mJ
-YEAB XXIV.
mm
ROSVETA

glasilo slovenske narodne podporne jednote
Chicago, III., petek, 30. oktobra (October 30), 1931.
Uredniški le <m
S8S7 8. U«ndele Aljf*
Otftoeef Publkatteat M8T Bo«th UvBkb Ate.
Ommm « tu** a. im.
IMSERV IPRAZNfl ZMAGO
natne grenke doživele
Jiovlt poraz. Nacionalna
I vbda bo imela absolutno ve-
[ jino v parlamentu
laodon, 29. okt, — Ramsay Jjnald in njegovi pristaši izvojevali odločilno zmago pri ah, ki nima primere v zgolj angleškega parlamentari-| Nacionalna stranka bo lah-Jtorila vse, kar ae ji bo vide-ume.stno, kajti opozicija je po-strta.
Vladne stranke bodo imele v parlamentu 662 sedežev, rvatvici ao dobili 470 ae-[ narodni liberalci 68, na-u laboriti X4 in neodvisna pet. Opozicijo tvori 62 listov in štirje Lloyd Geor-liberalci. Med zadnjimi so dani Lloyd Georgejeve fa-jje — on sam, njegova hči ln in sin Gwylyn Lloyd Fge. Sedem dietriktov še ni javilo volilnega rezultata. Socialisti so koncentrirali vse roje sile v distriktih, kjer ata indidirala MacDonald in nje-dv ain. Njihov namen je bil Aazati, kako laboriteka stran-Ikaznuje ljudi, ki se izneve-jo njenim načelom. Oba, oče in 1, sta izšla zmagovita iz boja. Premijer MacDonald in njegovi Ifthbel sta včeraj zjutraj Ipotovala z letalom iz Seaham Mora v London. MacDonald I je takoj napotil v svoj urad |pričel sestavljati načrt, ki ga i predložil članom kabineta na ii, ki se otvori danes. Domneva se, da imajo MaeDo-ild in njegovi tovariši ie izgo-rvljen program, ki ga bodo podložili parlamentu, ko se sni-|8. novembra.	•
Poroča .ne, da bo MacDonald u<$ obiskal kralja in se pošteni z njim glede reorganizira-i kabineta. Sedanji kabinet bil sestavljen v naglici, da re-•pecifično nalogo, valed te-«o potrebne izpremembe, dr I lahko nova vlada izvrševala oje funkcije v prihodnjih pe-letih.
Snowden, finančni minister, I podal ostavko in njegovo me-1 bo prevzel drugi. Njegov na-rfmk bo najbrž Neville Cham-»Uin. Snowden ni bil kandi-1 in bo sedaj postal Član zbor-lordov.
Persekucije rudar• /ev v Pi
5*1 lin* »t »pacial rata of pcUg, proTflSrSTtTIISiMTH^^
Hubacriptlon »O DO
ŠTEV.-—NUMBEH 254
Fašisti
invadiraH Malla
^ Britanija poalala ostro
noto italijanski vladi
.Lond.m. 29. okt. — Poročila, i «o včeraj dospela v London, »Ijajo. <ia je prošlo nedeljo ** štiristo fašističnih milični-iinvadiralo otok Malto. Prl-li mo na glavni trg z raz-1 zastavami in ob zvokih T« mu so sledili spopadi,
ttgn-de.
italijanske
himne je
■>. ki se niso hoteli pirala kandidatov,
ru*«« fašističnim demon- ' " jU™ policija je potem od-
enm
Devetnajst rudarjev ae nahaja v ječi. Obsojeni ao biH v zapor na obtožbo kršenja injunk-cije proti piketiranju la kuj-■kanja na upor
(Plttabnrgh, Pa. — (FP) — Devetnajst rudarjev, med njimi Tom Myerscough, organizator National Miners unije, je zaprtih v jetnišnici okraja Alleghe-ny. Za izpustitev se zahteva poroštvo v veoti $60,000, toda ker so rudarji brez denarja, morajo ostati v zaporu.
Obravnava proti rudarjem se je vršila pred sodnikom C. M. Culverjem, ki je prišel iz okraja Bradford, da predseduje procesu. Državni tožilec je s svojimi pričami dokazal, da so rudarji pričeli metati kamenje proti še-rifovim deputijem, ki so strašili premogovnik v Wildwoodu, potem ko so deputiji napadli rudarje z bombami za solzenje'. Temu je sledilo streljanje, v katerem je bil en rudar ubit, dvanajst drugih pa ranjenih. 04 deputijev je bil samo eden lahko poškodovan na glavi.
Za Myerscougha se zahteva poroštvo $10,000, za druge rudarje pa $2000 za vsakega. Ko je Myeracough prišel k premogovniku v Wlldwoodu z ostalimi rudarji, so ga deputiji vprašali, če mu-je znano, da je bila izdana injunkcija proti piketiranju. "K vragu % injunkcijo," je vzkliknil Myerscough. Sodnik Culver je v teh besedah videl dokaz, da so rudarji hujskall na upor.
Izvajanje injunkcije pri premogovniku v Wildwoodu je js-ko strogo. Avtomobiliatom ni
dovoljeno, da bi se MtavIH na drtavni cesti, ki vodi mimo premogovnika.
Kazen od dveh do treh let zapora v prisilni delavnici okraja Allegheny čaka rudarje. Enaindvajset rudarskih stavkarjev is okraja VVashington je bilo obsojenih od treh mesecev do treh let zapora ki poslanih v jetniš-nico, v kateri je pred par dnevi umrl Milan Resetar, ki je bil 1. 1928 obsojen na pet let zapora, ker so kompanijaki policaji našli pri njemu radikalne tiskovine. Resetar je .bil zdrav, ko je prišel v zapor, tam pa si je nakopal bolezen, ki ga je spravila pod zemlja
Mednarodna delavska obramba je vloftila apel za novo obravnavo in pričela z zbiranjem denarja, da se Myerscough in njegovi tovariši izpuste iz zapora.
;! i
laLaallalia
Konferenca laDoriisne stranke
Njen načektik navaja vzroke za akllcaaije konference
London. — (FP) — Izredna konferenca britske neodvisne delavske stranke se bo otvorila 22.
— »v,	npupaiu., tavnae »irau.c »c w	•»» —
>J i domačini, ki ae niso novembra. A. Fenner BrockWay, Ji- kt> je godba igrala ita- načelnik stranke, je v svoji izjs-1° himno, potem pa a po- vi pojasnil razloge, zakaj je skli-• jjuj bila jx>zvana, da po- can Je izredne konference potreb-
no.
......i..»me i« Laboritaka stranka," pravi
* utuih tudi fašistično ko- Brockway, "Je na svoji letni kon-j" Fašistični miličniki so ferenči sklenila, da ne bo pod-t,At.u piratln kandidatov, ki se ns po-l.orijo zaključkom parlamentarne stranke. TI kandidati, ako bodo izvoljeni, ne bodo dobili poverjena od atranke, toda naši kandidati bodo delali v parlamentu ne-odviano za deiavaki razred in socializem.
"Naša sedanj s naloga so volitve, toda v tem jo Involvirana važnejša vprašanja. Eksekutivni svet stranke se bo sešel na svojem zborovanju v prvih dneh po volitvah, v začetku novembra, na katerem bo raapravljal o obstoječi situaciji. Izredna konferenca neodvisne delavske atranke pa »e bo vršila 22. novembra, na kateri ae bo sprejel program In zaključki, po katerih ae bo stranka ravnala in kateri bodo tvorili bazo njene nadaljnje politike."
aa njihovo ladjo. I" "Irla v prostem fali*
kluba.
^ planik v Rima j« po-noto italijanski vladi. It* 1 J' protestiral proti fa-F0*' V noti je rečeno, da ne F aobna tuja uniformirana razvijati svojih zastav
E ' — a
P^nj* <
rn teritoriju brez do-^^H7"1 angleškega kralja.
PJ® v Franciji, ki prs-™*><> podpore, aaraaUa
^ 29. <»kt. — fttevilo bres-
ptimh (isiaftfn ki prejemajo -dpora, Je bilo 17. ok-C1 ** 117. fttevib ae Je v »
r m ilila M
sovjeti znižali cehe potrebščinam
Vladni uradniki hočejo s tean izboljšati iivljenski standard
Moakva, 29. okt. — Sov je teka vlada je odredila 20% znižanje cen blagu, ki ee prodaja v komercialnih trgovinah. Redukcija se nanaša na živila, obleke, tobak, milo in obuvala.
V prošlem poletju je vlada odredila zvišanje cen tem poreb-ščinam za 60%. Takrat je bil« ta odredba potrebna za preprečitev deflacije.
Znižanje cen žlvljenakim potrebščinam bo stopilo v veljavo 1. novembra. Dne 7. novembra se bodo vršile po vsej Rusiji proslave štirinajstletne' obletnice oktoberske revolucije.'
Vladni uradniki naglašajo, da Je prišel čas, ki zahteva izboljšanje Življenakega standarda. Tisti del prebivalstva, ki ni mogel kupovati pptrebščin v državnih zadružnih trgovinah,.bo imel največ korieti od nove odredbe.
"Alfalfa BUT
v zagati
rjeva komedija v i britvijo oljnih vr
Delavstvo bo prebolelo
cwm V JCl W W W W
■Jmaa nvaul
HBiiov) pravi nonaonon
V svoji izjavi biča bivše delav-ske voditelje
29. okt. — Arthur Henderson, voditelj laboritake stranke, ki je doživela hud poraz pri volitvah, je včeraj podal Izjavo, ki se glasi:
"Delavstvu je bil zadan krut udarec pri volitvah, toda to ni ja^nmifbni volOci prevar jeni. Presenečenje je v tem, da ao molje, ki so bili z nami vred žrtve v volilnih kampanjah, rabili isto taktiko proti nam.
"Zanikanje, da ni delavstvo bilo potisnjen nazaj, bilo bilo brezplodno, toda delavsko gibanje še ni rasbito in strto, niti ni dis-kreditirano. Skupno število glasov, ki so bili oddani za delavske kandidate v volilnih distriktih, priča o moči delavstva. Nikdo ne bo mogel trditi, da bo novi parlament točno reprezentlral mnenje angleškega ljudstva.
"Novi parlament bo smešenje demokratične parlamentarne re-prezentacije in s stališča narodnih interesov pomeni to nevarnost in pogubo.
fP"Delavstvo Je edina trdnjava proti reakciji in revolucija še ni bila uničena."
lama dela v zastoj«
Chicafo. — Več kot 60,000 delavcev v državi IUUnois je brez dela, ker je državno vrhovno sodišče na pritisk openšaparjev razglasilo zakon o običajni mezdi za neuatavncga.
Radi akcije tega sodišča je gradnja državnih cest in drugih javnih del v zastoju in bo pri tem ostalo, dokler se ne rešijo zsmotsne legalne zadeve. To bo vzelo več mesecev. Zs ta dsls js zadnja legislstura določila vsoto $80,000,000.
Governerjeva komedija v zvezi
s tat v ori t vi Jo i oljnih vrelcev
pride prsd aadlšče radi graf
taratva j
Oklahoma Clty. Okla.-(FP) —Dramatični gesti oklahomake-ga governerja Murreya, s katero je pred par noseči ukasal zapreti vse oljjne vrelce v drŽavi, da dvigne ceno olju, preti žalostna usoda, ki se bo končala na sodniji.
I Farmarji in drugi lastniki olja nameravajo naperiti tošbo proti njegovi vojaški diktaturi, s katero je zaprl oljne vrelce in dvignil cene olju od 26 do 70 centov za sod. Gcvtrnerja dolžijo, da je odgovoren 8a korupcijo, ki je bila v zvezi s to akcijo in prinesla bogastvo nekaterim osebam. Korupcija je bila v obliki butlegarstva gasolina iz države, radi čeaar trpijo škodo država ln lastniki olja.
Farmarji so postali pozorni, ko si je governerjev sorodnik in poveljnik milice Cicero I. Mur-rey kupil palačo aa $20,000 in Cadillac avtomabil. Čudno se jim je zdelo, kje Je governerjev sorodnik dobil dtnar, ker znano jim je bilo, da Je dejal za deset dolarjev na teden kot klerk v neki trgovini, predno ga je gover-ner postavil na Čelo milice ob času njegovega oljnega "štraj-ka."
Pričeli ao preiskovati in dognali, da je .oijs teklo it državo tudi ob čaau governerjeve "vojne." To se js dogajalo ponoči in z .vednostjo okupacijskega vodstva. Butlegarjl so imeli to prednost, da jim ni bilo treba plače ne davka državi niti ro-jalitete laabnikom olja. In čeprav so itorali "masati," ao bili kljub temu na dobičku.
Obtožnica, ki bo predloiena vele poroti, pravi, da ao ae nekatere družbe in posamezniki za-Totili proti državi, kršili njen zakon in oropali delavce in lastnike olja, in to z vednostjo nekaterih -državnih uradnikov, ki so na plačilni liatl oljnih dtužb.
O. N. Jay, ki načeluje orgap niziranim lastnikom olja, Je rekel: "Takoj, ko bom končal s poročnikom Murrayem, bom nastopil proti drugim. Zdi se mi tudi, da Je governer v strahu pred to godbo." Oklahoma ima to srečo 8 governerJI, da so bili že trije zaporedoma odstavljeni radi korupcijs.
Državni odbor odklonil pomUoeti-lev organizatorjev
Sacramento, Cal. — Državni odbor jetnlških direktorjev Je odgodil 88 nedoločen čaa razpravo o apehi za pomilostitev organizatorjev, ki so skušali organizirati poljedelske delavce v im-perlal dolini in so bili na obtožbo kršenja zakona proti kriminalnemu slndikalizmu obsojeni v zapor od enega do štirinajst let. Poleg tsga je odbor prepovedal Um jetnikom čitanje delavskih časopisov. Mednsrodns delavska obrsmbs Je sedsj stopils v akcijo ln bo organizirala protertne shode po vsej ddteli, ds opozori ljudstvo na postopanje razredne Juatioe
mednarodna kaipaija za razorožitev
Delavstvo v vseh deželah sa Intercairano v raaoroiltveno konferenco.—>Franceak I nacionalni pričeli a protlagitacljo
Chkago.—Glavni stan ameriške socialistične stranke je prejel informacije is Evrope, da je že v teku skupna kampanja treh intemacional—Delavske in socialistične, 8portne ter Mednarodne federacije strokovnih unij— za popolno raaorošitev. Te intemacional*, ki imajo nad 26 milijonov članov, bodo šle pred prihodnjo razorožltveno konfe-reneo ln sfhtevale "splošno, kompletno ln kontrolirano raso-roftitev v najkrajšem čaau."
Delavski aaatopniki bodo svojo zahtevo podprli s resolucijami, ki so bile poslane v odobri-tov vsem centralnim in lokalnim organizacijam. Istočasno pa 88 bodo vršile v rasnih deželah velike delavske demonstracija, na katere ae že sedaj pripravljajo.
Rasorošltveni konferenci bo najbrž predsedoval Arthur Henderson, voditelj angleškega delavstva ln sunanji minister 8ad-nje laboritake vlade v Angliji. Radi tega so francoski nacionalisti že pričeli agitacijo proti razorožitvenl konferenci, češ, da bo Henderson zastopal delavsko stališče.
V Ameriki bo vodila kampanjo sa kompletno rasoroftitev socialistična stranka, ki Js is razposlala resolucije vsem krajev-jteorganizacijam \ v kratkem pa bodo poslane tudf številnim organizacijam, ki se aaniaujo za rasorošitveno konferenco.
"Ako ta konferenca na bo uspela," pravi deklaracija eoc. stranke, "tedaj se bo treba delavstvu stokrat huje boriti proti povečani oboroževalni nevarnosti in proti nacionalističnemu ter imperialističnemu vojnamu pritisku. Kot dokaz mednarodne de-lavsks solidarnosti in p* tudi s stališča lastnega interesa bi se moralo ameriško delavstvo pridružiti tej kampanji proti militarizmu."
Hoan odklonil sodelovanje pri olimpiadi Milwaukee, Wls,—Zupan Da-nlel W Hoan je odklonil vsako sodelovanje v zvezi a svetovno olimpiado, ki sa vrši 1, 1988 v Californiji. P on ud eno mu je bilo mesto častnega podpredsednika v pripravljalnem odboru. To Čast pa Je odklonil kot protest proti periM kut lji Tom Moo-neyja (n VVarren Billingsa. "Dokler se ti dve žrtvi rasredne Jus-tiče nahajata v zaporu, ne maram Imeti ničesar opraviti s svetovno olimpiado in tudi prepo-veduvem rabo mojega Imena e tem v zvezi," Je odgovoril Hoan Svetovno olimpiado bojkotira tudi Delavska športna interna-clonala kot protest proti kalifor nijski Justici.
Demonstracije so pomagale
Meato Je preskrbelo delo sa brta poaelne
Pont tac, Mkh. — (FP)—teden dni po demonatracijah brez poselnlh delavcev v tem mestu, ki so dovedle do spopada a policijo, v katerem je bilo več ljudi ranjenih, so avtoritete ugotovile, da imajo dovolj denarja aa upoalitev več sto delavcev. Delavci bodo gradili in popravljali ceate ter podirali drevesa ln plača bo 86c na uro. Uradniki trdijo, da bo to delo trajalo do meseca marca.
Ko so brespoeelni demonstrirali, ker je meeto ukinilo podporo bednim družinam, so se uradniki IsgoVarjali, da ni denarja v blagajni. Policija Je voditelje demonstracije aretirala in 24 delavoev le še vedno nahaja v
Koncil zs bresposelne je na-snanil, <la bo protestiral proti niakl plači, katero bodo prejemali delavci, kajti 86 centov na uro ne sadoetuje zs vsdrževanje delavske druftine.
Morile*, M Je ebll rojake Peafeva, Je prlzaal
Umoril ga Je Cek, a katerim Je Pengov delal, ta mu vzel $84
Včeraj smo na kraiko poročali, da ao v torek našli rojaka Antona Pengova, Člana društva Slavlja It. 1 SNPJ, mrtvega v njegovem stanovanju« 1842 Bo. Laflln at. Mil je oblečen preko postelje, toročtto Je Mo
todl, da Je bil ustreljen v glavo, a sdaj Je ugotovljeno, da ga Je napadalec udaril s kladivom po glavi in mu prebil lobanjo. Is-vršen Je bil roparski umor.
V četrtek zjutraj js 88-lstnl Ceh. Frank ftsftir po imenu, priznal na policijski postaji Maz-wsll, da Je on ubil Pengova v pondeljsk zvečer in mu vsel $86, Pri nJem so še našli $26, ostalo Je pa fte zapravil, osi roma Ja plačal dolg na stanovanju kot Js po-vedal. flsftir ln Penkov sta skupaj delsla v slamnlkarakl tovarni In sta se dobro poznala.
fteftlr Je bil aretiran v torek po odkritju zločina. Policija Je prijela ves, o katerih Je isvede-la. da ao bili prejšnji <lan a Pen-govom. Prijetih je bilo tudi ner kaj rojakov, toda bili so kmalu Izpuščeni. Najbolj sumljiv Je pe bil ftcttlr. On in Pengov sU skupaj popivala v poruieljsk na 22. ulici ln takrat Je videt, da Ima Pengov precej denarja pri sebi. Oktog četrte ure popoldne sta odšli v Pengovovo stanovanje. Pabgov Je bil ie malo orno-ten od pijač« Lagal Je v posteljo in kmalu aaapal. Aeftir Je lagel poleg nJega nekaj čaaa. nato 4e vstal, poiskal ldadlvo in udaril spečega nekollkokrat po glavi, pciem mu Je vsel denar ln odšel. To je bilo še zgodaj pred večerom. Tako je Ceh povedal policiji. Aeftir je vdovec brez otrok in stanovsl Js na naslovu 1486 W. Adams si.
Pengov Je bil "pečlar," Pred okrog desetimi leti Js njegova žena Agata iztožila ločitev zakona, ko je bil on na obisku v stari domovini. Danes živ) nekje v Ktlckneyu In je že davno orno-lene s nekim Nemcem Pengov je imel i njo dva otroka, ki sta pri njsj. V New Vorku ima sestro, v Ciceru ps bratranca. Pen-rov je stalno delal v slamnlkarakl tovarni In dobro zaslužil.
zadružno
Aiirje bankirji, ki vedlje aera N
| fl kaak
kerperarljo. Porpreine
kreditno korpersrljo. katere Js mUnmU Heover Debeli G. M. Reraoldn (dragi aa levi)
vrata
■MIPI farna
Kugine, Ore.—»kupina socialistov in aimpetlčarjev Je usta-novlla ladružno farmo v bližini tega masta pod vodstvom Albert Briatota, graduanta državne unl-verse. Skupina upa, da se bo Is farme razvila zadružna kolonija.
aristokracija v angleškem parlamentu
Plemiči, mlMariatl In Indutrtj-nkl magneti bodo representl-rall angleški narod
Ibsadon, 29. okt. — Noben angleški parlament v zadnjih desetletjih nI predstavljal toliko tltelnov ln bogaetva msd svojim članstvom kot konservativni parlament, ki je bil is v oljen proili torek. Primero je najti v prvih letih vlade kraljice Viktorije, ko so bili titelni in bogastvo pre-rekvlsiti za člane parlamenta.
L, 1929 so bili učitelji, trgovci in voditelji delavskih unij. ki •o prišli s MacDonaldom v parlament. Njihova mesta bodo sedaj aa vzeli plemiči, odvetniki, industrijski magneti In drugi, katere se v Angliji še vedno eua-trs sa Člane "višjih slojev."
Mllltaristl so dobro saetopanl. V novem parlamentu bo en general, pet brlgadnlh generalov, 22 polkovnikov In eftoro sto višjih vojaških častnikov, Rasume se, da noben teh nI sedej v aktivni alušbl.
Msaabsl nud delsNsl mm
iispeav| MVI aviSTvi app
To pričajo številne eUvke v nih indneirijekth središčih
New York. — (FP)—Zdi se, da Je naraščajoča krisa vzbudila delavce na rasnih frontah, da Je poživela bojevnl duh v borbi sa lzvojevanjs pravic (n proti izkoriščanju.
V	Lewrencu, Mass., eo tekstilni magnsti podveell akcijo, da razbijajo stavko delavoev, ki so se uprli mesdntm redukciji«, toda dosegli niso ničesar. 8Uv-karji ao odločni v boju in na tisoče delavoev plketlra tovarne. MUItantnl duh stavkarjev krati magnetom spanje,
V	New Vorku vodi nova unija, The Brotherhood of 8rooklyn Edison Emplopes, ostro bitko
C ti Javnonapravnl d r u Š b I.
npanija js najela gangeie, da naiMuleJo vodilne unloniste, toda ia delavce so se zavzeli proml-nentnl cerkveni in llberslnl krogi ter rasne delavske organlaa-cljo, ki jim nudijo \*o mogočo pomoč. Nekateri gangežl so bili aretirani ln obsojeni v zapor.
Ta kompanlja ni samo odpustila vsč tisoč delavcev v času, ko se Je njensga predsednika hvalilo *|meičan*kih časopisih, di kot Član Hooverjcvega komiteje pomaga pobijati brezposelnost, temveč tudi 8višala cene elektriki odjemalcem.
V	Providoncu, R. I., so člani United Tetttlle Workers unije zagrozili a stavko, ko Je Wanskuck Teztlle Co. naznanila, da bo reducirala mezde. Zvezni senator Metcalf, ki lastuje večje ŠUvlio delnic te družbe, molči o polnih krožnikih ln visokih mezdah, o stvsreh, ki Jih Je neglašal v zadnjih volitvah.
V	Bostonu stavkijo prlsta-niičnl delavci. Uprli eo se prlga-niaAtvu In redukeijsm. Družbe nlmsjo sreče s atsvkokazi, ki so jih imiiortirsls s namenom, da raabljejo stavko. Predsednik mednarodne unije Rysn, kateri Je bil obdolien, da je Izdal dslsv-
se Js vrnil v Boston is Ilou-s tona, Tez., in sagrosil s stavko prisianiščnih delavcev ol) vzhodnem obrežju, ako delodajalci v Bostonu ne bodo umsknill redukcij.
■Sllčna poročila o dadsvskem ne-pokoju prihsjsjo tudi is drugih masi, ksr pokasuje, da se bodo delavci uprli poskusu Industrijskih msgnatov, ki Izrabljajo ob-s to ječo kriso za redukcijo mezd.
Iteekarji zaaUvkall
PittalMirgk, Pa. — Organial-ranl pleskarji so saatavkall, ko ao Jim podjetniki sntžall aa petnajst odstotkov. Je bila uriilnim skemu odboru v pr
FIOSVET*
PROSVETA
THE ENLIGHTUIIIJCNT cuhlo n umni ti	»aaodmi rooro«-
4» HM m MM). M-N ■ M MS SU« as	um. M
cl^o te Cte«r«	».I* »
wM mt to
PBOHVITA
MM4t Mt UwwtetejM*i,
or
TED
—■———— Glasovi iz naselbin
(fltpt N. ItM). ... >• • UM Milan
no. 4l N >W IM M
"Otok svetnikov"
Irci imajo narodno pntn, ki se glasi, da so "nekoč angeii vrgli kofček nebes na zemljo ln U košček je Iraka." Ko smo ie kot otroci Čitali knjige Družbe sv. Mohorja, smo našli v "VečeruIcah" silno simpatičen spis o Ircih in Irski, ki je bila Imenovana "otok svetnikov". To je vsekakor pomenilo, da so Irci večinoma katoliški svetniki in svetnice, ki še gorki romajo iz svojih malih qebes v velika nebesa. Dalje smo čitali, da je Iraka "narod mučenl-kov", ki jih js Anglija silno zatirala. Vse to je bilo pred svetovno vojno.
Kmalu po vojni so svetniki Irci postali svobodni. Nominalno so še del Velike Britanije kakor je Kanada in Avstralija, todp v vseh notranjih zadevah delajo kar hočejo. Imajo svojo vlado, svoj parlament, sami si delajo vse zakone, ki uravnavajo njihovo domače živ-Ijenje. Nič več o« hodijo v London beračit za svoje pravice. Vse je v njihovih rokah. Imenujejo se Fnae Irish State, Svobodna irska država.
Res je, da ves "otok svetnikov" še ni ena sama svobodna drtava. Košček otoka na severu, ki se imenuje Ulster, se noče pridrušiti svetnikom na jugu in rajši apada k Angliji. Ulsterci, ki se imenujejo tudi Oranža rji, to še vedno veliki sovrstniki Zelencev ali katoliških Ircev. Toda pustimo OraašazJe, ki naa danes ne zanimajo; malo jih je in svobodni Irski niso netarni.
2e nekaj tednov .poročajo o veliki krizi v Svobodni irski drtavi. Kriza je politična, dr-drtavna Med svobodnimi Irci noče biti krščanske ljubeani in miru. Prejšnje večne zarote in revolto proti Anglešem se zdaj ponavljajo mod svetniki samimi. Na svobodnem Irskem Imajo dve armadi. Ena Je driavna in javna, druga je tajna in republlčanaka. Ti dve« armadi, po veri obe kdtollšld, ata v neprestanih praskah. Za vratni umori so na dnevnem redu, na otoku kar mrgoli špionov ln prišlo ja Še tako daleč, da ao Irska sodišča paraiizlraaa, ker nI več mogoče dobiti poštenih porotnikov, trgovina je na ničli in vse javno šivljenje Je v zastoju. Coagrave, predaednik Irake vlade, ja bil pred nekaj dnevi primoraa forslrati irsko zbornico, da je sprejela Izjemno stanje in vsi kriminalni čini se bodo odslej obravnavali pred vojnim sodiščem, ki lahko izreče šmrtno kazen, Koliko časa bo trajalo izjemno stanje, ne ve nihče.
To ima danes Irska od svoje politične svobode! Kaj pa je a fabulo o onih miroljubnih Ircih na "otoku svetnikov," ki dolga stoletja niso hoteli nič drugega kot svobodo, da bodo lahko v miru živeli ln delali la svoj vaakdanji kruh? Kdo jih zdaj zatira In praganjaT Angleški protestanti?
Najbrš nas bo kdo spet "korigiral", češ, da J« "otok svetnikov" bedasta "flavta" ln katolicizem nima nič opraviti z Irsko potfoko. Sploh je mod Irci malo dobrih katoličanov 1 Vse
skupaj ni niči
To je bilo še večkrat. Katolicizem navad-no izgine kot kafra pred mrzlimi dejstvi šivljenje. Oa nI! — Na primer v Spai^i Je dp-nta malo pravih katolikov. .Vso a^itpaJ je mila. Ns Francoskem ni nič.t JUlijani so z» lo slabi katoličani; Imajo avojp čudne muhe U mevle so. Ns bivšem avstrijskem oeaarskcm dvoru ni bilo nobenega katollcismal Nikjer ni bilo nič — In nikjer ni nič. V Ameriki? Ha, spet nič! Nekaj mllijoaov katolikov po imenu, v resnici nič.
Ali right, zakaj pa ne ostanete pri tem? Ni vsa. pa js! _
Inftenir Hoover Je našel novo zdravilo za pokajoče banke. Treba je dosti "vro£e vode*', <U se črtali zmrznjeno promošenjeH. Kakšno je bilo in kje je bilo to promolenje, predno Je "zmrznilo"? Ali Je to premoženje v rokah delavcev? ln kaj so delali s njim. da je "zmrznilo"?
Medtem pa banke še ved^o pokajo. Povprečno deasUJlh poči vaak dan. In delavaki denar, kolikor ga je. aamne! Hooverjeva "vro-ča voda" Je kakor flifnar«. voda. ki nič ne po-
je franconkl premij or v glavnem vae. kar je Iz Wsshingtona: da la suknjo šs na WM
o*e*e »obe Ims Im m»#-Poročila la biti o dasUJ mm
OevaUnd, a — Kot se porote
v Prosveti, imajo e Btrabanu, Pa., stavko ln prizadetih je mnogo slovenskih družin, med njivi ao s*\««ia tudi samski Pred kratkem sem bil tamkaj na obisku v družbi Frank Mahniča in Anton Starca pri drpšini Jakob Kocjan in njegovem bratu Jer? noju. Po naključja ava se sešia tudi a rojakom Viktorjem Selj, a katerim svs skupaj priromala v to obljubljeno deželo pred 10 leti.. Ogledali smo al dom društva "Postojnska Jama" št. 136 SNPJ, katerega nam je razkazoval Viktor Bolj, ki je danes stavkovni kuhar, in oslgMca, katera zasluti vse priznanje radi či-stosti in reda v Doma. Ta Dom Ja šiva priča, da ao tamkajšnji Slovenci v resnici t njih številu močna veriga, ki skupaj drši in se danes tudi skupaj bojuje na delavskem polju do zmage.
Delavci v rudnikih ia drugod, kjer ni stsvke, imajo tudi emo-lo, ker so brez dela kot tu v Cie-včlandu. Brezposelnoat je velika, vse njene vrline pa pridejo na vrsto v času zime, ki U potrkava. Naš obisk je bfl prvo namenjen v |Cuddy, Pa., k našemu seeaščanu Franku« Skrinjarju, ki tamkaj lastuje precej obširno larmo. Pričakoval nas je z avtom v Pittsburghu, Pa, Ko smo prišli na mesto, smo si najprej ''dušo privezali." Potem nam je Frank razkazal polje in pridelke, kakor tudi djn« vrelce* Po njegovem pripovedovanji!, koliko zemlje je preobrnil v tem kratkem času, se človek čudi, ako ga ne poanaš, da je Primorec, ki »e trudi za vsako ped zemlje, ker ga nadleguje. De mu gre trse samo ob sebi razume, po-io kar je sam in soproga ne m^r« »em iz stare, domovine. Vendar ga veseli, ker mu gredo sosedje Slovenci na pomoč. Nekoliko se pritošuje, češ, da "ohij* ski farmarji MJaMarket," kljub tfmu je pa upati, da bo dobro uspeval.
V Strabane, Pa., na« je on pe-jal. Na povratlpi smo se ustavili v Cuddyju v Domu, kjer se e vršila veselica društva št. 819 folPJ, katerega Član je tudi Frank. V veseli družbi smo za tleti večer pozabili vse življenj-skf teikoče, kot je pri Slovencih vadi. Drugi dan, na povratku •lami zmo obiskali pred-druitva #t. 319 SNPJ br. . Kosa, ki Je obenem pionir med enci v tamošnjl naselbini, potem pa še par družin rojakov, interih Imena ne vem. Hvalimo
a skupaj sa gostoljubnosti • se prihodnje leto zopet vidimo. Pozdravljeni vet prijete-ji v CuddjrJu In Strabanu. A	Joasph Trobec.
Veet ae glasi, Laval dobil v
ima ktftenlr Hoover
dan mila, kajti včasih ne dobim naročnikov kot bi jih ielel. Raz-mere tukaj so slične drogi m v ostalih naselbinah. V kratkem nameravam obiskati mnogo okoliških in daljnih slovenskih naselbin. jtojakom ae priporočam!
Anton Zidanšek.
(Opomba;—Poročilo o smrti rojakinje Ivane 2ust je bilo pri-občeno v Prosveti dne 12. oktobra.)
Zahvale ia poročile I J9
Maadanlsndo, Pa. Tukajšnje delavske razmere so skrajno slabe in nobenega izgleda še ni, da>zo bi kaj kmalu obrnilo na boljše. — Prpd kratkira nam je preminul šele deset tednov star sinček. Bili smo v slabem* poio-šaju vsled brezdelja. Na seji društva 259 SNPJ 18. okt., ko je naš sinček ležal na mrtva«kam odru, je br. Josip Bizjak opienil, da bi nam društvo priskočilo na pomoč za pogrebne stroške. Drur štvo je darovalo $2 in je dovolilo, da ze pobira prostovoljne prispevke. Od članov se je nabralo |2.0Q. Skupaj $4.03. Po seji, pa sta šla J. Bizjak in Mary Gruden po naselbini k prijateljem ter sta nabrala še $0.16. pkupaj torej |18.19. Na domu pa so mi darovali še sledeči: Ivana Pre-mro $1, Ivana Peternel $1 in Anton Tomazin 50c. Skupaj znaša vsota $16.69.
Iskrena hvala vsem, ki ste prispevali za moje stroške, posebno pa članom društva "Augu«t Bebci" št. 269 SNPJ, ki ste mi največ pomagali. Najlepša hvala J. Bizjaku in Mary Gruden, ki etn se toliko za nas potrudila!
Frank Zaje in družina.
oddano svoje glasove našim, delavskim kandidatom. Vsak d«l%-vec bi moral tako aJoriti, glasovati za delavske kandidate, v
Na 8. aept. ae je vršilo elevje podružnice št. 47 SŽZ, kateri je bila izročena zlata knjiga v priznanje za njihovo delovanje. To se je vršilo v Newbrugtni» v 8ND. Bilo je obilo veselja za vse.
Ne pozabi^ vojiti S. oktobra za delavske kandidate! .
,	Opazovalec.
^ Poročilo zaetopnika
Farrel Pa. — V dnevih od 16» iptembra in IS. oktobra sem prabredel mnogo naselbin, odkar potujem aa Preeveto pa še nisem ftiel toliko braaposflnih ljudi v tem čaau. Obiskal aem naselbine
Iestmoreland, Claridge, M oon m. bnpsrial, CUf f Mine, Stra-ae, Meadomlaods. M*dway, U-brary, Gkeswick, Ver one, Har-erlck in North Baaddock, Univer-aai In Ganter, kakor tudi Uur getUtonrn in BHdfeville. V vseh teh nasalbinak ao razmere tako slabe, da jih nI ttogoče opisati. Niti četrtina ljudi ne dela. nekateri izmed njih pa imajo velike družin«-. Zima se bliža, kurjave nI in ne dela In denarja, da M al kanili ftlvež.
Prijatelj na Premroa^ ml Ja pravil, da je neki farmgr vozil raznovrstno zelenjavo po nase}-binah. Ker nI mogel prodati, je oel truk šlvil ladumpal v Jarek, Zaaačila pa ga Je pri tem doki roka pravice, ga aretirala in ofe-sojen Je bil na $S6 globe. Upam. da v kadeč« ne bo več v Jarefc dumpal tlveia, medtem ko ljudje trpijo ilad.
Dne 18 okt sem nameraval spet v Westmoreiand, pa me Je tsdrial deš ln mrzlo vr<*jB». Pri je rojak F. Novak (n drugi dan smo šil nabirat gob«. Kakih petnajst nas Je šlo. Pa smo Imeli smolo. Val akupaj nismo nabrali en koš gob. Se ni aem dejal., da ae meni na pojem potovanju prav tako večkrat pripeti, ko ho-dim okrog pa ml areča ni vaak
Iz Datlju i Base Line, Mlch. — Bojak Smerdu iz Detroita je dobro opisal delavske razmere in težava, ki nas čakajo prihodnjo £imo# ker je 76% ljudi brez dela in zaslužka.	;
Po sedmih letih je nanesel slučaj, da sem se podala na pot v državo Kansas, dazl ne na veeelo potovanje, kajti šla sem na pogreb mojega svaka Antona Salomona, ki si je'v duševni „ zmedenosti sam vzel življenje. #ojc globoko sošalje prizadetim '.—Obiskala sem tudi moje nekdanje prijatelje in znance. Hvala za gostoljubnost la naklonjenost dru-ilnam Burgar, Prosen, Klenko, Vehar, Poion, Dolanc, Kern, Tome in posebno pa družini Ru-gel aa postrežbo in vožnjo. Mary Pregel, čUnica št. 121.
Poročilo in zahvala CleveUuid, O. — O brezpoeel-nostl nI vredno pisati, kajti ta ngs Ure vsepovsod in nas tudi bo, dokler ne bomo delavci aami poskrbeli, da bomo imeli svoje za. stopnike v javnih uradih. Dne 8. nov. se nam nudi lepa prilika, da
udeležba na predavanjih a. Krasne Waiikegan, III. — Predavanja aodruginje Anne P. Krasne v sredo zvečer se je udeležilo večje število rojakov in* rojakinj kot smo pričakovali. Izvajanju govornice so vsi poslušalci paz-no sledili in reči moram, da nam jo jako ugajala. Sporočano nam je bilo, da je tudi predavanje v Sheboyganu lepo uspelo in pam, da bodo uspešni njeni nastopi tudi v drugih naselbinah. Rojakom in rojakinjam najtoplejše priporočamo, <Ja se udeleže predavanj aodrugiaje Krasne v drugih naselbinah, ,.. j Poročevalec.
Veeeliea društva št. 198 VVillard, Wla—Tukajšnje dru štvo 19S SNPJ priredi v nedeljo 1. novembra večer starokrajsko
ženitovanje. Vabijo se vsi rojaki iz okolice, da ee te burka zagotovo udeleže, posebno pa »e pričakuje velika udeležba od strani članstva.	Odbor.
(Opomba:—Gornje prejeli prepozno tudi za četrtkovo izdajo.) _
Odsev misli Mihvasdtee, Wis. — Pusto in deževno jutro je, za Človeka jako zoprn vremenski objem. Sive megle se leno vlačijo svojo ot po vsemirju. Vsa atmosfera je nasičena z neprijetno vlažnostjo, kar te navdaja tudi z neprijetnim občutkom, da se bliža neia-pgpsna zima; Je kot nemo šuga-pjf pred'pretečim, mukepolnim mrazom,. < . ; ' Kot nekaki tajinstveni pritisk pustega vremena se človeka, ki je seveda Izrodek narave, kaj rade lotijo tudi take vreme-nu podobne, puste misH, ter ti begajo od predmeta na predmet, pošto ječe pri sprememfbah ter več ali manj važnih stvareh, tikajoče sa našega povprečnega življenja.
Delujoče misli so faktično nabavna, nagonska moč, potom katerih si je človek že mnogo pridobil na polju znanosti in se ta-kq visoko povspel v vseh drugih ozirih. Dobro razvita Človeška miselnost je ona prava pot, ki te privede do uživanja po naravi ti pripadajočih pravic in te uvrsti med dostojne člane človeške družbe; obratno pa se znajdeš v vrstah tako zvanega nižjega slo-' ja, v ukovah izkoriščevalnega sistema. Neraba svojih lastnih misli je ono zlo, ki ti napravlja šivljenje temno In trnjevo, da postaneš samo orodje drugih v njih koristolovake namene.
Nezadostno razvita ljudska du-ševnost nižjega sloja se v seda-
Aaa Kejrea, Mvftl drUrnt pravdafc v Las Angele**. CaL ki Je »rafUrJeai pagrelltl milijM« dolarjev, ie izpašče. tat v Haa Ouentinu. Jstaičar Holnkan (aa levi) ae a %Ua. Tom Moooe> J« še vedae v Haa Oueatiau.
gji veliki depresiji zrcali v riaj-šalostnejši sliki. Kaj sedaj trpi fA milijonska niaaa delavstva, ppfadi neraba auojih lastnih misli/ poradi nalašč gojene zava-jalnosti, največ pa porabi svoje j iieodpustljivo stupidne brezbriž-. nosti! Nima du.sfvna /UiOhtaiost nas drži brezniočne, trdno v sponah profitarstva in nas bo še držala, kot žrtve molobu kapitala, dokler je ne bony> potrudili rabiti svojih lastnih misli! Dokler bomo pustili, 4a bodo zaipo dzugi omislili namesto nas, nam tudi ni treba pričakovati pravičnejšega družabnega reda.
Edina pot ia rešitev iz t*h okovov ter iz naJatt zasejanih zablod en i h nazorov pa je v spoznanju nas samih, — v znanju rabe naših lastnih misli, v poznanju naših nam po paravi pripadajočih pravic, v spoznanju naše potrebe složnosti, ter pomen naše velike vzajemne mpči. Do tega pa nas vodi edino le pravi pouk — in zopet edino le pravi pouk!
Da je sedanji sitni brezposelnosti kriva nadprodukcija vseh svetovnih potreb je kaj jalov izgovor. Ietotgko tudi ni nikaka u-metnost, razdeliti delovni čas med vse delavce enakomerno. Tb-da to ni v načrtu gotovega krožki denarnih feljrtov. Visoke fP nančne glave, ki sedaj tekma jejo za svetovno nadvlado, imajo vse druge ideje da obzorju svoje velike diplomatičae igre; za dosego njihovih zasnovanih motivov j hn je kot orodje potrebna svetovna depresija, zato jo imamo. Potrebna jim je milijon-ska masa ljudske moči kot njih vojna barikada, ki j kn Je na povelje poslušna. Da pa jim oatane na povelje poslušna, je umevno, da jo ja treba krotiti ter jo spretno obdržati na vrvici. Sestradana in neuka masa ae da voditi, se da izrabljati v poljubne svr-he, zato pa za JI ne an»e dati prilike, da bi rezno premislila svoj bedni pološaj, ne sme izvedeti pravi povod te kritične mizerije in ne sme spoznaj svojega pravega sovražnika v jedru te depresije.,,.,, f
Kot ena zprstna poteza mod drugimi tega prikrivanja, se zrcali v tem, da ae drži vedA« gotovi odstotek ljudi uposlenih; ti morajo delati pp celih deset ar nt dan včnaih še	SL tem
se Jih čezmerno muči, odroma polagoma nK>ri,
obenem pa »e jim o4 že tako po družbi prikrajšani mezdi Še pod hllmty sama-ritanske usmiljenosti odtrgava v pomoč nezaposlenim. S tem se jim spretno naloži na njih zmu-čene rame dvojno breme in se med njimi zaeno , »eti umetno sovražno razpoloženje. Brezposelni so ranjeni n* pprjosu, d(i so prisiljeni živeti od ^lilodarov, ki pa zo tako pičil, da ne zadostujejo za njih najnujnejše potrebe,
*ETEK, so. oi

vist do vseh onih, ki so po pjih mnenju še tako srečni, Ja imajo delo, da jim ni treba živeti od milodarov. Zaposleni pa so isto-tako , zopet ozlovoljeni, ker so prisiljeni biti prj svojem pičlem in trdo prisluženem zaslužku hra-nitelji tudi br^poselnim. Zato bi jih ♦jsvoji nerazsodnosti in v u-pravfceni jezi najrajši pognal) čez n|ejo.
Ne-zavedajo pa se niti prvi in ne dAifri. da je to po zamišljenem načrtu spletena vrvica, oa se tako obdrži šlrokoplastno maso delavstva razdvojeno in brez-močno; stem je zasigurana moč delavstva v poljubne namene go-spodujočih.
Vendar pa se doadava nekaterim ffnančnikonL da se je ta pro-vocirana deprekija raztegnila predaleč, da je nekatere potipa-la Še preveč občutljivo ter da tudi nižji aloj preveč trdo stiska za vratove; dozdeva ae jim, da bo ta magična moč depresije mogoče prebudila številno delavsko maso is njih letargije, da bodo s svojo levjo močjo omajali mo-uočno stebrovje kapitallstirtiemu sistemu.
Iz atrahu, da jim zna sedanja depresijs roditi neza^cljmo seme, ooobito še, ker se glasijo is ljudskih nižin še prccej močni protestni glasovi, pa nas skušajo omaniti s ploho obljub in raznovrstnih odrešenj. Pod mssko sa-maritanskega usmiljenja nam hočejo dokazati, da se trudijo odpraviti in ublažiti bedo, Da Je depresija kot zla posledica vojne neizogibna, zato da Je treba potrpeti, da se obljubljena pro-speriteta prej ali alej gotovo vrne. to pretežna večina delavstva tudi še sveto verjame.
Jas od moje strani U ielsle, de hI U depresija še tolik* do-(Dali* aa Z.
Praktični nasveti
treba živeti na spomlad k?^ kakor na jesen in na zimo P^T ^ toM tisto drugačno hrano u fe paakm, večina ljudi pa živi kar vi 1 Posledice vedno enakega živfe^ na letne čase so pa jako nePriJttn!
Kakor hitro postaja vreme hls^u. ramo paziti na to, da je telo vednodS Primerno telesno toploto pa dobim*/1
hr^oinzboljšimin^nt?^
Posebno moramo paziti, da so noT^ volj tople.
Imeti moramo torej toplo obleko u še in izdatnejšo hrano in dovolj teliS banja,	•	™
iJekateri Undje se hvalijo . tem, dal
letno obleko, To Jo popolnoma namS sefcao ob meglenem vremenu naj obleče kdor mor* toplo, volneno spodnjo obleko, hpditi okrog v premočepi obleki je ^ krp obleko sleci pri prvi priliki, po*** vice. Starši, ki pazUo na to pri jih Zgodaj navadijo na preoblečen je, JI nijo mnogo skrbi.	R
Toploto nam dajeta v telesu v prvi mesna in mastna hrana. Jeseni in p« ri taka hrana potrebna in boljša od zgolj n ske. Zelo naglo se ogreješ, če zavilj*. ^Čašo kave ali kakaoa, dopoldne skodelici juhe, opoldne zakuhano juho, zveder pa čaja. Te stvari so boljše in cenejfte bi aikošiolne pijače.
Najbolj pa se,ogreje telo z izdatni« njem. Kdor je tako sHčen, da ima avoj ček, naj opravlja vsa jesenska dela ni sam, tudi ob slabšem vremenu. Tudi k kaj; nikar se tega dela ne sramuj: 4 sekal zaradi zdravja tudi znameniti n državnik Gladstone brez vsske škode u zgodovinsko slavo. V sobi pa vežbaj m z lahkoatletskhni vajami. Ne pozabi | vsakdanji sprehod; gibanje v svetem in i čeprav bolj ostrem zraku je nepraa vrednosti. So sicer ljudje, ki ae boje i nega sraka kakor vrag križa, toda ta »t napačen. Kdor ae nikdar ne gane iz sol da ga preveč zebe, ostane slabič in ni i prav zdrav. Taki ljudje iz raznih nah« prehladov nikdar ne pridejo ven.
Jesen je doba, ko se je treba s il njem telesa pripravljali za zimo. Kdo vedno doma, zime ne prestane lahko. Tik je un*iraJQ kar truraoma, če le lahko oboi yeda pa ne sme* -na prostem sedeti aU ampak se moral gibati, čim več, tem bd ti tudi megla in mraz ne bosta škodovi
lova peta dimem
Te dni poročajo iz New YotU, (U j stein spet poprayif svojo novo teorijo e« polja. Vest je prišla od Josish Mscy Ji dacije, ki zadnje čase financira Einst dela, in se, glasi, da sta Einstein in njeg močnik djr. Walter Mayer postavila ! enotnega polja na nov matematični kono ga je raz vel Teodore Kaluža leU 1921 tersga Je Einstein prej odklanjal. Tik sloni na dpipnevi, da ima fizikalni prod _	_	pet dimenzij. Teorija enotnegs polji «
lito (^"porajTv njlh, m<ina za-'	olld^^0 xngtirUln€ aktivD<-
Prej	ll^^H
ao v splošnem domnevsli, d« «
SZterialni predmet štiri ozsdjs: pw^ >vitacijsko polje in elektromagnetne insteinova relativnostna teorija je l nrpstor in čas v eno: prostor-čas; ta Einsteinova splošna relativnostns absorbirala še gravitacijsko polje in le eno ozafje.
,, Pred dvema letoma je Einstein, ko ji
objavil svojo teorijo enotnegs polji, ^ ■tično demonstriral Oorodstvo med grivita elektrika Njegovo matematične ekvid* niso dobro ujemale in Einstein Jih J« P«" letom popravi). Zdaj je pa prišel nof I vek na U način, da js Einstein uvrfj prvotne ekvaelje in. postavil teorijo m * matematični koncept pptlh dimenzij.
Jtaj je pata dimenzija, še ni V0** Podrobnosti popravljene teorije enotw# bodo v kratkem objavljene in takrst s« de pojasnilo.
V jeziku preprostega človeka 1**" rija enotnega polja to, da fcJ^JlL" na sveto in v vesoljstvu, fundsmen««i» Isto. Vfe misterioane sile
rnetizem, svetloba, vročina ^
clrane na ayoje najnižje aesUvne <**> je to do danes mogoče, so po Einst«" ista reč.	. ..
Nekaj, karjudle n« ^ Mnogo Hndlne ve.	Ji
da so podmornico prej Iznsšli W '
d^ je šampanjec do^r^ ^^
; če je po sUr nad 20 let, m w r
da nihče ne ve. kje je
let)	pa star nad
kopan, a vendar trdi <*> pen;
da ženeke aa Spanalw®» frebi;
da ao vpeljali ločila
skupaj
hodijo I

Piej ao pissli vee ussi """"" ^gJ
so. OKTOBRA
PROSTETft
Vesti iz Jugoslavije

Tone SeHškar:
ZLATA RIBA

mmm^mmmmmm
—	Stavim, d« tehta ve« ko en kilofram.
Zvečer ml jo epedeš!	. .
_ Bom, Polde, pravi Marjeta ln aede kraj
njega. Samo nuuti nimamo nič.
Poide je zopet v revičinl, nekaj ga atlaka, d« bi grdo spregovoril, pa ga prehiti Marjeta:
—	Trgovec te proti, da bi mu drva seia-
gal. Dva voza!	. . .
Pa pojdem! OsnaŠl ribo, a pazi, da te
kdo ne vidi. Bom prinezel maeti.
In te gre v mislih na dobro večerjo. Marjeta se ozira za njim in se smehlja. Saj je njen moti Odpravi se v mesto, ds poribs gostilno
pri mostu.	..	. j
Ns dvorišču je bilo vroče. Mnogo zsbojev je Um ln praznih sodov. Polde je lagal. Pot mu je lil po licu in po razgaljenih prsih. V glavi mu je bilo vroče Ae od ainoči ln aamo dvo/e misli je bilo v glavi: Riba in Cena.
—	Kdo pa drugi —?! Ce bi bil sam, bi lahko tlvel kakor baron. Tako pa imam tebe na glavi ln Ae pankerU —
—	Ne kolnl otroka, prosim U! Glej, vso noč s| pil . . . Ah, ne Polde, ssj ti ^oUim, ampak vso noč bi vendar ne bik) treba! Ali nI Akoda denarja?
Njemu leze fcri v glavo, akozi temne poglede vidi auhljato ienako, čepečo na prukcl, njene velike obupane oči, ki vlaljo na njem, ao kakor dva težka mlinska kamna. Čuti, kako ga tele, kako ga me)jejo in etiakajo k tlom. Zažvižga. da bi prepodil U nelepi ln zoprni privid in ae zviška vrie na posteljo,, ki zaAkriplje pod njim. Cez nekaj časa spregovori mirno, kskor ds vssko besedo posebej premisli:
—	Tvojegs sUksnja sem sit. Zaradi Ube tlčlm v Uj svinjariji, Iz kaUre al ne Vem pomagati. Imel sem lepo slušbo . . . Sedaj je fuč, dela ne dobim, denarja nI — ni ničessrl
—	Pojdi v Ljubljanico, Polde.
—	Ksr pojdi, če U veaell vee dan'do popka čepeti v dreku. Ssj nisem norec!
—	Drugi eo veseli, če dobe delo.
—	Hvala lepa za Uko delo!
—	Kaj pa boA —? Saj vidii, da niti kiHi-ha ni!
-r- Pa tri travo!
w ■ ■ v^ * r	■	•
MarjeU čepi nepremično in skozi vse to atrsdanjs in preklinjsnjs je psr srečnih dni kakor bela ptlea aredi ialoetnega morja. 8 kmetov je prišla vsa polna nad in hrspenenjs po sreči. Doma so stradali . . . Ko js sluiils U vae leto pri družini aredi meaU v veliki, lepi hlAl, Je privosil Um mimo mlad, lep ameUr. Pomagal Ji je dvigati zaboj za smeti, naamejal ae ji je in v nedeljo sU se vozila na vrtiljaku. Streljal Je v čevljarja, ki s kneftro nsblja po vajenčku, in je bilo Uko ameAno. Pod roko aU ae vodila pod koatanji, v gostilni sU pleaala, v veli jo je poljubljal in stiskal k zidu — MarjeU pa ni hotela, ne, ko Ae niaU oienjena. Cez nekaj tednov po poroki je pričel zopet piti In se pajdaAitl a aUrlml kumpanl. V četrtem me-aeeu je lsgubil aluftbo. ker je v pijanosti s kolom pohsbll konja. Tedaj jo Je prvič pretepel... Ko so Ju vrgli is aUnovanja, je bila ob porodu ln tudi Ukrat je dvignil peat. Zadnje tri kovače mu je vrgla in kriknila:
—	Ne, otroka boA ubil, ki je v meni!
Prvorojenec je umrl. Cez pet let ss js rodilo to dete. Ves U čas pa eno ssmo silno trpljenje, pomanjkanje, preUpanJe, stradanje ... Polde livl kakor livina. Med poetopači in vla-lugami. Denar, ki ga včasih zaaluli, če komu neiaga par metrov drv, aH če prekoplje bra-njcvkam kos zemlje, saplje. MsrjeU hodi ribat in prst, da Ima za preiganko zaae, za otro-
ka in — zanj. Rahel iip je Ae vedno v nji. Mogoče pa ae bo kar naenkrat spametoval in zašlvel lepAe življenje.
Njegove oči ao poaUle pijane, rdečkaste, lasje nekam bolno povešenl in nikdar več ni imel lepe besede zanjo. Le včasih, samo včasih, kadar Je priAel pozno domov ln je bil vesel, je 1* x< 1 k nji in ji razgrel telo, ki se je sušilo od garanja, stradanja, mraza in kletev, ki so hujAe kakor noži.
Gleda v moža in upa v ljubezen, ki se je potuhnile v črne kote te revžčine.
—	Polde ., .? Na stropu je pajek stkal mrežo. Njegova zenica se vrtoglavi po mnogo-kotnikih in ko js že skorsj priAel do začetka nitke, se mu zmeAa, da se rajAi zazre v pajka, ki ždi nepremično v kotu.
—	Polde . ?
Majcena žuželka je zašumela pod stropom, obleUvsla je svetlljko, prihajala nazaj pod mrežo. Naenkrat se je s krili zapletla v vlakna. Obuppo se je vrtela v pasti. Zdajci se ji je približal pajek silno prihuljeno, jo zgrabil in odnesel.
—	Poide . . ?
—	Kaj?
—	Kaj naj atorim, da boš vesel?
—	Ničeear ne morež storiti. Zdaj je, kar je. Denarja ni, kruha ni, mesa ni. Tj si napol mrtva, otrok Je hrasUv —'torej bom žrl, dokler bom ksj dobil. Potem se bom obesil. BoA videle, obesil se bom. Ampsk poprej bom že enegs teh hudičev z nožem poAlaUl!
Sveti Anton je visel ns zidu. MarjeU je gledala k njemu in vsi vragi, ki < so bili upodobljeni okoli njegove glave, so zaplesali v njenih očeh in se premetavali, da je bila vsa slika ena eama rdeča lisa.
Polde je zaklel, poiskal trnek, Ael k yodi, legel v trsvo ln izkopal debelo, glisto.
MsrjeU je Ala s Užkim srcem v trgovino. Brez densrja ... Z otrokom v naročju. Solnce žge, v trgovini je prazno in zatohlo, velika mačka leži na vreči otrobov in prede.
—	No, kaj bo MarjeU? Bomo kaj kupili?
Trgovec je majhen, trebuh mu visi čez pss ln pleAs je od sopsre rdeče in vlažna.
—	Gospod, če bi dali ...
—	Brez denarja nič! Kaj pa misliU? Važ mož je brez službe, zssUvitl ne moreU ničesar —! Draga moja, Uko pa ne, vesU, je krize. Tudi jaz moram blago plačati!
—	8aj bom plačala, gospod. Sveto obljubim! Da JU mi —
Trgovec ji razlaga, da so sedaj hudi časi, aaj on da ve, kako je, ampak ima tudi družino. Cez čae ai domisli:
—	Takole bomo napravili: Danes aem kupil dva voza drv za zimo. VaA mož ,naj jih aežaga —- obračunali bomo pa z blagom. Čakajte, dva voza, to Je oaemdeset dinarjev, no pa se bo že ncksj nabralo za U denar. Kajne, MarjeU?
MarjeU Ja vesela, da je tako in hiti takoj domov. DeU ji je zaspslo v naročju in ko ga položi v posteljico spi ksr nsprej.
Polde pa je ujel lepo, veliko ribo. Oprezno Jo Je položil v travo, Ji porinil paleg v gobec in Ji slomll tilnik. Riba bije z repom po zemlji, globoko odpre Ae enkrat Airoka usta in iz Akrg se Ji poOodi kri. Njene debele, resne oči Ae vedno živo gledajo v solnce.
Rasveeelil se je plene in ko je zsgledsl MsrjeU JI je skrivnostno poralgnll k sebi, po-kazal v travo ln dejal:
(Dalje prihodnjič.)
RAZBmnOD
Zii l»ro«veis napisal Toae čafar.
Ljudje ae Izpovedujejo
1.
V dnevih, ki so dali solncs, ae jt otok spremenil v kraj delavnih ljudi.
Od jutra do večera ae vsi po 'vojih najboljžlh močeh trudijo i* na j bolj Ao popravo polomljene ladje. Kdor je o ladjah kaj več izkuton, ta deli svoja mnenja, se prepira, pomenkuje. Kdor pove najpametnejšo, temu potem pritrdijo. po njegovih mislih m* upravljajo težki koal e čeri na otok. pod utrdbo, kjer se potem ladja soptt sesUvlJa ln znova gradi. Vse dela. vae jo vpreirno. vse daje svojo moč napornim nalogam.
1* tu pa Um se od d< la kdo od k rade ln 'ga pogrešijo
A dnevi Uko. «
Tudi delo teče.
Otok Je v Živahnem raspolote.
nju.
Noči eo polne utrujenega »panja, dnevi pa utrajajočeg.i dela.
2.
Skozi line proeeva 4epotM le-pega dne.
Pod linami je dvojo »Udih bi-
IU.
Bsnjamin in Stana. , I1 toki* je veeelaJAe ko fant
* — Benjamin, potrt e* mi vi-
dlž. Zadnje dni si Ae pri delu malomaren.
—	Kako bi ne bil? — Čimprej se delo dovrAl, temprej od plove-mo ln zapustimo otok. Na otoku oaUvImo tudi tebe In Uko se rssldeva . . . Ce Si Uga opomnim, nikakor nI mogoče, da bi vriskal ln bU veael.
—	Ali je upanje, da ee brod dodbro zgradi, popolno? Ali sl u ver jen. da se začete delo tudi posreči?
—	fte malo in končano bo.
—	Še malo, pa odidete . . Jaz kar nič n« verjamem, da bo tO res. Tudi dvomim, da bi brod »pravili skupaj. Na našem otoku Ae niso delali ladij.
—	Pa jo zdaj nepravima Ko bi iznajdljivega Mateje ne bilo poleg, (totem hi se gotovo zastonj trudili. A on je kakor u* stvarjen aa take reči. Sicer tudi Klemen daje pametne nasvete In rtto oficir Jo je nekajkrat pametno pogodil.
—	A tudi on odide s vami?
—'Nič še ne vemo.
—	Hr nje m in. aH ti. smem eno svojih misli rsaodetl?
—	Daj. draga.
—	Kaj bi bilo. če bi vsi šli z otoka? Vsi po morju, novi remiji nasproti. .
—	Potem bi vriskal! Voell bi •e a teboj ln teb« imam rad. — fMIRaa «,,.. ^,
—	Kaj te Je zopet strlo? — — Govori .,.
—	Ti pozabljaš na vse, ksr je z menoj v zvezi. TI ne pomisliš prsv nič, da js moje mesto prav sa prav na otoku tihe smrti, med zaprtimi zločinci. » — Benjamin!
Stana krlkne kot po težkem u
dumi.
Benjamin se neizprosno udaja razdvojenim, težkim dejstvom.
—	Obsojenec sera. Ce čakam
Ju. me dobijo, če grem od tod jim lahko sam padem v past.
—	Izpoved boli.
Oba . . .
8.
Olga si je v teh dneh solnce Opomogla.
Nič voč ne leži. Tudi kašlja m*nj. Zdrava pa še ni. Z lahkim delom se ukvarja In po svoje pr pomore k vsemu, kar Je pomoč potrebno.
Zdaj je prišla v utrdbo.
—	Spodaj se ozirajo po teb Benjamin.
Ali še niso dovolj amučenl Danm j« bilo že zadosti dela.
. — Glej. Olga. meni ae t ud koče z vami.
Stana se ogreva, zgublja žalost frejiajaga pogovora.
r- Pojdi, če ne umrješ od sa-poto.
—	fta bi, da vidim svet. da p»v)«dam kraj, ki mi j« bil za prvih let šlvljenja domačija. Takt« sl novih stvari želim, da bi po v a Aem odhodu resnično ne mo-
"stati.
g VET A aM f
radi lepih mest In l bi šla? grenko povpraša. Ne, Zato, ker bi se s teboj vozila in lato, ker upam srečati v svetu mojo mamico, se objeti s
njo in poljubiti.---To bo
zame premnogo . . .
—	Bilo bi za vaakogar. Benjamin ni Uko- raz vnet in
ne deli njenega navdušenja.
, ti preveč pričakuješ, ti prevelika upanja gojiš. Ti še ne veš — — —
—	Časa ne vem? Zakaj bi u-
patl ne emela?---Vsaj
spregovori.---Takšen sl
danes, da je čudno.
—	Vee. dni, odkar so se ladje otill si bolj razdvojen od drugih. Pa bi ne smel biti.
Olga je teh misli. Benjamin ae pa otresa njenih mnenj. T
—	Ko Človek dvomi, zgublja verovanja in ne ve, ga li življenje čaka ali amrt, tedaj ni razdvojenost nikako čudo. Povem vama, da bi ne bil rad v ječo vrten, ker vem, kaj se to pravi. — Jam te včasih Uko pretepo, da se polovico krvi po črnem tlaku razlije. Poznal sem jetnika, ki so ga dokesednp ubili in karna tihem zabrisali sled za njim. Se tleti ubogi zvon jetniške kapele mu ni zaklenkal v slovo. Ce koga ubijejo a sodnim dovoljenjem, Umu so vsaj U oglasi v poslednjih minutah. — — Tajinstveno odjekne njegov glas po celicah, najbolj pa strese takrat^ ko ti sodba še ni izrečena, ko še ne veš, če tudi febe povabi na pot..
Stana trepeče.
SUna ae pali z blazno mislijo. SUna izgublja svoj lepi mir.
—	No vržejo U v ječo, pe smejo te ujeti! Ne smejo te, tte smejo!
—	Misliš, da Ube povprašajo? TI Še m*veš, da sem črno zapisan Um v tistem svetu, kjer eo ječe, tam, kjer sem storil tisto dejanje . . .
—	Katero? O tem mi še nisi pripovedovsl.
Vprašanje osUne brez pojas-nlla.
Iz ozadja ae pojavi vojak
UJ.	77
—	Kaj vendainimate? Taki
aU kot bi od pogreba prišli. Po-aebno ti, Benjamin, si otoien. Ali še vedno ne Moreš pozabiti svo-
jih sotrpinov v brodu?
—	V spomin ao mi Še, a jim položaj zavidam. Rešeni so,
rugače bi poginjali v zaporih.
—	Tako poglodano, so rešeni tudi moji sfevojščaki. Potonili so, sicer bi našli v pustinjah svoj nelepi konec.
Vmeša se Olga.
—	MaUj, kaj hočeš tu? to nam povej in ne spominjaj na tisto* črno lsdjo.
—	Golobicam golobčka odpeljem. — Benjamin, za pomenke bojte časa,	9
—	Ne puatim ga takoj odveati.
SUna je čudovito odločna.
» — Samo še nekaj preložimo, potem se vsi odpočijemo.
—	Me zares potrebuješ?
—	Sami ne zmoremo, z teboj pa morda pojde.
—	Kako da bi se Uko mudilo kot v tovarnah.
—	Jih morda poznaš od blizu?
—	Poznanje z njimi eem drago plačal. Radi tovarne se je zgodilo . . .
—	Tvojo zlodejstvo?
. — Tisto dejsnje, ml še ni pe-vedsno?
SUna js hlsstno vprašala.
Tudi Olga se ji pridruži.
—	Dejsnje, ki U je v rsševino zašito? ,
—	Da. — V tovarni amo delali* delali kakor živina. Povaod je bil kdo, ki je priganjal in kričal nad Človekom. AH dasl smo gospodarjem tovarne gromsdili premožvnjsNso nas vendarle sramotno plaŠevell. NI bilo dosti več kot sa v odo in kruh. Pa smo se naveličali pasje bede in zahtevali po viškov, Čakali smo, a z lepo besedo ni kilo nič. In ko nam je zmanjkalo potrpežljivosti, smo v stavko stopili.
—	Vnela ae je borba hlapcev z gospodarji. Po«nam take reči.
—	Tudi boji a policijo ao se vneli, lastne ceste smo s krvjo škropili. Pri nekih izgredih sem se znašel v prvih vrsUh In napol \ silobranu, napol v srdu 1n omami borbe, pripravil ob življenje oficirja policije To je tleto . . .
—	TI »ivmorllec? — Reci. da nI res. reci mi! Benjamin, to ni ree!
Stana pade v velik obup.
—	To je res In se ne zbriše ... Ubijal sem t
—	h'r*rcčiH4t|
To je bil Olgin klic. SUna se pa kar ne znajde.
—	Povedati bi ne smel, o gorje mi...
MaUju se zdi vsa obupnost odveč. . * • V • -
—	Jadikovanje, Urnanje? Radi dejanja, ki je bilo in ga je treba pozabiti. Bodi mož, Benjamin 1 Zavedaj se, da ee ne sme v prazni solzavosti trositi Časa---
Ce privozi ladja s preganjalci, kaj storiš?
—Ce bi lsdjs privozila, ah, če bi # . . Mamica moja, kod hodiš to uro? SUna je vsa iz sebe. Benjsminu je težko. Pa se premaguje. Le še SUni privošči toplo, zares toplo, a tudi ranljivo besedo.- -
—	SUna, ne sanjaj o kraljevski spalnici, da ae na snopu slame ne zbudiš. — t--Greva,
Matej,!--Delo poživlja, jekleni ...
Z naglico, z nemirno naglico ae odpravi iz prostora. Matej pa za njim.
Olga in SUna.
V dolg, izpovedujoč pogovor se zagovoriU.
—	Stana, premagaj se, ne padaj v mračnost radi tega.
—	Umoril je Človeka ....
—	Bil Je priailjen. — Boril se je. Ce je bilo tako, kot je povedal, mu jaz ne najdem krivde. V njem ne vidim ubijalca, ampak borca.
—	Ti gledaš z drugimi očmi, zato se ti ne zdi to taka stvar. A mene peče.
—	Ker sl še naivna, ker je v tebi detinstvo večje od življen-ske resničnosti. Otrok si še, in ti povem, da je biti otrok lepo, a kaj ko tako hitro mine. Komaj to neprecenljivo lepoto spoznaš, že istoČhsno tudi začutiš, da si jo zgubila, da je ni več. Zakoprniš po novem, iščeš, sanjaš, a večkrat prav zastonj.
—	Olga, čemu pripoveduješ to?
—	Zgodi ae mi, da katerikrat v bežnih mialih objamem vso hojo od početka do zdaj, pa se mi stoži po tistih letih, ki jih še ti preživljaš.
—	Saj niso dosti lepa. Niti mamioe nimam pri sebi*
—	Pa imaš dragega. Benja-minček se ti je prikral v srce ln se bo v njem zasidral.
Muzej otruka
Hamburg dobi v kratkem u-stanovo, muzej, v katerem bodo razstavljeni predmeti in preparati, ki kažejo, kako naaUja in raate otrok.
Vae to je zbral vodja biološkega oddelka v al tonskem muzeju v teku 26 let. Posamezni teleani deli in celo trupla niso nagačena, temveč -preparirana z oljem, špiritom, barvami in kemikalijami, Uko da jim oeUne kolikor mogoče naravni značaj in jim je zajamčena trajna ohranitev. Zanimivi preparati so pod steklom in primerno razsvetljeni, pod njimi pa skice z opisom.
V tem muzeju tf ne bo treba vodnika, ker je vae aamo dovolj nazorno razaUvljeno in opisano.
"SanU JUriTr^!
leto. in je nareje^ sUrih Mdrtih. N,
Ukih »39
ri. ki bi jih bili
brez itode » tadje. Udjo je <JT ipanska vUda u SM/J
SedajkažejoUdjovsI,
Golša odpravl|(
i
Kolumbova ladja Ladja, na kateri je Krištof Kolumb pripeljal v Ameriko pred 440 leti, bo jadrala prihodnjo spomlad zopet v Ameriko. Ladja, ki nosi ime "SanU Marija, seveda ni zgodovinska Kolum-a Udja, ampak le njen posnetek. Ladja bo plula v Ameriko po lati poti, po kateri je plul Kolumb in bo prišla v Ameriko približno v treh mesecih. Kolumb sam je odplul iz pristanišča-Pa-los v Španiji 3. avgusU 1. 1492, 12. oktobra pa je dospel na otok Guanahani. , Kolumbova ladja "SanU Maria" pa se je že pri prvi vožnji tako zelo poškodovala, da je bila za plovbo nerabna in zato je moral Kolumb ob svojem povrstku v Evropo pu stiti v Ameriki 48 mož, po katere je pozneje prišel. Jasno je, da prava Kolumbova ladja danes tu di ne bi bila več porabna, tudi če bi bila ohranjena. Sedanjp Udjo
arnau.
a treba rabiti n.***
V*k« «oU.. tata. MMiijt.1« I« » nonm kcubila br« v^fcJT*!
Nil M	„* wb| koU JN
j« najiadnie in
ki niči vale iiy£J! Porabite nolovicu lonfka i« j •ko m bodrti- Mdcrvojjni vratu Z »too i« mi vam povrneta« iZ M velik km tek j* |2.M. ^ NE fOSlIJAJTE I)KNARJA VI jyftt> ta OBlM in iru pul|JlU
86c u Urutke po« il j« t ve. Z* « 00 k« v«m fetesa priae«, » vai do-
UNIVERSAL LABOm
172S N. Kedzie fe« Chiesto, IIL ^
Olga...
(Dalj« prihodnjič.)

HITRO OZDRAVLJENJE REVMATIZMA
Ksteri trpi ns revmstismu, asj si naroči
FERAU LINIMENT nakar bo popolnoma osdravil v teku psr dni. To ss sdrsvils, ki vss strup ven potegnejo. Osdraviti morete tudi vaško piehlajenj«, najsi bo ss fhi sli pljučnico. Zatorej naj si jih vaak na-ro^H in se bs sam prepričal, da so v resnici ozdratf jhra sa vss te bolezni. Cena steklenici $2.60. Vss naročila naj se pošljejo na John Desslsk, 801 Uncoln St., Nokomis, IIL—(Adv.)
VJJ
H r D
//Xv\ Prejema 1 ' f	telile rrilov
J W I mravljincev, / T ^ bolh. lesnih
CITT BtTERMlNATING COMPAf
MPANY
De Lonce. h«. , Prejema kontakt« m unl-rrilov, molov, itenic, mravljincev, podgan, miti, irvov, srebrnik la vodnik mrtaaov. Vaa pri-prodaji. Plllto aa pojasnila aa:
417 N. Wells Street. Ckicse«. IIL
prava v
Želodčno zdravilo
za vsako družino
"Chicago, lil;, 16. julijs.—Že 20 let rabimo
IRIRERJEVO GRENKO VIRO
t
kot ielodčno sdrsviio v nsii družini.
V	njem smo našli pravi balsam življenja. Mi gs priporočamo vsaki družini. Vaši E. Chipei.." Revno to dela tudi mnogo sdravnikov. /Frinerje-vo grenko vino vam očisti čreva, odžene oatsnks in strupe, ki postsvljsjo
V	nevarnost vaše sdiiravje in vss reši ssprtnice, nenrebsvnosti, glavobola, agube spanca, smrdljivbgs dihanja, nervoznosti in tiste vedne utrujenosti, katera črpa vašo energijo. Ne odlašajte, poekuaite ga Ukoj in jemljite po predpisih. V vseh lekarnah v velikih in malih steklenicah. Ako vam vaš lekarnar ne more poetreči, pišite na Jos- Triner Co., 1838 S. Ashland Ave., Chicago, Ill.--(Adv.>
ZA STARI KI
Kadar ste namenjeni pol
'atari kraj; % kadar želite dobiti kogtj
rega kraja; kadar hočete poslati
stari kraj; kadar imate dobiti dei
rega kraja; kadar rabite pooblastil bo ali kako. za stari kraj; kadar imate tožbo v stare)
? M sli kadar imate kak drug opa starim krajem, j« šem lastnem inteii se obrnete na: 1
LEO ZAKRAJŠB
630—9th Ave.. New Yod,
Edini Srb, starokrsM zdravnik v So. Chieaj
ir. mm iiiua
9113 Commercisl An
SO. CHICAGO, ILL
telephone: So. Chieagt I
Zdravi z "Ultrs-Vlolet" šaift ' z "galvansko strtj^ in "Diatherminoa"
Daje MGameionN to ji I novejše evropsko adis za jetiko
Specialist zs žesak«. M spelne bolezni (SlfiU> hI vicoJ	_
STAROKRAJSKA ZDWl
Agitirajte za Pr«j
TISKARNA S.N.P.J
■MBOD
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tlaka vabila sa veselice In shode, vlzltnice, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, sl^vsškem, češkem, nemškem, snglaškea
jezika In dragih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &N.PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vss pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene smerne, unijeko delo prve vrate
Pišite po informaeije na naalov:
S. N. P. J. PRINTERY
2667-59 So. LawndaJe AvcnueN
CHICAGO, ILL ^rff * v TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA FOJASMLA