'b > popsl. *sm'b > *sàm > sln. som. Štokavščina in čakavščina kažeta dvojnost: pod naglasom oblike brez upada prvega zloga in oblike z upadom prvega zloga (štok. jèsamjèsijëst/jë,jèsmojeste jèsu; čak. j es an jesïjë,jesmo jestë jesü in jesü/sän sije, smö stë sü); brez naglasa samo oblike z upadom prvega zloga (štok. sam sije, smo ste su; čak. san sije, smo ste su). Oblike v sln. so najverjetneje nastale s posplošitvijo prvotnih naslonskih oblik. Oblika za 3. os. mn. je bila prvotno dolga (psi. *sçtb), a se je pod vplivom ostalih skrajšala. Nikalne oblike sedanjika: knj. sln. nišam, nar. sln. nésam, štok. nišam in nijésam/nésam, čak. nfsan < *nësdm/*nësèm < psi. *nejesm'b. Prihodnjik: sln. bodeš star., štok. biidës, rus. ôyàeuib < psi. ^bqdesb (a),19 sln. boš je nastalo s poenostavitvijo prvotnega bodeš, pri čemer seje ostanek prvotnega spregatvenega vzorca ohranil v dvojnični obliki za 3. os. mn. bôdo poleg bôjo. Velelnik: sln. bodi bodite, štok. budi budite, štok. büd büdte, rus. ôydb ôyàbme < psi. *bqdi *bqdëte, sln. bodite je drugotno. 7.2 Glagol däti dam. Dolgi nedoločnik: sln. däti, štok. däti, rus. öamb < psl. *däti. Kratki nedoločnik: sln. dät, čak. dot < psl. *dätb. Namenilnik: sln. dât < psl. *dätb. Deležnik na -/: sln. dâl däla, štok. däo dala, čak. dâl dälä, rus. dân danâ < psl. *dâlb *dald, sln. dâlo za *dalô (čak. dâlo, rus. dano34 < psl. *dâlo) je drugotno, nalikovno po obliki za moški spol ali po sestavljenih oblikah: sln. prodal prodala prodalo < psl. *prödalb *prodald *prodalo. Sedanjik: sln. dam, štok. dam, čak. dan, rus. ôùm < psl. *damb; sedanjiške oblike se v sln. glasijo: dâm daš dâ, dâva dâsta dâsta, dâmo dâste dâjo/dadô/dadé; sln. dadé < psl. *dadçtb, ostali obliki sta drugotni. Velelnik: sln. däj dajte, štok. daj dajte, čak. daj dâjte, rus. dâu àâume < *däib *dâibte je novotvorba.35 7.3 Glagol jésti jém.36 Dolgi nedoločnik: sln. jésti, stok. jësti, rus. écmb < psl. *esti. Kratki nedoločnik: sln. jëst, cak.yilst < psl. *estb, sln. jest je drugotno. Namenilnik: sln. jest < psl. *estb. Deležnik na -/: sln. jedal jedla jedlo, stok. jëo jëla jëlo, rus. en éna éno < psl. *edlb *ëdla *ëdlo. Sedanjik: sln. jém, čak. jTn, rus. éjw < psl. *emb; rus. Hé ôbiJi ue ôbuiâ né ôuro < psl. *në byli> *ne byld *në bylo rus. né dan ne dajiâ né dano < psl. *në dal'b *ne dald *në dalo Oblike v sln. in čak. bi teoretično lahko kazale tudi na prvotno psl. *dädb in novotvorbo na osnovi le-tega *dadbte. rez. (Bela) jest, jist, jidal jedla jedlu; jin, jej (Steenwijk 1992, 263) Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini sedanjiške oblike se v sln. glasijo: jém ješ jé, jéva jésta jésta, jémo jeste jedo/jéjo. Velelnik: sln. jëj, rus. éuib < psi. *êdh, sln. jêj s podaljšavo je drugotno, sln. jêjte < *ed,bteje novotvorba. 7.4 Glagol vedeti vém.37 Dolgi nedoločnik: sln. vedeti < psi. *uêdëti. Kratki nedoločnik: sln. védet < psi. *uêdëtb. Deležnik na -/: sln. vedel vedela vedelo < psi. *uêdël-b *uedela *uedelo.21 Sedanjik: sln. vém < psi. *uëmb; sedanjiške oblike se v sln. glasijo: vém veš vé, véva vesta vesta, verno veste vejo/vedo. Velelnik: sln. vedite < psi. *uêdite, sln. védi < *uedi)e tvorjeno po ostalih oblikah. 7.5 Glagol iméti imâm. Dolgi nedoločnik: sln. iméti, rus. uMémb < psi. *jbmeti.3S Kratki nedoločnik: sln. imet < psi. *ibmetb, sln. imetje drugotno. Deležnik na -/: sln. imël imëla imélo, rus. UMén UMéna umčjio < psi. *ibmelh *ibmëla *ibmëlo, sln. imêl imëla imëlo je drugotno po podaljšavi v obliki za moški spol in delno posplošitvijo v oblike za ženski in srednji spol. Sedanjik: sln. imâm, štok. imam, čak. ïmon < psi. *jümamb; sedanjiške oblike v sln. se glasijo: imâm imaš imâ, imâva imata imata, imamo imate imajo. Velelnik: sln. imëj/imêj imêjte, rus. uMéu ujweüme Ramovš, Fran, 1924, Historična gramatika slovenskega jezika II, Konzonantizem, -3 Ljubljana. «—i —, 1952, Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana. ^ Rigler, Jakob, 1970, Akcentske variante I, Slavistična revija XVIII, Ljubljana, 5-15, Ts ponatis v Rigler 2001, 320-328. Rigler, Jakob, 1978, Akcentske variante III, Slavistična revija XXVI, Ljubljana, 365-374, ponatis v Rigler 2001, 338-346. ^ Smole, Vera, 1994, Oblikoglasje in oblikoslovje šentruperskega govora, doktorsko ****** -| -m y * -i -i • • delo, Ljubljana. ^ Smole, Vera, 1996, Tonemski naglas glagolskih oblik v šentruperskem govoru, ''"WS/P' o Razprave SAZU 17, Ljubljana. V Snoj, Marko, 22003, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana. ta SP 2001 - Slovenski pravopis, Ljubljana. SSKJ, 1970 = Slovar slovenskega knjižnega jezika I, Ljubljana. Stang, Christian S., 1957, Slavonic Accentuation, Oslo. Steenwijk, Han, 1992, The Slovene Dialect of Resia: San Giorgio, Amsterdam, Atlanta. Skofic, Jožica, 1996, Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem, doktorska disertacija, Ljubljana. Škrabec, P. Stanislav, 1994,1994,1995,1998, Jezikoslovna dela 1-4, Ponatis platnic časopisa Cvetje z vertov sv. Frančiška 1880-1915, uredil Jože Toporišič, Nova Gorica. Toporišič, Jože, 1990, Glagolski oblikotvorni naglas moščanskega govora, Razprave SAZU 13, Ljubljana. Toporišič, Jože, 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana. Toporišič, Jože, 42000 (T976), Slovenska slovnica, Maribor. Valjevec, Matija, 1878-1895, Prinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku, Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, knjige XLIII, XLV-XLVIII, LVI, LVR, LX, LXIII, LXV, LXVII, LXVIII, LXXI, LXXIII, LXXIV, LXVI, LXVII, XCIII, XCIV, CII, CV, CXI, CXVIII, CXIX, CXXI, Zagreb. 60 Matej Šekli: Naglasni tipi glagolov v (knjižni) slovenščini Valjevec, Matija, 1897, Glavne točke v naglasu kniževne slovenštine, Rad Jugosla- r< venske akademije znanosti i umjetnosti, knjiga CXXXII, Zagreb. ir, Weiss, Peter, 1998, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Na- ^ '"WW*' zarjami, poskusni zvezek (A—H), Ljubljana.