Leto XXIV., št. 97
„pr.ivniirvoi LtuOliana, fnconljer» alia 5 Tciefoc «t W-2Z. H'23. »>-24_
jueiut ÄlJeie» » i^jatiacut reicntlite*» altea > - leletot. te H-25. 51-26
»>od]uicK3 'sovi -Tfcsio- I. fuhitatuks cesta 43 u*. i Ci« .-..ijstop«trt n »tia» fc Ifalii» «r ioo^anm Un ». A, Ml?/.m_
tiačuiu ju LlubltaocjM. («nfcrs nrarr P?1 POSB» čciovaec. «avodr? ite I?, 749. e> osale tra je foliji >;r*izio -.non ^oj- Pni Hc 11-3118
Postgebühf bax bezahlt
Ljubljana, petek 28. aprila 1944.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
(Jrednifttvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica it 6. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
tische Durchbruchsversuche am sir find nordlich Jassy gescheitert
Hohe Verloste des Feindes — V erhebliche Angriffe der Sowjets im Raum von Sewastopol — 49 Terrorbomber über Reichsgebiet
abgeschossen
Aus dem Führerhauptquartier, 27. April. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Im liaum von Sewastopol führten die Sow jets auch gestern nur vergebliche örtliche Angriffe.
Eine Sciilachtfliegergruppe unter Führung des Majors Frank vernichtete in der Zeit vom 12. bis 26. April über der Krim in Luftkiimpfen 106 feindliche Flugzeuge und zerstörte 28 weitere am Boden.
Am unteren Dnjestr setzten die Bolschewisten ihre Angriffe fort. Alle Durch-ruchsversnche wurden unter hohen Ver-•lsten für den Feinu zerschlagen. Verbände der Luftwaffe griffen wirksam in diese Kämpfe ein.
Nördlich Jassy traten die Sowjets mit starken Kräften zum Angriff an. Sie scheiterten am zähen Widerstand der ( rutschen und rumänischen Truppen. Ört-che Einbrüche wurden abgeriegelt. In fiesem Kampfraum hat sich am 25. April in Sturmgeschützverband der Panzergrenadier di vision Grossdeutschland unter Führung von Oberleutnant Diddens besonders ausgezeichnet.
Im Landekopf von Nettnno führten ört-' -r-he eigene Angriffe zu Stelüungsverbesse-ningen. Feindliche Gegenstösse blieben tue Erfolg. Von der Südfront wird nur iderseltige Stosstrupptätigkeit gemeldet. In der Nacht zum 25. Apri! kam es im e gebiet nördlich Elba zu wiederholten harten Gefechten zwischen leichten See-.v Tatkräften und feindlichen Zerstörern, .•Schnellbooten und Jagdbombern. Hierbei
wurden drei feindliche Schnellboote versenkt, zwei davon durch Kampffähren der Kriegsmarine. Zwei feindliche Flugzeuge wurden zum Absturz gebracht.
Die Insel Mljet im Adriatischen Meer wurde nach harten Kämpfen von komunist isehen Banden gesäubert.
Nordamerikanische Bomber flogen gestern in den Baum von Braunschweig ein und warfen aus einer geschlossenen Wolkendecke planlos Bomben, die nur geringe Schäden anrichteten. Trotz schwieriger Abwehrbedingungen wurden 8 feindliche Flugzeuge zum Absturz gebracht.
In der vergangenen Nacht drangen einzelne feindliche Flugzeuge in den mittel-und norddeutschen Raum ein. Britische Bomberverbände führten Terrorangriffe gegen Orte im Ruhrgebiet und in Südwestdeutschland. Es entstanden zum Teil erhebliche Schäden, vor allem in Essen und Schweinfurt. Die Bevölkerung hatte Verluste. Luftstreitkräfte vernichteten 41 viermotorige Terrorbomber.
In der Nacht zum 26. April stiessen deutsche Torpedoboote westlich des Golfes von St. Malo auf einen Verband britischer Kreuzer und Zerstörer. In hartem Kampf wurden den feindlichen Einheiten schwere Beschädigungen durch Torpedo- und Ar-tillerietreffer zugefügt. Ein eigenes Torpedoboot ging verloren.	,
Schwere deutsche Kampffliegerverbände j setzten in der vergangenen Nacht die Angriffe gegen Schiffsansammlungen an der englischen Südküste mit guter Wirkung fort.
Odmevi Ffihrer|evega sestanka z Ducejem
Kim, 27. apr. Stefani priobčuje izčrpno ■crocilo o obisku Duceja po sestanKU s Lihrerjem pri italijanskih četah, poslanih izvežban je v Nemčijo. Iz poročila je azvidno navdušenje, s katerim so itali-■ nski častniki in vojaki pozdravili Duceja n ; m izražali svojo neomajno zvestobo. Po pregledu čet je imel Duce nagovor, katerem je poudaril, da so italijanski vo-aki prišli v zavezniško Nemčijo, ki je < anes v petem vojnem letu bolj kakor kda i koli prej odločena za največje žrtve. M> žje in žene delajo v Nemčiji neprekinjeno, dočim izvršujejo nemški vojaki na -■seh bojiščih dela edinstvenega junaštva in &o sì s tem pridobili občudovanje vsega s reta. Italijanski častniki in vojaki so -rišli v Nemčijo, da dobijo izobrazbo po jmodernejših vojaških metodah, da ■znajo najmodernejšo nemško orožje, -ojrtanejo vojaki v najboljšem smislu be-e in zmožni odstraniti sramoto izdajstva, ki bremeni na italijanskem narodu. To sramoto utegne odstraniti zgolj najhuj-boj proti sovražniku, ki je vdrl v Ita-i io:
■■ Na vežbaEščih v Nemčiji bodo sedaj,« e izjavil Duce ob koncu, »položeni trdni nclii na novo vojsko italijanske socialne . publike. Italijanski častniki in vojaki teh ; v.-rišč imajo prednost, da so sodelovali un tei obnovi in se udeležili boja na bo-iiču. Domovina računa na vas v trdni go-
tovosti, da ji boste nekega dne prinesli zmago.«
Te besede se bile .sprejete z vihnrnim navdušenjem. Od vseh strani je odmeval klic: »Naj živi Duce, ml hočemo, Duce, v Nettuno!« Duce si je potlej ogledal posamezne oddelke taborišča. Povsod, kjer se je prikazal, so vreli italijanski vojaki sku-kaj, obdajali Duceja in mu vedno znova izražali svojo ljubezen in spoštovanje.
Milan, 26. apr. Sestanek Duceja s Füh-rerjem predstavlja še nadalje glavni predmet Italijanskega tiska. Listi poudarjajo v svojih velikih naslovih duha starega prijateljstva, v čigar znamenju je bil sestanek »Corriere della Sera« piše, da je sestanek obeh državnih vodij spravil Italijo nazaj v čas njenega najboljšega sodelovanja z Nemčijo in da je sedaj senca monar-hističnega izdajstva le še nekak slab sen, čeprav bo pot, ki jo bo Italija morala prehoditi skupno s svojim velikim zaveznikom do končne zmage, se strma in krvava. »La Republica Fascista« označuje sestanek kot izredno važen dogodek, ki je sankcijoniral nadaljevanje evropske politike obeh državnikov ter solidarnost obeh narodov pred tuiimi napadalci. Izgledalo je, da bo kriza, ki je nastala 25. julija, negativno vplivala na odnose med Nemčijo in Italijo, sestanek Duceja in Führerja pa je zepet v polni meri potrdil staro tradicionalno prijateljstvo.
Bsp v južni Italiji
Berlin, 27. apr. Na južno-itafijans&em rrjišču je bilo v torek ponovno živahno • ojestransko delovanje izvidniških čet in "opništva. Pri Massa Albanese je prodrl r.mški udarniški oddelek v sovražnikove ■ rte, prizadel nasprotniku občutne izgube in se vrnil s številnimi ujetniki. Južno od Cassina so uničili nemški padalski lovci v Mižini kolodvora sovražnikov oklopnik. Tudi severno od Orsogne so imeli nemški udarniški oddelki uspehe. V silovitem sovražnikovem obrambnem ognju so se prebili do neke hiše, ki je bila izgrajena v oporišče, ter jo s pesadko vred pognali v zrak.
Na nettunskem predmostju je na obeh st: neh naraslo delovanje izvidniških in udarniških oddelkov. Po močnem topniškem ognju je sovražnik v jutranjih urah 25 aprila izvedel močan, z oklopniki podprt sunek na področju Colli del Pozzo. Nemški grenadirji so odbili z velikimi izgubami za nasprotnika ta napad in uniči1! en oklopnik. Neki drug močen napad f oti nagim str?žnim postojankam je propadel že v nemškem zapornem ognju.
Tudf očiščenje vdora v oporišče na severni konici gezda pri Vallizelle Grandi, ki ga je sovražnik dosegel 24. aprila, je dovedlo do novega uspeha. Nemški grenadirji so vrgli nasprotnika, ki se je bil zameglil, nazaj in zopet osvojili v hudih bojih iz bližine stare postojanke. Izgube Angl os meriča nov so bile pri tem tako hude. da so zaprosili za premirje zaradi od-stranjenja njihovih številnih mrtvih 'in ranjenih. Skupno je sovražnik izgubil 7 oklopnikov. Daljnostrelne baterije so obstreljevale iztovarjališča.. skladišča streliva in nasprotnikove prometne zveze na področju Anzija in Nettuna.
Maršal Kesselring pri padalskih lovcih
Berlin, 27. apr. Po uspešnih bojih v veliki bitki za Cassino nemški padalski lovci in grenadirji niso počivali, temveč so pripravili vse za primer, če bi sovražnik ponovno poizkušal prodor s severa V zadnjih dneh se je vrhovni poveljnik generalni maršal Kesselring prepričal o stanju teh del in udarni sili cassinskega bojišča. Bival je v izpostavljenih divizijskih postojankah padalskih lovcev pri nosilcu mečev generalu Heidrichu. kjer se je poučil o položaju. Ob slovesu je generalni maršal izrekel generalu padalskih lovcev ln njegovim hrabrim možem s prisrčnimi besedami svoje priznanje za njih odlično delo.
DegoSstični častnik o položaju v južni Italiji
Mjian, 26. apr. Neki francoski degoli-stični častnik, ki je bil ranjen na južno-rtalijanskem bojišču ter je dobil dovoljenje, da se sme pozdraviti pri svoji rodbini v Maroku, je podal nekaterim prijateljem naslednjo sliko o položaju na cas-sinskem bojišču in razmerah v južni Italiji:
»Vojna v južni Italiji je mišnica, iz katere rešitev ne bo lahka. Položaj v nettunskem odseku je danes za anglosaške čete mnogo težj, kakor je bil ob izkrcanju. Izgube so izredno velike. Cete čutijo, da so žrtve zaman. Ves nadaljnji razvoj vojnega položaja smatrajo kot izredno negotov. Nemške čete se bore na južnem bojišču z 'izrednim junaštvom in z naravnost znanstvenimi metodami bojevanja. Morala nemških vojakov je sijajna, popolnoma nezlomljena in polna navdušenja. Njihove žilavosti jn njihovega zaupanja v sebe same ni mogoče prekositi. Nemci so pripravljeni na vse težave in jih bodo premagali. Boji bodo brez dvoma še zelo težki in dolgotrajni.«
O razmerah v zasedeni južni Italiji, Je dejal degolistični častnik, da se italijansko prebivalstvo niti najmanj ne udeležuje političnega življenja. Italijani se menijo le za vsakdanje skrbi, ki jih imajo s prehrano svojih rodbin. Boj proti lakoti absorbira vse njihove sile. O kakem navdušenju prebivalstva za Angloameričane ni mogoče govoriti. Obratno je prebivalstvo zaradi majhnih živilskih obrokov zelo globoko razočarano.
Interniranje madžarskih zidov
Budimpešta. 26. apr. V eevernovzhodnih predelih države, kjer so Zidje gosto naseljeni, ter na vzhodnih madžarskih ozemljih, ki so bila proglašena za vojno operacijsko področje, so bili internirani v taboriščih Židje.
Gre za več ko 300.000 Židov, ki so sedaj v več taboriščih. Stanovanja Židov so madžarske oblasti zapečatile in za sleherni neupravičen poizkus pri lasti tve židovskega premoženja je določena smrtna kazen.
Interniranje je odrejeno za Žide obeh spolov in vsake starosti. Izvzeti so zgodj zdravniki, lekarnarji in delavci, ki so zaposleni v .vojnih in oborožitvenih pbraäh.
Führerjeva zahvala
Führerjev glavni stan, 27. apr. Führer objavlja:
Ob svojem rojstnem dnevu sem prejel toliko dobrih čestitk, da se ml ni možno zahvaliti vsakemu posamezniku.
Zato prosim tem potom vse, ki so mi poslali čestitke k rojstnemu dnevu, naj sprejmejo mojo najprisrčnejšo zahvalo.
Adolf Hitler.
Fiihrerfevo dnevno povelje cb smrti getu polkovnika Hubeja
Berlin, 26. apr. Generalni polkovnik Hans Hube, vrhovni poveljnik neke armade, ki ga je Führer 20. aprila odlikoval s hrastovimi listi z meči in briljanti, je po tragični usodi nenadoma in nepričakovano preminul. Führer je za tega odličnega častnika odredil državni pogreb, na katerem je v sredo maršal Hermann Goering v govoru počastil osebnost tega vojaka. Pogrebnih svečanosti so se udeležili vrhovni poveljniki oboroženih sil, generalni maršali, skoraj vsi ministri in državni vodje, številni visoki zastopniki vojske, države in stranke ter prijateljskih in zavezniških narodov.
Berlin, 26. apr. Vrhovni poveljnik neke oklopniške armade generalni polkovnik Hube se je 21. aprila z letalom smrtno ponesrečil. O priliki njegove smrti je Führer izdal naslednje dnevno povelje nemški vojski:
»Dne 21. aprila 1944 se je generalni polkovnik Hube po imenovanju za generalnega polkovnika in po odlikovanju s hrastovim listom z meči in briljanti k viteškemu križcu železnega križa, ki ga je dobil za svojo veliko hrabrost, pri neki letalski nesreči smrtno ponesrečil. Kakor je bil svojim vojakom v najtežjih bojih svetel zgled junaštva in neomajane vere v zmago, tako je bil domovini ščit in meč na vseh bojiščih. Njegova oklopniška armada si je na bojiščih te vojne priborila znatne zasluge za odločilne uspehe. Njegova navdušena vera v naše narodnosocialistično vojaštvo je dala moč in jakost njegovim možem, ki so videli v njegovi osebi združeno vojaštvo in narodni socializem.
Kot borec, ki je stal vedno v žariščih bitk in je opravljal najtežje naloge, si je generalni polkovnik Hube pridobil nesmrtno slavo v armadi in v nemškem narodu. Kruta smrt ga je po odlikovanju z najvišjim nemškim odlikovanjem za hrabrost iztrgala velikonemškemu Reichu. Vojska priklanja pred tem velikim vojakom, ki je živel le za narod in za bodočnost Velike Nemčije, svojo vojaško zastavo. Njegovega imena naša junaška armada,' naša vojska in ves nemški narod ne bodo pozabili.«
Fetalnov obisk v Pariza
Pariz, 26. apr. Državni poglavar maršal Petain je davi prispel iz Vichyja v Pariz, da bi v katedrali Notre Dame prisostvoval svečani zadušnici za žrtve zadnjih terorističnih napadov. To je prvi uradni obisk maršala Petaina v stari francoski prestolnici Pred katedralo se je zbrala republikanska garda v svojih starih uniformah, dočim so v katedrali sami sprejeli maršala kardinal Suhard in vladni predsednik Lavai ob prisotnosti vseh ministrov. Nemškega veleposlanika je zastopal poslanik v. Bargen, ki ga je spremljal poslanik v. Renthe-Fink, ki je že nekaj mesecev akreditiran pri maršalu kot posebni zastopnik nemškega Reicha, Enako je bil zastopan poveljnik velikega Pariza generalni poročnik v. Boi-neburg-Lengsfeld. Svečano zadušnico je bral kardinal Suhard pred rakvijo, ki je bila pokrita s trobojko. Po maši se je državni poglavar poslovil od kardinala in častnih gostov ter zapustil katedralo. Ob vzklikanju množice, ki se je zbrala pred njenim vhodom, je odšel v mestno hišo, na kateri je vihrala francoska trobojka in pred katero se je zbrala velika množica ljudi, ki je pela marseljezo in vzklikala maršalu. Ta se je pojavil na balkonu in se zahvalil za ovacije. Izpregovoril je prebivalstvu nekaj besed, v katerih je dejal, da je ginjen, ko se po 4 letih odsotnosti zopet vrača na pariška tla Nato je odšel maršal v neko bolnišnico, v kateri je obiskal ranjence izza zadnjih bombardiranj. Popoldne je s spremstvom zopet odpotoval v Vichy.
Nova kriza grške begunske vlade
ženeva, 27. apr. Reuter javlja, da je v sredo zvečer odstopila grška »vlada« Ve-nizelosa. Kralj je poveril Papandreou ju, vodji grških socialnih demokratov, ki je prispel 15. aprila v Kairo, sestavo nove vlade.
Churchill o uporu v grški mornarici
Stockholm, 26. apr. Churchill se je v sredo bavil v spodnji zbornici z nemiri, ki so nedavno izbruhnili med grškimi emigrantskimi četami in med njihovo »mornarico«. Dejal je, da je sedaj naloga grške vlade skleniti, kake ukrepe bo pod vzela proti osebam, kl so povzroöüe te obžalovanja vredne spopade. Churchill je. objavil, da so bili pri uporu ranjeni tudi britanski vojald. Neki britanski častnik je bil ubit.
Amsterdam, 26. apr. Britanska poročevalska služba javlja, da je izjavil Churchill v sredo na posebno vprašanje v spodnji zbornici, da je bil pri nedavnem oporu grške vojske in mornarice ubit nek britanski častnik. Churchill je nadalje dejal, da je grški kralj v želji, da bi napravil konec politični neenotnosti, že izjavil, da namerava stvoriti novo vlado, ki naj bo čim bolj repezentativna. Churchill je poudaril, da je britanska vlada popolnoma soglasna s to politiko.
Vladna kriza v ČUn
Stockholm, 27. apr. Kakor javlja Reuter iz Santiaga de čsUe, je dosegel spor med radikalno stranko in predsednikom Riosom, ki Je sam član te stranke, z odločitvijo narodnega odbora stranke, da ne pooblašča več 5 članov za nadaljnje sodelovanje v vladi, svoj višek. Predsednik Bios ni sprejel ostavke teh pet ministrov,
Boljševiški poizkusi prodora ob spodnjem Dnjestra in severno od Jasija izjalovljeni
Velike izgube sovražnika — Brezuspešni sjvjetski napadi na področju Sevastopolja — 49 strahtrvalnlh bocnbnUuv
Führerjev glavni stan, 27. aprila. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Na področju Sevastopolja so sovjetske čete tudi včeraj podvzele zgolj brezuspešne krajevne napade.
Skupina bojnih letalcev pod poveljstvom majorja Fran ita je uničila od 12. do 26. apr.i» na Krimu v letalskih bojih JU« sovražnikovih letal in uničila 28 nadaljnjih na zemlji.
Ob spodnjem Dnjestru so boljševiki nadaljevali svoje napade. Vsi poizkusi prodora so bili z velikimi izgubami za sovražnika razbiti. Oddelki letalstva so učinkovito posegali v te boje.
Severno od Jasija so prešle močne sovjetske sile v napad. Ob žilavem odporu neni-šldh in rumunskih čet se je ta napad izjalovil. Krajevni vdori so bili zajezeni. Na tem bojišču se je 25. aprila posebno odlikoval oddelek naskakovalnih topov oklopno-grenadirske divizije »Grossdeutschland« pod poveljstvom nad poročnika Dlddensa.
Na nettunskem predmostju smo s svojimi krajevnimi napadi zboljšali postojanke. Sovražnikovi protisunki so ostali brez uspeha. Z južnega bojišča javljajo zgolj o obojestranskem delovanju udarniških oddelkov.
V	noči na 25. april je prišlo na morskem področju severno od Elbe do ponovnih hudih spopadov med lahkimi pomorskimi silami in sovražnikovimi rušilci, brzimi čolni in lovskimi bombniki. Pri tem so bili potopljeni trije sovražnikovi brzi čolni, dva izmed njih z bojnih brodov vojne mornarice. Dvoje sovražnikovih letal je bilo sestreljenih.
Po hudih bojih je bil otok Mljet očiščen komunističnih tolp.
Severnoameriški bombniki ao prileteli včeraj nad področje Braunschwei ga in metali iz strnjene oblačne odeje na slepo srečo bombe, ki so povzročile zgolj malenkostno škodo. Navzlic težkim obrambnim pogojem je bilo sestreljenih 8 sovražnikovih letal.
V	pretekli noči so prodrla posamezna sovražnikova letala nad srednje in severno nemško področje. Angleški bnmbdBId od-
delki so izvedli strahovalne napade pro« krajem na rurskem področju in v južno-yApailni Nemčiji. Deloma je nastala občutna škoda, pred vsem v Essenu in Schwetnfur-tu. Prebivalstvo je imelo izgube. Letalske sile f>o uničile 41 štirimotornih strahovalnih bombnikov.
V noči na 26. april so naletele nemške torpedovke zapadno od zaliva St. Malo na oddelek angleških križark in rušilcev. V hudem boju so bile sovražnikovim edinicam s torpedinimi in topniškimi zadetki prizadete težke poškodbe. Izgubili smo eno torpe-dovko.
Oddelki težkih nemških bojnih letal s« nadaljevali v pretekli noči z dobrim učinkom napade na zbirališča ladij ob angleški južni obali.
Rumiiosks vofno poročilo
Bukarešta, 27. apr. Včerajšnje rumun-sko vojno poročilo se glasi :
Vsi sovražnikovi napadi na sevastopolj-
sko predmostje so b;1i odbiti. 19 sovražnikovih letal je bilo sestreljenih. Ob spodnjem Dnjestru so bili brezuspršni vsi sovjetski poizkusi razširiti predmostja. Nekaj kra jevnih vdorov jc bilo očiščenih ali občutno zoženih Tudi severno od Jasija je sovražnik, podprt s številnimi oklopniki in močnim letalstvom, prešel v napad. Boji so v teku.
Sevemozapadno od T&rgul-Frumosa »o presenetljivo napadle nemške čete in osvojile več važnih oporišč, med drugim kraj Rugfngaso. Pri tem je bilo zaplenjenih in uničenih 22 oklopnikov in 70 topov ter dovedenih ned 600 ujetnikov.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 27. apr. Finsko vojno poročilo z dne 27. aprila se glasi:
Na Kare tek i in na Aunušfkj ožini so bili na treh mestih pregnani sovr?*n'kovi udarniški oddelki, ki so se približevali našim postojankam.
Z ostalih bojišč ne javljajo ničesar posebnega.
Uspešni napadalni in obrambni boji na fngu
vzhodnega bojišča
Presenetljiv sunek nemških in rumunskih čet sevemozapadno od Jasija — Sovražnikovi napadi pri Sevastopolja, ob spodnjem Dnjestru in zapadno od Stanislavova so se izjaloviH
Berlin, 26. apr. So-vražmkovl napadi ob spodnjem Dnjestru in nemški napadi sevemozapadno od Jasija so prekinili večdnevni odmor v glavnih odsekih južnega vzhodnega bojišča. Boljševiški napadi se-vernovzhodno in južnovzhodno od Sevastopolja, ki so se pričeli v nedeljo, so že prekoračili sv»j prvi višek. Zaradi izredno težkih izgub v zadnjih dveh dneh so se boljševiki 25. aprila omejili na krajevna bataljonske napade, ki so se izjaloviü v strnjenem in z bombami nemških bojn'h letalcev ojačenem obrambnem ognju. Topništvo je razbilo nova sovražnikova zbirališča.
Ob spodnjem Dnjestru ao boljSeviki po zaključitvi svojega premeščanja čet v noči na torek zopet napadli na vsej dolžini od Dnjestra do izliva reke Reute. S pehotnimi oddelki ao pričeli pritiskati po siloviti in nenadni topniški pripravi. Glavni suuek je sledil zopet na obeh straneh lignina. Kakor 19. t. m. naj bi zopet zavzeli nekaj obvladujočih višin, s katerih ao hotele sov. jetike čete nadaljevati napade v smeri proti Kšinjevu. Sovražnik je moral povečati prav to svoje predmostje, ker Je Ln;ester, ki je pred nekaj dnevi narasel za 3 metre in postal 8 do 10-krat širši, pričel ograža-ti csiale kraje, kjer bi lahko prekoračil reko ali pa jim že odvzel vea pomen. V prvem navalu se je sovjetskim napadalnim kliprm ponekod posrečilo, da so vdrli v nemške postojanke, a grenadir ji in oklop-mški grenadirji so takoj pr.čeii protinapade, katere ao poizkušali na sovjetski strani zadržati z ojačenjL Nemcem pa je
vseeno uspelo, <ja so vdore zajezili ali pa s pritiskom za umikajočim se sovražnikom vzpostavili prvotno glavno bojno črto. Kijub svoji silovitosti boijševišk; napadi niso imeli značaja prebijatnih poizkusov, vendar ni dvorna, da bodo na sovjetski strani v prihodnjih dneh nadaljevali napore, da bi prebili nemško - rumunsko obrambno črto ob spodnjem Dnjestru.
Enako kakor v Transnlstriji Je sovražnik zbral tudi med Prutom in S'retulom močnejše sile za sunke v južni smeri. Severno od železnice Jasi—Targa Tramos— Pas kani je skupno z romunskimi oddelki divizija oklopniških grenadirjev »Velika Nemčija« napadla močne sovjetske sile. Sestrel'la je 22 oklopnikov in je zavzela v hudih bojih neke obvladujoče višine in znatno popravila svoje postojanke. Boljševiške krvne izgube so bile mnogokrat večje, kakor pa število ujetnikov, ki je bilo omenjeno v vojnem poročilu.
Med Karpati in zgornjim Dnjestrom so bili sovjetski protinapadi proti Madžarom, ki so predrli pri Kolomeji, nekoliko slabši. Zopet niso imeli nikakega uspeha. Brezuspešni poizkusi, da M se pribl žaJs kar-patskim prehodom, so stali sovražnike težke izgube. Enako so izpodleteli sovjetski prot:sunki na nemške čete bolj severno med krajema Borbnlk in Lika. že nekaj dni trajajoči nemški napadi za zboljšanje bojnih črt pri Lucku a? dobro napredovali.
Na bojifiču med Kov! jem » Finskim zalivom ter na visokem severu je vladal
iiirr.
Pričakovani napad se je pričel
Berlin, 27. apr. Pomladanski odmor na vzhodu je končan, pričakovani sovjetski napad na jugu se je pričel, s temi ugotovitvami pričenja vojaški dopisnik DNB-ja Martin Hallensleben svoje razmotrivanje o položaju. Hallensleben piše:
Sicer res ne moremo trditi, da bi se bil položaj na vzhodu kakor koli temeljito iz-premenil, na severu vzhodnega bojišča, v srednjem odseku in na prostranih področjih južnega krila vlada še vedno razmeroma mir. Navzlic temu pa je potrebno ugotoviti, da je sedaj končano vmesno obdobje, ki je nastopilo po dolgotrajni boljševiški ofenzivi zaradi prerazličnih ovir. Prva večja akcija Nemcev sevemozapadno od Jasija in prvi večji sovjetski napad ob spodnjem Dnjestru nakazujeta, da si obe stranki na ozemlju, ki je že osušeno, prizadevata zopet prevzeti pobudo. Možno je. da se bodo dogodki hitro razvijali in da so prav sedanji pomladanski boji uvod v vele-bitke leta 1944. Z gotovostjo še ne utegnemo tega trditi, pač pa je dovolj vzrokov za domnevo, da poizkušata obe stranki sedaj s svojimi akcijami zgolj odvrniti nasprotnika od pravega bojišča, da bi potlej mogli tem bolj nemoteno in strnjeno preiti v napad.
Ali velja ta domneva tudi za področje sevemozapadno od Jasija, Je zelo dvomljivo, kar se tiče sovjetske strani, kajti tukaj so zbrali boljševiki prav ogromne sile, ki bi težko verjetno imele za cilj zgolj od-vrnitev Nemcev, temveč hočejo mnogo prej doseči s njimi prodor ln uničenje vsega nemško-rumunskega Južnega kri»a. V toliko se more torej pripisovati nemško-ru-munski pobudi večji poment kajti vse ka-
že, da se pravkar pripravlja za sunek bržkone v sovjetsko koncentracijo sil in da bi še pred pričetkom zadušila nameravano sovjetsko veleakcijo. Močno zbuja pozornost tudi nemška razdelitev sil ob spodnjem Dnjestru, kjer so Nemci na včerajšnji sovjetski napad odgovorili z izredno silovitimi protiakcijami. Da so Nemci prav tukaj utegnili doseči popoln obrambni uspeh, Je zelo pomembno, vendar velja tudi za to področje stara izkušnja, da je potrebno pričakati potek dogodkov, preden se lahko ustvari jasna sodba o namerah obeh strank. Sedaj vsekakor vse kaže, kakor da gre bolj za odklonitveni manever boljševikov v prid njihovih akcij na drugih točkah vzhodnega bojišča, morda tudi v prid njihovih namer na področju Jasija. Vzlic temu pa je seveda možno, da bodo na sovjetski strani iz te akcije naredili pravo veleakcijo, če bodo videli, da jim ne bo uspe! njihov načrt pri Jasi ju. Vsekakor pa zaslužijo mnogo večjo pozornost akcije v srednjem in severnem odseku, kjer bodo brez dvoma glavna letošnja bojišča če seveda ne mislimo na zapad. V teh dveh odsekih je še vse v vročični pripravi. Posebno se odražajo večje koncentracije sil v gotovih odsekih srednjega odseka.
** novno opozarjamo vse, Id še nimajo tomboJsk'h tablic ca ljudsko knjižno tombolo Zimske pomoči (morda vas ni bOc ob raenašalčevetn obisku doma, ifl pa vam raznašalei tabHc še niso pons-dflf), da morejo dobiti poljubno število tablic v naših pisarnah v Gradišča in r. KHci 3. maja.
Komunisti priznavajo svojo katastrofo v Javorovici na Gorjancih
Glasilo novomeških domobrancev objavlja zanimiv dokument, ki je bil najden v zaplenjenem komunističnem arb'vu. Gre za dopis gorjanskega »okrajnega komiteta« komunistične partije »oblastnemu kcrmitetu« o znanem katastrofalnem norazu tolovajev v Javorovici pod Gorjanci. Dopis nosi naslov »Izredno poročilo« in datum 20. marca t L Glasi ee med drugim:
»Radi vsakodnevnega patruljiranja sovražnika po vseh vaseh našega okraja je poetično delo zelo otežkočeno Prav tako je naša vojska utrpela hud udarec Dne 16. III. se je sovražnikom nosrečilc pritihotapiti se v okolico Javorovice. kier se je nahajal bataljon Cankarjeve brigade, in vas obkoliti, nakar se je razvila borba. Degnali smo, da je bila po-grerka štaba bataljona, ker ni oravočasno in prav'lno os'igural položaje bataljona. Vse pa-trole so büe poslane prepozno, tako da je sovražnik na lahek način obkolil vas z vseh strani. Pr Štabu bataljona sta se nahajala ob napadu tudi namestnik komandanta brigade in načelni-: štaba brigade. Izgube na naši strani so ve'"ke. kakor smo doznali dosedaj. preko sto tovarišev. Naši poetični delavci ?n ku-r:rii. fest po številu, so se rešili Morala prebivalstva v našem okraju je zaradi te nesreče zelo padla in je politično delo zelo otežkočeno Pred to nesrečo smo se kretali po dolinskih vaseh vsaj ponoči, sedaj pa to ni modoče. ker sovražnik kontrolira vas- tudi ponoči. kar naša vojska radi maloštevilnosti ne more preprečiti«.
To res izredno »Izredno poročilo«: torej v polni meri potrjuje podatke, ki so bili v časopisju objavljeni o komunistični katastrofi v
Javorovici. Priznava pa še več. Predvsem izhaja iz njega, kar doslej še n- bilo znano da sta na Javorovici padla poleg dveh bataljonskih komandantov tudi dva najvišja funkcionarja »Cankarjeve brigade«, namestnik brigad-nega komandanta in načelnik njenega štaba.
Enako na js značilno tudi drugo priznanje, namreč ono. da je bile med redkim; komun -sti, ki so takrat odnesli glavo, tudi šest »političnih delavcev in kurirjev«. T so torej tudi v tem primeru ostali zvest? svoji navad: Čim so zaslutili nevarnost, so pustih svoje »tovariše« na cedilu in jo hitro popihali Spet se je pokazaio d» anatra vsak komunističn partijec za svojo prvo dolžnost da reši sebe. Bije jo naj se ir. padajo nai drugi, partijci sami pa morajo svoje »dragoceno« življenje Suvati da bodo lahko nastopil;. ko pfde »od-čilna ura komunistične revoluc je«, do ta krat pa zganjali vedno novo topovsko krmo v komur» .stične tolova jske oddelke.
Pol ure dzlga kolona vozov z raufend
V bojih ob koncu preteklega tedna med do mobranci in komunističnimi tolovaji so komunisti utrpeli občutne izgube. Samo na področju, katerega je očistila domobranska posadka iz Grosuplja. so našli 3? padlih komunistov. Med mrtvimi sta bila tudi četni komandir Anton Srebrnjak s komunističnim imenom »Veli« in komunistka Darinka Čistk ar.
Še mnogo večje je bilo število ranjenih komunistov, saj poročajo iz Škocijana, da se je skozi vas preteklo nedeljo pomikala dobre pol ure nepretrgana kolona vozov ki so bili vsi naloženi z ranjenci.
Razočarani tolovajski novinci
Iz nekega večjega kraja na Dolenjskem poročajo, da so komunisti privedli v tamkajšnjo okolico večje število prisilnih mcbilizi-rancev_ katere so polovili nekje izven Ljubljanske pokrajine. Prvi večer so bili fantje še dokaj dobre volje, saj so jim poprej pripovedovali cele bajke, kakšen raj bodo našli po onih krajih na Dolenjskem, kjer komunisti »vladajo«. Toda takoj naslednji dan je prišlo hudo razočaranje. Ko so prisilni mobilizi-ranci srečavali domačine, so v svoje veliko presenečenje km-.l" m?'" ' ->'■■ *>hdni in nezaupljivi so ljudje do njih. Spoznali so, da komunistov in njihovih »gošarjev« nihče ne mara in da se jih vsi le bojijo. Ko so bili na poti v te kraje, pa so jim komandanti, komisarji in stari tolovaji pripovedovali kako je vse ljudstvo na Dolenjskem navdušeno zanje. Zdaj so videli, da je resnica ravno nasprotna.
Zelo so se novinci tudi čudil', ko so si hoteli nakupiti razne drobnarije po trgovinah, a so našli vse trgovine zaprte in prazne ter so od trgovcev zvedeli, da so vse blago že davno odpeljali komunistični tolovaji, novega pa
ne morejo več dobiti. Enako razočaranje je novince čakalo v gostilnah, kjer tudi niso dobili nikjer pijače, saj so tolovaji odpeljali ali popili že vse vino. Dalje novinci tudi niso mogli razumeti, zakaj ljudje ne 6mejo hoditi iz vasi v vas. ko je vendar za vse »svoboda«. Še bolj grenko je bilo iztreznjenje novincev, ko so prišli v stike s prisilnimi mobliziranci iz Dolenjske, ki so že nekaj časa v tolovajskih oddelkih, ter so od teh slišali, kakšno življenje jih čaka v »bataljonih« in »brigadah«, kaj vse tolovaj: počenjajo in kako res ne gre za nikako narodno zadevo, temveč za čisto komunistično stvar.
Bridko razočarani so začeli privedeni prisilni mobilizirana že takoj naslednji dan spraševati domačine, kje so najbližje nem&e ali domobranske posadke, da bi lahko utekli k njim in se z njihovo pomočjo vrnili v svoje domače kraje. Očividno pa so o tem izvedeli tudi komunistični kolovodje ker so že čez dva dni novince tako zastražili, da niso mogli več prihajati v stike z domačim prebivalstvom. nekaj dni kasneje pa so jih sploh odvedli drugam.
Ameriški ìmpermSxem snema krinko
ženeva, 26. apr. Medtem ko se ameriška propaganda na povelje židovskih povzročiteljev sedanje vojne še nadalje poslužuje zlaganih vojnih gesel, da se Ze-dinjene države bore za svobodo in suverenost malih narodov ter da so zaščitnica pravice, pripravlja ameriški imperijalizem za kulisami ustanovitev svetovnega gospostva po vojni. Za zagotovitev te židovsko-imperijalistične zahteve po svetovni nadvladi naj služijo v nezmanjšani meri vsa bojna sredstva. To je znova dokazala debata o mornariškem proračunu. Rekordne izdatke so po Reuterjevi vesti sprejeli le s pogojem, da bodo Zedinjene države po vojni obdržale svojo polnoštevllno vojno mornarico.
Podobno se je izrazil demokratski senator Overton, ki je zagovarjal potrebo velike mornarice »zaradi ohranitve svetovnega miru in svetovne vamostì*. V istem smislu je govoril demokratski senator Connally, ki je prav tako zagovarjal obstoj močne mornarice tudi po končani vojni.
Zelo jasno je govoril v ameriškem kongresu o vojnih ciljih ameriškega imperija-lizma generalni poročnik Patton, ki je brez sramu izjavil, da sta ameriški in britanski narod določena, »da vladata svetu«. V kaki meri so v Beli hiši in Roosevel-tovi pomagači istega mnenja kakor Patton. ki hoče, da bi tudi Anglija sodelovala pri nadvladi sveta, ni znano. Na vsak način ne dopuščajo izjave vodilnih ameriških politikov nobenega dvoma, da ameriški imperijalizem ne namerava deliti z Anglijo svoje zahteve po nadvladi, temveč prizadeva, da bi jo uresničil na račun svojega angleškega zaveznika.
Amefff&ani napadli bolniški ladji
Tokio. 26. apr. Japonska vlada je preko za-šči tnice svoj-'h interesov vložila pri ameriški vlad' protest zaradi protipravnih napadov ameriških letal na japonski bolniški ladji »Jo-šintf Maru« in »Čibana Maru« ki sta bili bombardirani 26. januarja in 14. marca na Pacifiku.
Bolni "ka lad^a »Jošing Maru« je plula 26. januarja kakih 40 merskih milj severno od Rabaula. ko jo je prav nizko preletelo sovražnikovo letalo in vrglo nanjo bombe. Znaki Rdečega križa na ladji so bili dobro *idni Zato poudarjajo, da je sovražni pilot ladjo nedvomno namenoma napadel.
Ladja »Čibana Maru« je postala 14- marca žrtev dveh napadov ameriškega letala, k' jo je bombardiralo z višine manj ko 200 metrov in nato še obstreljevalo s strojnicami, čeprav je imela šest vel'kih rdečih križev. Dokazano je, da je bil tudi najmanjši križ viden 9 pro-6t:m očesom še iz višine 2500 metrov
Pr stojni krogi opozarjajo, da so ameriška letala izvršila te najnovejše protipravne napade na bolniške ladje, čeprav je america vlada ponovno izjavila svojo pripravljenost, da bo spoštovala haa'ke dogovore Okoliščine v katerih sita bila napada izvršena, nedvomno dokazujejo, da je bil njihov povod najbolj grd in podel, namreč veselje zaradi ubijanja oseb, ki se ne morejo braniti.
Zatemnitev od 21. do 5.
Na strmi poti
Milan, 25. apr. Kakor poroča radio Bari, so novi »ministri« Badoglijeve vlade v ponedeljek popoldne prisegli pred Viktorjem Emanuelom, lei jim je prebral izjavo, v kateri izraža svoje posebno zadovoljstvo, ker bodo odslej zastopniki vseh političnih smeri sodelovali v »vladi«. »Vi moj ljubi maršal, in jaz sam 6i štejeva v čast, da je bila Italija vedno nad vsemi našimi mislim:«, je dejal izdajalski kralj, pri čemer se je očividno zavedal, da se v onem delu Italije, kjer lahko še igra pomembno vlogo, vzdržuje politična smer le še z vmešavanjem Moskve ki pa mu jemlje iz rok ves vpliv.
Ob 800 letnici Ljubljane
Vas brez dvoma zanima njena pestra zgodovina. Posebno pisana je bila njena baročna doba v prvih desetletjih 18. stoletja, ki jo je zajela pisateljica lika Vašte-Bur-gerjeva v svojem obširnem zgodovinskem romanu »Umirajoče duše«, kjer govori o kiparju F. Robbi. Znameniti vodnjak tega odličnega kiparja, ki stoji pred ljubljanskim magistratom, je vsakomur znan. Ta je priča visokih sposobnosti tega moža.
Pisateljica je poleg tega romana znana še po drugih svojih delih. »Vražje dekle«, .»Pravljice«, »Mejaši«, posebno še »Roman o Prešernu«, jo kažejo kot kvalitativno pisateljico. Pred leti je izdala Vodnikova družba njeno zanimivo pisano povest »Rožna devica«, kjer opisuje burne Vodnikove čase. Pisateljica se z vsemi temi deli po pravici uvršča med priznane pisce zgodovinskih del, ki imajo vedno širok krog ljubiteljev.
Roman »Umirajoče duše« bodo dobili igralci Knjižne tombole pri četvorkah. Poleg tega bodo dobili še 6 lepih knjig domačih pisateljev.
Blizu je 7. maj, dan žrebanja, ko bodo objavljene številke za dvojke.
še je čas za nakup tombolskih tablic! * » *
Zimska pomoč — oddelek za tombolo se
zahvaljuje neimenovanemu gospodu za 2.000 lir, s katerimi je odkupil 200 tombolskih tablic, ki jih je oddelek odstopil Kmečki pisarni, da jih bo po želji gospoda razdelila otrokom begunskih družin. Ljubljančani in drugI, posnemajte !
Obvestila Slovenskega Rdečega križa
Pozivi. V glavni pisarni, Marijin trg 5, naj se zglasi bivša učiteljica meščanske šole g. Piškur Angela; v poizvedovalnem odseku, Marijin trg 5, naj se javijo pri referentu UL naslednji: Blatnik Karel, roj. 2. 11. 1883; Gerber Vilma roj. Blatnik, roj. 8. 12. 1912; Hartman Oton Herman; Jeli-čič Dobrila in Miljutin; svojci Malnarja Antona, roj. 28. 8. 1921; Sokolovlč Tomi-slav, roj. 1908.
Paketi za Dachau. Svoje obvestilo glede pošiljanja paketov v Dachau Izpopolnjujemo v toliko, da sprejemamo pakete za to taborišče še nadalje, ako svojci to lzrečno žele.
Oddelek za podpore ne sprejema strank od četrtka 27. do nedelje 30. aprila 1044.
Delitev radoniranih živil za mesec ma]
Zvišanje obrokov živil za Juho
Predvsem opozarja Prevod potrošnike,
naj jih pri majskih živilskih nakaznicah ! ne moti datum in število dni, ker so bile I predvidene te nakaznice prvotno za štiri tedne (28 dni), veljajo pa sedaj — enako kot vse dosedanje — mesec dni, to je od 1. do SI. maja, razen dodatnih mladinskih, ki bodo veljavne predvidoma več mesecev. Manjkajoči odrezki pri osnovni in dodat- ! nih delavskih nakaznicah za dneve 29., f 30. in 31. maj bodo nadomeščeni s številčnimi odrezki, ki bodo določeni v nadaljnjem besedilu za vsako nakaznico posebej.
Naročilnice osnovne živiiske nakaznice naj potrošniki takoj, še pred 1. majem (ne pred »29. 5.« kot glasi pogrešno na naročilnici), oddajo svojemu trgovcu ozir. gostinskemu obratu, če se hranijo tam. Trgovci naj ne pozabijo pritisniti svoj žig na za to določenem mestu v glavi nakaznice.
Naročilnica za meso je sedaj izpuščena in bo nadomeščena s posebnim odrezkom, kot bo še posebej objavljeno.
Racionirana živila za mesec maj bodo delili trgovci v Ljubljani samo svojim vpisanim stalnim odjemalcem na sledeči način:
1.	Na osnovno živilsko nakaznico, ki jo je izdal Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani:
dnevno 225 g kruha ali po 186 g enotne moke na 26 dnevnih odrezkov (t. j. skupno 4836 g enotne moke) ter po 337.5 g koruzne moke na 5 dnevnih odrezkov (t. j. skupno 1687 g koruzne moke). Pri delno že izrabljenih nakaznicah naj delijo trgovci na 5 odrezkov enotno in na 1 odrezek koruzno moko. Za nabavo kruha ali moke za 29., 30. In 31. maj so določeni odrezki Ma-26, Ma-27 in Ma28, vendar pripominjamo, da ti odrezki niso deljivi na eno tretjino kot ostali odrezki za kruh, temveč se z njimi lahko nabavi samo celodnevna količina kruha ali moke. — Nadalje bodo delili trgovci mesečno:
2000 g testenin in 1000 g riža; na en dnevni odrezek za riž ali testenine odpade 96.8 g riža ozir. testenin. Za nabavo riža ali testenin za 29., 30. In 31. maj so določeni odrezki Ma-28, Ma-24 ln Ma-25; tudi ti odrezki niso deljivi na manjše dele in se z njimi lahko nabavi le celodnevna količina.
3.5 del olja; od tega odpadeta 2.5 del na 21 že določenih odrezkov (od 1. do 21. maja) ter na 3 nadomestne odrezke 5-Ma, 7-Ma ln 8-Ma (določeni za dneve 29., 30. in 31. maj), ter ldcl na 7 preostalih odrezkov (od 22. do 28. maja); pri obračunavanju posameznih odrezkov predstavlja prvih 24 odrezkov dnevno po 1 cl olja, zadnjih 7 pa dnevno po 1.4 cl olja. — Prašiče-rejci, ki so oddali Prevodu predpisano količino slanine, prejmejo torej ldcl olja, vsi ostali potrošniki v Ljubljani pa po 3.5 dcL
500 g sladkorja; na vsak odrezek odpade po 62.5 g sladkorja;
800 g soli; ùa vsak odrezek odpade po 75 g soli;
100 g pralnega mila; na vsak odrezek odpade po 50 g mila.
Meso. Za nakup mesa so določeni odrezki 1-Ma do 4-Ma, 6-Ma, 9-Ma ter Ma-10 do Ma-19. Delitev mesa ln vse s tem v zvezi bo objavljeno vsakikrat posebej v časnikih.
2.	Na živilsko nakaznico za nabavo krom- j pirja: 1000 g graha na odrezke št. 28, 29, j 30, 39 ln 40; na vsak posamezni teh od- ; rezkov odpade po 200 g graha.
3.	Na dodatno živilsko nakaznico za ročne delavce (R. D.): dnevno na že določenih 28 odrezkov ter na 3 nadomestne odrezke RD 4, RD 5 in RD 6 (za dneve 29., 30. in 31. maj) po 150 g bruha ali 124 g enotne moke, t. j. za ves mesec 3844 g enotne moke.
4.	Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri težkih delih (T. D.): dnevno na že določenih 28 odrezkov ter na 3 nadomestne odrezke TD 10, TD 11 in TD 12 (za 29., 30. in 31. maj) po 250g kruha ali 206.5 g enotne moke, t. j. za ves mesec 6406 g enotne moke, ter mesečno 600 g riža na vseh 6 odrezkov za riž ali testenine; na vsak posamezen odrezek odpade po 100 g riža.
5.	Na dodatno živilsko nakaznico za delavce prt najtežjih delih (N. T. D.): dnevno na že določenih 28 odrezkov ter 3 nadomestne odrezke TD 6, NTD 11 in NTD 12 (za 29., 30. in 31. maj) po 350 g kruha ali 289.3 g enotne moke, t. j. za ves mesec 8968 g enotne moke ter mesečno 600 g riža na vseh šest odrezkov za riž ali testenine; na vsak najmanjši odrezek odpade torej po 100 g riža.
6.	Na posebno dodatno živilsko nakaznico (za zavodarje »Z« in noseče žene »N«) ter na dodatek k tej nakaznici: dnevno na že določenih 28 odrezkov ter na 3 dodatne odrezke za 29., 30 in 31. maj, ki so priloženi kot poseben listek vsaki teh nakaznic, po 150 g kruha ali 124 g eriotne moke, t. j. na vseh 31 odrezkov skupaj 3844 g enotne moke.
7.	Na dodatno živilsko nakaznico Do.Ma (za otroke do S let starosti): 1000 g riža na odrezek »a 1« ter 500 g sladkorja na odrczslc 2c»
Pridelovalci' krušnih žit, ki so prejeli osnovne živilske nakaznice za mesec maj brez odrezkov za kruh ali moko ter riž in testenine, so v izoglb kazenskih posledic dolžni vrniti odrezek »a 1« takoj sami brez vsakega drugega uradnega poziva, sicer bodo kaznovani, Mestnemu preskrbovalne-mu uradn, palača Bata. V kolikor stranka sama o tem ne bi bila poučena, jo je dolžan na to opozoriti njen trgovec.
8.	Na dodatno živilsko nakaznico Do.Mb (za otroke od S do 9 let starosti): morebitna delitev živil bo objavljena pravočasno v časnikih.
9.	Na dodatno živilsko nakaznico Do.Mc (za mladino od 9 do 18 let starosti): mesečno 1281 g enotne moke pri svojem stalnem trgovcu na odrezek »c 47«; nabava kruha pri pekih na ta odrezek ni dopustna.
Ta dodatek pa ne pripada otrokom onih pridelovalcev krušnih žit, ki so prejeli osnovne živilske nakaznice za mesec maj brez odrezkov za kruh ali moko ter riž ln testenine in zato morajo takoj vrniti odrezek »e 47« Mestnemu preskrbovalnemn uradu, palača Bata, sicer bodo kaznovani. Na to jih je dolžan opozoriti tudi trgovee ob nakupu, živil.
Potrošniki naj dodatne živilske nakaznice Do.Ma, Do.Mb in Do.Mc skrbno čuvajo, ker bodo veljavne predvidoma več mesecev.
10.	Na dodatno živilsko nakaznico za kroh za bolnike: dnevno 100 g kruha ali 82.6 g enotne moke, t. j. za ves mesec 2560 g enotne moke.
11.	Na dodatno živilsko nakaznico za meso za bolnike: dnevno 100 g mesa pri mesarjih, ki so določeni za delitev mesa bolnikom.
12.	Na družinsko nakaznico »A« 5 škatlic vžigalic na odrezek »A 5«.
13.	Na družinsko nakaznico »B«: 10
škatlic vžigalic na odrezek »B 5«.
14.	Na družinsko nakaznico »C«: 15 škatlic vžigalic na odrezek »C 5«.
Vse tri družinske nakaznice naj potrošniki skrbno čuvajo, ker bodo veljavne še v nadaljnjih mesecih.
15.	Na »Posebno nakazilo«, izdano od Prevoda ali Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, ter na »Bolniško nakazilo« smejo trgovci izdajati racionirana živila v količini, ki je na nakazilu vpisana.
Nakazovanje bolniških dodatkov za maj
Bolnikom, ki so po predloženih zdravn. -ških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živ-1, bo bolniški odsek mestnega preskrbovaL'.ega urada delil bo-niška nakaz.la za mesec maj vsako dopoldne od 8. do 11.45 ure v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ul. 15, po naslednjem razporedu: Od 1. do 8. maja samo bolnikom, ki imajo pravico tudi za meso tako, da pridejo na vrsto v ponedeljek 1. maja bolniki z začetn: carni A do D, v torek 2. maja bolniki z začetnicami E do J, v sredo 3. maja bolniki z začetnicami K, v četrtek 4. maja bolniki z začetnicami L do N, v petek 5-maja bolniki z začetn'carni O im P, v soboto 6. maja bolniki z začetnicami R do T in v ponedeljek 7. maja bolniki za začetnicami U do 2.
Od 9. do 17. maja drugim bolnikom tako, da pridejo na vrsto v torek 9. maja bolniki z začetnicami A do č, v sredo 10. maja bolniki z začetnicami D do H, v četrtek 11. maja bolniki z začetnicami I do K, v petek 12. maja bolniki z začetnicami L do N, v soboto 13. maja bolniki z začetnicami O in P, v ponedeljek 15. maja bolniki z začetnicami R in S, v torek 16. maja bolniki z začetnicami š do U in v sredo 17. maja bolniki z začetnicami V do 2.
Od 19. do 27. maja bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval tako, da pridejo na vrsto v petek 19. maja bolniki z začetnicami A do č, v soboto 20. maja bolniki z začetnicami D do H, v ponedeljek 22. maja bolniki z začetnicami I do K, v torek 23. maja bolniki z začetnicami L do N, v sredo 24. maja bolniki z začetnicami O in P, v četrtek 25. maja bolniki z začetnicami R in S, v petek 26. maja bolniki z začetnicami š do U in v soboto 27. maja bolniki z začetnico V do 2.
Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od 1. do 10. maja dopoldne.
Bolnike, ki dobivajo dodatek mesa opozarjamo, da prinesejo s seboj živilsko nakaznico za mesec maj z neodrezano naročilnico in odrezki za meso. Kdor ne predloži omenjenih odrezkov ne dobi bolniškega nakazila.
Zdravniška spričevala za pridobitev bolniškega nakazila je treba predložiti mestnemu fizikatu od 1. do 20. v mesecu.
Vsi upravičenci, ki po predloženem zdravniškem spričevalu dobe prvič bolniško nakazilo, naj se z njim zglase na Prevodu, Novi trg 4/n., zaradi potrditve trgovca.
Bolniški odsek bo bolniška nakazila delil strogo po tem razporedu.
Obvestila »Prevoda«
Prodaja mesa
Potrošniki bodo prejeli v soboto dne 29. t. m. pri svojih mesarjih 15 dkg govedine preti odvzemu odrezkov »št. 18, 19, 20 Ap« Aprilske živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Potrošniki prijavljeni pri mesar j, h od črke K—2 dobijo na iste odrezke tudi 5 dlrg mesnih izdelkov.
Upravičeni potrošniki v občnah: D. M. Polje Dobrunje, Ježica in Rudnik bodo prejeli 29- t m. 10 dkg govejevega mesa proti odvzemu odrezka »65 Ap« aprilske živilske nakaznice.
Vsi mesarji morajo biti v petek, dne 28. t. m. točno ob 15. uri na mestni klavnici, zaradi dodelitve " mesa in mesnih izdelkov.
Prijave za dodatne nakaznice ročnih delavcev v Ljubljani
glede prejemanja dodatnih nakaznic za ročne delavce PiD) v mestu L j ub 1 j a n L Za vse osebe, ki prejemajo dodatne nakaznice za ročne delavce RD. bodo morali delodajalci v času od 1. do vključno 6. maja t. 1. vložiti nove prijave. Te prijave morajo biti spisane na pol pole papirja pisarniške oblike v dvojniku in morajo vsebovati naslednje podatke: naslov podjetja, ki delavca prijavlja, ime in priimek delavca, očetovo ime, rojstne podatke (dan. leto in mesec), itne družinskega glavarja, pri katerem stanuje, stanovanje delavca točen opis dela, ki ga delavec opravlja, število tedenskih delovnih ur in podpis delodajalca. Delodajalci, ki zaposlujejo več delavcev, jih morajo prijaviti na enem seznamu. Pri dninarjih Ln dninar i cah je treba navesti tudi površino polja, ki ga obdelujejo.
Prijave, spisane z zahtevanimi podatki, bodo delodajalci vlagali na Mestnem preskrbo va lnem uradö v palači Baite. I. nadstropje
Osebe, ki prijav v določenem roku ne bodo vložile, ne bodo prejele dodatnih nakaznic RD za mesec junij t. 1. .
Opozarjamo predvsem služkinje, hišnike in hišnice v hišah z manj kot 10 strankami. postrežnice z manj kot 36 delovnimi urami tedensko kuharje in kuharice, obdelovalce vrtov za lastno gospodarstvo, tehnike, skladiščnike, akviziterje. inkasan-
Zaplemba imovine upornikov
Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani z dne 26. aprila 1944 objavlja odločb5 o zaplembi imovine upornikov Janežiča Ivana, Žagarja in posestnika, in njegove žene Janežič Marije, stanujočih v Ljubljani. Orlova 11; Frankota Alberta, mehanikarekega vajenca stanujočega v Ljubljani. Bemekarjeva ul. 19, in Ančika Franca, profesorja, stanujočega v Ljubljani, Vodovodna cesta 4.
te, trg. pomočnike in vratarje brez nočnih služb, da naj ne vlagajo prijav, ker jim v smislu izdanih predpisov dodatne nakaznice ne pripadajo.
Kundmachungen
äer Ernälirungsanstalt
Abgabe von Fleisch
Verbraucher bekommen &m Saanstag den 29. d. M. bei ihren Metzgern je 15 Dg Rindfleisch gegen Abgabe voli Abschütten No »18. 19 und 20—Ap« der, von SVA in Laibach ausgegebenen, Aprilgrundlebensmittelkarten.
Bei Metzgern mit Anfangsbuchstaben von K_2 angemeldete Verbraucher bekommen auf dieselben Abschnitte auch noch je 5 Dg Fleischerzeugnisse.
Bezugsberechtigte Verbraucher in Ge-menden D. M in Polje, Dobrunje, Ježica und Rudnik bekamen am 29. u. M. je 10 Dg Rindfleisch gegen Abgabe des Abschnittes »65—Ap« Oer Aprilgrundlebens-mittelkarte.
Sämtliche Metzger haben sich am Frw-tag, den 28. d. M. Punkt 15 Uhr in Städtischer Schlachthalle zwecks Zuteilung vom Fleisch und Fleischerzeugnissen einzufinden.
Zuteilung von Handarbeiter-zulagekarten (KD) in der Stadt
Laibach
Für alle Personen, die Handarbeiterzulagekarten (Langarbeiter) beziehen, müssen die Arbeitsgeber in der Zeit vom 1. bis einschliesslich 6. Mai 1. J. Anmeldungen vorlegen. Diese erfolgen auf einem halben Bogen Kanzleipapier in Zwieschrift und haben folgende Daten zu beinhalten:
Anschrift des Unternehmens, das den Arbiter anmeldet, Vor- und Zuname des Arbeiters, Name des Vaters, Geburtsdaten (Tag, Jahr und Monat), der Name des Familienoberhauptes des Wohnungsgebers, genaue Beschreibung der vera Arbeiter durchzuführenden Arbeit, die Zahl der wöchentlichen Werkstunden und die Unterschrift des Arbe;tsgebers. Arbeitsgeber, die mehrere Arbeiter beschäftigen, haben diese in einem Verzeichnis anzumelden. Bei Taglöhnern und Taglöhnerinen ist auch die von ihnen zu bestellende Fläche anzugeben.
Die richtig ausgefüllten Anmeldungen haben die Arbeitsgeber beim Städtischen Versorgungsamte im Batapalast vorzulegen.
Personen, die in der festgesetzten Frist die Anmeldungen nicht eingelegt haben, bekommen für den Monat Juni keine Zu-lagekarten RD.
Vor allem werden Hausgehilfinen, Hausmeister und -meisterinen in Häusern mit weniger als 10 Parteien, Bedienerinen mit weniger als 36 Wochenwerkstunden, Köche und Köchinen, Gartenbesteller zu eigenem Nutzen, Techniker. Magazinäre, Aqui-sitäre, Inkassanten, Handelsgehilfen und Torwarte ohne Nachtdienst aufmerksam gemacht, keine Anmeldung vorzulegen, da ihnen nach der bestehenden Verordnung keine Zulagekarten zukommen.
Izmena sekvestra uri Trboveljski premogokoDni družbi
Prezident pokrajinske uprave div. general Rupnik, ki je razrešil njegove dolžnosti dosedanjega sekvestra pri Trboveljski premo-gokopni družbi d- d. v Ljubljani odvetnika prof. Teobalda Zennara, ki je bil postavljen z odločbo visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 11. junija 1941. je sedaj postavil za novega sekvestra dr. Odorta Pretnerja, ravnatelja Trboveljskih rudnikov v Ljubljani. Ta odločba se pošlje okrožnemu kot trgovskemu sodišču zairadi vpisa v trgovinski register.
GOSPODARSKE VESTI
= Obnovljena španska živinoreja. V teku španske državljanske vojne se je številčno stanje živinoreje v Španiji prav občutno zmanjšalo. V zadnjih letih pa je uspelo vse te vrzeli zopet izpolniti. Pravkar objavljeni podatki o štetju živine v letu 1943. kažejo, da je Španija že dosegla odnosno že prekoračila številčno stanje iz dobe pred državljansko vojno, to je iz leta 1935., ko je bilo zadnje štetje žiivine. Po lanskem štetju je imela Španija 4.1 milijona glav goveje živine (leta 1935. 4.2), 5.0 milijona svinj (5.15), 23.5 milijona ovac (17.3), 6.1 milijona koz (4.^ 0.6 milijona konj (0.8), 1.1 milijona mezgov (1.2) in 0.8 milijona oslov (1.5). V primeri z letom 1935. se je prav občutno dvignilo številčno stainje drobnice, kar se kaže tudi v ugodni oekrbi Španije z volno, ki se je tako zboljšala, da Španija lahko izvaža precejšnje količine volnenih tkanin. Manjše število konj pripisujejo napredujoči moto-rizaciji kmetijstva. Isto velja za mezge in osle. Stanje goveje živine bi se še nadate zboljšalo, če ne bi bil v zadnjem letu pridelek krme zaradi suše nezadosten.
Nadzoruj od časa do časa sam, če je zatemnitev tvojega stanovanja v redu. Pojdi iz hiše in *e prepričaj, če iz stanovanja ne prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj.
-, 1		
-	f	
lai,,,	Dotrpela je naša zlata mati,	
	gospa	
	Ivana Matičič	
	roj. Istenlč	
	v 73. letu starosti.	
	Pogreb bo v soboto 29. aprila	
	ob 9. uri na župmjsko pokopa-	
	lišče Planina pri Rakeku.	
	Grčerevec, Planina pri Rakeku,	
	27. aprila 1944.	■—■
	Rodbina MATIČIČ	
	in sorodniki	
r j		
1 Mihael Gabrijelčič |
Ljubljana, 27. aprila.
V pretekli noči je umrl dvorni svetni g. .Mihael Gabrijelčič v svojem 90.letu. Usoda mu je bila tudi v smrtni uri dobrotna: edfcao, česar se je bal — bolehanje v starosti — mu je bilo prihranjeno. Še včeraj se je, živahen kakor vedno, mudil po svojih opravkih, ponoči pa je umrl za kapjo.
Dvorni svetnik Gabrijelčič je bil med najpopularnejšimi' ljubljanskimi gospodi, sloveč po svoji izredni duševni in telesni čilcsti. Dala nam ga je Soška dolina, kjer je v pn-iazffl vasici Pia veh dne 1. septembra 1854 ori-gei na svet v družini uglednih in premožnih kmetskih staršev. Ker jim je nebo naklon,lo obito otroškega blagoslova, so dali izmed petih sinov in štirih hčera najstarejšega Jožeta in najmlajšega Mihaela v šolo, kjer sta oba odlično napredovala. Jože se je posvetil duhov-skemu stanu in je postal doktor teologije, pozneje profesor in ravnatelj centralnega semenišča v Gorici m papežev komornik. Umrl je kot 70ictn:k obče spoštovan na vsem Goriškem. M:hael pa je po maturi na goriški gimnaziji dovršil pravo na Dunaju in stopil v prakse pri okrožnem sodišču v Gorici, kjer je prestal najhujša leta svoje mladosti, saj kljub naporni službi dve leti ni prejemal nikake plače; medtem sta mu tudi umrla oče in mati. PD sodnem izpitu leta 1882. je bil prideljen kot pomožni sodnik raznim sodiščem na Goriškem (Červinjan, Bovec Cerkno}. leto nato ra je bil imenovan za stalnega sodnika v Lab'nju v Istri. Od tod je bil čez leto dni premeščen k okrajnemu sodišču v Tolminu, nakar je bil leta 1890. 'menovan za okrajnega sodnika v Podgradu v Istri. Tu je v dveh letih napornega dela uredil skrajno zavožene razmere pri sodišču, nato pa je bil premeščen k okrajnemu sodišču v Ajdovščino. Leta 1898. je bil imenovan za deželncsodnega svetnika v Gorici in od tod^ je leta 1906. prišel k apelacijskemu sodišču v Trst. kjer je bil že po treh letih službovanja imenovan za dvornega svetnika ori vrhovnem in kasacij-«ke>m sodišču na Dima ju. Tu je ostal celih deset let do konca stare monarhije. Nato je bil pozvan v Ljubljano in prideljen novo ustanov! jen emu apelacijskemu sodišču, kjer je služboval d» leta 1922., ko je po 42 letih službe šel v pokoj.
Kjer koli je služboval dvomi svetnik Gabrijelčič. SO' ga ljudje ohranili v najlepšem spominu saj je bil v službi vsakomur ustrežljiv, kakor mu je bilo prirojeno, blagodejno je vplival v službi m izven nje s svojo vedrino in živahno se je trudil za poživljenje društvenega življenja. V priznanje zaslug so ga razne občine imenovale za častnega občana. V Gorici in v Trstu je bil več let predsednik Čitalnice. Svetovna vojna ga je hudo zadela, kajti poleg vseh premoženjskih izgub mu je ugrabila tedi oba nade polna sinova, ki sta radia na fronti. Iz srečnega zakona z gospo Terezijo Premrov pL Premerštajnovo iz Tolmina pa sta mu ostali še hčerki Milica in Milena. ki sta si že zgodaj uredili lastni družinski ognjišči. Gospa Milica je bila poročena z bivšim mariborskim županom Viktorjem Grčar-jem, po čigar smrti se je letos vrnila
k staršem v Ljubljano; gospa M lena na je soproga g. Putika, uradnika velikega celjskega podjetja. V teku zadnjega, četrt stoletja, ki ga je preživel v Ljubljani, si je dvorni svetnik Gabrijelčič pridobil izredno popularnost ne samo v akademskih krogih temveč tudi v širši javnosti. Še je bil vedno neutrudno delaven in si je v pravniški stroki pridobil take zasluge, da ga je društvo »Pravnik« po pravici izvolilo za svojega častnega člana. Bil je deiežen visok:h priznanj in srečnega se je počutil v prisrčnem prijateljstvu, ki ga je vezalo s starejšim in mlajšim akademskim pokole-njem. Za dvornim svetnikom Gabrijelčičem bo ostal trajno lep in časten spomin. — Žalujočim izrekamo odkritosrčno sožalje!
*	Briljanti za SS skupinskega vodjo GU-leja. Kot 12. vojaku nemške vojske je podelil Führer skupinskemu vodji SS in generalnemu poročniku vojaške SS Herbertu Gilleju poveljniku SS oklopniške divizije »Wicking« hrastov list z meči in briljanti k v'težkemu križcu železnega križa. Skupinski vodja SS in generalni .poročnik vojaške SS Gille je bil že v prvi svetovni vojni odlikovan z železnim križem prvega in drugega razreda. Na Poljskem je dobil sponki k obema in nemški križ v zlatu za vojni pohod na vzhodu. Poleti 1942 je bil Gille med bojem južno od Dona odlikovan kat poveljnik nekega pehotnega polka SS z viteškim križcem. Maja 1. 1943 je prevzel često proslavljeni četni poveljnik »av-no oklopniško divizijo SS »Wicking« kot njen divizijski poveljnik. Skupinski vc-dja Gille se je rodil leta 1897 v Gandersheim u v H ar zu.
*	Vis°ko odlikovanje. Führer je odlikoval generala pešadije Hansa Jordana s hrastovimi listi z meči; general Jordan je poveljujoči general nekega armadnega zbo ra in je dobil to odlikovanje kot 64. vojak ■nemške vojske Od 1. novembra 1942 poveljuje general Jordan nekemu armadnemu zboru, s katerim je v obrambnih bitkah pri Vitebsku vedno znova uspešno odbijal
napade boijševikov.
*	Novi Gauleiter za Monakovo in Bavarsko. Po smrti znanega bavarskega Gau-ieiterja Adolfa Wagnerja je Führer imenoval za Gauleiterja Monakova m Zgornje Bavarske Paula G;eslerja. Giesler je bil doslej ministrski predsednik bavarske vlade ter bo imel referate za uk in bogočastje, za finance in narodna gospodarstvo.
*	Lord Sneli je umrl. V Londonu je umri Tiord Sneli, prvi nadomestni vodja lordske
zbornice.	„	_r
*	230 krst v cerkvi »S»cre Coeur«. V
baziliki »Sacre Coeur« na Montmartru v Parizu so bile v torek pogrebne svečanosti za žrtve bombniškega napada na Pariz v noči na petek. 230 krst je bilo položenih na, mrtvaški oder. V bazilikah Saint Denis in La Gourneure so bile pogrebne svečanosti za ostale žrtve. Maršal Petain, predsednik vlade Lavai in francoska vlada so poslali svoje zastopnike.
*	Alžirski proces. Po poročilih iz Alžira je bil v torek končan proces proti 41 pristašem francosko-afriške falange. 39 obtožencev je bilo v odsotnosti obsojenih na smrt. Vsi ti žive zdaj v Franciji. Ostala dva obtoženca sta bila obsojena na 10 in 15 let prisilnega dela.
*	Ogenj je uničil špansko vas. Velik ogenj je v torek popolnoma uničil v Pire-jenih ležečo špansko obmejno vas Can-franc, ki je imela 800 prebivalcev ter 120 hiš. Bila je le 7 km oddaljena od francoske meje ter je ležala cb reki Aragon. Vas je bila znana, kot mednarodna železniška pois taja in zimsko letovišče. Ogenj, ki je nastal v neki hiši, je veter zelo hitro" razširil ns, ves kraj. Ljudje so se vsi rešili. Tudi živino so večinoma lahko spravili na varno. Od vse vasi je ostalo le nekaj hiš, ki leže izven vasi.
*	Pri postoli Bela cerkev na Dolenjskem in št. Peter pri Novem mestu se uvede s 1. majem t. 1. blagajniška službai.
u— Promocija. Danes dopoldne bo promo-viran na ljubljanski univerza za doktorja tehniških ved gospod ing. Poniž Roman, asistent ma elektrotehniškem institutu tehniške fakultete v Ljubljani, Mlademu znanstveniku iskreno častitamo.
u_ isT°v »neg je zapadel v planinah m
zapihal je mrzel veter. Po torkovem nalivu smo imeli tudi še v sredo, spremenljivo vreme, vendar je barometer z naglim dvigom napovedoval nove sončne dni. V sredo je bilo zaradi vetra prav hladno in je toplomer zabeležU komaj 13.4 stop. C. čez noč se je vreme zjasnilo, veter je raz-gnal oblake in smo dobili krasno jutro, vendar pa je bil dan kljub soncu še vedno hladen, ker je še venomer nagajala burja.
u— Odstranite železo spotike! Blizu desnega vogala Zevnikove mešati j e nasproti bivšega pokopališča sv. Krištofa moli iz tal neko železo. Kakšna je svrha tega železa, ni jasno. Toda marsikdo se je že udaril ali spotaknil ter padel, železa pa še doslej niso odstranili. Dne 14. t. m. je okoli poldneva padla tudi upokojena poštna uradnica Romana Vasič ter se' tako udarila in pretesla., da je po strašnih bolečinah 26. t. m. umrla. Ta nesrečni primer bo pjs.5 končno zadoščal, da železo ali odpravijo ali pa tako pokrijejo, da ne bo več povzročalo nezgod.
u— Nesreče. 41etnemu sinu strojnega stavca Marku Polutniku iz Ljubljane je nek šestleten deček vrgel v glavo kamc-n in mu prizadejal precejšnjo poškodbo. 31-letnega delavca Alojzija Jakiča iz Ljubljane so na Fužinah pretepli, pri čemer je dobil poškodbe po glavi. S peči je padla in si zlomila levico 51etna hčerka posestnika Jožica Smrekarjeva iz Dobrunj. Pri sekanju drv je odletelo poleno v desno oko 12-letnemu sLnu posestnika Alojziju Oblaku iz Tomišlja. Na cesti je padla in si ziomila desno nogo 501<etna poljska delavka Jožefa
Verbičeva iz Podboršta. 411etni zidarski delavec Stojko Stojkovič iz Ljubljane je padel z zidarskega odra in si zlomil desno ključnico. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
u— Učite se strojepisja« Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 1., 2., 3. in 4. maja. — Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna stro-jepisnica, desetprstna metoda. — Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Aktovko z zavitkom rabljenih znamk sem izgubil, Najiitelja prosim, da jo cddft proti dobri nagradi v uredništvu »Jutra«.
Z Gorenjskega
Sirelske vsžbe v Kranju. Kakor v drugih okrožjih, bodo tudi v kranjskem, odnosno radovljiškem okrožju priredili strelske tekme, in sicer pod vodstvom SA oldelkov. Pri tem bodo strelci uporabljali nov tip puške, katerega je nalašč za ta namen skonstruiral SA višji krdelni vodja Eamar Gei-pel, ki službuje sedaj v Kranju.
V	Kranju so položili k večnemu počitku cdlikovanca s krvnim redom Janeza Var-muta iz Močenj v radovljiškem okraju. Varmut se je udeležil že prve svetovne vojne ter je bil takrat dvakrat ranjen, že L 1932. se je pridružil nacionalsocialistične-mu gibanju ter bil zaradi tega obsojen, zaradi česar je bil pozneje odlikovan s krvnim redom. Tri tedne pred očetovo smrtjo je padel Varmutov sin, ki so ga takisto pokopali na kranjskem pokopališču. Varmuto-vega pogreba se je udeležil v imenu Stranke dr. Pfiegeri, ki je izpregovoril pokojniku v zadnje slovo. Na krsto je bü položen tudi venec Gauleiterja iz Celovca.
N°vice s Trž-ča. Tudi v Tržiču so imeli 20. aprila preslavo Führerjevega rojstnega dne. — Hiše so bile okrašene z zastavami in zelenjem, meščani pa so prišli na zborovanje in koncertno prireditev, na kar teri so izvajali glasbo za klavir in violino. Kot slavnostni govornik je nastopal Red-niseh, ki je čital predavanje o vojnem prostovoljcu Adolfu Hitlerju. Slavnostni govor povodom Führerjevega rojstnega dne je imel propagadni šef radovljiškega okrožja Oberdorf er.
Vesti z Bleda. Na Bledu so pred kratkim otvorili novo poslovalnico za ženske Ob tej priliki je pozdravila voditeljica blejskih žena Raunacherjeva gg. Goritschniggovo in Kronthalerjevo ter krajevnega vodjo Schumi j a. Vsi trije so se zahvalili biejskemu županu za pomoč in podporo občine, ki je dala poslovalnici na razpolago potrebna sreistva in prostore.
Smrt na bojišču. V težkih bojih na severnem delu vzhodnega bojišča je padel učitelj Valter žerjav, telegrafist pri nekem letalskem oddelku. 2 njun viel je padel tudi stotnik, kateremu je bil dodeljen v informativni službi. — Dne 10. manca je padel na vzhcdu poročnik Adolf Horak, poveljnik čete v nekem grenadirskem poiku. Bil je odlikovan z železnim križcem L in 2. razreda ter s kolajno za ranjence.
Odlikovanje celovškega zdravnika. Koroški zdravnik za zobne bolezni dr. Robert Kussdas, ki služi pri nekem oklepnem oddelku na vzhodu, je bil za/ svoje junaško zadržanje odlikovan z železnim križcem L razreda.
šestnajsti otrok. Koroška rojakinja Marija Vidičeva je pred kratkim rodila svojega šestnajstega otroka. Oče šestnajstih otrok je pri vojakih in prav tako nosita vojaško suknjo tudi dva najstarejša sinova.
Simfonični koncert v Celovcu. V petek 28. aprila bodo imeli v Celovcu simfonični koncert, na katerem bolo izvajali »SaJz-burško glasbo« Wiihelma Jergerja, violinski koncert Jana Sibeliusa in Beethovnovo pastoralno simfonijo.
Nezgoda, löletna učenka Štefanija Nagele iz Gorič na Koroškem si je zlomila levo nego in se zdravi v celovški bolnišnici.
V	Celovcu so umrli: 661etni mestni višji upravnik Julij Ziegler, 53 letni delavski invalid Rujih Filipi č ter oOIetna delan, ka Marija Moserjeva.
S štajerskega
Veliko zborovanje v Mariboru. Slovesnosti ob tretji obletnici priključ tve Maribora veliki Nemčiji so bile zaključene z dnevom oborožene sile, ki je privabil na mariborski trg Adolfa Hitlerja ogromno mno-ž co 25.000 ljudi. Zborovanja se je udeležil tudi Gauleiter iz Gradca, ki je v svojem govoru izjavil, da prihaja z veseljem v Maribor, kjer izroča borcem 88 praporov. Gauleiterjev odgovor je bil od množice sprejet z vel'kim odobravanjem. Pred zborovanjem je Gauleiiter položil v mariborskem Gaju junakov spominski venec na grobove padlih Mar borčanov. Izročene zastave je sprejelo v svoje roke 88 mož, ki so že sodelovali kot vojaki v prvi svetovni vojni Gaule'ter se je v svojem govoru dotaknil tudi vprašanja tolovajev in razbojnikov, katerim je napovedal neizprosen boj do uničenja. Na koncu se je razvU pred Gauleiterjem na trgu Adolfa Hitlerja velik sprevod, v katerem je defil'rala vsa
množica, ki je korakala čez trg in Tegett-hofovo uheo.
Proslava rojstnega dne Adolfa Hitlerja v Rogaški Slatini. V dvorani zdraviliškega dama v Rogaški Slatini je bila 20. aprila proslava Führerjevega rojstnega dne, na kateri je govoril višji krdelni vodja Lin-thaler, ki je orisal potek življenja Adolfa Hitlerja. Mlaiina je zapela nekaj pesmi, zborovalci pa so obljubili zvestobo nemškemu Reichu.
Odlikovanja, Z železnim križcem I. r. je bil odlikovan poročnik Franc Primožič, rojak iz Zgornje štajerske. Križec za vojne zasluge H. r. z meči sta prejela stražmoj-stra Herman Vanek in Siegfried Kainz, z železnim križem H. r. pa je b-1 odlikovan vojak Martin Kumer iz Šoštanja.
Vojaška poroka v Slovenski Bistrici. Na velikonočno nedeljo se je oženil višji desetar nemške vojne mornarice Reinhoàd škerjanc z Elizabeto Flohrovo. škerjanc je soustanovitelj nekdanjega švabsko-nem-škega Kuiturbunda v Slov- Bistrici.
Iz vlaka je padel 241etni Janez Verbič iz Tezna pri Mariboru. Verbič se je poškodoval na glavi in levi raki ter se zdi avi v mariborski bolnišnici.
Nesreče in nezgode. 401etni pomožni delavec Jakob Miohorko iz Zgornjih Hoč pri Mariboru je padel s kolesa in se poškodoval na desni nogi. — S sekiro se je vsexai v koleno llletni Peter Pernat iz Maribora. _ 241etna delavka Jožefa Mikolič lz
Maribora je prišla v bližino stroja, ki jo je zgrabil za lase ter ji potegnil kožo z glave. Vsi se zdravijo v mariborski bol-nšnici.
Iz Hrvatske
Hrvatski koncert na Dunaju. V prostorih duuajskega Konzerthausa je bila pred dnevi zanimiva prireditev, posvečena hrvatski glasbi. Na sporedu so b'la simfonična dela, zbori, pesmi in vojaške popevke. Spored je obsegal glasbena dela skladateljev Zajca, Baranoviča, Lhotke, Gotovca, Matačiča in razne narodne pesmi. Sodelovala sta članica zagrebške opere Nada Tončičeva in Milan Pichler. Dirigiral je Lovro Matačič.
Socialna
Iz pisarne odbora za »Socialno pomoče
smo prejeli:
Namesto venca na grob Franja rmna je podaril Socialni pomoči Tertnik Ivan, strojni mojster iz Most, 500 Lir.
Za Informacije glede »Socialne pomoči« kličite: 47-57! Prostori »Socialne pomoč « so na Gosposvetski cesti 2/1. Denarne prispevke poSüjajte po čekovnih položnicah ma »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. račun 16.580«!
1 Anten Ekar
Osmrtnica v beograjskih listih nam sporoča da je 20. aprila po kratkem trpljenju umrl' v beograjski splošni bolnišnici nas no-vinarski tovariš g. Anton Ekar v staro-sti 69 let. Močno nas je presenetila ta novica, saj se je Tone dolga leta držal izredno čvrsto. Seveda, sedanja vojna tudi njemu ni prizanesla. Novica o njegovi smrti bo zbudila. iskreno sožafije ne samo v Ljubljani in v Beogradu, marveč tudi v Trstu, Zagrebu in še marsikod drugod, kjer so poznali Antona Ekar ja kot izredno delavnega in sposobnega novinarja.
Beteinica
KOLEDAR: Petek, 28. aprila: Pavel od Križa, Valerija.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Akrobat Schö-ö-ö-n. Kino Sloga: Prijetni dan. Kino Union: švedski slavček.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. Mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 28. aprila: zaprto. Sobota, 29. aprila, ob 18: Matura. Red Sobota.
a
Fodorjeva »Matura« je slika iz šolskega življenja. Os igre je konflikt, v katerega zabrede zaljubljena osmošolka, ko skuša z lažjo prikriti resnico. Odnos raz-nih tipov šolnikov (tolerantnega, indlfe- | rentnega in pikolovskega) do mladine je -prikazan na humoren in ljubezniv način in ni brez poučne vrednosti za vzgojevalce. V glavnih vlogah: Drenovec, Debevec, Gre-gorin, Nablocka, Ukmar-Boltarjeva in Levar jeva. Režiser: C. Debevec.
OPERA
Petek, 28. aprila: zaprto.
Sobota, 29 aprila, ob 18: Gorenjski s£av-
ček. izven. Cene od 36 lir navzdol. *
Foerster: »Gorenjski slavček«. Opera v treh dejanjih. Libreto: Lui za Pesjakova. Dejanje se godi v vasi na Gorenjskem za časa francoske okupacije in pokaže značaj našega kmeta v veselih in žalostnih trenutkih. Delo ima močno osnovo v folklornih motivih.
»Manon«. Opera, ki jo je komponiral francoski skladatelj Jules Massenet, ima za osnovo sloviti Prevostov roman »Manon Lescaut«. Delo Ima štiri dejanja, ki se gode: pred krčmo v Amiensu, v des Grieuxovem stanovanju v Parizu, na pariški promenadi, v govorilnici nekega seminarja, v igralnici in na begu Manon. — Prva uprizoritev te opere je bila leta 1884. v Parizu.
Izšel je iz čvrstega gorenjskega noeta v Preddvora, kjer se je rodil 17. januarja 1875. Maturo je opravil na Reki. že kot dijak se je moral sam preživljati, zato je kot pravnik stopil v službo k južni železnici, pri tem pa je kot dopisnik »Slovenskega naroda« začel prav spoznavati svoj talent. In tako je s 1. oktobrom 1902 postal urednik »Domovine« ter začel sodelovati pn društvilL Več let je nato služboval v Celovcu, odtod pa se je preselil v Ljubljano, kjer je najprej prevzel uredništvo »Nove dobe«, nato pa je prešel v ureiništvo »Slovenskega naroda«. Obenem je opravljal tajniško službo pri Narodni delavski organizaciji. Centrala te organizacije ga je z Novim letom 1910 povabila v Trst, kjer je prevzel uredništvo njenega glasila >Narodnega deiavea«. V tem času pa je bil tudi dopisnik »Slovenskega naroda« in pozneje Plutovega »Jutra«. Kot član uredništva »Edinosti« je cd jeseni 1911 dalje vršil veliko delo, ki je bilo posebno te-žarvno med vojno in prva leta italijanske okupacije. Odločno je vztra;'al na svojem mestu. Eno leto je urejeval istrskega! »Puč-kega prijatelja«. Ves čas do 1928 pa je dopisoval »Slovenskemu narodu« in »Jutru«. Ko je ob koncu januarja 1928 prišel za nekaj dni v Ljubljano, se ni več mogel vrniti v Trst in je tako ostal v Ljubljani. Po dolgotrajnem čakanju je bil sprejet v na novo ustanovljeni Centralni presbiro v Beogradu, kjer je ob marsikateri priliki pokazal svoje sposobnosti in široko razgledanost. Tudi v Beogradu je ostal še zvest dopisnik »Jutra«, na katero je bü vselej najožje navezan. Po zsselbi Beograda v aprilu 1941 je bil takoj ob ustanovitvi dnevnika »Dcnauzeitung« poklican k sodelovanju in. kakor ugotavlja osmrtnica v tem dnevniku, je vse odtlej marljivo sodeloval kot. korektor, kar mu je bilo omogočAo cb izvrstnem znanju jezikov. K večnemu počitku so ga položili dne 21. aprila. V Ljubljani je zapustil vdovo in dve hčerki, v Srbiji pa sina: rudniškega in-ženjerja. Ohranili bomo tovarišu Tonetu Ekar ju nijlepši spomin, žalujočim izrekamo odkritosrčno sožalje!
QAEajniska skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 28. APRILA 7.—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40 porcčiia v slovenščini. 9.—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), koračnica. 12.—12.30: Opoldanski koncert. 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.: Koncert Malega, orkestra, vodi A. Dermelj. 14.—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.: Vsakemu nekaj. 17. do 17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.30: Glasbena medigra. 17.30 do 18.: Kmečki trio. 18.45—19.: Iz našega leposlovja — V. Beličič: Cešminov grm. 19.00—19.30: Koncert Komornega zbora. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napo-ved sporeda. 19.45—20.: Razgledi. 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.: Iz opernega sveta, sodelujejo: sopranistka Nu-ša Kristanova, tenoaist Rudolf Franci in baritonist Franc Langus. 21—22.: Vsakemu svoje ralio zapoje. 22.10—23.: Glasba za lahko noč.
KULTURNI PREGLED
Bibiiofilsko »Cvetje v jeseni«
ogodek, kakor jih je malo v našem tiskarstvu — tako bi lahko označiU bibiiofilsko izdajo Tavčarjeve povesti »Cvetje v jeseni«, ki je izšla te dni v znamenju dobrodelne akcije. Doslej ni bila še nobena slovenska povest natisnjena v tako originalni in krasni knjigi Eden najlepših slovenskih pripovednih spisov, ki je značilna ne le za Tavčarja, marveč tudi za vso našo pripovedno prozo, je dobila svojemu slovesu in vrednosti ustrezajoče knjižno izdajo.
»Ta knjiga, ki oznanja ljubezen do slovenske grude, je izšla z namenom, da bo njen izkupiček pomagal žrtvam vojnih dogodkov.« To posvetilo je natisnjeno na čelu knjige. Kakor je Tavčarjeva povest nastala v težkih časih sredi prve svetovne vojne, je nje najlepša knjižna izdaja posvetila s svojo vnanjo in notranjo lepoto v naše zamračene čase, prinašajoč nam staro blagovest ljubezni do domačih tal, do kmeta in kmečkega doma, tega jedra slovenske narodne biti in stebra našega naroda v letih njegove zgodovinske preizkušnje.
Več podjetij je pripomoglo z mecenatskimi prispevki, da je moglo Tavčarjevo »Cvetje v jeseni« iziti v tako
razkošni obliki in da bodo kupci te bibiiofilsko dragocene knjge prispevali s kupnino ne za kritje stroškov in še manj za kakršen koli dobiček, marveč predvsem v pomoč tistim, ki so najbolj potrebni pomoči. Papirnica v Vevčah je dala na razpolago za to knjigo papir, Narodna tiskarna jo je natisnila, T i -skovna zadruga kot lastnica Tavčarjevih avtorskih pravic je odstopila pravico do natisa, tvrdka S o u v a n je prispevala platno za vezavo itd. Za izdajo knjige se je ustanovil poseben konzorcij z naslovom »K n j i g a« , knjigarna Tiskovne zadruge pa je zanj prevzela založbo ter takoj odstopila bibiiofilsko naklado v korist vojnim žrtvam.
»Cvetje v jeseni« je natisnjeno v knj:gi formata 20 X 16 y2, obsegajoči 192 strani. Postavljeno je s pol-debelimi črkami garmond Holzhausen, izdano na pero-lahkem papirju, opremljeno po strokovnjaškem zasnut-ku arh. Miroslava O r a ž m a , ki je tudi upodobil knjigo z večbarvnimi lesorezi. Prvi lesorez »Vrt« je natisnjen v štirih barvah in ga je ilustrator v vsakem izvodu lastnoročno podpisal. Taki četverobarvni lesorezi, reproducirani na posebnih prilogah, so v knjigi štirje: poleg »Vrta« še »Srce«, »Lešnik« in »Vrtnica«. Razen teh podob je takisto na posebnih prilogah 12 dvobarvnih lesorezov, mimo tega se vsako poglavje, ki j5h je deset, začenja z dvobarvno inicialko in se končuje z vinjeto. že te pestre, dekorativno in umetniško-razpo-loženjsko učinkujoče podobe dajejo novi izdaji »Cvetja v jeseni« izredno mikavnost in povečujejo nje vrednost.
Poleg opreme in ilustracij, dveh deležev, ki uvrščata to knjigo med najlepše slovenske izdaje, je treba pohvaliti tisk. Narodna tiskarna se je potrudila, da je kar le mogoče natanko izvršila velikopotezno zasnovo arh. Oražma in je zastavila za tisk te knjige najboljši razpoložljivi material, pri čemer je treba upoštevati
razmere vojnega časa. Izkušeni knjižni metteur Pečan je posvetu tej izdaji več kakor samo poklicno pozornost: pripravljal jo je z ljubeznijo starih tiskarjev, ki so oblikovali knjige tako, da so .presenečale z okusno, estetsko pretehtano obliko; pojav, ki je danes — v času knjižne industrije — vreden posebne omembe. Samo ob takem sodelovanju avtorja opreme ln Ilustratorja, metteurja in ostalih tiskarn,:ških sodelavcev pri nastajanju knjige, ter ob skrbi in pozornosti tiskarn'Skega vodstva je mogla nastati grafično tako značilna in tehtna knjiga.
Ta izdaja Tavčarjevega vrhunskega spisa vzbuja pozornost tudi zaradi tega, ker je natisnjena v nekakem bloku; namesto odstavkov imamo namreč zvezdice, natisnjene za vsako polo v drugi barvi. Te barve so rjava, rožnata, zelena, rdeča, rumena, vijoličasta. Vsako poglavje označuje posebna stran z lepo obrobljeno številko.
Vezavo knjige je izvršila tvrdka Schifrer v več vrstah platna. Posebno okusno natisnjena vinjeta v dvobarvnem tisku in na krednem papirju se lepo prilega formatu in barvi strani. Tudi na hrbet je nalepljena enako okrašena vinjeta.
Izdaja je numerirana, kakor je to umljivo pri biblio-fllskih knjigah.
S tem smo vsaj na zunaj označili grafične odlike knjige, ki je v čast ilustratorju, tiskarni ln izdajatelju, obenem pa nov, neminljiv dokaz danes že tradicionalne slovenske ljubezni do lepe in dobre knjige. Celo v težavah vojne časa je ta ljubezen tako živa, da se združuje s sočutjem do vojnih žrtev in včlenja lepo knj'.go, ta organ stvarjalnega duha in izraz narodnega genija, vkaritativno dejavnost. Marsikaj bo izginilo in uton'lo v pozabljenju, toda taki dokumenti ostanejo kot du-
hovno pričevanje o našem heroično tragičnem času, ki ni pozabil tudi na duha in lepoto.
Odveč bi bilo pisati o priznanem literarnem pomenu »Cvetja v jeseni«. Dr. Ivan Tavčar je položil v to povest vso svojo zrelo pisateljsko izkušenost, možato čustvovanje, umerjeno, modro gledanje na življenje; dal ji je toploto osebnih spominov gia mladost v lepi pokrajini pod Blegašem in jo prepojil z ljubeznijo do domače zemlje, do kmečkega življenja. Ta ljubezen, ki živi v srcu slehernega poštenega slovenskega človeka — saj smo rodovno vsi spojeni s kmečkim ljudstvom in zakoreninjeni na kmetih — je bila dr. Ivanu Tavčarju največja tolažba v času, ko se je tresel svet v vojni vihri in se je zdelo vse razmajano, vse negotovo in nestalno. Tedaj je slovenski pisatelj mislü z vero in ljubeznijo na kmeta in združil z opisom ljubezenskega doživljaja starejšega izobraženca, ki si je našel nevesto pod domačo kmečko streho, nenavadno tople podobe iz kmečkega življenja, podobe, ki nam vedno znova vlivajo v srce zaupanje in vero v slovensko ljudstvo.
Med slovenskimi povestmi je »Cvetje v jeseni« po vsebini in prijetni pripovedni obliki — opozarjam zlasti na njen možati, prav iz ljudskega duha zajeti slog —-posebno primerno za krasotno izdajo, žlahtno vino v kristalni čaši — to je podoba »Cvetja v jeseni« v tej izdaji, l^t je veselje uživajočemu duhu in naslada očesu. Zato je že samo dejstvo, da smo dobili prav t o knjigo v taki izdaji, blagodejen znak časa, ki stremi tudi skozi lepoto ln odbranost k premagovanju svoja neskončne bede in veruje, da rešitev ni samo v materialni in fizični dejavnosti, marveč tudi v duhovni povzdigi, na poti. ob kateri ne stoje zgolj utilitarne, marveč takisto estetske vrednote.
(Inicijalka je posneta iz zgoraj obravnavane knjige^
Iz Trsta
Izpitni rok za dijake letnikov 1933, 1924 in 1925. Tržaški šolski nadzornik je odredil, da se na vseh šolskih in učnih zavodih pričnejo dne 2. maja usposobljenost ni in zrelostni izpiti za dijake letnikov 1923, 1924 in 1925, ki so bili pozvani pod orožje. Izpiti se mcirajo zaključiti do 13. maja.
OdgocEtev pričetka dramske sezone. Odrska skupina Ricci, ki bi morala otvoriti pomladno dramsko sezono v Verdijevem gledališču, še ni utegnila dopotovati v Trst. Zaradi tega so napovedane dramske predstave odgodene do prihoda omenjene skupine.
Predstava v prid beguncem. Za četrtek 27. aprila je napovedana otvoritev pomladne operne sezone v Rossettijevem gledališču. Otvoritvena predstava bo Boitov »Me-fistofel«, dirigira Anton Votto, sodelujeta med drugim basist Andrej Mongelli in tenor Aleksander Granda. čisti dcbiček predstave gre v prid podpornemu odboru za priseljence in beg-unce, ki so se zatekli v Trst.
V cvetu mladosti je umrla 181etna Vera Lukovec iz Trsta. Pokopali so jo v torek 25. aprila iz bolnišnične mrtvašnice S. Marije Magdalene.
Ponesrenčenci. 671etnega arhitektaViktcr-ja Orsetti ja je povozil neki kolesar pri trgu Foro Ulpiano. Orsetti ima številne poškodbe, zlasti na desnici. Ped tramvaj je prišel na trgu Tommaseo 171etni dijak Josip Rubini iz Battisti je ve ulice 14. Obležal je s številnimi ranami na levem komolcu, levom kolenu in ostalih delih telesa. 251etna Lea Segala iz Istrske ulice 128 si je poškodovala desno nogo. Padla je po stopnicah. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici.
Gorelo je v j>ekariji A. širclja v ulici Solitario št. 23. Pribrzeli so gasilci in pogasili ogenj. Na srečo ni bilo občutne škode.
železniška nesreča pri Opčinah. Pri Op-ünah je trčil železniški stroj v tovorni vlak. Pri tem se je ponesrečilo 7 železničarjev, Iii se zdravijo v tržaški bolnišnici. Vzrok železniške nesreče še ni pojasnjen. Ranjeni so 331etni Jožef Grande iz Imbria-nijeve ulice 7, Marij Desantis, star 47 let, ki ima poškodbe po obrazu in obeh rokah, 171etni G. Marziali iz Trga med nabrežji št. 8. ki ima zlomljeno desno nego, SOletni Adolf Furlan iz Gretskega stopnišča 41, ki je ranjen na obrazu in trebuhu, SOletni Bvgen De Mezzo iz Boccacci jeve ulice 2, ki ima zlomljeno desno nogo in poškodbe na levi nogi, 291etni Hektor Tore elio iz Negrelijeve ulice 18, ki ima poškodbe po» vsem telesu, ter 54letni Romul Tocelli iz ulice Colautti 4, ki ima zlomljeno desno nogo in rane po obrazu in prsih.
Usoden padec z avtokarja. 611etni delavec Karol škerlj iz ulice Biasoletto 16, je padel v ulici Valdirivo z avtokarja. Ima številne poškodbe. Zdravi se v tržaški bol-ißnici, kamor so prepeljali tudi Sletnega aneza Maestripierija iz Longerske ceste 1, ki ga je povozil avto.
Ker se je uprla varnostnim organano, se je morala zagovarjati pred tržaškim sodiščem Jožefina. Casa,. Bilo je 21. februarja t. 1.. ko so varnostni organi vstopili v neka gost.Ino v ulici Maddonnina v Trstu. Pri mizi je sedela Josipina Casa, ki so jo pozvali, naj jim sledi. Jcžefina pa ni hotela ubegati Navzlic ponovnemu opozorilu je vztrajala pil mizi in psovala varnostne organe. Morali so uporabiti silo, da so jo .spravili na bližnjo policijsko stražnico, kjer je lomila stole in se zaganjala v policijske agente, dokler ni obsedela ob višku živčnega napada na stolu. Te dni se je morala zagovarjati pred pristojnim tržaškim ser diščem. ki jo je obsodilo na 6 mesecev in 15 dni zapora.
500 oseb amnestiranih. v smislu amnestije Vrhovnega komisarja na operacijskem podiočju »Jadransko Primorje«', ki je bila razglašena na dan Ffflirerjevega rojstnega dne, je bilo v Gorici deležnih amnestije okoli 500 oseb.
Red v zakloniščih. Pristojna oblastva opozarjajo goriško prebivalstvo na red, ki so ga dolžni upoštevati v mestnih zakloniščih. Vsakdo naj po vstopu v zaklonišče zavzame svoj prostor v notranjosti, da ne ovira vstopajočih. V zakloniščih je prepovedano kaditi. Ni dovoljeno prihajati z vozički, živalmi, velikimi lcovčegi ali zavoji, kolesi itd. Vzdrževanje reda v zakloniščih je zaupano zakloniščnemu predstojniku. Kršitelji teh navodil bodo kaznovani po zakonu.
Enajsti sin. Goričanka Ana Mavrič je rodila te dni enajstega sina. Novorojenček jo zdrav in krepak. Prejela je 15.000
lir nagrade.
še je poštenje na svetu. Gospodinja P?-
tra Nicotti, po rodu z Reke, stanujoča sedaj v Gorici na Trgu sv. Ivana št. 12, :e izgubila ročno torbico, v kateri je bilo poleg dokumentov in denarja tudi 12 živilskih nakaznic na njeno ime ter ime njenih svojcev. Toda srečno naključje je hotelo, da je našla izgubljene nakaznice gospodična Štefanija Blaško, ki je najdene živilske nakaznice izročila policiji.
Zbirka jajc. Pokrajinski agrarni konzorcij v Gorici je pooblastil v sporazumu s pokrajinskim prehranjevalnim odsekom svoje podrejene organe za zbiranje jajc. Obenem je določil ceno jajcem po 4.50 lire, ki jo prejme prodajalec.
Izgubljena hčerka se je vrnila domov. Dne 3 aprila je izginila od doma 171etna Roza Barnat iz Gorice. Zaskrbljeni starši so obvestili o tem goriško policijo, ki je poizvedovala za mladenko. Te dni so jo izsledili v Saronnu, od koder jo bodo v sprem stvu prepeljali nazaj k staršem.
Kolesarska nezgoda v Mirnu. Na Mirn-ski cesti se je ponesrečila 221etna gospodična Ines Furiani, ki stanuje na Rafutu št. 53. Padla je med vožnjo s kolesa in se potolkla po levem kolenu ter obeh rokah. Prepeljali so jo v goriško bolnišnico.
Med delom se je ponesrečil 241etni delavec Jožef Lati arno, doma iz Zagrada. Ima zlomljeno levo nogo. Zdravi se v goriški bolnišnici.
Vsak dan nezgode. Mali Klavdij Rossi iz Gorice je padel v vodnjak na dvorišču, kjer bi bil nedvomno utonil, da ni v zadnjem hipu prihitel njegov oče Viktor M ga rešil. — žrtev najdenega izstrelka je postal llletni R. Molina ri iz ulice Aostskega vojvode. Izstrelek je eksplod&ral, Molinari ima rane na desnici. — 221etfcd delavec j Aloiz Brescia iz Giustinianove ulice 37 se j je ponesrečil med delom v podgraiskem zakloniščnem predoru. — 40ietni Franc čuk iz Kravoaove ulice 41 se je porezal po desnici. — Med igro se je poškodoval 3-letni Jožef Ponte iz Giustinianove ulice. Z vrelo kavo se je opekla 31etna Leticija Vignola iz štandreža. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici, kamor se je zatekel tudi 61etni Avgust Savolat iz Bovca, ki si je pri padcu zlomil levico.
Velik vlom pri »Zlatem levu« v Gradišču V hotel »Pri zlatem levu« v Gradišču ob Soči, ki je last Ivanke Spontan, so se vtihotapili drzni vlomilci, ki so odnesli iz prostorov v I. nadstropju razne vredt>7t-nice, za četrt kilograma zlatih predmetov, gotovino in druge stvari v skupni vrednosti nad 180.000 lir. Varnostna oblastva so vlomilcem že na sledu.
Razočaranje po lepem filmu. 211etni železničar Jožef Bertini iz Gorice je šel gledat v k;no film, ki mu je zelo ugajal. Toda užitek mu je pregnalo spoznanje ob konca filmske predstave, da mu je med predstavo izginila tobačna nakaznica. Zadevo je prijavil policiji.
Tatinski lisjaki po knrnJkih. V louraik 711etnega kmeta Ein i ja Brine iz Lučinika so se ponoči splazili tatinski nepridipravi, kt so kumik temeljito izpraznili. Odnesli so 7 kokoši, gos in purana v skupni vrednosti 3.000 lir. Zadeva je prijavljena oblastem.
Pozor v zakloniščih! V zaklonišče na Kornu se je ob letalskem alarmu zatekla tudi 241etna gospodinja Karla Lenart iz Tuniške ulice. Po koncu alarma je opazila, da so ji med čakanjem v zaklonišču izginile iz ročne torbice tri živilske nakaznice. Zadevo je prijavila goriški kvesturi, ki opozarja prebivalstvo, naj bo v zakloniščih pozorno pred tatovi.
Nikar tobačne nakaznice v bližino okna! Jožef Nervini stanuje v pritličju hiše št. 16 v Gibellijevi ulici. Položil je sverjo tobačno nakaznico na racfijski aparat, ki stoji blizu okna. Vetrič pa je odpihnil nakaznico skozi okno na ulico. Nervini je stekel iz stanovanja, na ulici pa ni bilo nobenega sledu za dragoceno nakaznico.
Zapleiritev 6900 cigaret ]n 10 kg tobaka. Varnostni organi so poštah te dni pozorni na mehanika Alojzija Miatella, po rodu iz Padove, sedaj bivajočega v Gorici. S seboj je nosil precej velik zavoj. Pozanimali so se za vsebino in ugotovili, da je v zavoju 98 zavojčkov afriških in 10 zavojčkov draždanskih cigaret, razen tega 11 fclobči-čev volne in telečja koža. Aleksandru Baggiu iz Padove, ki stanuje v Gorici v Oglejski ulici 10, so zaplenili 7.30 tobaka. Pri Vincencu CardeOliju, po rodu iz Saler-na, ki biva sedaj v Gorici v Garibaldiovi. ulici 13, so našli v kovčegu 191 zavojčkov macedonskih cigaret, 71 zavojčkov afriških in 140 zavojčkov »ljudskih« cigaret, razen tega 20 zavojčkov soli. Slična usoda je doletela tudi Alojzija Violanta, doma iz Barija, ki biva sedaj v Gorici v ulici Sv. Antona št. 2. Pri njem so našli 3 kg tobaka. Vsem so bile cigarete s tobakom vred zaplenjene. Zasačeni črnoborzi-janci se bodo morali zagovarjati zaradi kršitve veljavnih predpisov pred pristojnim gorisk'm sodiščem.
Izropano skladišče. V skladiščnih prostorih tvrdke Radici v Krminu so se pojavili neznanci. Ustrahovali so skladiščnega čuvaja E- Tlomadina, ki jim je moral izročita skladiščne ključe. Tatinski zlikovci so skladišče precej iznopaJi. Odpeljali so precejšnjo količino dragocenega sukna, ki so ga spravili na avto. Oblastva poizvedujejo za nasilnimi vlomilci.
Kolesa izginjajo, iz skladiščnih prostorov podgorske tekstilne tvornice je izginilo koio znamke »Bianchi«, vredno 4000 lir.
s p on t
mmmm^mmam^mmmmmmm»
Drobiž po svetu
s— Nogometno prvenstvo v Franciji in na Slovaškem. V Franciji je nogometno prvenstveno tekmovanje v polnem teku. Vprašanje prvaka je še čisto odprto. Medtem ko je Lens izgubil zadnjo tekmo, je dosegel Lille važno zmago z 1:0. Stanje na tablici je sedaj naslednje: 1. Lille 36 točk, 2. Lens 35, 3. Pariz I 35 itd. — Slovaški nogometni prvak SK Bratislava je v nedeljo z nadaljnjo zmago v obliki 3:1 (2:0) ohranil svojo vodilno pozicijo. Moštvo Armade je izgubilo tekmo proti filini s 3:0.
a— Skorajšnje večje prireditve na zelenem polju.. Na ju Mejnem turnirju SK Bratislave bo konec tedna nastopilo moštvo nemškega pokalnega prvaka Vienne z Dunaja. Na turnirju bosta igrala tudi cjačeno moštvo zagrebške Concordile in bukareštanski Rapid. Zagrebški Gradjanski bo gostoval v mesecu maju v Nemčiji in sicer v Niirnbergu in Augsburgu. V dnevih 28. in 29. maja bo enajstorica hrv. drž. prvaka sodelovala na jubilejnem turnirju dunajskega moštva Floridsdorfer AC, ki slavi letos 401etnico obstoja.
s— Nemške lahkoatletičarke so že v rto-bri formi. Na prvem lahkoatletskem teK-movanju v letošnjem letu v Dessau je Lore Grebe zalučala kroglo 12.64 m daleč; disk pa ji je uspelo vreči do znamke 32.50 metra. Nemška prvakinja v teku čez zapreke Maria Domagaila je zmagala v Es-senu v teku na 80 m s časom 12 sek v skoku v daljino je bila najboljša s skokom do 4.39 m in v teku >na 100 m z 12.6.
s— Tudi plavalci se že kažejo pri močeh- V plavanju na 100 m prosto je v Stuttgancu zmagal mladi Laugwitz v Iz-bornem času 1:00.6. — Danski prvak Erik Chriatoffemsen je v Frederiksbergu dosegel na progt 200 m prosto dobro znamko 2:18.6. Na isti prireditvi je zmagala Kirsten Ove-I-ste;-»;n ua 200 m prsno & 3:12.1. — V Haarìemu so nastopile r&zas holanù-ske prvakinje. Na 100 m hrbtno je nastopila kot gost nemška svetovna, prvakmja Krna West helle, ki je bila letos prvič poražena po Gailiardovi, ki je bila prva z 1:16.2. — Dobro je uspelo tekmovanje dam na 200 m prsno, kjer je zmagala Willy Haverlag v 3:02.6. Na progi 100 m prsno je zmagala Bep von Schain v 1:09.4. V konkurenci mcA.1i na 100 m prosto se je uveljavil MooLesaar s časom 1:02.2 min., SMkker pa na 100 m hrbtno v času 1:16 2 min., ki je torej potreboval enak čas kakor odlična Gailiardova.
s— Na zadejš smučarski prireditvi je zmagaj Bradi. Na zadnji letošnji smučarski prireditvi, tekmovanju. za prvenstvo donavsko-alpskega okrožja, so se Se enkrat sestali najboljši nemški smučarji Smuk je bSl dolg 3 km in je imel 900 m višinske razlike. Zmagal je Nogler v 4:16.2 pred bivšim svetovnim prvakom B radiom, ki je potreboval 4:29.8. V Slalomu pa je Bradi le pokazal svoje velike sposobnosti ter je presmučal progo (s 30 vratieaimi in 250 ra višinske razlike) v mnogo boljšem času kakor Nogler ter tako zasedel prvo mesto v alpski kombinaciji.
Obvestila športnikom!
SK žabjak. V petek 28. t. m. bo v klubski sobi pri Ražmu na žabjaku važen članski sestanek I. moštva. Pričefcek ab 19. Ker se bodo obravnavale važne stvari z ozirom na bližnje tekmovanje, se vljudno vabi celokupno I. moštvo, da se sestanka udeleži. Načelnik.
MAU OGLASI
Kdor «e aluftbo piate m vsako besedo L —JO, m dri. ln prov. takso —M. sa dajanje naslova aU tllro L 2.—. Najmanj» iznos sa to oglase Je L T«—. — Za ženitve in dopisovanja Je piateti aa vsako besedo L 1.—, aa vse druge oglase L —JB0 aa besedo, m dri. ln prov. takso —Ü0. aa dajanje naslova ali ttflro L 1.—. Najmanjši iznos m to oglase Je L 1«.—.
Službe isce
MLADA POSTRE2NICA
išče službo. Naslov v ogl. odd. Jutra.	9*96-1
ZAPOSLITEV pri otrocih za čez dxn ali po dogovoru, iščem 74i 1. maj. Sem čista, poštena, in zanesljiva. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Veselje do otrok«.	9932-1
Iz Srbije
Visokošolski teden v Beogradu. Pred dnevi je bil v Beogradu zaključen visokošolski teden za pripadnike nemške oborožene sile. Na tečaju so predavali profesorji in docenti z raznih nemških univerz.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
KINO UNION	Telefon 22-21
Odlična pevka ostane pri svoji umetnosti, da more osrečevati vse ljudi, in žrtvuje svojo lastno ljubezen, ki bi osrečila samo enega človeka. To je na kratko smisel prvovrstnega filma
ŠVEDSKI SLAVČEK
V glavnih vlogah: pse Werner, Kari Ludwig Diehl in Joachim Gottschalk.
Predstave ob 16. in 19.15 uri.
KINO MATICA	Telefon 22-41
Senzacionalna varietejska burka... Vratolomne akrobacije na trapezu... Plesne revije in moderna glasba...
Akrobat Sch-ö-ö-ö-n
V glavnih vlogah: španski komik Charie Rivel in lepa Clara Tabody Predstave dnevno ob 16. in 19. uri
KINO SLOGA	Telefon 27-80
Prava, resno zaljubljena igra iz današnjega časa, polna dovtipov in veselih epizod v Tobisovem filmu
prijetni dan
V glavnih vlogah: Gertrud Meyen, Volker von Collande.
_ Predstave ob delavnikih ob 16. in 19. ■ uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. g
iiiTiiaij
ZA RAZVAŽANJE
kuriva potrebujem več ljudi, ki imajo ročni voziček, šc bolje tricikel. StaleD in zelo dober zaslužek. Predpogoj : zanesljivost in poštenost ter poznavanje ljubljanskih ulic. Javiti sc samo dopoldne pri tvrdki Čebin, Wolfova 3/1.
9R43-la KROJ. POMOČNICO
sprejme darnska krojačica na stalno mesto. Habjan Ljudmila, Igriška ul, 11.
9890-1 a
FRIZERKO
reprezentativno vodilno moč potrebujem. Nastop takoj. Plačam 300—400 lir tedensko. Primec, Dolenjska cesta 20.	9876-la
BRIV. POMOČNIKA takoi sprejmem z dobro plačo. Naslov r ogl. odd. Jutra.	9874-la
POŠTENO DEKLE za. opravljanje gospodinjskih del. išče drvžina dveh oseb. Plača io 06krba lepa. Naslov t ogl. odd. Jutra.
9814-1» HIŠNO POMCVTN1CO vestno, pošteno, ki zni samostojno kuhati in gospodinjiti. »prej mera k trem odraslim osebam. Naslov jz prijaznosti v bufetu, Voš-njakova 4.	9909-la
POSTREŽNICO za vsa hišna dela in branje, za dvodner.To tedensko postrežbo, «ičem. Naslov t ogl. odd. Jutra, 9902-la
FRIZERKO proti dobri plači, hrani in vsej oskrbi, »čem. Ponudbe na podružnico Jutra t Šiški pod »Zanesljiva«.
9900-la RAZNASA1KO cvetja iJčem. Cvetličarna »Split«, Frančiškanska ulica 8.
9925-la
SNAŽILKO
za snažecje pisarn in dragih prostorov, sprejmemo. Vprašati: »Sekotex«, tek-^tilna irrcktfitiia. Gutsma-nowa ul. 30 <za remizol.
9936-la Šiviljsko POMOČNICO in vaienko išče salon Fani Ambrož, Mestni trg 25.
9935-Ia
Prodam
PRAVE JUTA VREČE lepe, dokler zaloga traja, ugodno naprodai : »Petro-nafta«, Ljubljana. Ciril-Metodova 35«. prej Tyrieva.
J-377-6
KARFIJOLO
dobite pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesta 29 in pa v Maistrovi alici 10.
9757-6
PEGE IN USAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Kane. Židorska ulica 1.
9691-6 PREPROGO »STORE« 1.90X2.80, novo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preproga«.
9891-6 OTROŠKE ČEVLJE
nizke, št. 23, prodam. Cerkvena ul. 3.	9892-6
DVE RACI. ki še neseta, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
9875-6
ČRN KAMGARN
za damski kostum in nekaj metrov blaga za moške srajce, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	9887-6
ŠIVALNI STROJ »Singer« z dolgim čolnič-kom, prodam. Ogled med 14. in 16. uro. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9884-6
3-10 m KAMGARNA sivega, za moško spomladansko obleko, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
9885-6 KOPALNO BANJO,
pločevinasto, prodam. — Franc Vovk, Getbičeva 19-
9886-6 ŠPORTNI VOZIČEK
predvojni, dobro ohranjen, prodam. — Smerajc Jakob. Borštnikov trg 1. 9901-6
BLAGO ZA PLAŠČ ali kostum, prodam. Poizve se: Metlat Lojzka, Okiške-ga 29.	9907-6
KROGLE a balincanje 8+1, skoraj nove. prodam. Šola Zg. Šiška, hišnik.
9921-6
MOŠKO OBLEKO
svetlosivo, iz finega predvojnega blaga, za vitko postavo. prodam. Ogled od 12. do 13. ure: Tratnik, Miklošičeva 13/fV. 9X81-6
Z1MNICO-PER ESNICO linolej, več klobukov in ženskih rabljenih čevljev, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	9923-6
HARMONIJ znamke Förster, ugodno naprodaj. Bleiweisova c. 21.
9930-6
RADIOAPARAT
4+1 cevni, prodam. Naslov v opl. odd. Jutra. 9934-6
Zaslužek
UČITELJA
za koncertne citre	išče gospodična. Naslov	v ogl. odd. Jutra.	9897-3
Kupim
VKfcCJb prazne cementne m sll-čne. papirnate, kupuje PETRONAFTA, CirU-Me todova	i. št. 35a.
J-380-7 ANTIKVARNE knjige kupuje stalno Kmigarna Akademske založbe. Dunajska ccsta 2, Hotel Slon.
9852-7
STAR PAPIR in papirnate odpadke vsa
ke vrste, velike m majhne količine, kupujemo po naj višji ceni. Prevoz jskrtiimo sami. Združen« papirnice pisarna Dunajska lb/Ii, tel. 20 94, skladišče pri »Kuverti«. Ciril-Metodova cesta 67, nasproti stare mit-niče.	8622-7
ZNAMKE kompletno zbirko ali posamezne partije, tudi preko-niorske, riztn pokrajinskih, kupim. Porredbe na ogl. odd. J atri pod »Znamke«.
7148-1«
RADIOAPARAT
dobre znamke, kupim ter event. dam v račun 3.20 m dobrega črnejja moikegi blaga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čmo blu- i go«.	9912-7 j
ZELEZNO BLAGAJNO srednjeveliko in visoko, dobro ohranieno omaro, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«.
9895-7 USNJENE KOVČKE neiabljene in rabljene, todi slabo ohraniene, vsake vrste, kupujemo. D. Ostrož-n:k. trgovina. P.saža-Nebo-tičnik.	9904-7
DAMSKI PLAŠČ za majhno postavo, bele barve, za poletje, kupim. Naslov v opl. odd. Jutra.
9P99-7
STANDART-LEICO
kupim takoi. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Ruhm«. '	9938-7 LEICO
model II. ali HL, z dalii-nomerom in Elmarjem 1,3.5 kupim. Ponudbe s točnim naslovom in navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«.	9937-7
Sobo odda
PRAZNO SOBO
s souporabo kuhinje, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazna«. '
9888-23
SONČNO SOBO
lepo opremljeno in separi-rano, s souporabo kopalnice, event. z zajtrkom, oddam s 1. majem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čisto in novo«. 9906-23 OPREMLJENO SOBICO v centru, s souporabo kopalnice, oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 9929-23
Posest
HIŠO ali PARCELO
T strogem centru kupim do vrednosti treh milijonov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar ali blago«.
9807-20
NJIVO
vzamem v na'em. D?.m protivrednost. M. Rančigaj, Šmartinska 24. 9931-17
DVIGNITE PISMA
Aparat, Ameriški K 15, Boljše krzno. Cena. Dobro plačam. Dobra plačnica. Dobrosrčnost . Domžčnost, Dcžeianka, Dva enaka. Dober komercialist. Dobra pri-jatelia. Dobro situiran, Dobrosrčno, Delovodja, Dober kupec 5, Elektro-iux, Enosobno, Gorenjka, Gradbeno podjetje. Gorenjski kolodvor, Gruden - Mal, Hrans in 25 lir. Harmonija, Hitno, Iskana sreča, Izvežban, Krasni večeri, Komljanec Stanko, Klavir, Kino-foto, Kuharica 15. april, Leži v ravnini, Ljubiteljica otrok, Lepo ohraniti in paziti. Loden. Mirni. Mladost. Mirna obiteij, Mlajša. Majhna sobica, Mi. ren podnajemnik. Mehanika. Marljiva, Nahrbtnik, Nevesta, Najcenejša oprala, Nnjno potrebujem denar. Najraje DK\V, Novo življenje. Obresti - stanovanje, Ping-pong, Puška. Poznejša ženitev, Perzijske. Pridna in zanesljiva, Pre-
grinjalo, Poštena, Potrebu. em numo denar, Plačam dobro. Rabim nujno. Samo c..* oseoa. Suha soba. Soliden, Samska soba, Samostojna, Sposoben, Sedemletna, Sončno, Staro blag<t. Sobica, Šivilja, Specerija in galanterija, športne. Tudi delno, Točno plačilo. Takoj odgovor, Takoj ali pn-e. Usoda. Ves dan odsoten, Varuhinja otro;.. i Voziček plačam dobro, Vi-I la 47, Vesten in marljiv, j Varno, Vestna. Vič, Vesela pomlad. Zanesljiva, Zanesljiv, Zamenjam kmetsko posestvo, Zamenjam, Za-nesltivo dekle, 6 kg, 500(), 2300. -
HIROMANTINJA
M.-irija Vam točno oznr.či Vašo življenjsko pot. Spre jema od 10. do 12. ai od 14. do 17. ure. Ob nede-liah od 10. do 12. tre. Novi trg l/I. 9764-37 VALJENJE PIŠČANCEV! Naročila za umetno valjenje piščancev sprejema Ah-čan. Ižanska c. 118.
9889-37'
AKTOVKO
s čevlji sem izgubila. Poštenega najditelja prosim, da jo odda v ogl. odd. Jutra.	9893-7
IZGUBILA SEM 22. aprila usnjeno rokavico, levo. svetlorjavo, po Emon-ki cesti, Cojzovi cesti. Bregu, levem bregu Ljubljanice, tromostovje, Pogačariev trg. Najditelj naj jo blagovoli vrniti proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 9898-37
f
Dotrpel je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stiic, svak in tast, gospod
Gaferijelčič MOtael
dvorni svetnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 29. t. m. ob 5. uri popoldne z 2al, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 2. maja t. 1. ob pol 9. uri v župni cerkvi Mar. Oznanjenja.
Ljubljana, Celje, Beočin, Piave,
dne 27. aprila 1944.
Globoko žalujoča: TEREZIJA GABRIJELeiC, soproga: MILICA por. GRČ AR, MILENA por, PUTIX, hčerki in ostalo sorodstvo.
6 i t a f t e
pazljivo
oglase
• J U T R A"
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob težki izgubi našega ljubega soproga in varuha, gospoda
kunca Antona
posestnika
se vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo vsem onim, ki so se blagega pokojnika spomnili z dobrimi deli in ga spremili na njegovi poslednji poti k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 29. t. m. ob pol 8. uri v trnovski cerkvi.
Ljubljana, 2S. aprila 1944.
Žalujoči ostali.

Kartonaža
LJUBLJANA
»ALBA«
— mirje 4
zopet obratuje
ALI BABKA
A. E. Weirauch:
39
VELIKI GOSLAČ
Roman
Tako sem se vsilila tudi Mariu, je pomislila- Moj Bog, saj se me ni mogel otresti, siremak! Od kraja, ko sem se pridružila fantoma, sem zmerom čakala, da kaj po-rečeta ali storita, čakala sem, toda zgodilo se ni nič. Tedaj sem se morala sama zavzeti za stvar... in zdaj stroj teče. Morda je treba dvojega, da se človek obnese v tem pogledu: odločne podjetnosti itn rav-nodušnosti. Notranjega motorja, ki nas žene naprej, in debele kože, ki ne trzne ob vsakem zbodljaju. Kdor je tako občutljiv, da ga vrže vsaka sapica za dva koraka nazaj, ne bo prida dosegel. Od mnogih brazgotin dobi človek debelo kožo, in tako sem tudi jaz obdana z nepredirnim okle pam, še za lipov list proste kože nimam >na sebi, kjer bi me bilo moči raniti...
Vso pot se je oklepala takih misli, krepila se je z njimi in bila ponosna na to, da je postala trd in hladen človek. Kar je hotela danes storiti, ni bilo malo. Spet in spet je z zadovoljstvom ugotavljala, da je docela mirna, povsem v ravnotežju, vsa ravnodušna. Morda bo čez kako uro videla Maria___ob tej misli ji je jelo srce nekoliko hitreje utripati... lahko pa tudi, da ne dobe več vstopnic, in ves njen pogummi
namen bo zaman •.. tedaj je začelo razbijati ...
Naslednje ure so šle mimo nje kakor vročičen sen. Zelene in pomarančaste barve sončnega zahoda, sinji somrak poznega popoldneva so se borili proti poplavi pisarne svetlobe. Povsod so se vrtUi barvasti kolobarji, so švigale plameneče črke, rakete so brizgale v nebo in se razprševale v žareč dež, in posamezne iskrice, ki so jih pozabljale na sinjem oboku, so bile prve blede zvezde. Bučeče hrumenje je požiralo šum morja.
Pokalo je, sikalo, škripalo, ropotalo, pi-skalo in trobilo, množice so rinile druga mimo druge, obrazi so pošastno stopali v žarko svetlobo in spet tonili v poltemo, na tisoče rok in ust se je gnalo, da bi ojačilo trušč, kdor pa ni imel ne trobila ne ropotala, je krulil ali izražal svojo radost nad življenjem s kriki, ki niso bih ničemur podobni.
Fanta sta se nalezla obče vesel osti, smejala sta se na vse grlo, z odprtimi usti, sama ne vedoč zakaj.
»Krasno! Kaj, Inge? To je pa res življenje! To ti je direndaj!«
»Da,« je Inge z mrtvim glasom odgovorila. »Pravkar sem mislila, kako mora biti mutcu, ki se peha skozi to vrvenje. Ko bi se godilo vse to ob grobni tišini, bi moralo biti nekaj straänega.«
»Kaj praviš?« Samo napol sta razumela
njene besede. Njenih občutkov vobče nista razumela.
»Oh, >nič,..« je rekla.
In potem jih je obdal mir, ki se jim je zdel po peklenskem trušču skoraj slovesen. Sedeli so v skritem kotu velike dvorane, ki se je polagoma polnila. Ingo je navdajal čuden občutek, kakor da se počasi drami iz dolgih, dolgih, hudih sanj. Vse, kar je bila doživela zadnja leta, je postajalo tako neresnično, razblinjalo se je in bledelo kakor sence pred vzhajajočim soncem ... vse, sreča in nesreča, tuje dežele, tuji ljudje, uspehi in razočaram ja, zakon, ločitev ... vse to ni bilo več res. Pravkar se je "odpravila z doma, zdaj sedi v Berlinu v koncertni dvorani, prevzeta od veselega razburjenja, in čaka velikega doživetja: Mario pi. Holvay bo igral...
»še veš?« Südekum jo je dregnil s komolcem. »Takole smo časih sedeli... na naših najljubših prostorih za stebri... tu je vse čisto drugače in je vendar natanko
takisto...«	_	_
»Natanko takisto!« je Inge ponovila, »ln tudi memi je spet povsem tako... od tistih dob sem nekajkrat sedela v loži... pa to je tako neresnično, da se mi zdi: sanjala sem. A da smo sedeli takole skupaj, to je takó blizu, kakor da je bil0 včeraj — ko bi mogla znova začeti, kdo ve, ali bi ravnala drugače...?«
In tedajci je stal Mario na odru, ves tak
kakor nekdaj, tako povsem neizpremenjen, da ji je sroe blazno zaplesalo v prsih. Z nedoločno, skoraj plašno radovednostjo ga je bila čakala... takisto, kakor da se m Tanese, da ga bo spoznala. Morda se Je bil izpremenil, se postaral in odebelil... morda je bil ničemuren in samodopadljiv na pogled... morda reven in potrt.. • morda se ji je bil tudi zelo, zelo odtujil, tako da se bo morala z globokim začudenjem vprašati: kaj je to res človek, ki sem ga nekdaj ljubila?
Pa ni bilo nič podobnega... bil je Mario, kratko ia malo on.
Od vsakega pramena valovitih las pa do slehernega giba dolgih, ozk'h rok je bil tisti Mario, ki je neizbrisno živel v nji Nobenega koraka ni bilo, nobene kretnje, nobenega trzaja v obrazu, ničesar ne, kar bi se ji bilo zdelo presenetljivo. Naprej je vedela, kaj bo storil, slišala je njegov glas. čutila njegov dotik, njegov dih... ko je vzdignil lok, je v nji že zazvenel prvi ton m se zlil z zvokom strune, ko je zapela ... niti senčice razločka ni bilo, niti sledu o kakem zlozvočju, o kakem razočaran ju ...
Srce ji je bilo mahoma lahko in mirno. Lahko in mirno je ostalo ves čas, dokler je igral. Edinstvenost njegove igre je bila prav v tem, da je bila izpolnitev nejasne predstave, dokončno utešenje nedoločne želje. To je našla samo pri njem, pri nikomur drugem ne, kljub vsemu spoštovanju,
ki ga je čutila do njegovih velikih kolegov. Izmed teh je bil kakšen neverjetno spretnih prstov, kak drug je imel spet neskončno sladak ton, kalt tretji zelo zanimivo pojmovanje; vse to ie bilo meči ugotoviti, bodi kritično, bodi z občudovanjem, toda pri Mariu je bilo vse odveč, ugotavljanje, krit ka in občudevanje. Kadar je citala note, je slišala, kaj je ti3ti, ki jih je bil ustvaril, nekoč slišal v sebi in kaj je skušal ujeti z revnim pomojkom p'3ave. Prizadevala si je, da bi to spet podala, s stisnjenimi zobmi je premagovala težave, podajala je vse, kar le morejo posredovati note in znaki in kar godalo le količkaj zmore.
Pri Mariu pa je bilo drugače, tu je bila vsa tista prvotnost, vse tisto, kar je hotel skladatelj povedati in kar mu morda niti ni bilo uspelo tako, da bi bil sam docela zadovoljen- Mario je razumel skrivnostno pisavo not, ni je izpreminjal, prevajal jo je na svoj lastni jezik, in to je bil jezik duhov, ki jim nič ne uklepa peruti, duhov, ki znajo peti brez glasu in zveneti brez strun —
Kadar ga je Inge slišala igrati, ji je vstajala v duši otroško osrečujoča slika nebes, kjer sede davno umrli glasbeniki in ga hvaležno poslušajo. In Mario se je z velikimi pokojniki kaj zaupno razgovarjal: ,AU ni tako, kakor si si ti zamišljal?' —
Schriftleiter • Urejuje: Davorin ßavljen. — Für dM Konsortium »Jutro« als Verlag • Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko V Irma t. — Fttr »Narodna tiskarna A. (U als Druckstelle • Z.a »Narodno tiskarno d. d.« kol
Za iBMratnl oddelek odgrrarja: Ijuhwli Volčič