•^^rw»lw^W® pfOvNrfl w ^W^»wwn
Stev. 252
V Ljubljani, ponedeljek 4. novembra 1940
Cena Din 1*-
Leto V
Govor predsednika vlade Cvetkoviča na letalski slovesnosti v Nišu:
Duhovna mobilizadja vseh naših narodnih sil za ohranitev svobodne domovine!
Niš, 3. nov.. Niš je danes imel veliko in lepo narodno svečanost, s katero je dokazal svoje domoljubje in pokazal svetu primer, kako se vzgaja mladina v službi domovine. Krščenih je bilo osem jadralnih letal. Vse mesto je bilo okrašeno z državnimi zastavami in grbi. Te velike narodne svečanosti, ki se jo je udeležila velika množica ljudstva, se je udeležil tudi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. letalski podpolkovnik Pirc, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, minister za telesno vzgojo Dušan Pantič, ban moravske banovine Krasojevič, poveljnik armije general C u k o -vac, niški župan Živko vič, generaliteta in drugi visoki državni funkcionarji. Slavnosti so se udeležili tudi zastopniki raznih aeroklubov z vse države. Svečanost je začela ob 10.10 z verskim obredom. Po cerkvenem obredu so krstili letala.
Nato je imel predsednik vlade Cvetkovič govor, v katerem je med drugim dejal:
Današnji dan je četrta manifestacija našega jadralnega letalstva v zadnjih dveh mesecih. Nedavno smo imeli v Novem Sadu, na našem severnem nebu, sijajno jadralsko prireditev. Potem je
bila naša druga jadralska manifestacija v srcu Šumadije, blizu Topole in Oplenca. Nato je bila na našem krasnem, klasičnem jugu v Skoplju, kjer je nastajala zgodovina našega ljudstva, tam, kjer premnogi spomeniki govorijo o naši stari zgodovini v Dušanovem carstvu, tretja velika manifestacija našega jadralnega letalstva. Danes v Nišu, blizu Cogra, kjer je z legendarnim junaštvom Sin-djelič pokazal, kako se varuje domovina, blizu Vinka, Gorice in ostalih krajev, kjer so bili veliki boji za osvobojenje našega ljudstva, imamo v dneh svetovnega pomena to veliko jadralsko manifestacijo.
Letalstvo danes igra pri vseh narodih veliko vlogo. Za kulturni razvoj naroda ima letalstvo velik pomen. Še večji pomen pa ima_ v narodni obrambi. Iz nedavnih dogodkov ste videli, da je zavladal nad nebom in si zagotovil premoč tisti, ki se je pripravil letalstvo. Zapomnite si, da ni dobrega letalca-pilota brez dobrega jadralnega letalca. V jadralni šoli se vzgajajo najboljši piloti. Vi, ki se vzposabljate, da vodite majhna jadralna letala, boste postali najboljši piloti, ko boste prišli
Krasna fugoslovanska in lepa slovenska nogometna zmaga v Zagrebu:
Jugoslavija: Nemčija 2:0 (1:0)
Slovenija:Hrvatska (juniorji) 3:2
Poročila z bojišč v Grčiji
Italijanske uradne vesti o napredovanju ob epirski obali. Poročila iz Aten o grških prizadevanjih za obkolitev Korče. Prihod angleškega generala v Atene
Nekje v Italiji, 3. nov. Stefani: Italijansko Vrhovno poveljstvo uradno poroča: Akcije, ki so ®e začele v Epiru, se nadaljujejo. Naše napredujoče čete med Borgotelinom in Ponte Peratijem, torej proti Kalibakiju, so v hrabrem zaletu prešle preko številnih obrambnih ovir in min. Zemljišče je bilo prepreženo z najmodernejšimi zaprekami. Naše letalstvo je izvedlo številne akcije ter večkrat bombardiralo vojaške objekte na Krfu. Nastale so številne eksplozije, zlasti v bližini novega pristanišča. Prav tako je naše letalstvo bombardiralo pristanišče v Patrasu, kjer je bilo opaziti velik požar na postaji in v tovarni, ki leži poleg pešadijske vojašnice, ki je tudi poškodovana. Na-daljni napadi so bili izvedeni na Lariso, Janino in Solun. V teh akcija^ je bilo v boju s sovražnimi letali najbrž sestreljeno eno sovražno letalo. Na Navarin je bilo izvedenih več bombnih napadov. V Kavali so bile poškodovane pristaniške naprave. Dve naši letali se nista vrnili.
Atene, 3. nov. Atenska agencija: Italijanski bombniki so danes bombardirali Krf, Pa-tras, Janino in Pilos. Ob tej priliki je bilo več mrtvih in ranjenih, rri bombardiranju Kavaje na Kreti je bilo ubitih 6 oseb, 20 pa ranjenih. Bombardiran je bil tudi Korint in je bila ubita ena oseba, več pa ranjenih. Manjkajo podrobnosti o bombardiranju Kastorije in Pede. Sovražna letala so bombardirala tudi Pirej, toda po poročilih atenske agencije bombe niso zadele nobenega vojaškega cilja. Tri osebe so bile ranjene.
London, 8. nov! o. Reuter poroča iz Aten, da bo angleška in grška letala bombardirala glavno mesto Albanije, Tirano. Poročilo pravi samo, da so letala zmetala večje število bomb na vojaške objekte.
Neuradno potrjene vesti pravijo, da Grki v Albaniji prodirajo polagoma proti mestu Korči. Pri tem prodiranju jim pomagajo angleška in grška letala. Grško vojno poveljstvo ima namen obkoliti Korčo, kjer je italijansko vrhovno poveljstvo. Italijansko prodiranje proti Florini iz Korčo se je ustavilo.
Iz Aten poročajo, da je grškim četam uspelo zavzeti hrib Pasobera, ki leži 5 km v notranjosti Albanije. Ponoči so grške čete pripeljale težke topove na ta hrib, ob zori pa so pričeli obstreljevati italijanske motorizirane edinice.
Pri Kastoriji so sestrelili dva italijanska bombnika, tretji pa je bil prisiljen pristati južno od Kastorije in je padel v roke Grkom popolnoma nepoškodovan.
Italijani so danes izgubili štiri letala, Grki pa dve letali.
Pri sobotnem popoldanskem napadu na Solun je bilo ubitih 200 civilistov.
!
Atene, 3. nov. Reuter: Uradno poročajo, da
k velikim in težkim strojem. V današnjih težkih časih naj naša mladina pusti vse zahteve po zabavi in naj ne hodi za raznimi rušilnimi idejami, ampak naj se pripravlja, da bo požrtvovalno služila domovini. Če boste tako delali, boste mladina, vredna tistih, ki so padli pri ustvarjanju te velike in lepe domovine. Toda domovina ne more biti domovina, če ni svobodna in neodvisna. Mladina, služi našemu nebu in vpisuj se med jadralne letalce. Pojdite v višini z našimi mladimi ideali in z višine opazujte dogodke. Ne spuščajte se v nizke in nepotrebne spore in z vsem svojim bitjem se posvetite svojemu ljudstvu. Verjemite, da boste samo tako odgovorili svojemu kralju. Močna, zdrava mladina, prepojena z narodnim duhom, to je edino jamstvo za bodočnost našega ljudstva. In danes so taki časi, da se moramo vsi z vsem prizadevanjem posvetiti splošnim koristim. Duhovna mobilizacija vseh narodnih sil za dobro in rešitev domovine, to je v teh časih vodilna ideja vsakega mladega človeka, zlasti pa vas, mladi jadralcil Živeli!
Voditelj nemške policije Himmler v Romuniji
Bukarešta, 3. nov. o. United Press poroča: Voditelj nemške policije in napadalnih oddel-kov Himmler je danes nenadno priletel v Brasov in od tam odpotoval v Bukarešto. Namen njegovega obiska v Romuniji ni znan.
Posvet angleškega vojnega ministra s predsednikom Južne Afrike
Johannesburg, 3. nov. Reuter: Angleški vojni minister Eden je imel ob inšpekciji na fronti v sudanski prestolnici Kartumu sestanek z generalom Smutsom, predsednikom vlade Južnoafriške zveze. Sprejel je tudi poglavarje sudanskih rodov, ki so izrazili neomajno vdanost Angliji.
je prispel ▼ Atene angleški general Smith, načelnik generalnega štaba v vrhovnem poveljstvu srednjega Vzhoda. Priletel je z letalom in se takoj napotil v grško vrhovno poveljstvo.
Atene, 3. nov. o. United Press poroča, da so Italijani danes že tretji dan zaporedoma bombardirali železniške zveze od albanske meje do Soluna in Solun sam. Grško letalstvo, ojačeno z angleškimi bombniki, je nadaljevalo z napadi na zbiranje italijanskih čet in na njihova preskrbovališča v Albaniji.
Poročila iz grškega vira pravijo, na so grški oddelki ponoči v majhnih čolnih prejdu i južni konec Prespanega jezera ter napadli italijansko posadko v Tustakn in ji prizadeli hude izgube. S takimi nenadnimi vdori na albansko ozemlje skušajo Grki zadržati italijansko prodiranje.
Dan zmanjšanih nemških
letalskih akcij nad Anglijo
Berlin, 3. nov. A A. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Čeprav so bile vremenske prilike zelo neugodne, zlasti ponoči zaradi vetra, dežja in nalivov ter zaradi zelo nizkih oblakov in ledu, ki se je nabiral na vseh delih letal, je nemško letalstvo nadaljevalo z napadi na London v noči med 2. in
3.	nov. Letala bo zlasti bombardirala centrale in urade za preskrbovanje. Težki bombniki so izvedli napade na več letališč, kjer je bilo uničenih nekaj hangarjev. Neka tovarna za izdelovanje vojnega materiala v Bromvvichu je bilo hudo poškodovana od bombe najtežjega kalibra. Na vzhodni angleški obali je nemško letalo potopilo angleško 6000 tonsko trgovsko ladjo . To je 20 trgovska ladja, ki jo je potopil komandant imenovane eskadrile, gene-ralštabni major Harlinghausen.
London, 3. novembra, o. Današnji nemški napadi na Anglejo so bili zelo slabi. Dvakrat so nemška letala poskušala priti nad London, toda prileteti in zmetati bombe je uspelo le nekaterim. V Londonu so poškodovali nekaj zasebnih hiš,
Podrobnosti o zadnjem velikem
nočnem napadu na Berlin
Berlin, 3. nov. o. Nocojšnje uradno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi o angleških letalskih napadih: Sovražna letala so letela samo nad nekaterimi nemškimi mesti. Poskusi posameznih sovražnih letal, da bi pred jutrom napadla zahodno obalo Francije, so bili preprečeni že nad Kanalom. Ob tej priliki sta bili sestreljeni dve sovražni letali. Drugi dve letali je sovražnik izgubil v letalskih bitkah nad Londonom. Nad Londonom in v nočnih poletih je bilo včeraj izgubljenih 7 nemških letal.
London, 3. nov. A A. Reuter: Izvedelo se je, da preteklo noč angleški bombniki zaradi slabega vremena niso izvedli nobene naloge.
London, 3. novembra, o. Reuter. Uradna poročila o angleškem napadu na Berlin v noči od petka na soboto pravijo, da je bil ta napad največji, kar jih je dozdaj bilo nad Berlinom. Trajal je sedem ur. Povzročenih je bilo več požarov. En sam požar se je raztezal dva kilometra daleč. Letalci, ki so se vračali iz tega poleta, bo videli Požar še na 200 kilometrov daleč. Bombardiranje je trajalo vso noč. V glavnem so bile bombardirale električne centrale v Klingenbergu in Char
senkirchenu, Magdeburgu in Osnabriicku. Bombardirali pa so tudi 16 letališč v Nemčiji in v zasedenem ozemlju.
Jugoslovansko - nemška slovesnost v spomin padlim vojakom
Belgrad, 3. nov. m. Na nemškem vojaškem pokopališču so bile danes zadušnice za padle nemške in srbske vojake v zadnji svetovni vojni. Žalnim svečanostim so prisostvovali nemški poslanik von Heeren s poslaniškim svetnikom in vojaškim atašejem, zastopnik vojnega ministra general Ra-jakovič, generalštabni podpolkovnik Brentič, zastopniki rezervnih častnikov in bojevnikov in še drugi. Na pokopališču je bila tudi častna četa 18. pehotnega polka z vojaško godbo, člani nemške delovne službe iz taborišča in funkcionarji nacio-nalnosocialističnih motoriziranih oddelkov iz taborišča. Duhovščina je opravila molitve za padle najprej po protestantovskih, potem pa še po kato-
 ................................   u	    liškib	in	pravoslavnih	obredih.	Navzoči	so nato po
lottenburgu in tri glavne železniške postaje. Ostala | ložili vene« na grobove, častna četa je oddala dve letala so bombardirala rafinerije petroleja v Gel- | salvi.
trgovin in drugih manj pomembnejših stavb ter zrušili en most. Danes so sestrelili Angleži samo en nemški bombnik.
* Papeževa voščila četrtemu hrvatskemu socialnemu tednu
Zagreb, 3. novembra. Ob začetku IV. hrvatske-ga socialnega tedna je bila v stolnici sv. maša. Ob 11 se je začelo v frančiškanski dvorani na Kapitolu zasedanje. Predsednik je dr. Zelimir De-želič. Predmet razprav je: Skrb za bodoča poko-lenja Hrvatske. Po pozdravu je predsednik prebral pismo hrvatskega bana dr. Subašiča. Pismo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Nadškof dr. Stepinac je prečital brzojav, ki ga je prejel od sv. očeta, v katerem želi sv. oče, naj bi Bog blagoslovil delo socialnega tedna na Hrvatskem, in še posebej prosi blagoslova za predavatelje, naj bi njihova beseda obrodila sad. Brzojavu je nadškof dr. Stepinac pridal še svoje želje. Predavala sta vseuč. prof. Edvard Mirosavljevič o preprečevanju rojstev in msgr. Juretič o strahotah, ki čakajo narod brez otrok. Predavanja bodo vsak dan zvečer do nedelje.
Vesti h. novembra
Voditelj romunske države general Antonesro
je dobil od nemške vlade vabilo, naj uradno obišče tudi Berlin, ko se bo vrnil s podobnega obiska v Italiji.
Mussolinijev zaupnik Gayda piše v listu »Gi-ornale d’Italiac, da Italija m napadla maje Grčije, kakor to trdi angleški, ameriški in švicarsiki tisk. Grčija je bila popolnom i podobna imperialističnim demokracijam Dejstvo, da je Grčija majhna država, še ne pomeni, da bi smola brez kazni delati, kar hoče. Grčija je povezana z Anglijo. Italijanska akcija torej ni napad na Grčijo, temveč napad na Anglijo.
Vedno večje sile ameriškega vojnega brodov]a in letalstva se zbirajo v vodah Srednje Amerike blizu francoskih otokov Martin-auea in Guadempea ter pred francosko Guajano. Zdi se, da se Amerikanci pr -pravljajo, da bodo te francoske posesti zasedii takoj, ko bo vlada v Vichyju podpisala z Nemčijo in Italijo mir ter sporazum o bodočem sodelovanju.
Napadalni oddelki holandske narodnosociali-stične stranke so imeli danes v Haagu veliko parado. Ureditev teh oddelkov je dovolila nemška oblast in bodo prevzeli v Holandiji policijsko službo, podobno kakor jo izvajajo v Nemčiji SS-oddelki. ^
Kitajske vojske na južnem in srednjem bojišču nezadržno napredujejo in se zdi, da se je začela na vseh predelih največja dosedanja kitajska ofenziva, ki je že dozdaj prizadela Japoncem ogromne izgube. _
V italijanskih uradnih krogih izjavljajo, da med Grčijo in Italijo ni nikakih pogajanj za ustavitev sovražnosti in za mirno poravnavo spora. Ker Grki niso sprejeli italijanskega ultimata, je stopil v delo italijanski vojni stroj in bo on uredil položaj. Tako poroča agencija United Press iz Rima.
Poročila o letalskih izgubah
Sobotno nemško uradno poročilo: 10 angleških letal uničenih 2 nemški pogrešani.
Nedeljsko nemško poročilo:
4 angleška letala sestreljena,
7 nemških pogrešanih.
Angleško sobotno poročilo:
9 nemških letal zbitih.
Angleško nedeljsko poročilo:
'1 nemško letalo sestreljeno,
1 angleško izgubljeno.
Predsednik turške republike je v zadnjem govoru jasno povedal, kakšno je turško stališče v sedanjem sporu na Balkanu. I uršku vlada bo sprejela svoje sklepe glede spremembe tega stališča, kadar bo potrebno, pišejo turški listi, Poudarjajo pa, da lur-čija še ni izrekla končne pesede glede italijanskega vdora v Grčijo in da je bil govor predsednika republike dosti strožji, kakor po navadi.
Francoska vlada je nemškim zasedbenim oblastem izročila spet 16 milijard frankov za vzdrževanje vojske v zasedeni rrainciji. Skupno je Francija za vzdrževanje te vojske plačala Nemcem v pol leta 65 milijard frankov.
španska vlada je imela v soboto dolgo m zelo važno sejo, na kateri so sklepali najbrž o bodočih odločitvah Španije v sedanji
Predsednik angleške vlade Churchill bo na prihodnji seji poslanske zbornice, najbrž v torek, imel obširen govor o italijanskem napadu na Grčijo in o pomoči, ki jo bo Anglija dala tej. Povedal bo tudi angleško stališče do posvetov med Hitlerjem in Petainom.
Bivši 'tajnik grške komunistične stranke Zaha-riadis je poslal grškemu ministrskemu predsedniku pismo, v katerem pravi, da bodo vsi grški komunistični delavci podpirali vlado v sedanji vojni proti Italiji.
Angleški mornariški minister lord Aleksander je danes imel govor, v katerem je dejal, da so se Nemci 8. avgusta, 21. septembra in 27. septembra pripravljali za vdor v Anglijo, pa jim je angleško letalstvo to preprečijo.
Pri sobotnih letalskih napadih na Solun je sodeloval tudi italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je poveljeval oddelku »La Dispe-rata«. Vsak svoj letalski oddelek v napadih na grška mesta vodita tudi Mussolinijeva sinova Bruno ki Vittorio, poroča agencija United Press.
Italijanski tisk
o nevtralnostni izjavi Jugoslavije
Izjava dokazuje dal|novidnost voditeljev Jugoslavije, ki nikdar ni krenila od nevtralnosti
Rim, 3. nov. o. Vsi italijanski listi prinašajo na prvih mestih izjavo jugoslovanske vlade o nevtralnosti v vojni med Italijo in Grčijo. Agencija Stefani poudarja, da_ je bilo tako jugoslovansko izjavo treba pričakovati zaradi -prizadevanj Jugoslavije za ohranitev miru na Balkanu, ki predstavljajo tudi skupne težnje Italije in Nemčije.
Turinska »Stampa« prinaša uvodnik, v katerem pravi, da Jugoslavija kljub sedanji vojni od prvega trenutka ni nikdar krenila od nevtralnostnega stališča, Odnošaji med Jugoslavijo in Italijo so jasni in točno določeni. Italija z ničemer ne namerava kaliti vode na Balkanu. Če bi bila Grčija pošteno izpolnjevala nevtralnostne meje, bi Italija ne bila nikdar prekoračila albanskih meja. Italija in Nemčiji narekujejo njune koristi za zagoto-
vitev mirnega in plodnega dela ▼ vseh podonavskih in balkanskih državah. Jugoslovanski državni voditelji so dokazali svojo daljnovidnost s tem, da docela upoštevajo nove evropske stvarnosti in važnost dobrih od nošnje v z Italijo in Nemčija
Rimska »Tribuna« piše v razlagi k omenjeni izjavi, da sedanje medenje Jugoslavije docela odgovarja belgrajskemu sporazumu u leta 1957. List navaja prvi člen tega sporazuma, ki obvezuje obe podpisnici, Ja ne boftu izkazovali pomoči napadalca na katero od njiju, in pravi, »da je akcija Italije v Grčiji
-nn Kiwlu Ul	i	7	TlH/UTI j A (rml6. ki
^^vor na huda in stalna izzivanja	•
je s svojimi oporišči omogočila Angliji, tla je vofikrait udarila Italiji /a hrbet in prizadela njeni mornarici bolestne iz*pl»e.«
Minister Pantič o nalogah mladine za obrambo in obnovo države
Niš, 3. novembra. Danes ob 13 je minister Dušan Pantič imel pregled mladine, ki je na tečaju obvezne telesne vzgoje. Gojenci so pred ministrom defilirali in izvajali razne športne in vo-gaške vaje. Po vajah je minister Dušan Pantič imel govor in med drugim rekel:
Te navdušene manifestacije dajejo upravičeno upanje, da pravilno razumete napore Jsvnih oblasti za telesno, moralno in nacionalno izpopolnitev naše mladine. Prihajajo novi rodovi z novim poslanstvom in novo nalogo, ki bodo delo izvedli. Prihaja novo pokolenje in nov svet. Z zadovoljstvom ugotavljam, da prihaja ustvarjalna mladina, ki daje povsem nova poroštva in katere delavnost bo popolnoma v skladu z velikimi pripravami za družabno in moralno obnovo, ki bo pomenila boljšo usodo naše domovine in našega ljudstva. V vsej organizaciji telesne vzgoje gledamo mi delo obnove našega skupnega življenja v zdravi in moralni in nacionalni smeri. Zaradi tega sem z današnjimi vajami posebno zadovoljen. Po telesni vzgoji gremo k notranjemu ravnotežju in skladnosti v razvoju duha in telesa. S športom in narodno vzgojo ter gojitvijo telesnih in duhovnih vrednot naše mladine gremo — kar vsi čutimo — proti novemu razvoju in novi morali. Nove razmere v svetu zahtevajo temeljito družabno spremembo in prila-gojevanje k novim pogledom in novim življenjskim zahtevam. Naši napori gledo za tem, da naša do-
movina raste tako, da bo ljubljena od vseh svojih državljanov in da se bo vsak poedinec zavedal, da je samo sestavni del celote, ki se imenuje Jugoslavija in da je njen razvoj in napredek samo v razvoju in napredku vsakega poedinca te velike skupnosti. V kolikor je poedinec močnejši, v toliko je država močnejša in družba bolj zadovoljna. Ta nova smer pozitivnega ustvarjanja v naši domovini, se more ustvariti samo z mladimi rodovi, zato ker te pomenijo novo razdobje v ljubezni in vdanosti kralju ter domovini.
Mlada pokolenja bodo zagotovila državi napredek in moč. Ljudstvo hoče in želi, da ga dobro vodimo, hoče avtoriteto v politiki in moralo v službi domovine. Tako bo država varna, svet umirjen in vzpostavljeno zadovoljstvo. Domoljubje in vera v skupno usodo mora živeti v vseh naših državljanih. Ljubezen do kralja in domovine ter nepremagljiva vera v naše skupne ideale mora biti v srcih naših mladih rodov, da povzdigne njihov zagon in pozitivno delovno moč, pa nam bodo ti rodovi najboljše jamstvo za obnovo naše domovine, za ohranitev s krvjo pridobljene samostojnosti in za bodočnost vsega našega ljudstva.
Govor ministra Dušana Pantiča so spremljali navdušeni vzkliki iz tisoč grl prisotne mladine.
Pisan drobiž iz nedeljske Ljubljane
Ljubljana, 3. novembra.
/*rava jesenska nedelja. Davi gosta megla. Dopoldne se ie nekoliko zjasnilo in je sonce za nekaj ur posijalo. Jutranja temperatura je znašala +5° C, podnevi je dosegla najvišjo stopnjo + 12° C.Primerna nedelja za izlete v okolico. Pričele so se koline in mnogi Ljubljančani so pohiteli do okoliških gostilničarjev, ki so znani, da znajo postreči prav dobro ljubljanskim želodcem. Mnogo izletnikov je že davi krenilo na Gorenjsko, Dolenjsko in v druge kraje.
Reševalna postaja je imela mnogo posla
Druge nedelje navadno ljubljanska reševalna postaja miruje. Danes od polnoči naprej je do popoldne zaznamovla že 9 voženj.
Okoli 1 ure ponoči je policijska stražnica v Spodnji Šiški obvestila postajo, da so v neki gostilni ljudje močno pretepli fanta, ki je goste nadlegoval in prosil podpore. Z reševalnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico. Dpbil je znatne poškodbe po glavi. Poškodovani je brezposelni delavec Tone Lukan, rojen 1900 v Spodnji Idriji.
Kmalu nato okoli 2. ure davi so bili reševalci poklicani na Žabjek. Sedaj za res, ko jih je drugače preteklo nedeljo ponoči neki zlobnež potegnil. Gostilničar in posestnik Ražem se je močno vrezal v desno roko. Na kirurgičnem oddelku so mu rano izčistili in obvezali, nakar je bil poslan v domačo oskrbo.
9'3tž Žalostna smrt služkinje
-nsgti
Reševalna postaja je bila davi okoli 8.27 obveščena, da leži v stanovanju inž. g. Janca služkinja nezavestna v svoji postelji. Reševalci so odhiteli v Gajevo ulico št. 2a. V sobici za služkinje so reševalci našli 23 letno služkinjo Pepco Bratkovičevo, doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem, mrtvo v postelji. Poklicana je bila nato policijska komisija, ki je ugotovila, da se je Bratkovičeva, ko jo je ponoči napadla bož-jast, po nesreči udarila ob posteljni rob in da se je nato še zadušila. Bila je dobra in marljiva služkinja.
Zanimivost za ljubljanske ljubitelje ptic
Radiotelegrafisti na divizijski komandi so davi dobili nenavadnega gosta. V_pisarno_ je priletel majhen ptiček, najbrž kraljiček, ki je bil obročkan. Na desni nogi je imel pritrjen aluminijast obroček s št. 2345 Ljubljana. Ljubljanska ornitološka postaja je najbrž tega ptička obročkala in ga spustila. Vrnil se je_ sedaj nazaj v Ljubljano. I?odo pač ornitologi pojasnili rodovnik tega ptička.
Nad 120 tatvin za vrednost 243.000 din
Po podatkih »Policijskega dnevnika« je lo oktobra prijavljenih policijski upravi 123 različnih tatvin za skupno vrednost 243.190 din. Tatovi so bili na vseh poljih prav delavni in podjetni. Zaznamovani sla bili dve veliki vlom-ni tatvini, ko so vlomilci odnesli razno zlatnino za 40.000 din in iz neke blagajne 60.000 din.
Tatovi so kaj radi segali po zimskih suknjah, obleki in perilu. V teh hudih časih so se tatovi spravili tudi na tatvine krompirja in zeljnatih glav. Kradli so tudi petrolej, ki ga na deželi spravijo v dober denar. Veliko je bilo majhnih tatvin. Že dostikrat smo omenili, da se tatvine koles silno množe. V oktobru je bilo 48 raznovrstnih tatvin v vrednosti 54.950 din.
Maribcrski drobiž
Smrtna kosa. V Košakih je umrl v starosti 50 let uradnik drž železnic Henrik Iletzl, v bolnišnici pa sta umrla 52 letni mesarski pomočnik Janko Trnenič in 72 letni posestnik M'iha Hercog iz št. (lia. Naj v miru počivajo, sorodnikom naše sožalje!
Vesti iz mariborske bolnišnice. 22 letno kuharico Elizabeto Kostanjevec je udaril njen fant s steklenico s tako silo po glavi, da je dobila hude poškodbe, zaradi katerih so jo morali prepeljati v bolnišnico. — Na poti proti domu v nočnih urah je padel v jar,ek in zlomil levo ključnico 39 letni delavec Ivan šega iz Slov. Bistrice. — Pri kopanju gramoza je podsulo 20 letnega delavca Adolfa Dajčmana od Sv. Ruperta v Slov. goricah. Zlomilo mu je levo nogo.
Prijet pobegli kaznjenec. Barbarski orožniki so v Cigencah v občini Duplek na domu njegove matere prijeli kaznjenca Vinka Kocjana, ki je, kakor smo že poročali, pred dnevi pobegnil, ko se je mudil na delu na Meljskem hribu pri Mariboru. Kocjan je bil od mariborskega okrožnega sodišča obsojen na 2 leti robije. To kazen je služil v mariborski »estni kaznilnici. Ko se je mulil na delu na Meljskem hribu, je skupaj s tovarišem Kranjcem izrabil ugodni trenutek in pobegnil. Orožni kom je povedal, da se je na dom svoje matere zatekel zato, ker je bil že preveč lačen. O Kranjcu je povedal, da je odšel v smeri proti Koreni, Kocjana so orožniki oddaji mariborsko kaznilnico, Kranjca pa še iščejo
Filmi,
ki jih velja videti... ali ne videti
Angel ljubezni (Kino Union). Deanna Durbin je začela svojo filmsko pot kot srčkan otrok, brez srehudih senzacijskih poudarkov in narejenosti, (akor n. pr. na pol zoperna Shirley Temple. Osvojila si je v »Treh zlatih deklicah« Ameriko in še dobršen del sveta. Zdaj je v življenju in filmu zrasla; navzlic doraslosti je ohranila vso svojo svežo prisrčnost, čar nevsiljive, razposajene igre, vrh tega pa je postala še bleščeča pevka. Vse te tri dobre in zlasti v Ameriki redke filmske zmožnosti so ji omogočile ustvariti delo, kakor je »Angel ljubezni«, čigar boljši in izvirni naslov bi bil »Tri zlate deklice so zrasle«. Je to komedija lahkih rodbinskih in sentimentalnih zmešnjav, ki jih s svojo neukrotljivostjo, simpatično svojeglavnostjo, zdravo pametjo in dobroto sproži Deanna — v igri Penny. Čez vse poslovni, a še bolj komično pozabljivi oče igra s temi zlatimi deklicami nepozabljiv kvartet majhnega, neznatnega, pa pisanega življenja, ki je zanimivo celo v filmu, če ga zgrabi pravi režiser. In tako je ta film eno redkih nevsiljivih del brez velikih, veličastnih motivov, strasti im pretresov, pa
zalo resničen in človeški, da v njem brne vse dobre strime v nas: od smeha do ganotja in do domotožja po lepi, lahki mladosti. Recimo — zlat film.
»Razcretena roža« (Kino Sloga). V kinu Slogi te dni teče film francoske produkcije »Raz-cvetena roža«. V zgodbo o čistem, vernem dekletu, ki s svojo nepokvarjenostjo in dobroto spremeni vse ljudi v okolici, je vpleteno na nevsiljiv način življenje Male Terezike. Težko preizkušam se k njej zate ko po pomoč in so uslišani, čeprav se zdi, da je vsaka pomoč že nemogoča.
Film je po mnogih znaikih sodeč starejšega datuma; pri tem najbolj izstopa način režije, ki živo spominja na minule čase in na tehniko, preko katere so se novejše šole že daleč povzpele. Odlikuje pa ga nekaj, kar večina filmov pogreša: izredna prisrčnost in ljubeznivost. Ganljivosti je v njem toliko, da delu daje posebno, karakteristično obeležje, nikakor pa je ni preveč. Nikjer ne moti- in se ne vsiljuje.
V veliki meri gre za to dejstvo zasluga tud* najvidnejšima igralcema, dobremu dekletu in malemu fantku, ki se izkaže za izboren talent.
Tega dela si ne bodo s pridom ogledali samo člani verskih organizacij in društev, ampak vsak, kdor se bo potrudil v Slogo in se ne bo s podtaknil nad naslovom ter snov,jo, ki jo bo P*1" čakoval, ko bo zvedel, za kaj gre.
Ljubljana gradi in snuje
Modernizacija prometa v Ljubljani
Sladkor za sla jen je vinskih mostov
Kmetijska zbornica je prejela pritožbe, da breztrošarinski sladkor za slajenje vinskih moštov še ni prišel, čeravno so bila od finančne direkcije izdana dovoljenja. K temu se pripominja sledeče: Kmetijska zbornica je že 30. VIII. 1940 intervenirala pri finančnem ministrstvu, da se izda čimprej uredba o oddaji trošarine prostega sladkorja in je to prošnjo ponovila dne 10. septembra. Uredba e izšla 5. okt. 1940 in je bila objavljena v časopisih.
Tudi sedaj, ko je zvedela, da sladkor ni prispel, je brzojavno posredovala pri kmetijskem in finančnem ministrstvu, da se sladkor takoj odpremi. Nato je dobila brzojavni odgovor od kmetijskega ministrstva, da je dan nalog centrali za sladkor, da se sladkor taKoj odpošlje. Kakor je bilo sporočeno, sladkor že prihaja.
Poudariti se mora še sledeče: Ugotovljeno je, da so bile mnoge prošnje za dovoljenje breztroša-rinskega sladkorja poslane finančni direkciji bolj kasno tako 18., 19., 21. in celo 26. oktobra in ni čudno, če bodo nekatere občine dobile kasneje sladkor, čeravno je finančna direkcija rešila vse prošnje v 24 urah po dospetju prošenj.
Ljubljana, 3. novembra. Moderni promet v Ljubljani zahteva vedno tudi izpopolnitve. Da ne bomo tekali kar navzkri-žem preko cest, so namestili stebričke ter jih prepregli z verigami. Take stebričke, barvane ldeče-belo so namestili sedaj tudi na oglu pred novo Batovo palačo, pozneje jih bodo pa slično kot pri tromostovju, povezali med seboj z verigo. Prometnemu stražniku bo s tem delo precej olajšano, ko n. pr. sedaj še vedno kakšen neposlusen pešec švigne malo mimo >ojnice«.
Slične stebričke, samo iz kamna, so namestili pri izhodu iz Gradišča na Kongresni trg ter točno zaznamovali na tleh prehod preko ceste. Sedaj bo samo še treba neposlušneže navaditi, da bodo hodili po teh prehodih, ne pa kar na slepo: po dolgem in počez!
Modernemu prometu bo tudi služilo pokrito postajališče cestne želznice pred glavnim kolodvorom, združeno z podzemskim straniščem, ki se že tudi bliža končni dovršitvi! Že sedaj se potniki zatekajo pod to streho, ko čakajo na
'^Prepotrebno je pa slično postajališče pred glavno pošto, posebno na strani ob Šelenburgovi ulici. V načrtu je, da se naredi postajališče v poslopju glavne pošte na škodo prostornega vesti-bula v poštnem poslopju. Kot pa zgleda, do realizacije tega načrta letos še ne bo prišlo, ker nas je prehitel sneg! Bomo pač še morali za letos stati na dežju in snegu.
Da ne bo večen kamen spotike »za vse lepo« navdušenemu časopisju, so piramido na Mirju temeljito preuredili. V osnovi so jo zgradili iz kamenja ter šele na to kamenito podlago položili travno rušo močno prepleteno z vezmi iz količkov ’ in vej. Sedaj je ta nesrečna piramida dokončno urejena, ki se je zadnje čase najbrže po zaslugi tujih prstov podrla.
Nova Batina palača je se vedno predmet zanimanja. Sedaj so uredili kanalizacijo na razširjenem delu hodnika. Za zabijanje nasute zemlje so se posluževali motornega bata, nekakšnega vibratorja, kar je seveda vzbujalo nemalo pozornost.
Kakor temeljito podirajo velesejemske zgradbe, da ne bo ostal niti kamen na kamenu, tako (udi temeljito podirajo kostanje v Zvezdi. Vse je doslužilo, vse mora pasti, da bomo na razvalinah zgradili novo in lepše! Istočasno pa betonirajo tudi nove temelje za nove paviljone!
Novost v Ljubljani so nove orijentacijske table ob poteh na Grad, kot n. pr. iz Vodnikovega trga, od sv. Florjana itd. Naredili so jih kar v mednarodnem jeziku: na tablo so naslikali sliko grajskega poslopja ter spodaj kazalo na Grad. Sicer so pa še ostale stare table v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku.
Tir cestne železnice so že popravili v Šelenburgovi ulici ter danes že polagajo nazaj lesene kocke v tlaku. Vsa dela so teh par dni občutno motila promet v tej zelo prometni ulici.
Dela pri gradnji novega mostu čez Gruberjev kanal iz Streliške ulice do Hradeckega ceste je začela motiti visoka voda v strugi kanala. Si-
cer so pa že gotovi oporniki mostnega loka na obeh bregovih ter so že zabiti piloti v^ strugi za oporo lesenega modela. Istotako so pa že v glavnem dogradili novo poslopje za čuvajnico ob železniškem prehodu na Dolenjski cesti. Nova čuvajnica je znatno večja, modernejša ter praktic-nejša in stoji na preglednejšem mestu od stare lesene čuvajnice. Skoraj še enkrat toliko bo pa tudi razširjen sam prehod, tako, da bodo nesreče znatno omejene na tem precej nevarnem mestu.
Mestna občina je res dala hvalevredno pobudo v Ljubljani s svojimi javnimi deli tako državi, javnim ustanovam ali pa tudi privatnikom. Adaptacije se vršijo za adaptacijo, tako n. pr. prezidavajo v hotelu »Union« v Frančiškan, ulici prostore bivše brezalkoholne gostilne, adaptirajo starodavno hišo barona Zoisa na Bregu itd. Vs» ta dela dajejo zaslužek delavstvu in kar je danes še bistvenejše: pomirjajo nekatere res prenapete živce, da nam zaenkrat še ne preti kakšen bombni napad, ker za razbijanje se ne splača zidati.
—nik.
Doktor Korošec in dr. Krek v Južni Srbiji
Skoplje, 3. nov. Prosvetni minister dr. Anton Korošec in minister dr. Krek sta se vrnila iz Skoplja, kjer sta si ogledala stare izkopanine. Ministra dr. Korošec in dr. Krek sta danes dopoldne obiskala muzej Južne Srbije, kjer ju je pozdravil vardarski ban dr. Rafajlovič, upravnik muzeja dr. Radovanovič in kustos muzeja. Ministra sta si se ogledala podrobno vse oddelke muzeja in se zanimala za delo te ustanove. V muzeju sta se ministra mudila, do tl, nato pa sta obiskala filozofsko fakulteto v Skoplju. Tu sta se razgovarjala z dekanom, profesorji in več dijaki, ki so ju pozdravili. Nato sta obiskala dijaški dom kralja Aleksandra, kjer so ju dijaki pozdravili. Ob 12.50 sta dr. Korošec in dr. Krek odpotovala z brzim vlakom v Belgrad.
Ob ukinitvi popoldanskega dolenjskega vlaka
Ljubljansko železniško ravnateljstvo ukinja več vlakov, med njimi tudi vlak, ki odhaja ob 16.5S na Dolenjsko. Uradniki in delavci, ki se vozimo s tem vlakom vsak dan domov, smo zdaj na zimo obsojeni, da brez posla postajamo in prezebamo do večera v Ljubljani, medtem ko nas bodo družine čakale z večerjo. Za naprej bomo torej hodili domov samo večerja in spat. Mnenja smo, da železniško ravnateljstvo na vse to ni pomislilo, čeprav mora statistika povedati, da je ta vlak med najbolj zasedenimi! Prosimo, naj železniško ravnateljstvo svoj ukrep prekliče, za kar mu bodo hvaiežni nešteti prizadeti in njihove družine 1
Prehrana v šmarskem okraju zagotovljena
V Mestinju bo Prizad zgradil skladišče za žito
Šmarje pri Jelšah, 30. okt.
Čas, ki nastopa, je eden najkočljivejših po svetovni vojni. Ljudje šmarskega okraju od tedaj še niso bili v tako težavnem položaju. Bilo je med dobrimi leti tudi nekaj slabih, kot
1.	1923, 1926 in 1927, posebno kar se tiče letine, vendar so druge gospodarske panoge nadomestile kaj hitro nastalo izgubo in rešile človeka težav. Cene raznim produktom, ki jili postavlja na trg kmet. Se niso dosegle višine, ki bi bila v sorazmerju s cenami kmetijskim potrebščinam in najnujnejšemu, kar se toliko obravnava povsod — živežu.
Ker bo naš človek pridelal premalo, vrhu toga pa bo še moral dosti prodati, da bo kril velika bremena, lačen pa tudi ne bo smel biti vsak dan, je ves šmarski okraj z velikim veseljem sprejel pred nedavnim vest, da bo oblast v zvezi s * Prizadom zgradila v Mestinju silos, veliko žitno skladišče, ki ne bo velikega gospodarskega in socialnega pomena samo za šmarski okraj, ampak tudi za sosednje, zlasti za one na severu in vzhodu. Ker je tudi tam iKitreba jx> prehrani velika, ponekod nujna, bo Sitno skladišče v Mestinju velik pripomoček deset in deset tisočem v veliki potrebi. Da se je oblast odločila zgraditi silos med drugimi tudi v Mestinju, je vse pohvaje vredno in so ljudje to zagotovitev prehrane šmarskega okraja in sosednih pasivnih krajev z velikim veseljem pozdravili, V tem se vidi veliko razumevanje z merodajne strani, v tej, od svetovne vojne seun najbolj pereči zadevi, kjet
je zainteresiranih skoraj 100% ljudstva. Ljudje s teh hribov in dolin ter kotanj, ki žive vedno le od dobrote svojo zemlje, bodo s silosom dobili jamstvo, da ne bodo udar jeni z najhujšo bedo, ki je že grozila. _
Ob ustanovitvi žitnega skladišča pa se je jx)javilo zelo važno vprašanje, kako se bo prehrana uvedla. Merodajni j>retresajo in rešujejo problem razdelitve hrane,_ oziroma prodaje na drobno. Mnogi namreč cene pšenice ne bi zmogli, ker nimajo na razp>olago prav nobenih sredstev, preskrbeti pa bo treba vse ljudi, in to tako, da bo siromak prav tako sit kakor oni, ki ga ogleduje pri njegovi bedi, to se pravi, da bodo vse dobili potrebuo hrano. Mali kmetje, delavci, dninarji, kočarji in drugi siromašni sloji se že z”aj. nahajajo v pomanjkanju in se boje pomladi in poletja /Radostno preskrbo z živili je zaradi tega treba zagotoviti. Posestniki, ki bodo v veliki meri mogli kupovati hrano, bodo s prodajo lesa, živine in nekaterih poljskih pridelkov še počakali na lepšo ceno, da si bodo z onim, ki jim bo ostalo od poravnave gotovih obveznosti, nabavili moko in koruzo ter seme. Počakati morajo na izravnavo cen med kmetijskimi pridelki in živežem. Mali ljudje pa si niti za manjšo cono ne bodo mogli kupiti hrane, ako ne bodo imeli na razpolago sredstev. Dolžnost oblasti je zato, da jim ta sredstva omogočijo. Dati jim je treba zaslužka. Človek v šmarskem okraju noče podpor. Za pravični deuar hoče pošteno živeti. Oni hočejo dela!
Maršal Goring se zahvaljuje Nemcem ob koncu prve gospodarske štiriletke
Berlin, 3. nov. DNB: Maršal G&rimg je po končani štiriletki poslal nemškemu prebivalstvu zapoved, v kateri med drugim pravi: Pred natni je novo razdobje ustvarjalnega dela na vseh področjih gospodarstva m socialnega življenja. Mi začenjamo to delo v zgodovinskem času z zavestjo, da ga izvajamo na temeljih velikih uspehov, ki smo jih v preteklih letih dosegli z lastnimi silami, lo, kar se je v gospodarstvu ustvarilo od jeseni 1936, ustreza mojim pričakovanjem in jih često nadkri-ljuje. Tedaj sem jx>vabil ves narod na sodelovanje pri izvedbi štiriletnega gospodarskega načrta. Vsi so mojemu klicu odgovorili. Na polju, v kočah, tovarnah, delavnicah in laboratorijih in povsod drugod so delavci, nameščenci in tehniki s skupnimi napori dokončali veliko delo. Z neutrudljivim delom je kmet zagotovil kruha. Gospodinje in pa nemška mladina so s svoje strani prijjomogli za ustvaritev načrta. Zelo smo povečali proizvodnjo življenjskih potrebščin, zlasti pa izdelavo surovin vseh vret. Uvedli smo nove načine v izdelavi in gospodarstvu ter razširili in izpopolnili številne
industrijske naprave. Istočasno se obramba rajha zelo ojačuje. Mnogo sem zahteval od vsakega pf edinca, toda vedno sem naletel na razumevanje nikdar nisem bil razočaran. To me danes na koncu prve štiriletke sili, da se zahvalim vsem, ki so se pri tem trudili. Posebno zahvalo sem dolžan svojim sodelavcem, ki so mi stali ob strani pri ostvar-janju naloge, ki mi jo je bil zaupal vodja rajha. Tisto, kar smo storili v okviru štiriletnega načrta, je vzdržalo najmočnejšo preizkušnjo v vojni- vse upanje sovražnikov, da bo blokada Nemčijo uničila, je spodletelo. Tako bo tudi v bodočnosti. Ie-melji nemškega gosj>odarstva so čvrsti in se ne morejo porušiti. Štiriletni načrt in vojno gospodarstvo tvorijo celoto, ki je postavljena v službo usode Nemcev v boju za svobodo. Zdravo gospodarstvo je prav tako neobhodno potrebno kakor dober meč. Isto vero, ki sem jo imel v preteklosti, gojim tudi za bodočnost. Iz vere in ljubezni do voditelja črpajmo moč za velika dela. Hrabrost vojakov na fronti in delo doma podpira vodjo rajh*> da bo zmagal in uresničil svoje veličastno delo.
Velik italijanski napad na Malto
Italijansko uradno sporočilo javlja izgubo dveh podmornic
Nekje v Italiji, 3. nov. o. Italijansko vrhovno poveljstvo poroča o letalskih operacijah v Afriki: Dopoldne so štirje oddelki naših bombnikov, ki so jih spremljala lovska letala, izvedli napad na Malto in hudo poškodovali pristaniške naprave v La Valetti ter naprave in skladišča na letališču Mikabi. Močno protiletalsko streljanje ni moglo preprečiti poleta naših letal. Med hudim bojem, ki se je kmalu nato začel, je bilo sestreljeno eno sovražno letalo. Eno naše letalo se ni vrnilo. Ko so se naši oddelki vračali, jih je napadla skupina štirih sovražnih letal. Toda Angleži so se morali zaradi močnega odpora umakniti. Nad egiptsko obalo so naša letala odkrila veliko skupino angle-
zadela eno angleško trgovsko ladjo.
Vzhodna Afrika: Naše letalstvo je bonrbardi' ralo pristaniške naprave v Perimu in letališče v Irosenu. Ob tem napadu je bilo na tleh uničenih več sovražnih letal vrste »Wellesley«. Med izvid-n iški m poletom nad Suseib el Oirbo je neko naše letalo sestrelilo sovražno letalo in poškodovalo drugo sovražno letalo. Severozahodno od Kasale so sudanski oddelki, ki so jih varovali oklepm avtomobili, napadli naše patrole. Bili pa so odbiti. Dve naši podmornici se nista vrnili.	,
Kairo, 3. nov. o. Reuter: Pri sobotnem napadu , italijanskega letalstva na Malto je bilo jjoškodo-| vanih le nekaj civilnih hiš, druge škode ni bilo.
ških ladij. Naša letaLa so z zračnim torpedom i Sestreljena so bila tri italijanska letala.
Za zasebno nemško realno gimnazijo v Zagrebu je zdaj ban banovine Hrvatske določil učni načrt, ki vsebuje naslednje: V prvem razredu te nove zasebne zagrebške gimnazije bodo poučevali nemški jezik pet ur na teden, v drugih razredih pa po štiri. Sola bo imela vsega skupaj le pet razredov, vsaj za zdaj je tako določeno. Domači hr-vatski jezik bodo poučevali na teden po štiri ure v vseh razredih. Učni načrt je že uveljavljen in je včeraj že tudi izšel v hrvaškem službenem glasilu, »Narodnih novinah«.
Pravilnik o organizaciji dijaških kuhinj in jedilnic so sprejeli na zadnji seji belgrajskega občinskega sveta v smislu odloka, ki ga je izdal zadnjič prosvetni minister dt. Anton Korošec, in po katerem naj bi se uredilo v sedanjih težkih časih še zlasti pereče vprašanje prehrane revnih učencev in dijaštva po vseh krajih v državi. Posebej o belgrajski šolski mladini so bili obelodanjeni naslednji zanimivi podatki: Skupno je v Belgradu zdaj 93.000 otrok. Najmanj 85 odstotkov jih pripada revnejšim slojem. Vsaka kmečka in delavska družina ima povprečno pet dp sest otrok. Zaradi siromašnosti njihovih staršev je tudi umrljivost otrok precej visoka. Otrokom je treba dati predvsem zadosti hrane, zaradi česar so povsod, ne samo v Belgradu z velikim odobravanjem pozdravili odlok, ki ga je glede prehrane šolske mladine zadnjič izdal prosvetni minister, ko je postavil načelo, da šolska mladina pri nas ne sme nikjer stradati. V Belgradu bo v solskih kuhinjah dobilo vsak dan 3200 učencev hrano. Pravilnik belgraiske občine določa, da bo v vsem letošnjem letu podeljenih 555.000 obrokov hrane revnim učencem, za kar bodo porobili 2,040.000 dinarjev. Sredstva so že zagotovljena. Delno je denar dala mestna občina, ostalega pa bodo prinesle šolske prireditve in prostovoljni prispevki.
Približno 4 milijone nepismenih je danes v naši državi, tako poudarjajo zdaj v zvezi s prizadevanji kako bi nepismenost čim uspešneje odpravili, vsaj v Belgradu. Pravijo, da v boju proti nepismenosti ne bi daleč prišli, če bi se vselej zanašali samo na državno podporo, pač pa, da je nujna tudi zasebna pobuda. Te dni je bila v prosvetnem ministrstvu konferenca šolskih nadzornikov in upraviteljev ljudskih šol. Na njej so sklenili poslati učiteljem okrožnico, v kateri jih prosijo, naj bi čim več storili tudi sami, da ne bi bila nepismenost tolikšna. Ti so se rade volje odzvali in obljubili, da bodo brezplačno prirejali tečaje za nepismene in z njimi začeli na področju Bel-grada, Zemuna in Pančeva že konec novembra. V tečaje bodo sprejemali samo tiste, ki so stari nad 15 let, kajti mlajši so tako in tako dolžni obvezno obiskovati ljudske šole. Učili jih pa ne bodo samo pisati m brati, pač pa tudi drugih potrebnih stvari, kakor računstva, domače zgodovine, zemlje-pisja, higijene in drugega. Pri takšnem pouku pa se bodo, kakor napovedujejo, posluževali tudi filma in radia. Tečaji bodo trajali štiri mesece, nakar bodo učenci tečajev tudi polagali izpite in dobili spričevala.
Tovorni promet na naših železnicah precej trpi tudi zaradi pomanjkanja vagonov, čemur je dostikrat krivo tudi dejstvo, da so dosedaj vagone nakladali ali razkladali samo v uradnih delovnih urah. Železniška uprava se je zato obrnila na tiste, ki se za prevažanje raznovrstnega blaga poslužu-
Prošt Lambert Einspieler
prvi slovenski državni poslanec na Koroškem
Ob stoletnici rojstva velikega rodoljuba in kulturnega delavca
»Koroški Slovenec« se epominja stoletnice rojstva prvega slovenskega koroškega državnega poslanca stolnega prošta Lamberta Einspielerja in med drugim pravi o njem:
»Koroški Slovenci smo v cesarski Avstriji postavili dva državna poslanca, ki 6ta zastopala naše narodne težnje v dunajskem zboru avstrijskih poslancev: prvi je Lambert Einspieler, drugi France Grafenauer. Oba je volilo slovensko ljudstvo koroške dežele v svobodni volitvi in tako sta tudi postala živi kos zgodovinskega prava naše narodne družine.
Lambert Einspieler 6e je rodil 10. septembra 1840 pri pd. Krivcu v Svečah, Tedanji sveški župnik Herker, ki je bil že prej odkril vrline mladega Andreja Einspielerja, poznejšega našega narodnega voditelja, je dal pobudo, naj bi mladi Lembert po končani ljudski šoli stopil v celovško gimnazijo. Po dovršeni gimnaziji se je Lambert odločil v duhovniški poklic in vstopil v celovško semenišče. V avgustu 1. 1863 je v Svečah pel novo mašo. Po komaj petletnem pastirovanju po deželi je Lambert Einspieler postal škofov tajnik in dvomi kaplan. S svojim visokim predstojnikom se je udeležil vatikanskega cerkv. zbora, se po povratku iz Rima s toplo vnemo posvetil poklicnemu delu, bil v 6vojem 35, letu imenovan za konzistortalnega svetnika in le 1881 za škofijskega kanclerja. V zadevnem odloku je škof dr. Funder navedel kot razlog imenovanja, »ker smatram kot nujno potrebno, da vodi pisarniške posle pomočnik, ki je zmožen tudi slovenskega jezika«. L. 1884 je avstrijski cesar imenoval Einspielerja za stolnega kapitularja, dve leti nato mu je škof dr. Kalin poveril čast kapitalskega vikarja in leta 1889 službo stolnega prošta. Lambert Einspieler je umrl 3. februarja 1906 v 66. letu starosti.
Lambert je bil že v svojih mladih letih v dobri šoli svojega bratranca in velikega rodoljuba Andreja. Po njegovem prizadevanju in pobudi je postal za Andrejem vodnik in svetovalec koroških Slovencev. Njegov dom je bil nekako središče tedanjega narodnega življenja celovških Slovencev, pri njem je moral vsakdo dobiti vsaj najpotrebnejše podatke o narodnem položaju slovenske koroške družine. Tako je bil veleugledni duhovnik pri 6plošnih volitvah leta 1897 izvoljen v okrajih Celovec—Velikovec za državnega poslanca. Kot javni predstavnik in zastopnik koroških Slovencev je Einspieler
ustmeno in pismeno opozarjal dunajsko vlado na krivice, ki se godijo njegovemu ljudstvu. S posebno ljubeznijo se je oklenil ljudskega šolstva in 6e z vsemi silami trudil za njegovo zboljšanje.
Mnogo svojih sil je Lambert Einspieler posvetil napredku Mohorjeve družbe. Družbic odbor ga je po smrti Antona Janežiča imenoval za svojega tajnika in po smrti prvega predsednika dr. Miillerja za njegovega naslednika. Družbino veliko kulturno delo nosi njegov pečat skozi dolgih 30 let. Pridno je v njegovem okviru urejeval in še sam pisateljeval, se trudil za družbino tiskamo in družbin lastni dom in ves srečen smel ugotavljati lepe sadove svojih prizadevanj.
Zadnja pot Lamberta Einspielerja je bila prava narodna manifestacija. Poleg cerkvenih in državnih dostojanstvenikov se je slovenski narod v tisočih zgrnil v Celovec, da izkaže zadnjo čast svojemu velikemu 6inu. In sedaj počiva Lambert v družbinem grobišču v celovškem Št. Rupertu poleg Andreja Einspielerja.
Koroški drobiž
Pokrajinski namestnik 'e odredil prijavo psov, vrženih v času od 1. aprila 1935 pa do 1. novembra 1939, in to za sledeče pasme: nemški ovčar, dobermann, Airedale-terrier, nemški bokser, »Rie-6enschnauzer« in »Rottweiler« ter križanci omenjenih pasem v velikosti 50 do 70 cm. Pse prijavijo lastniki orožništvu, ki jim izstavijo posebno potrdilo. Lastniki psov morajo biti hkratu pripravljeni na oddajo psov v vojaške namene.
Notranji minister je za čas vojne odredil, da se odpravijo postavni prazniki 1, novembra in 8. decembra,
V hotelih, gostilnah tn kavarnah smejo odslej oddajati pecivo in kruh samo proti nakaznicam za kruh. Gostilničarji, ki bi dajali gostom kruh ali žemlje brez nakaznic, bodo kaznovani z globo do 1000 mark.
Cestni čevlji se lahko kupijo brez običajne nakaznice, če njihovi podplati in gornji del niso iz pravega usnja. Podplati so lahko leseni, iz starega gumija ali starega usnja, gornji del pa je lahko iz zajčje ali ribje kožice.
Na izletu skozi Čepo se je smrtno ponesrečil fužinski delavec Kristijan Graher iz Podljubelja.
Slovesna blagoslovitev novih garaž Mestnih podjetij v Maribora
Maribor, 3. novembra.
Danes dopoldne so slovesno blagoslovili nove avtobusne garaže, ki so jih za potrebe svojega avtobusnega prometa zgradila Mestna podjetja v Marilmru. Na okusno okrašenem prostoru pred vhodom v garaže se je k slovesnosti zbrala lej>a množica mariborskih meščanov, med katero so bili tuli mnogi mariborski odličniki, med njimi okr. glavarja dr. šiška in Eiletz, podžupan Žebot z mnogimi ob-
,	.	-	a	činskimi svetniki, zastopnik ministrstva pro
jejo železnice, naj delo pri nakladanju m razkla- y meja |nj: Prezelj, zastopnik kr. banske uprave danju opravijo čimprej, tudi izven uradnih delov- g v Ljul>|jani dr. Pfeifer, predsednik Avtokluba
nih ur in tudi ob nedeljah in praznikih, ker drugače tovorni promet preveč zastaja. S takšno prošnjo se je na prizadete železniška uprava že svoj-čas obrnila, pa ni dosti zaleglo. Zato j ib zdaj ponovno prosi, naj ji gredo v tem oziru na roko.
Odlok o carinjenju steklenih vlakenc, kakršna se uporabljajo za okras na božičnih drevescih, je te dni izdal finančni minister. Po njem se morajo steklena vlakenca določene dolžine cariniti kot galanterijsko blago po zakonskem osnutku o splošni carinski tarifi in zakonu 0 trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Nemčijo. Kartonske škatle je treba cariniti enako kot blago, ki je v njih.
Nenavadno presenečenje v zvezi s ceno mleka so doživeli te dni v Zagrebu. Iz neuteme-
ljenega “razloga - kakor	»Tl -
je Zveza mlekarskih zadrugo Gospodarske sloge v Zagrebu nenadno podražila mleko za celih 50%, t. j. od 3 na 4.50 din za liter. Zato je prišel z višjega mesta ukaz, da je treba ravnatelja Mlekarskih zadrug Gospodarske sloge, Ivana Derežiča, prijeti in zapreti, ker da se je pregrešil nad uredbo o pobijanju draginje in o brezvestni špekulaciji. Kakor poročajo, Derežiča policija doždaj v Zagrebu še ni mogla najti, kar bi bilo na vse zadnje dovolj prepričljiv dokaz, da se ta mož le čuti krivega. Banska oblast pa je obenem izdala ukaz, da se mora v Zagrebu tudi v bodoče prodajati mleko le po 3 din, vsaj toliko časa, dokler se ne ugotovi, da obstoji res kakšna stvarna potreba po zvišanju cene. Tudi dr. Maček, ki je imel zdaj, ko se mudi v Zagrebu, sestanek z zastopniki Zveze mlekarskih zadrug Gospodarske sloge in mestnega poglavarstva in je odločil, da mora biti, dokler se vsa stvar ne prouči, mleko še vedno po 3 din.
Samo za 30 par dražje sta prodajala mast, kakor pa je dovoljeno po uredbi o nadzorstvu nad cenami, pa ju je doletela nenavadno stroga kazen. Bila sta to brata Niko in Jerko Bonačič, lastnika velike splitske trgovine z živili. Pred sodiščem sta se morala zagovarjati zaradi dveh svojih grehov. Prvič sta pri neki priliki prodajala svinjsko mast brez dovoljenja, drugič pa — kakor rečeno — za 30 par dražje, kakor bi jo smela, namreč po 26 dinarjev nameso po 25.70 din. Obsojena sta bila vsak na 5000 dinarjev globe.
Preskrbovalne ustanove bomo dobili po novi uredbi, ki sicer še ni bila izdana, pa je njen osnutek že gotov. Ustanovljeni bodo po novi uredbi občinski uradi za oskrbovanje ljudstva, pri gospodarskih podjetjih, kjer je zaposlenih nad 30 delavcev, pa neke vrste konsumna društva. Občinske urade bodo morali ustanoviti zlasti po večjih krajih. V obojih novih ustanovah bodo ljudje dobivali življenjske potrebščine po kupni ceni, torej tako, da ustanove pri tem ne bodo nič zaslužile. — Delno bodo občine same vzdrževale občinske urade za oskrbovnje, delno pa bodo uživale podporo tudi od ravnateljstva za prehrano. Od življenjskih potrebščin, ki si jih bodo ljudje pri teh ustanovah lahko nabavili po zmernih cenah, pridejo zlasti v poštev fižol, mast, olje, sladkor in drva.
Deset »slepih« potnikov so na veliko začudenje odkrili na naši ladji »Serafin Topič«, ki se je ustavila v Gružu, ker zdaj ne more nadaljevati svoje poti po Sredozemskem morju. Na ladjo so se morali vtihotapiti že na Sušaku. Poskrili so se med tovorom. S hrano so se bili zelo slabo založili. Natepli pa so se od vseh strani. Med njimi so Italijani, Čehi, Poljaki, Avstrijci oziroma Nemci. Oblasti so jim spet dale vid, da ne bodo kot »slepci« tavali okrog po svetu...
v Mariboru ravnatelj Krejči in drugi. Blagoslovitve so se udeležili tudi člani uprave Zveze avtobusnih podjetij kraljevine Jugoslavije s svojim predsednikom bivšim banom in senatorjem Mihalovičem na čelu ter predsednik Združenja avtobusnih |wdjetnikov dravske banovine g. Fazarinc iz Celja.
Pred blagoslovitvijo je mestni župan dr. Juvan pozdravil vse imenovane goste in mag-dalensko duhovščino, ki je izvršila'blagoslovitev, nato pa v svojem govoru joodal zgodovino mestnega avtobusnega prometa od njegovih začetkov 1.1926 pa do današnjega dne ter zlasti orisal prizadevanje sedanje občinske uprave za reorganizacijo avtobusnega prometa od 1. 1935 do današnjega dne, ko se blagoslav-
Po županovem govoru je v imenu cerkve spregovoril magdalenski dekan g. Anton Stergar, ki je nato ob asistenci kaplanov dr. J. Meška in Pankraca Poteka izvršil blagoslovit-vene obrede.
Po končanih obredih sta spregovorila še predsednik Zveze avtobusnih podjetij kralje-
vine Jugoslavije senator Mihalovič in predsednik Združenja avtobusnih podjetij dravske banovine Fazarinc, ki sta oba slavila delo mariborske občine za povzdigo avtobusnega prometa.
Gospod župan je nato vse goste povabil na ogled novih garaž, o katerih se je vsakdo, ki jih je imel priliko videti, laskavo izrazil.
Konec kongresa Zveze avtobusnih podjetij kraljevine Jugoslavije je bil danes popoldne, in sicer z banketom, ki ga je priredila mariborska mestna občina vsem udeležencem in. povabljenim gostom v kazinski dvorani. Na banketu je pozdravil goste mariborski župan dr. Juvan. Sledili so lepi domen ljubni govori. Med drugim je govoril tudi bivši hrvaški ban in senator Mihalovič
S kroncami sta izpraznila avtomat za čokolado
Maribor, 3. novembra. Trgovec Ivan Lah ima na Glavnem trgu pred svojo trgovino avtomat za prodajo čokolade in pa sladkarij. Posamezni kos čokolade stane 2 dm. Trgovec pa je v zadnjem času opazil, da prihajajo v avtomat namesto dvodinarskih samo 25-parski kovanci. Neznani tiček je moral odkriti, da avtomat reagira prav tako na 25-parske kovance kakor na dvodinarske. S tem trikom je zlikovec izpraznil ves trgovčev avtomat in mu tako povzročil 400 din škode, Povrhu pa je moral še dati avtomat v popravilo, kar ga je tudi stalo 1500 din.
Snoči pa je trgovec opazil pri svojem avtomatu dva fantiča, kaiko mečeta kronce v avtomat ter si prizadevata, da bi iz njega izvabila poceni čokolado. Ojpozoril je nanju policijo, ki je oba prijela.
Brat posebnega obvestila
Bridka dolžnost mi je sporočiti, da je umrl moj ljubljeni
oče, gospod
Ivan Roger
ravnatelj zavarovalnic »Sava« in »Generali« v pokoju
v 77. letu svoje starosti.
Pogreb bo v torek, dne 5. novembra 1940 ob pol 3. uri popoldne iz mrliške veže Leonišča, Šlajmer jeva ulica 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana 3. novembra 1940.
Dr. Janko Rdger
v imenu ostalega sorodstva.
Na koncu soteske j* padel z mosta v globino in deročo vodo. Kakor kaže, ga j« v tem trenutku zadela tudi srčna kap,	,
V Vrbi na jezeru je trčil osebni vlak v tovornega. Pri tem je našla smrt 221etna Angela Primožič, 10 potnikov in 2 železničarja pa so zadobtli lažje in težje poškodbe.
Wirtova družina v Kostanjah je v teku enega tedna izgubila očeta in mater. Ko je mati ležala na mrtvaškem odru, je oče pomotoma popil kisovo esenco Jedka tekočina mu je prizadejala hude notranje opekline, katerim je na dan pogreba 6Voje žene podlegel.
361etna Adela Smole se je nahajala 6 svojima otrokoma na cesti, ko jo je dohitel neki osebni avto. Prisotnega duha je skočila mlada mati pred svoja dva otroka in ju potisnila vstran s ceste, sama pa je zadobila smrtne poškodbe. Nesreča se je zgodila v Trnji vasi pri Celovcu.
£Da je
Aspirin
originaCen
zajamčuje vtisnjeni „Bayer’-jev križ. Aspirin je učinkovit, neškodljiv in se dobi v vseh lekarnah
ogiu no. h a amotti
Ljubljana
Koledar
Danes, ponedeljek, 4. novembra: Karel Bo-roraej (Drago).
Torek, 5. novembra: Caharija.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakav-či, Sv, Jakoba trg 9; mr. Ra mor, Miklošičeva cesta 20; mr, Munnayer 1L, Sv, Petra cesta 78.
Za simfonični koncert Belgrajske filharmonije so dot iskani večerni sporedi, ki se dobe v predprodaji pri blagajni Kina Union.
Veliki orkester Beograjske filharmonije iteje 85 članov. Pod vodstvom Lovra Malačiče, dirigenta evropskega imena, bo izvajal v torek 5. novembra v Unionu skladbe skladateljev Arniča, H ris tiča, Liszta in Beethovna. Koncert, ki bo nudil prvovrsten umetniški dogodek, naj bo v teh časih tudi manifestacija naše kulturne in politične povezanosti. Predprodaja vstopnic pri blagajni Kina-Union.
Nastopno predavanje g. priv. docenta Inž. Cirila Rekarja pod naslovom: Dosedanji tn bodoči razvoj železarstva v Jugoslaviji, se vrli v torek, 5. novembra ob 17 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vsi, ki se za aktualno predavanje našega priznanega železarja zanimajo, eo vljudno vabljeni.
Slovensko čebelarsko društvo pro« one čebelarje, ki so naročili sladkor pred 11. oktobrom, da ga prevzamejo v Društveni čebelami v Ljubljani.
Pevski zbor Glasbene Matice. Radi koncerta vaja izjemoma v ponedeljek ob 18.20 ženski, ob 20 moški.
Cecilijino dtrušlvo za ljubljansko škofijo bo
imelo svoj občni zbor v torek. 5. novembra. Ob 10 bo slovesna sv. maša v stolnici; po sv. maši pa občni zbor v škofijski dvorani v 2- nadstropju.
Gledališče
Drama. — Začetek ob 20:
Ponedeljek, 4. novembra: Zaprto.
Torek, 5. novembra: »Skrivalnice.« Red Torek. Sreda, 6. novembra: »Kovarstvo in ljubezen.« Red Sreda.
Četrtek, 7. novembra: »Cigani.« Premiera. Premierski abonma.
Petek, 8. novembra: Zaprto.
Sobota, 9. novembra: »Lepa Vida.« Krstna predstava. Red. Premierski.
Red Torek bo imel v toreik uprizoritev češke veseloigre »Skrivalnice« v običajni zasedbi in režiji prof. Šesta.
Opera, — Začetek ob 20:
Ponedeljek, 4. novembra: »Figarova avatba.« Red A. Torek, 5. novembra: Zaprto.
Sreda, 6. novembra: »Fidelio.« Red B.
Četrtek, 7. novembra: »Figarova svetba«. Red Ce-trtek,	_
Petek, 8. novembra ob 15: Baletna prireditev. Izven. Ljudska predstava.
Sobota, dne 9. novembra: »Grof Luksemburški.« Izven. Znižane cene od 30 din navzgor.
Abonente reda A opoarjamo, da bodo imeli v operi dreari predstavo Mozartove opere »Figerova svetba« •*
Radio
nat »,-ft »ES
Program radio L|obl)ana
Ponedeljek, i. nov.: 7 Jutranji pozdrav— 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — »12 Solistične lahke točke (plošče) — 12,30 Poročila in objavo — 13 Na,povedi — 13.02 Opold. koncert Rad. ork. — 14 Poročila — 18 Duševno zdravstvo (dr. Ant. Brecelj) — 18.20 Citraši igrajo (plošče) — 18.40 Mesečni slov. pregled (prof. tr. Vodnik) --19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. ara — 19.50 Hudomušnosti (Fr. Lipah) — 20 Pevski(koncert: Ado Darian in Rad. ork. — 21.30 Plošče 22 Napovedi in poročila — 22.15 Kvartet Dihal (flavta, klarinet, rog in fagot).
Jugoslavija: Nemčija 2:0 (1:0)
Jugoslovanska enajsterica je letos že drugič premagala Nemce in po lanski zmagi nad Angleži ponovno dokazala, da so najodličnejši nogometni igralci v Evropa dcma pri nas — Slovenski nogometni naraščaj je danes sredi Zagreba prepričal gledalce, da je boljši od hrvaškega
Zagreb, 3. novembra.
Nazadnje je prišel znameniti datum drugega našega letošnjega nogometnega srečanja z Nemčijo.
Že tedne je vladalo za to veliko tekmo med Nemčijo in Jugoslavijo izredno zanimanje, zlasti zadnji čas pa je napetost narastla do viška. Tisoči obiskovalcev so prihajali od vse povsod, nekaj sto iz Slovenije. Danes dopoldne na zagrebških ulicah
ni bilo slišati drugega kot pogovore o popoldanskem boju. Vse mesto je oživelo v vročični razburjenosti. Lepo vreme se je še povrhu obetalo ter se tudi napravilo. In tako so športniki v trumah, še preden je odzvonilo poldne, hiteli na igrišče Concordie, kjer naj se odigra znameniti boj. Zlasti zgodnji so bili seveda Slovenci, kajti njih je najbolj zanimalo, kako se bodo obnesli v boju z najmlaišimi hrvaškimi najmlajši naši slovenski juniorski reprezentanti.
Slovenija (jun.): Hrvaška (jun.) 3:2 (2:0)
Točno ob pol 1 popoldne sta se sodniku Ma-tančiču predstavili moštvi slovenskih in hrvatskih juniorjev v naslednjih postavah:
Hrvatje: Marčič, Lovrič, Djukič, Rafa-neli, Čajkovskij, Ljnštica, Rosandič, Batinič, ReiS. Peštaj, Taflidžič.
Slovenci: Plaznik, Rupar, Tomažič, Per-hnrič, Welle, Sedej, Kroupa, Smole, Vovk, Po-cajt, Štalekar.
Enajstorici obeh reprezentanc sta bili sestavljeni iz igralcev petih klubov.
Prvi napad so izvedli Hrvatje, toda ljubljanska obramba je takoj odločno posegla vmes in Vovk je oddal Štalekarju, Djukič pa je spet vrnil žogo v polje. Sledilo je večje število lepih akcij obeh napadov. Pametnemu in tehnično odličnemu delu ljubljanskega napada je dajalo občinstvo živahno priznanje. Kljub nekaj prav dobrim šansam pa do 19 minute ni hotelo biti gola. Tedaj pa je prišla žoga k Pocajtu, ki jo je strmo prednožil Štalekarju, ta pa je g strelom v mrežo postavil razmerji 1:0 za Slovenijo. Hrvatje so nato izvedli dva, tri napade, ki pa niso rodili uspeha. V 32 minuti je Kroupa s plasirano žogo povišal na 2:0.
V drugem polčasu so Slovenci začeli spet z ostrimi napadi. Zgodilo pa se je kljub temu v četrti minuti nekaj, kar se prav rado dogaja: sredi najhujših slovenskih napadov je padel gol za Hrvate. Rosandič je ostro streljal v naša vrata in znižal razmerje na 2:1. Toda naši borbeni fantje se niso dali ugnati v kozji rog. 2e v 8 minuti je Smole po krasnem ostrem strelu zvišal razliko na 8:1. Štiri minute nato, v 12 minuti je Batinič prodrl in znižal na 3:2 ter s tem postavil končno razmerje.
Obojestranski napori niso prinesli več nobene spremembe. Slovenski juniorji so danes sredi Zagreba dokazali, da so boljši od hrvaških. Izgovor, da je bilo hrvaško moštvo sestavljeno iz igralcev, ki so Člani petih klubov, ne velja, ker je bilo slovensko moštvo sestavljeno prav tako iz Članov petih klubov. Današnja zmaga je zlat datum v sicer neveseli kroniki slovenskega nogometa.
Hrvatje so imeli najboljše ljudi v obeh krilcih, srednjem krilcu, levi zvezi in srednjem napadalcu; Slovenci pa v vsej ožji obrambi in v Welleju, Vovku, Smoletu in levi strani napada. Setnik Matančič se je trudil, da bi bil objektiven. ,, Po tem, za nas tako ponosnem boju, se ja pričela glavna velika tekma, v kateri je jugoslovanska enajstorica premagala letos že drugič Nemce ter dokazala, da je trenutno nnil'''’;ri nogomet v Evropi doma pri nas.
Da se ne pozabi!
Še prej pa moramo omeniti nekaj drugega. Organizatorji tekme, HSS, so mislili na vse druge poročevalce, samo na slovenske ne. Tam na tribuni so bili pripeti napisi za hrvatske in bel-graiske časnikarje, za slovenske pa .ni bilo nič. Naš posebni poročevalec je moral tekmo prestati v obupni gneči na igrišču kljub temu, da se je prerekal in diskutiral z vsemi mogočimi funkcijonarji, Farkašem, Čuvajem, Kovačičem in drugimi. Eden ga je napotil k Ponciju, drugi k Pilatu. Slovenski nogometni sodniki skoraj da sploh ne bi bili mogli priti na igrišče, tako so zanje poskrbeli gospodje, ki na vse mislijo. V Belgradu se to ne bi moglo zgoditi, v Ljubljani pa še celo ne. Prav v Zagrebu so zmerom takšne homatije, opletacije in zanikrnostj. Upajmo, da je bilo topot zadnjič, seveda upajmo.
Ob pol 3 popoldne sta na igrišče, okoli katerega se je nabralo kakšnih 18.000 do 20.000 gledalcev, prikorakali obe moštvi in sta pozdravili občinstvo in navzočne odličnike. Na tribuni so bili visoki nemški funkcijonarji ter številni jugoslovanski civilni in vojaški dostojanstveniki. Godba je zaigrala najprej nemško, potem pa jugoslovansko himno in začel se je veliki boj.
Veliki boi med Jugoslavijo in Nemčijo
Nemci so nastopili v naslednji postavi: Klodt, Janes, Streitl, Kupfer, Rohde, Kitzinger, Lehner, \Valter, Conen, Fiederer, Arldt.
Jugoslavija je zaupala zastavo naslednji enajstorici: Glaser, Brozovič, Dubac, Djanič, Jazbinšek, Lechner, Cimermančič, Valjarevič, Božovič, Vujadinovič, Matekalo. — Sodnik Italijan Scarpi je dal znamenje za začetek.
Prvi prodor je izvedla Jugoslavija, Božovič pa ie podal žogo Janesu, ki jo je vrnil Rohde-ju. Sledil je silovit nemški napad. Žoga je šla od noge na nogo. Dolgi prenosi so neprenehoma ogrožali Glaser ja. Naša obramba ie morala delati s polno paro. Že kar od kraja se je pokazalo, kako sijajno so Nemci vigrani, kako mojstrsko obvladajo žogo i/i kako dobro so založeni z rafiniranimi triki. Videlo se je tudi, kako natančno so naučeni posamezni igralci, kam se je treba postaviti v tem. kam v onem položaju. Nastajale so najbolj čudovite rochade med srednjim napadalcem in krili ali zvezama v tej nagli, okretni in nevarni igri, ki je za nekaj časa zbegala ne samo našo krilsko vrsto, pač pa tudi napad. V 4., 7. in 8. minuti je bilo pred našimi vrati kar zapovrstjo močno kritično. Toda obramba ie že takoj v začetku opravila svojo nalogo neprekosljivo. Že v 12. minuti je Vujadinovič lepo podal Božoviču. la pa je poslal žogo v aut. V 15. minuti je spet prišel do strela, toda Streitl je spet posegel vmes. Naš napad je igral nato dobrih deset minut raztrgano, m kar je bilo najbolj čudno, niti notranji trio se ni mogel znajti, ko so vendar vsi trije igralci stalni trio Belgr. šport, kluba. Do 25. minute
je nemški stroj delal brezhibno, naše občinstvo je že postalo nervozno in se je začelo po malem jezili nad raztrgano igro jugoslovanske enajstorice. V tej minuti pa je duhovita kombinacija med Vujadinovičem, Valjarevičem in Božovičem izredno ogrozila Klodta. Le Jane-sovi izredni prisebnosti se morajo Nemci zahvaliti, da ni bilo gola. Glasno ploskanje se je razleglo po igrišču. Občinstvo je začelo vneteje bodrili mlade Jugoslovane. Pozabilo je celo zafrkavati Matekala, ki je bil do tega časa nemogoč, ker je delal naravnost začetniške napake.
V 34. minuti je prav ta slabi Matekalo, ki se je potem stalno boljšal do konca igre, idealno prinesel Božoviču. Nastala je huda
fneča, ki jo je ra/vozljal nenadkriljivi srednji rilec Nemcev Rohde Jugoslovani so postajali vedno boljši. Moštvo je začelo dobivati zaupanje, ker je naša obramba vse nevarnosti ugonobila z angleško hladnokrvnostjo in natančnostjo. Izstopati je začel po malem Jazbinšek, ki ga prej skoraj ni bilo videti. Kril-ska vrsta, kjer je delno ustrezal samo Lechner, se je uredila, napad se je povezal, niz
imenitnih in duhovitih kombinacij je stalno ustvarjal nevarnosti pred nemškim golom. Proti preciznemu nemškemu stroju, ki je funkcioniral, kar se tiče skupne igre, brezhibno, vprav genialno, se je postopno začela uveljavljati večja domiselnost Jugoslovanov in njihova razvitejša spontanost ter izvirnost akcije. Pri tej igri so nekateri naši servirali občinstvu nekaj domislic, ki niso bile brez ljubeznivega, posrečenega humorja. In ta slog je po malem do kraja igre vedno čvrsteje dajal znamenje vsem dogodkom na terenu. Proti trdoživosti in matematično natančni shematič-nosti je lahkotnejši slog čedalje bolj uspeval ter v naši enajstorici vedno močneje ustvarjal razpoloženje za igro in samozavest. Končno je padel prvi plot. V 43. minuti je Cimermančič idealno podal Božoviču, ki je z veliko prisebnostjo neubranljivo in iz težavnega položaja zabil prvi gol:
1:0 za Jugoslavijo!
Ogromno navdušenje je zavladalo. Vzklikanja in ploskanja ni hotelo biti ue konca ne kraja.
Za drugi polčas je značilno, da so cele tri četrtine igre pripadale Jugoslaviji, ki je postajala čedalje intenzivnejša. Vmes je seveda nastopil kak trenutek, ki je slehernega gledalca navdal s tesnobo. Nevarni so bili od časa do časa Walterjevi, Arldtovi in Lehnerjevi prodori ter njihovi mojstrski, često zvito oddani streli, vendar je obramba vse ugonobila. Obilno je seveda pri tem pomagala tudi naša kril-ska vrsta. V 17. minuti ie Božovič čisto nenadno lepo prodrl, oddal Cimermančiču, ta pa je z glavo krasno postavil končni rezultat
Sestanek delegatov slov., hrv. in srbske drsalne zveze
Ljubljana, 3. novembra.
Danes dopoldne je bil v klubski sobi SK Ilirije nad kavarno Evropo sestanek delegatov Slovenske drsalne zveze, Hrvatskog klizačkog save-za in Srpskog klizačkog saiveza. Prav za prav bi morail biti to ustanovni občni zbor Klizačkog sa-veza kraljevine Jugoslavije. Ta ustanovni občni zbor pa ni mogel opraviti svoje delo, ker je imel zagrebški delegat g. Artur Prstec le omejeno pooblastilo. Prisotni delegati Slovenske drsalne zveze, Hrvatskog klizačkog saveza in Srpskog klizačkog saveza so zaradi tega razpravljali o ureditvi vrhovne inštance jugoslovanskega drsalnega športa zaenkrat še Reuradno in so sprejeli naslednji sporazum:
Besedilo sporazuma, ki je bil dosežen med delegati, Slovenske drsalne zveze (inž. Stanko Bloudek, Viktor Vodišek in Evgen Betteto), Hrvatskog klizačkog saveza (Artur Prstec) in Srpskog klizačkog saveza (Sava Grujič in Boža Milič), je naslednje:
1. Zastopniki posameznih narodnih drsalnih zvez soglašajo, da se likvidira Vrhovni klizački sa-vez, ustanovljen lani v Zagrebu, in da se skliče izredni občni zbor, ki se mora sklicati v roku 14 dni, najkasneje pa do 16. novembra 1940.
2. Celotni arhiv in eventuelna imovina bivšega Jugoslovanskega klizačkega saveza oziroma Vrhovnog klizačkog saveza, se mora predati takoj po likvidaciji novo osnovanemu Klizačkemu savezu kraljevine Jugoslavije. Arhiv in pečat je treba predati takoj, ostalo imovino pa v doku 14 dni.
a Zastopniki posameznih zvez soglašajo, da
Srpski klizački savez skliče v Belgradu ustanovni občni zbor Klizačkog saveza kraljevine Jugoslavije na dan 17. novembra 1940.
4. Posamezne narodne zveze bodo poslale na ta občni zbor delegate s poverilnico. Vsaka narodna drsalna zveza ima po en glas, tako da znaša razmerje 1:1.
5. Na tem ustanovnem občnem zboru bodo izglasovana pravila, ki so bila sprejeta na današnjem sestanku.
Soglasje pa ni bilo doseženo glede sedeža Klizačkog saveza kraljevine Jugoslavije. Predlagan je bil turnus, po katerem naj bi bil sedež te zveze dve leti v Ljubljani, dve leti v Zagrebu, dve leti pa v Belgradu. Glede vrstnega reda zastopniki tozadevnega sklepa niso sprejeli in bo to določeno na stanovnem občnem zboru v Belgradu.
K temu uradnemu poročilu delegatov posameznih drsalnih zvez pripomnimo le toliko, da se nam zdi več kot neumno, da bi se sedež drsalne zveze kraljevine Jugoslavije iz leta v leto menjal in bi bil nekaj časa v Ljubljani, nato v Zagrebu in končno v Belgradu. Tak način organizacije nima prave kontinuitete in zaradi tega tudi ne bo mogel nikdar uspešno delati. Skoda, da navzoči delegati niso pogruntali najnaravnejše in najpreprostejše rešitve. Sedež drsalne zveze spada absolutno v Ljubljano, ki je tako po višini razvoja drsalnega športa in po klimatičnih razmerah zato najbolj poklicana. Ugotavljamo pa, da so zlasti slovenski delegati na tem sestanku pokazali mnogo pomirljivosti in smisel za konstruktivno delo v tej športni panogi.
2:0!!
Tako naša kakor nemška reprezentanca sta nato imeli še lep kup prilike, da bi gornji rezultat spremenili, vendar se jima to ni hotelo posrečili. Zadnjih dvajset minut so se naši spravili skoraj vsi nazaj, Nemci pa so napadali. Vendar so Jugoslovani še v 44. minuti nevarno prodrli in če ne bi bilo Streitla, bi Klodt moral še v tretjič oobrati žogo iz mreže.
Pri Nemcih je bila odlična obramba, kril-ska vrsta s sijajnim Rohdejem ter Walterjem in Arldtom v napadu. Jugoslavija je pa imela najboljše moči v Vujadinoviču, Jazbinšku_ in Lechnerju, ki je bil z Glaserjem in Rohdejem v istem posebnem razredu, ter tudi v Božoviču. — Tekmo je ‘odil dobro Scarpi iz Benetk.
Ta naš veliki uspeh je razen zmage nafl Anglijo brez dvoma naš dozdaj največji nogometni uspeh.
SK Celje : SK Olimp 3:2 (2:1)
Celje, 3. novembra.
Na Olimpu bi 'e morala danes odigrati tekma med &K Jugoslavijo in SK Atletiki Ker pa moštvo Atletikov ni prišlo, se je tekma odločila v korist SK Jugoslavije 3 :0. Drugo tekmo sta na Olimpovem igrišču odigrali moštvi SK Celja : SK Olimp 3.2 (2 : t). Tekmo je gledalo okrog 300 ljudi.
Dopoldne bi se morala odigrati ‘nniorska tekma med Jugoslavijo in SK Celjem. Ker pa moštva SK Celja ni bilo, ie bil odločen rezultat 3 : 0 v korist juniorjev 3K Jugoslavije.
Nekaj za smučarje!
Naša zimskošportna zveza je sprejela vabilo za udeležbo na svetovnem prvenstvu v Gortini d’Ampezzo in za nastop na tekmovanju v Nemčiji v okviru športnega tedna v Ga-Pa. Naša zimskošportna zveza pa na vabilo še ni odgovorila in se za udeležbo nikakor ne more odločiti, dokler nima zagotovljenih sredstev za trening in za stroške moštva, ki bi nastopilo v tujini. Te tekme bodo v dneh 1. do 9. februarja 1941. Spored obsega po vrstnem redu najprej smuk za moške in ženske, potem štafetni tek, nato slalom za moške in ženske, tek na 18 km, smučarske skoke za klasično kombinacijo, posebne vojaške smučarske tekme, smučarski maraton na 50 km in pa velike skakalne tekme na novo zgrajeni skakalnici. Doslej so se za svetovno prvenstvo prijavili že Švicarji, Norvežani, Švedi in Finci, torej pet najmočnejših držav v smučanju.
Delo v naših organizacijah je povsod že v teku. Po izvedeni reorganizaciji na tri samostojne narodne zveze deluje vsaka teh povsem samostojno, edino v zadevah zastopanja na zunaj, v skupnih zadevah in v državnem prvenstvu je ohranjena kompetenca državne zveze. V vseh zvezah se pripravljajo načrti za zimsko sezono, prilago-dujejo se novim nalogam in sestavljajo programe tekem.
Slovenska zimsko-športna zveza posluje na Jesenicah ter je na delu, da organizira s svojimi tremi podzvezami živahno športno sezono v Slo-veniji. Vse tri podzveze prav tako poslujejo m pripravljajo programe tekem in tečajev.
Državno prvenstvo bo izvedeno v naslednjem redu:
1. v štafeti 4X10 km 19. januarja;
2. v skokih in norveški kombinaciji 25. m 26. januarja;
3. v vztrajnostnem teku na 30 km 16. febr.;
4. v alpski kombinaciji 15. in 16. marca;
5. v mladinskem tekmovanju 1. in 2. febr.
Obenem je razpisan prevzem v izvedbo »Triglavski dane za 20. aprila.
Glede tečajev za državno reprezentanco je zveza brez moči, ker nima sredstev, a v ministrstvu ni rešitve za izplačilo podpor. Ni mogoče zahtevati od naših tekmovalcev v mednarodnih tekmovanjih odličnih uspehov; vemo, da je pričela italijanska državna reprezentanca s treningom 25. septembra, mi pa niti ne vemo, kako in kaj bo z nami v sezoni.
Slovenci in reorganizacija športa v državi
Politični sporazum med Hrvati in Srbi v avgustu leta 1939 je imel namreč velikanski vpliv na razvoj vsega športnega življenja v letošnjem letu. Ta politični sporazum je v svoji osnovi predvideval tudi vso prosvetno in telesno vzgojno samoupravo. S tem pristavkom pa je bil postavljen povsem nov temelj razvoju športa za bodočnost v Jugoslaviji. To novo načelo je bilo načelo narodnosti. Zaradi tega načela je bilo treba povsem na novo organizirati šport v Jugoslaviji. Organizacija športa v Jugoslaviji je bila pred tem datumom popolnoma centralistična. V glavnem so bile vse športne zveze osredotočene v Zagrebu, nekaj športnih zvez pa je imelo svoj sedež tudi v Belgradu, ena pa v Ljubljani, športna rivaliteta Zagreba in Belgrada je bila tako velika, kakor politična. Preosnova jugoslovanskega športa na temelju narodnosti pa ni bila tako enostavna, kakor bi se zdelo na prvi pogled. V teku letošnjega leta se je pokazalo, da preosnova našega športa zaradi nasprotja med Zagrebom in Belgradom ne bo tako lahko izvedljiva. Se prav posebno zato, ker so začeli športniki reševati vprašanja, ki jih niso znali rešiti niti politiki. Oba športna centra v državi ata bila močno nepopustljiva. Zaradi teh nasprotij, ki so v glavnem bolj političnega^ značaja, kakor pa športnega, je prišlo do trenj, ki so v letošnjem letu močno škodovala boljšemu napredku športa v Jugoslaviji. Prišli bi predaleč, če bi hoteli naštevati podrobnosti sporov med Zagrebom in Belgradom. Bilo je toliko brezglavih neumnosti, da si jih čez nekaj let ne bo mogel nobeden pametno razložiti. Jedro vsega spora je v tem, da hoče Zagreb zadržati večino vrhovnih športnih zvez v svojih rokah, dočim smatrajo v Belgradu, da imajo oni več pravice za nadzor posameznih športnih panog. Teoretično bi bilo narodnostno načelo kmalu rešljivo. Treba bi bilo le postaviti razmerje 1:1:1 za Ljubljano, Zagreb in Belgrad. S tem bi Slovenci mnogo pridobili, nekaj koristi bi imel tudi Belgrad, Zagrebčani bi pa mnogo izgubili. To pa seveda ne bi bilo všeč niti Zagrebu niti Berlgradu. Težava Čiste izvedbe narodnostnega načela pa je tudi v tein, da Slovenci, Hrvati in Srbi številčno nismo enaki in niti vse športne panoge pri Slovencih, Hrvatih in Srbih niso enako močno razvite. Kot najbolj značilen dokaz za to razliko naj navedemo n. pr. zimski šport in nogomet. V nekaterih panogah smo Slovenci, dasi številčno najšibkejši daleč pred Hrvati in Srbi, v drugih panbgah smo Hrvatom in Srbom enakovredni, do-
čim zopet drugje zaostajamo za njimi. Številčna razlika in pa višina posameznih športnih panog pri Slovencih, Hrvatih in Srbih pa je bil najpri-pravnejši kamen spotike za spore, ki smo jih opazovali vse leto. Vendar je bil spor zaradi teh razlik le navidezen, resnična borba je šla le za športno-politični prestiž Zagreba in Belgrada. Ce bi šlo za resnične športne koristi in za napredek celotnega jugoslovanskega športa, bi bili ti spori že zdavnaj izglajeni in nova preosnova organizacije jugoslovanskega športa že zdavnaj izvedena.
Na prvi pogled morda preseneča, da ob tej preosnovi organizacije jugoslovanskega športa ves čas govorimo le o sporu Zagreba in Belgrada, dasi je določeno postavljeno načelo narodnosti. 0 stališču slovenskih športnikov ne govorimo, tako kakor da bi se to nas sploh ne tikalo. Skušali boj110 tudi to pojasniti. Slovenski športniki so načelno preosnovo organizacije jugoslovanskega športa sprejeli t radostjo. Slovenci smo s tem samo pridobili. Končno bomo Slovenci mogli organizirati in voditi slovenski šport tako, kakor to mi sami smatramo za najpametnejše. Z nam lastno pridnostjo in vestnostjo bomo znali organizirati sistematično in pravilno naš šport, če nastopamo samostojno v Važnejših panogah javnega življenja, bomo tem lažje to storili v športu. Prav nič se nam ni treba bati, da bi zaradi tega zaostali za Hrvati in Srbi. Nasprotno, še napredovali bomo. Dvajsetletno delo v slovenskem športu nam je zato najboljši dokaz. V borbi za športno-politični prestiž Zagreba in Belgrada pa smo Slovenci igrali kaj klavrno vlogo. Nekaj časa smo vlekli z Zagrebom, potem smo pa mislili, da je spet pametnejše potegniti z Belgradom. Več kot dvajsetletna izkušnja nas bi morala izučiti, da nimamo mnogo pričakovati od Zagreba, še manj pa od Belgrada. Kadar nas je rabil eden ali drugi, sino mu prišli prav, kadar pa smo sami pričakovali pomoči, je nismo dobili. Tega se naši športni voditelji niso zavedali in zato tudi niso nastopali samostojno tako, kakor bi lahko. To kaže našo veliko kratkovidnost. Čemu moramo biti vedno v športu samo bolj ali manj močen privesek Zagrebu ali Belgradu. S svojimi uspehi, ki so jih slovenski športniki pokazali na športnih bojiščih, bi morali naši športni voditelji nastopati drugače in bolj samostojno kakor so. Zaenkrat še ni ničesar zamujenega. Še daleč smo od tega, da bi bila izvedena pravilna preosnova jugoslovanskega športa. Nasprotno! Strasti so na obeh straneh tako razpa-
ljene, da bo minilo precej časa, predno bodo pomirjene. Letošnji spori pa so tudi pokazali, da bo treba preosnovo organizacije posameznih športnih panog v Jugoslaviji urediti enotno in c večjo avtoriteto, ne pa morda samo po posameznih športnih panogah. Zaradi prenaglega, premalo tehtnega in premalo strpnega preosnovi jen ja organizacije športa v državi se je začelo podirati se to, kar je bilo z muko dosedaj ustvarjenega CcIo kopic« vrhovnih športnih zvez ne priznavajo ali Srbi ali Hrvati ali pa Slovenci. Nastala je pra>a zmeda tudi ▼ reprezentanci našega športa napram inozemstvu. Sedaj si lasti to pravico Zagreb in obsoja zaradi nediscipline Belgrad, sedaj je spet obratno. Zmeda je tolikšna, da ne najdejo prave rešitve niti oni, ki so vso reč tako daleč zavozili. Stanje je postalo nevzdržno.
Rešitev zgoraj omenjenih vprašanj je nujno silila tako Slovence, kakor Hrvate in Srbe k ustanovitvi vrhovnega športnega foruma, ki naj bi budno pazil in nadzoroval posamezne športne panoge. Hrvati so bili z ustanovitvijo tega vrhovnega športnega foruma prvi. Ustanovili so svojo Hrvat-sko športno slogo, sledili so Srbi s svojim Savezom srpskih sportskih saveza, nato pa še Slovenci s svojo Slovensko športno zvezo. Te tri vrhovne predstavnice športa Slovencev, Hrvatov in Stdo bodo morale dokončno urediti odnose P?3tLm®.z . športnih panog, ki se goje v naši državi, vr -zadevni sestanki vseh treh predstavnic so	•
Zima bo dovolj dolga, da bodo z 4??%nvpJn razumevanjem ti športni predstavniki Slovencev, Hrvatov in Srbov uredili odnose tako, d 0 prav.
Smatramo pa, da morajo	n °d>telji
voditi samostojno in pametno pohtikp. Opažamo, da je načelo narodnosti, po katerem naj se urejajo športni odnosi Slovencev, Hrvatov in Srbov samo primerna pretveza za Srbe, da oni s pomočjo Slovencev po načelu narodnosti m enakopravnosti prisilijo Hrvate, da bi oni klonili. Kadar pa gre za načelo narodnosti in enakopravnosti pri raz-deljevanju podpor slovenskim, hrvatskim in srbskim športnikom, potem lahko spoznamo, koliko je načelo narodnosti in enakopravnosti vredno v resnici. Odkrito priznavamo, da so bojimo, da nas bodo srbski športni voditelji v bodoče še bolj opetnajstili, kakor so nas doslej hrvaški. Izkušnje so slabe. Belgrad je daleč, a Bog visoko. Aktivni slovenski športniki so v teh dvajsetih letih dali toliko jugoslovanskemu športu, da smemo Slovenci brez domišljavosti zahtevati, da se nas drugače upošteva. Naloga naših športnih voditeljev je, da imajo to dejstvo vedno pred očmi in da se tudi po tem ravnajo, kadar se razpravlja o preosnovi posameznih športnih panog.
Za Jugoslovansko tiskarn« v Ljubljani: Jo*e Kramar« ~ Izdajatelj: ini. Jože Sodja ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vračamo ~ »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik i ob 1 V ponedeljkih je jntranjik ~ Mesečna naročnina je 14 din, ia inozemstvo 25 din ~ Samo ponedeljskl »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev, po letno 26 dinarjev, eeloletno 60 di	J
ItauUtMAC*' gm!<-rhtrr »Hn «011 U*rara: Kopitarjeva ulica «, Ljubljana ~ Telefon 40-01 do 40-05 ~ Podružnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbo