Poštnina plačana v gotovini. gTT?V 4 'I1*rr Posamezna številka Din l.~. : LETO IW. i«h»j« Taak dan opoldne, iivremži nedelje ln praznike. He«e8na naročnina: V Ljubljani ln po polti: Din 20'—, inozemstvo Din 80—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STE V. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. Rokopisi m n® vračajo. — Ogla«! po tarifo. Pismeni* vpraAanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri požtnem Ček. uradu štev. 18.633. Nepot ebna demonstracija. Te dni se mudi v Beogradu deputacija Lužiških Srbov in nacionalni Beograd je uporabil to priliko za velike manifestacije v korist Lužiških Srbov.Obenem pa se je tudi prav krepko napadalo Nemčijo, ki tako silno zatira Lužiške Srbe. Da si Slovenci medsebojno pomagamo, je na vsak način pravilno in dobro. In če mislijo Beograjčani, da se mcrajo zaradi imena Lužiški Srbi še posebej razvnemati, jim tudi ni zameriti, pa čeprav ne razume niti eden Beograjčan jezika, ki ga govore Lužiški Srbi. Ampak vse ob svojem času in v primerni obliki. Tega pravila pa v Beogradu niso spoštovali in zato malo pomagali Lužiškim Srbom, tembolj pa škodovali nam vsem. Malo pomagali Lužiškim Srb cm, ker ni prav nobene verjetnosti, da bi se Nemci beograjskih manifestacij in groženj ustrašili, temveč bodo po vsej verjetnosti te poosiVili odredbe proti Lužiškim Srbom, da jih št? bolj decimirajo, kakor so jih že. Tako maloštevilnim naredim, kakor so Lužiški Srbi, ki jih je po štetju iz leta 1910. le 111.107, se s hrupnimi demonstracijami le malo pomaga, temveč le z dejansko materielno pomočjo. Ravno o tej pa ni bilo slišati, da bi jo Beograd dal. 6e manj pa bo pomagano nam samim. Naš zunanje političen položaj je zaenkrat tak, da moramo biti veseli, fe vsaj deloma pridemo ven iz osamljenosti, v katero nas je okovala Italija. Zlasti pa je to naša dolžnost po izjavi francoskega poslanika Gunarda in po italijanske-nemški arbitrarni pogodbi. Ni treba biti prav noben diplomatičen veleum, da se spozna, da mora Jugoslavija naravnost iskati zvezo z Nemčijo in da tako okrepi svoje stališče proti Italiji. Mesto tega šolskega pravila prireja Beograd demonstracijo proti Nemčiji. Ali hoče Beograd sam nagnati Nemč:jo ob bok Itali e? Ali re3 ne čuti, da dela s svojo demonstracijo službo za drugega? Ali ne čuti Beograd, kako je s svrjo demonstracija sijajno »notri padel«? Tudi mi simpatiziramo z usodu Lužiških Srbov in fe bi to bilo le mogoče, bi jim radi pomagali. Zato tudi Beogradu ne zamerimo, če simpatizira z Lužiškimi Srbi. Trda dovcljiremo si vprašati Beograd, zakaj pa ne vidi tudi gorje naših bratov v Primorju? Zakaj ne prireja njim v korist tako uspelega zborcvan'a, kakor je bilo ono v univerzitetni avli? Res je, da je Beograd svoje dni mogočno izprego-voril za naše brate v Primorju, toda od tedaj je nasilje nad njimi ge mogočneje naraslo, zato pa Beograd tem bolj utihnil. In Jugoslovenska Matica še danes ni mogla pričeti s svojim delom v Beogradu in kakor kažejo razmere še dolgo ne bo. Tu čaka Beograd ogromno hvaležnega dela in krvavo potrebnega in čeprav kličemo Slovenci Beograd k temu delu že leta in leta, še vendar nismo našli pravega odziva. Lepo je brigati se za usodo drugih Slovanov, tda nainrej se je treba brigati za svojo lastno! Nikakor pa ne gre, da kdo izkazuje simpatije drugemu slovanskemu narodu na ta način, da škoduje svojemu testnemu. In to se je zgodilo s pretiranimi manifestacijami, članki in govori te dni v Beogradu in to ravno v času, ko Išče Italija 2 vsemi sredstvi nemško prijateljstvo. Ali se smeji naš prijazni sosed na za-Padu, da smo tako mimo padli v njego-Pa zanjko in da je sedaj še nemško časo-P*s konferirali ministri Boža Maksimovič, • Miša Trifunovič, Ninko Perič n Bogdan Markovič. ?■ RADIČ NA AGITACIJI V DALMACIJI, Zagreb, 7. jan. Predsednik BSS Šte-fan Radič, ki je> moral vsled snežnih zametov prekiniti svoje agitacijsko potovanje po Dalmaciji po programu, je cd- • potoval sinoči ob 6.50, ko je izvedel, da je proga očiščena in da m vec prumoin-ib ovir. Po piv g ram u bi imel Radič ostati v Dalmaciji pet dni. Poselil bo tam naj-brž otoke Hvar, Vis in Brač. Kakor se doznava, mu bodo njegovi pristaši povsod, kjer bo priredil shode, pripravili svečan sprejem. CVIJIC OBOLEL. Beograd, 7. jan. Predsednik znanstve- • ne akademije in znani učenjak Jovan Cvijič je pred nekaj dnevi obolel. Njegovo stanje se je včeraj zboljšalo. Križa sicer še ni minila, vendar upajo zdravniki, da ne nastopijo nobene komplikacije. - •; NOV LIST V MARIBORU. Maribor, 7. jan. Te dni bo začel tu Nahajati in bo izhajal samo za časa volitev nov list »Straža«. List bo nastopal preti, samostojnim demokratom ter bo agitiral za skupno listo radikalov, klerikalcev to' Nemcev, ki je bila postavljena v Mariboru. . ; SENZACIONALNE ARETACIJE V. SUBOTICI. • ... Subotica, 7. jan. Državno -odvetništvo v Subotici je včeraj izdalo orožnikom ukaz, da aretirajo Etelko Rajčičevo, lastnico neke tistarne ter nekatere mestne uradnike, ki so bili v zvezi z društvo« za posredovanje ženitev >Budu6nost«. Poneverili so namreč blizu pol milijona denarjev v škedo društva in članov, ki bo se obračali na društvo. Aretacije j so i*-zvale veliko senzacijo. Aretiranci so poskušali podkupiti preiskovalnega - Monika. Stran 2. N A HODNI D.\K\'NIKa. petek, 7. januarja 1S27. Štev. 4. „Uničeni“ virwgrada'ji. Je že menda hotela tako bridka usoda. <)a ofeam član »Svete vojske«, dtsiravno tudi vodo rad pijem, ampak ne zvečer, temveč še-te drugi dan dopoldne. Ker pa zvečer vino Jaioo visoko cenim, skoraj še višje, kr kor sam gostilničar, mi menda nihče ne bo zame’il la a velik'm zanimanjem berem stvari, ki se ti-5ejo vina. Poaebno sem bil vesel, ko sem v sredo fcral v »Jutru-c novico, s^o^očeno slovenski javnosti po znanem vinogradniku g. Petovar-ju, da bomo mogoče km^lu pili v Liublja.ii friaten francoski bursundec po 10 dinarjev ter! Kakor je povedal po poročilu ?Jutra* * Ormožu g. Petovar, čegar strokovn;aško »nanje visoko cenim, je francoski burgun-defc Imenitno vino, in če ie v;no imenitno bo meni prav gotovo zelo všeč. Samo če bo r s, kar pravi g. Petovar, da ne bo dosti dražje takor po 10 dinarjev liter. Škoda, da človek ne živi v teh težkih časih na Francoskem, kjer piio imenitno burgundsko vino po 2 franka liter! To bi bilo pri na« po 2 dinarja, ki ti kar ie na Francoskem frank, to je v domačem ž:vljen!u pri «»8 dinar. Temu je treba priračunati še nekaj dinarjev za prevoz in za dac in zn krčmarjev dobiček, pa pridemo na okroglo 10 dinarjev. 'G. Petovar pa je doma na Štajerskem in Oii francoskega burgundca ne mara. To se pravi, on ga že mara morebiti za sebe. am-p«k tega on ne mara, da bi ga mi pili po 10 dinarjev liter. On bi raje videl, di bi mi pil! samo štajersko vino, ma^ari štajerskega trtrrgundca, seveda ne po 10 dinarjev, ampak tako po 20 ali 25 dinarčkov liter. Jaz, pijanec kakoršen sem, pa s tem nisem zadovoljen. Zakaj ne bi jaz smel piti dobrega francoskega vina po 10 Din. in zakaj bi moral gače vati za štajerskega burgundca po 20 ali Din? G. Petovar pravi, da zato ne, ker bodo vsi vinogradniki na Štajerskem pvo adli, če bodo točili krčmarji franeosko vino po 10 Din namesto štajerskega vina po 20 ali še več dinarjev. Jaz pa teea ne verjamem. Vsa čist g. Petovarju, ampak on je vinograd ik, jaz pa pijanec, in z-to jaz te stvari že bolje razumem kot on, pa brez zam:re. Jnz namreč prav'm: Če doslej ni noben vinogradnik propadel, odkar pijemo dalmatinca po 10 Din zak?j bi propadli slovenski vinogradniki potem, če bomo mi, ki pijemo, zamenjali trpkega dalmatinca z žlahtnim francoskim vin-čknm? Deset je in ostane vendar deset! Jaz pri naiboliši volji ne morem razumeti, zakaj bi gospodje vinogradniki bili ravno sedaj ogroženi, ko se nam obeta — če je res — francosko vino po 10 dinarjev, niso pa bili ogroženi takrat, ko so se začeli slovenski ljudje voziti v Vojvodino po žlahtni banaški rizling in v Dalmacijo po višana in po opolo, ki stane ravno toliko' Ko se je razna gospoda iz Slovenije — liberalna in klerikalna — vo-7/la v Banat in v Dalmacijo po vino, in ko so začeli Dalmatinci sami točiti vino v Sloveniji po 10 dmarjev, takrat slovenski vinogradnik ni bil ogrožen, danes pa, ko se nam »beta francosko vino, je pa naenkrat slovenski vinogradnik ogrožen! Jaz tega ne razumem, ker za mene je 10 vedno 10. pa naj jih dobi 10 Dalmatinec ali pa Francoz! Zato mislim, da nam je hotel natočiti spoštovani £r. Petovar nekoliko političnega vina v usta. Tega pa mi, kar nas je vinskih ve-ščakov in strokovnjakov, ne maramo. Če Ž3 moramo požirati v našem cvičku Da'matinca, naj bo! Tudi če bomo pili fran-nskega burgundca — naj bo' Ampak poPtične viaBke godle — nak! Pa če Jo nam servira m"gari sam g. Petovar! Bomo že raje pili dalmatinca in burgundca! — jp— Tudi Francija proti nam. Včeraj smo objavili izjavo beograjskega fcfrncoakega poslanika Grenarda, ki je d&jftl' da Je italijanska vlada dokazala s sklenitvijo italijansko-albanskega dogovora svoja dobro voljo in iskreno stremljenje, da ohrani ne samo odvisnost Albanije, temveč tadl obveze, ki jih je prevzela I.alija napram Albaniji na podlagi medzavezniškega sporazuma iz leta 1921. Ta izjava francoskega poslanika pomeni, 4a Francija odobrava italijanski protektorat nad Albanijo in da ne nasprotuje Italiji, če *«'ustyari iz Albanije izhodno točko za svoje prodiranje na Balkan. Tako smo po izjavi francoskega poslanika Grenarda popolnoma osamljeni in v velikem boju z Italijo za neodvisnost Balkana navezani le na svojo laslno ^omoč. Dvakrat zaporedoma nas je tako italijan-ika diplomacija dobro zadela. V konfliktu z Italijo smo mogli računati na nemško za-Vezništvo, toda z nem?ko-italijanskim arbitražnim dogovorom je Italija ta račun prekrižala. Mogli smo nato računati še na pomoč Francije, ki je imela iste interese ko mi, toda po zadnji izjavi francoskega. poslanika je tudi ta naš račun prekrižan. Ostali •mo osamljeni in prepuščeni samim sebi. Vrhu vsega pa še medsebojno razb:ti. Vedno ožje se stiska okoli nas obroč na-•protnikov, "mi pa se z vedno več!o s'astjo prepiramo med seboj. Kakor da bi hoteli »semu svetu dokazati, da nismo vredni nobene podpore in da ni nobene opasnosti kratiti nam naše pravice! V Londonskem paktu so zavezniki prvič ddkaizali, da so j!m interesi velesile vedno bolj sveti ko pa interesi male države in naj . gtj je ta še tako za njih zm-^o žrtvovnln. V mirovnih pogajanjih smo doživeli to drugič in zlasti težko na Koroškem, ko je bil angleški delegat najsigurnejši zagovornik nemškega stališča. V boju za Reko smo nato zopet spoznali, da grešimo, če se zanašamo na zavezniško pomoč in nato so nas enako svarili tako dogodki na Bolgarskem, kakor na koncu tudi izjava beograjskega francoskega poslanika. Ne smemo se zanašati na pomoč velesil, ker mi smo jim dobri le, k°dar jim služimo. Ko pa smo jim storili uslugo, potem ravnajo z nami ko s črncem, ki je storil svojo dolžnost. Vselej v kritičnih trenutkih doživljamo isti nauk in vendar se še nismo streznili. Še vedno se udajamo sanjam, še vedno hočemo posili videti stvari lepše, kakor pa v resnici so. Ampak čas je, da se iztreznemo in s;cer že skrajni čas. Čeprav osamljeni, vendar ni na8 položaj obupen, če smo složni, če vsi d3lnmo za svojo varnost, če vsi storimo svojo dolžnost. Toda samo tega ni in čas največje nevarnosti nas najde v največji razbitosti. Noče Beograd slišati o sodelovanju Slovencev, noče Beograd voditi samo vsedržavne politike, nočemo nehati s pretiranim strankarstvom, nočemo urediti naše uprave, nočemo kreniti na novo pot, temveč brez ozira na vse nevarno stanje zunanje politike drvimo dalje po izhojeni in napačni poti naravnost v prepad in pogubo. Kako dola proti HSS zato, ker je vstopila v kmetsko internacionalo in preko nje v komunist:'fino internacionalo. Obznana je določala, da se HSS razpusti, da se ustavijo njene publikacije, da se uvede postopanje proti vodstvu in da se zabrani njeno javno delovanje. Ta naredba je bila ob priliki vstopa HSS v vlado ukinjena in sedaj je to izvršeno tudi formalno. =;Pomočnik ministra zunanjih zadev o sestanku Male an‘ante. Jovan Markovič, pomočnik ministra zunanjih zadev je izjavil napram poročevalcu >Vrem3na« svoje mišljenje o sestanku Male antante: >To bo eden rednih sestankov, določenih po sedanji praksi. Vršil se bo v Čehoslovaški, toda še nista določena mesto in čas sestanka. Preuranjene so vesti o tem, da je sestanek že določen. Ta s sta-nek se ne bo po tvarini sami mnogo razlikoval od dosedanjih sestankov, ker od zadnje konference ni b’lo v politiki Male antante takih dogodkov, ki bi imeli za posledico potrebo pretresa medsebojnih odnoš»'ev. Jasno je. da se bo v konferenci govorilo o situaciji, ki je nastala na Balkanu povodom italijansko-n Ihanske pogodbe in o nadaljnem s’upnem delu v Zv?v na-/-d o v v katero Svetu zavzema danes Rumunija mesto rednega predstavnika Male antante ro sklepu poslednje konference na Bledu. Ob tei priliki bi rad naglasil zlasti neosnovanost nekih verzij, ki so se pojavile v svetovnem, pa deloma tudi v našem časopisju o nekem oslabenju od-nošaiev med zavezniškimi diž-v^m' M°le antante in to, k^kor pravijo radi italijansko' rumunskega pakta o prijateljstvu in itali-■jansko-albanske pogodbe, katere pomen ni, kakor trdijo novinarske verzije solarno ocenjen s strani držav M°le antante. Ital jaysko-rumunski pakt o prijateljstvu je zaključen po predhodnem obveščeniu in pristanku cst"lih dveh zavezniških d^žav in je istega značaja kakor vsi slični pakti, sklenjeni po osnovanju Zveze narodov in ki služ'jo kot dopolnilo njenim pacifist;čnim 9merem. Vsa javna kampanja, ki so jo vod'li nekMen listi proti Rumuniii. je neumestna, ker so odneša-ji med našo kraljevino in Rumuniio danes ravno tako prijateljski in srčn'", kakor preje. — Nemška ''a^pa kr;za še vedno ni rešena in niti še ni odlločeno. če bo sestavljena vlada sredine ali pa pride na krmilo kaka nova koalicija. Nemški nacionalist: se silno trudijo, da bi se sestavila vlada desnice. V ta namen ie odpotoval vodja nemških nacionalcev grof VVestnrpn v Mvnchen. kier je skušal pr dobiti za svoj načrt bavarsko pudsko st-anko. Pristal je celo, da bi bil kancelar vzet iz njenih vrst. Če je bil njegov monakovski obisk uspešen, se še ne ve, gotovo pa je to, da je vlada desnice nemogoča, ker se je sedaj poleg cen truma iziavila proti njej še ljudska stranka. Njen voditelj dr. Stresemann smatra kot edino mogočo samo vlado sredine, kateri bi pripadali eentrum, ljudska stranka, bavarska Jj-ud. stranka in demokrati in k-tero bi podpirali socialni demokrati. S socialnimi demokrati bi se sklenil poseben dogovor glede notranje poPtičnih z°konov, ki imaio priti v kratkem na dnevni red. Nemški parlament se sestavi dne 19. januarja in vladni kropi upajo, da bo do tedaj nova vlada Ž3 sestavljena. O novih volitvah pa trenutno ni govora in bi se te vršile šele maja meseca, če tudi nova vlada ne bi imela večine v parlamentu. = Eksp-zc poljskega zunanjega ministra. Na seji sejmskega odbora za zunanje zadeve, ki si ga naša skupščina seveda ne zna in ne more prib°ritU je podal zunanji minister Zalegi obširen ekapoze o poljski zunanji politiki. Po nieeovem mneniu mora razoroz tev Nemčije nujno dovesti do solešne razorožitve. Neizpolnjevanje Versajskega dogovora bi ogrožalo ž;vljenske interese vseh narodov. V naspTOtju z evropskim mirom je, če se dela razlika med pacifikacijo zapada in vzhoda. Varnostno vprašanje je splošen problem, ne pa samo problem ob nemško-francoski meji. V Parizu se je Zaleski prepričal, da tako francoska vlada ko tudi francoska javnost pravilno pojmujeta vrednost francosko-poljske zveze. Z Nemčijo želi živeti Poljska v dobro-sosednih odnošajih in Zaleski upa, da bo tudi doseženo to kljub intrigam gotovih krogov. — i S sovjetsko Rusijo hoče skleniti Polaka političen dogovor, ki bi jamčil mir na vzhodu ! Evrope. Da bi sodelovala Poljska pri kakem protisovjetskem bloku je bajka. Glede Litve čaka Poljska še vedno na razvoj dogodkovt-Že sedaj pa povdarja, da hoče živeti i oljska z Litvo v debrososednih odnošajih. — Ek^po-ze zunanjega ministra je bil dobro sprejet od vseh strank. = Up^r v N:z zemski Indiji. Kakor poroča agencijo Wolff, ss nahaja skoro ves okraj Sdvengkanga na Sumatri v upornem stanju. Komunisti so umorili nekega holandskega ' plant'.ž.iega paznika in nekega domačega učitelja. Komunisti so napadli oddelek avtomobilov, s katerim se je hotela podati neka vojaška četa na lice mesta upora. Napadalci so bili s težkimi izgubami odbiti in so imeli preko trideset smrtnih žrtev. = Izgredi proti tujcem na Kitajskem. Katoliški misijonarji, ki so pribežali v Hankau, . poročajo o izgred!h Kitajcev proti tujcem in . kristjanom. Izgredniki požigajo cerkve in ropajo imetja kristjanov. Vojaki so zastra£ilJ tujsko naselbino v Kinkiangu in preprečujejo vsak dostop ali odhod iz naselbine. Za varnost tujcev je ukrcana angleška topnl-čarka. Kratke vesti. Trgovinska pogajanja med Čehoslovaško in Avstrijo bodo dne 8. t. m. obnovlj >na. Sven Hedin je dospel na Kitajsko ia bo podvzel veliko znanstveno potovanje v osrednjo Azijo. Turška vlada je prepovedala ustanovitev' socialno demokratske stranke, ki jo je osnoval dr. Hassan Riza bej. Avstrijski poslanik v Pragi dr. Marek je predlagal čehoslovaški vladi unikitev medsebojnih potnih vizumov. Na budimpeštanski borzi je bilo v ponedeljek notirano vse v novi valuti peng8. Za glavm mesto kantonske vlade se bode določila tri sosedna mesta ob reki Jangtse-kians: Hankau, Vučang in Hanciang, ki »e : združ:jo v eno mesto pod imenom Vukang. N *vi japonski cesar Hirohito je obolel Bolezen ni nevarna. Snežni viharji na Poljskem. Te dni »o divjali v raznih krajih'Poljske silni snežni vt- " harji Najhu!ši je bil snežni metež v Vilni in gornji Š’eziji. Vlaki so imeli velike zamude. Redni promet je zopet vzpostavljen. Beležke. Vp- -.nje' Dopisniku zagreb....h .iovostit je dejal dr. Kramer, direktor ' itia» med drugimi tudi to-le: »Toda »Združene Slovenije« ne vzame nihče resno.« V včerajšnjem »Jutru« pa čitamo vprašanje za dr. Korošca zakaij da je izpustil v svojem vrhniškem govoru Zedinjeno Slovenijo? Ali je s tem hotelo »Jutro« opozoriti svoje čitatelje, da se dr. Korošec ne bavi z nere*-nimi stvarmi? Ali ga pa jezi, ker se ne bavi? JUGOSLOVANSKI DIPLOMAT. Čim se je pojavil v žuti kuči (v zunanjem ministrstvu) novi »patron«, so se naši pred- i stavnici v inozemstvu požurili »na referira-nje« v Beograd. Kdor je moral in komur ni • bilo treba, vseeno je pohitel, da dobi »nove instrukoije«. Tako tudi neki gen. konzul. Pohitel je z drugega konca Evrope v Beograd, naravno na državne 'Stroške. Njegov referat v ministrstvu pa je obstojal v tem, da je kon-čni s voki tožbo za ločitev zakona, po znanem škandalu, o katerem je tako dolgo govoarilo italijansko, avstrijsko in nsše časopisje. - In gospod generalni konzul pričakuje ee-daj »nove instrukoije« — verjetno zopet ra novi škandal na državne stroške. — (I o »Politiki«.) Volilno gibanje v Ljubljani. Narodna radikalna stranka je imela 4. in 5. t. m. dva dobro uspela velika sestanka za St. Jakobski in za št. Peterski okraj. Na obeh sestankih Je poročal v imenu kandidatov nosilec liste dr. V. Ravnihar. Govorili so še dr. Zupanič, dr. Lukan, ing. šaplja, Dežman, Jurkovič in Kav-, čič. Prihodnji sestanki ao: v soboto 8. t. m. pri Mraku za Dvorski in Trnov, okr., v sredo 12. t. m. pri Lloydu za Kolodvorski in Koli* zejaki okraj, v petek 14. t. m. za Vodma* in v sredo 15. t. m. pri Reininghaus za Šiško.. Ch. Lucieto: 23 Spomini francoskega vojnega detektiva. •Nadzorovali smo zadevo in v teku tednov emo prišli aato, da je prva stran not z naslovom 61 la vedno ista, med tem ko so bile note drugačne od tedna do tedna. Bili smo na pravem sledu. Stvar amo takoj javili v centralo in dva dni pozneje sani je ta že poslala »dčcliiffreurjac, ki je bil specija-tist v čitanju tajnih pisav in razen tega izboren muzik, ki'je prav kmalu razkrinkal zadevo. Na ta način so torej dobivali in odpošiljali nemški agenti iz Francije *voje podatke v Bern. Tako smo na mah spoznali nekaj novih nemških agentov, o katerih poprej še ničesar nismo vedeli, kajti 3» ljudje, ki ao dobivali »Alzaške spominčice« so motal biti ali nemški agenti ali pa z njim v zvezi; kajti teh oot ni btlo v prometu. Ključ za ta dokument se je lahko poljubno spre- fijal, toda ker je njegov princip ostal vedno isti, ni btld težko najti. Lahko sam povem, da je oni čas dobil nemški ^nerainl štab »poročila«, ki so se mu morala zdeti flšto izredna. 1 : N8& občudovanja vredni oficirji iz urada st 2 m 'nekateri mojstri, ki so nam bili dodeljeni od policije, so na podlagi najdenega ključa pošiljali nemškemu generalnemu štabu izmšljena poročila, ko eo zmedla nemške načrte in vlekla Nemce za ncs. Tako so rešili na tisove francoskih vejakov. Preidemo pa sedaj k drugi nemški iznajdbi, ki je zelo čudna, toda resnična. 16. poglavje. Skrivnostna jajca. Četudi kdo rad je jajca, vendar ni necbhcdno potrebno, da bi mu jih pošiljali kar na stotine iz inozemstva, posebno če se ne bavi z njih predajanjem. To so bile moje misli nekega jutra, ko sem čital poročilo enega naših agentov iz Lauzanna, ki mi je javljal, da vsak teden odhajajo iz sumljivega vira v švici ogromne količine jajc na naslov sumljive osebe v Franciji. Ta oseba je bila ljubka ženska, sprejemala je številne obiske in imela veliko gostov v hiši. Imela je na fronti tudi mnogo znancev in prijateljev in jim pcšiljcla zavoje z živili in drugimi potrebščinami in jih je tudi, če so prihajali na dopust, sprejemala v svojo hišo. K sreči vse take vojaške »bctercec niso bile te vrste, kajti drugače bi mi nikoli ne bili razkrinkali te zadeve. Široka javnest nikdar ne bo zvedela, koliko ■noči brez 9panja so. povzročile te »boterce« šefom in osobju našega urada. Saj se je včasih dogodilo, da je čisto slučajno kaka »boterca« spraševala svojega vojaka na fronti za kakšne vejaške stvari in je to nič hudega sluteč, tudi odgovoril. , Oseba, o kateri sem rekel, da je dobivala jajca, nam je bila nekoliko sumljiva, vsled svojih poBovnrov,.-. toda nikakor nismo mislili* da se bavi s špij nažo. Poznali smo njene znance, njena pisma niso vse^ bovala ničesar izrednega in njeni telefonski pogovori so bili čisto vsakdanji. Zakaj vraga je torej tako silno rada imela jajca? Ker smo se pa morali zanimati za vsako najmanjše poročilo, sem dal povelje, da pošljejo ta jajca najprvo v mej urad, predno jih oddajo naprej naslovljenki. Ogledal sem si pošiljko, a nisem našel ničesar sumljivega. Ker pa je treba v takih zadevah stvar dodobra preiskati, sem poslal jajca v naš kemični laboratorij, kjer so. naši kemiki v največji tajnosti delovali za narodno obrambo. , Kemiki so se podali na delo in naslednji dan so ml poslali sledeči raport. . . . Kemična preiskava poslanih ]aj« je dognala, da je na nekaterjh Umed njih pisava s simpatičnim črnilom, skoraj gotovo rastlinske vrste. Bese-* dilo se tiče sedanjih vojnih operacij, a ga ni bilo mogoče toČnočitaU 6 (Dalje. prihodnji*-) Dnevne vesti. -TUDI ENA NAŠA. PRORAČUNSKA SPECIALITETA. Po proračunu za leto 1920-27 je določeaih za riužbene obleke železn.čarjev 16,oU0.G00 di-aarjev ali 812 Din na osebo. . Za služuene obleke uslužbencev (orožni-kovj notranjega ministrstva je določeniii 22 milijo.iov dinarjev ali 1100 dinarjev na osebo. Za službene obleke finančnih kontroln h or-^aau. v finančnem ministrstvu pa je določeni 9,C0€.C00 ali 1199 Din na osebo. Najbolj trpi v službi obleka železničarja 'm ta dobi najmanjši znesek. Najmanj pa trpi ■v službi obleka finančnih kontrolnih organov ■ia zato dobi ta največ! Je to cisto gotovo občudovanja vredna določba. Ali pa naj vse to potrjuje le pregovor, da je bog najprej sebi ustvaril brado? — Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Minister prosvete bo predložil te dni ministrskemu svetu skupno spomenico »Slo-■ronske Matice« in ljubljanske univerze za -ustanovitev akademije znanosti in umetnosti ■v Ljubljani. Akademija naj bi se ustanovila Se tekom letošnjega leta. — Kongres Jenske Ma’e antante. Kot po--•ročajo, se vrši letošnji kongres ženske Male antante v Pragi. Naše ženstvo bodo zastopale ga. Leposava Petkovič in gdčna Milena Ate-mackov:č. — Nov železniški prarilnik. S 1. marcem jitopi v veljavo nov prometni pravilnik državnih železnic. Pravilnik, ki vsebuje nekatere izpremembe, bo veljal za vso državo. — V m nistrstvu pr-šte in brzojava je podpisano večje število dekretov o napredovanju 4n premestitvi nižjih uradnikov in služ^teljev tezojavne in telefonske stroke. — Iz visokošolske statistike. V prosvet-•ttem ministrstvu je bila te dni izdelana statistika o naših visokih šolah začetkom leta 1926-27. Po tej statistiki je na naših visokih iolah: rednih profesorjev 270, izrednih 81, docentov 86, skupaj 437 učnih moči. Slušateljev je v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Subotici in Skoplu skupaj 11/09 — Beekereška policijska statistika za leto 1926 izkazuje 332 ovadb radi tatvin, E4 teles-aih poškodb, 2 umora, 10 žaljenj uradnih -oseb, 69 goljufij, 34 poneverb, 5 žilenj veličanstva, 14 poškodb tuje lastnine. Frapantno je primeroma veliko število (5) slučajev ii-Jena veličanstva in majhno število slučajev Sailjenja uradnih oseb. BečkereSki meščani morajo im rti precešen re6pekt pred policaji, ali pa so bečkereški policaji zelo mirni in pametni ljudje. —- Tujski promet y Splitu. Lansko leto je obiskalo S^lit 33.022 tujcev, leta 1925 pa 34;4C9. Tujski promet v Splitu se je torej lansko leto napram predlanskemu zmanjšal za 3382 oseb. — Uldnjenjo operete v "Novem f?a-’u Ministrstvo prosvete je odredilo, da se opereta •v Novem Sadu radi finančnih težkoč ukine. Ravnatelj operete Vojnovič se je obrnil na -novosadski občinski svet s prošnjo, da bi 83 dosedanja subvencija v znesku 150.000 Din »višala na pol tega pa je bila subvencia na 100.000 Din zniiana. S tem ia %ila usoda operete zapečatena. — Od!'or za postavitev spomenika Kra’ju fBtru I. Velikemu Osvobodite'ju v Ljubljani javlja, da je žirija za oceno osnutkov iz predhodnega natečaja izrekla svojo ;odbo t ko-le: Došlo je šest osnutkov in 1 varijanta. Prva •nagrada se ni podelila nikomur. Drugo nagrado -1000 Din je dobil osnutek »H. X.«, projektanta sta gg. Loze Dolinar in Ing. Dragu-iin Fatur. Tretjo nagrado 2500 Din je dobil osnutek »A«, projektanta sta gg. ing. Vladimir •Subie in Lo;ze Dolinar. Ostali štirje nenagrajeni osnutki »Domovina«, »Svoboda«, »Car« in »Gosposvetski stol« se predlagajo v odkup po 1250 Din. Ker se kuverte z imeni projektantov teh osnutkov niso odorle se do-lični vabijo, da v slučaju, ako pristanejo na odkup. sporofe pristanek in svoj naslov raz-pisateliu. Vsi načrati se bodo obdržali do zaključka glavnega natečaja, nakar s° bodo razstavili skupno z glavnimi osnutki. Ta ukrep je neobhodno potreben, da se varujejo interesi avtorjev idej, ki so izraženi v predhodnih načrtih, šele po tej razstavi se bo objavil način vrnitve nenagrajenih os 'Utkov projektantom, ki bi morebiti ne pristali na odkup. Razpis glavnega natečaja sledi v kratkem. — TIL vinski gejem v Središču ob Dravi se vrši v torei 25. prosinca 1927 ob 11 uri dopoldne. Vabijo se vsi vinski trgovci „0_ *tiln!čarji, restavraterji, hotelirji itd., da 8j ogledajo ta znameniti vinski sejem na knte-Tem se nudijo samo zajamčeno prstna ljutomerska vina vseh vrst in vrhov. Da so cene vedno zmerne in blagu primerne, kažejo živahne kupčije na prejšnjih trgih. S^mo lani se je na dan sejma prodalo nad 1800 hi vina. Tudi letos se bodo vinogradniki držali gesla: *ak je blago, tak je drago. — Ne zamudite orej te prilike in obiščite v torek dne 25. Sču obVDravi8e^em >Ll’utomerčana« v Sredi- mišilif v Ijjublift^^ie ?rofeftnrske izpitne ko- proflsor dr. Rajko N^hu"^\an univerait6tni — Zdravniška zbornica za grenijo opo-svoje elane, da bo v nedelio 9. jaTm/»rfo glavna ekupSSina, ki bo ob eneni izvr-volitev novega odbora. Za sklepčno^ *klip5Č,ine je potrebna prisotnost vsaj petine Slanov in predsedstvo zato prosi, za polil0 Udeležbo, ker bi nesklepčnost povzročila »lanom in zbornici velike stroške, liuieovunce ^poslati j® po pošti vsaj do 8. Januarja 1927. — I« univerzitetne sluibe. Redni profesor *ehni6ne fakultete ljubljanske univerze Josip Kopač ie podal ostavko na državno službo. — Notarski izpit je napravil pri v;šjem ■deželnem sodišču v Ljubljani notarski kandi-■^»t Viktor Skrabar. — Promocija. Za doktorja med. je promoviral na paribki univerzi mediaicinec Sigismund Črvnika, sin olirož.iega zdravnika na I olzeli. — Dr. Rvfcar nevarno obolel. Šef odd lka za medna/.odne pogodbe v zunanjem ministrstvu, poslanik dr. Otokar Rybar je nevarno obolel. Pri pogrebu poslanika Pante Gavri-loviča se je bil močno prehladil, vsled če«ar je dobil pljučnico. Zdravi se v sanatoriju na Vračaru v Beogradu. Dasi je njegovo stanje kritično, upajo zdravniki, da mu rešijo življenje. — Iz državne službe. Premeščen je iz Vi-rovitice h glavni carinarnici v Mariboru carinik Mladen Perič. — Vpokojena sta višji davčni upravitelj v Celju Ferdo Tičar in davčni upravitelj v Ptuju Matei Habjan?!č. Na lastno prošnjo je izpuščen iz državne službe davčni praktikant v Kranju Ivan Uranič. —- Treznostno gibanje in sokolstvo Savez trezne mladine in Jugoslovanski sokolski sa-vez sta se sporazumela za skupno propagiranje antialkoholnega pokreta med mladino. Sokolska društva bodo ustanovila posebne sekcije za to propagando. — Mussolini zoper ženske učne moči. Ita-liiarska vlada je izdala dekret o reformaciji izpitov sredn;ešolskih učnih moči. Na podlagi tega dekreta se ženskam v bodoče odreka pravica poučevanja literature, filozofi ;e in zgodovine. Za izdajo tega dekreta ni bilo mogoče merodajno mnenje vlade, da ženska z moškim v monaličnem ali duševnem oziru ni enakovredna, temveč bojazen, da bi utegnile ženske iztrgati moškim eno torišče za drugim, kar bi dovedlo polagoma do socialnega prevrata, ki bi bil za državo škodljiv. — Papež v borbi z^per žensko mod'« Sveti oče nad°liuje kar najenereičneje borbo zoper današnjo žensko modo. Nedavno je pisal kardinalu Schulzu pismo, v katerem pravi: >Ža-lostno je, da so postala oblačila, ki n^i bi pokrivala telo, dandanes, ko pozabljajo žene na svoje dostojanstvo ter žalijo čut sramežljivosti, sredstvo, s katerim s? vzbuja pr! liu-deh, zlasti pri mladih, senzinlnost. Vsled tega ne opust’mo nobene prilike, da obračamo pažnjo sedanji ženski modi, ki je izvor nesreče ter da obsojamo na podlagi n"še apostolske oblasti to nesramno početje žen»k, ki se ravnajo po današnji nedostojni modi.c — Pososti požari v Osijeku. Te dni ie izbruhnil v neki mizarski delavnici v Osijeku požar, ki je bil sicer hitro uduš^n te*- ie povzročil sano 10.000 Din škode. Zanimivo pa ><■-. da ie bil ta požar tekom meseca dni v Osijeku že deseti. — Velik p''5nr v italijanski tvo-niri va£T'>- n"'V. V tvornici vagonov v Sest’-! Tonente pri Genovi je izbruhnil te dni. n^ibrž vsled kratkega stika, požar, ki je un;čil večje število vagonov ter povzroč;l materialno škodo nad dva milijona lir. Tekom tri ure trai^iočih ga-"Hnih del je zadobilo 16 gasilcev težke opekline. — 11 ur ležal na železniških tračnicah. Iz Londona poročajo: Na Great-Western n^gi je sikooil neki možakar iz vla,ka ter oblež i nezavesten na tračnicah. Ostal ie tnm celih II ur, ne da bi ga bil kdo opazil. M^d tem č^som se je peljalo preko n!ega nad 70 osebnih im tovornih vlakov, ne da bi b:l dobil tudi naimoinjšo poškodbo. Če bi bil prišel k znvesti ter bi se bil samo ganil, bi bil sigurno r-os+nll. 6 ’ — Za-otnika ra7tr-a»a nj«,«-^va la«tn<» hom- >a Peruanska p-olicija je prišla nrnvkar n.a sled zaroti napereni zoper živlienje predsednika Legui-o. Ne>ki bivši voja.k ie nameraval izvršiti na predsednika republike atentat. Ko ?e bila zarota razkrit1«, je Kotel bivši vojak zakopati bombo na polju. Pri tem ie bomba, ki je bila določena, da raztrga predsednika republike, eksplodirala ter raztrgala zarotnika samega na k o« p — P^zoiavka živinskega trgovca. Pri okencu nekega pariškega poStne^a urada se je roiavil te dni neki g-oepod, ki je oddal bedečo brzojavko: »Pridem šele jutri, ker da-našnM vlak ne transportira svin5.« MVda dama pri poštnem okencu je zrla odpošiljatel.!u depeše nekoliko hi^ov začudeno v ob^z. Ko pa si je potrkal možakar s to’stim prstom na čelo je bila zelo užaljena. Ni ji priš’o namreč takoj na misel, da ima opraviti z žVinskim trgovcem. — Nov n^et italMan«kega ponrala N^bilc-a Vot poročaio rimski listi, projektira genp^al Nob!le nov polet iz R!ma v Buenos A:res. N:e-gov zrakoplov bo imel brzino 175 km n1' uro. — Or^pn^arra beračev. Primo de Rivera ie razpustil te dni originalno organizacijo — organizacijo beračev v Madridu. Organizacija je Stela 120.000 članov. Član ie rost,’l lahko vsak španski d'žavlian. ki ie ž:v°l iz^lHi^no od beračenja. Organizaoija ie imela popolno- moderno urejeno tainištvo. v katerem je Y'os^en'b devet pisarniških moč;. med » tninika. Prvotno ie bil’ z^mišliena ta organ zaciia s-mo za mesto M-drid. poz-neie se le raz5irila preko VRe drjOVP Rdor po?,na španske razmere, ve. k^ko veliko moč imaio na Soansk^n borači. Niihova moč meji skora, na teror. Bemfi tvoriio poseben stan. Doslej so bile mestne obl,9H lonoVom nasproti k«! moči. Večina teh mnogo bolje situ:rana kot najbolje rjačani pri. padniki pridobitnih krogov. !' pn* — črnn-bcla reduta. Razni« natečaja za r^kl^.mne lepake za črno-belo redtuto. Prireditveni odbor za črno-belo reduto raipiBuje n^teStii ja izvršitev pronagandnih len.n,Vov, ki ilh bo upotrebil v svrbo čim naie'e.ktne^e reklame zn reduto Pogo'i za udeležbo v natečaj so: l. Format bodi v razmeriu 25V?5 centimetrov. Lepak naj se naslania na sle. deče nv»ti ve: črmo-bela reduta, Č"S 5. II. 1927) Krat (Tabor). 2. Razpis ie naslovljen v prvi vrsti na naše atudentovstvo brez razlike za-voda aJ,i ■stroke. Evenhielna udeležba izven tega kroga je..tudi dobrodošla. 3. Določajo »e za tri naiholjša dela nagrade in sicer: I. nagrada 300 Din, II. nagrada 150 Din, III. nagrada 100 Din in še pet nadaljnjih nagrad v obliki prostih vstopnic za reduto. Podpisajii odbor si pridržuje pravico, da se v svo e svrhe posluži tudi nenagrajenih del. Ta se vrne o po red uti in le na zahtevo. Nagrajena dela se ne vrnejo. 4. Juryjo, ki bo ocenila poedine lepake, tvorijo gg. akad. ulila rji prof. Šanitel, Jakopič in prof. Vavpotič. Oceno bo razglasila v >Jutru«, dne 30. januarja 1927. 5. Lepake je doposlati do 15. januarji 1927 ob 12 uri na naslov: Hinko Stepančič, gradb. nadz., Ljubljana, Gradbena direkcija, Turiaški trg 1. Na isti naslov naj se obrnejo konkurenti, ki bi želeli podrobneje informacije. Imena konkurentov naj bodo v zaprtih kuvertah označenih z geslom. — Odbor črno-bele redute. Ljubljana. 1— Opozorilo obiskovalcem vseh tečajev Delavske zbornice. V petek, 7. t. m. ob pol 8. zvečer naj se zberejo gojenci knjigovodskega, nemškega in dramatičnega tečaja Delavske zbornice v veliki dvorani Mestnega doma. Gojenci in člani prosvetnega odseka DZ se bodo dali ta večer slikati. Slika izide v letnem poročilu DZ. Nemški pouk odpade ta večer. — Dramatična šola pr sv odseka Del. zbornico se ne bo več vršila v Mestnem domu temveč na Srednji tehnični šoli, v sobi št. 5. v pritličju, vbod iz Gorupove ulice št. 10. čez dvorišče. V ponedeljek 10. t. m. ob 7. uri zvečer naj bodo torej vsi gojenci zbrani v tej sobi. 1— Trgovski ples, ena najlepših prireditev vsake plesne sezije, se vrši letos v soboto dne 15. januarja ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Vstop samo proti vabilu. — Odbor. 1— Sa.monior v Ljubljani. V sredo zvečer ob 8. uri je skočil z okna tretjega nadstropja hiše v Kolodvorski ulici št. 7. g. Ivan Kra-ker ml. in obležnl na mestu mrtev. G. Kraker je sin vod;e znane potniške prekooceanske agenture. Truplo mladega moža so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Vzrok samomora ni znan. 1— Briljantni nhan se je našel. Dobi se pri Jožefi Srakar v Rožni dolini. 1 — Vir.mi ;n tatvine v Ljubljani. Poleg senzacionalne poštne tatvine 80.000 Din. o kateri poročamo na drugem mestu, se je pripetil v Liubliani še vlom večjega formata. Neznani vlomilci so namreč vlomili v vele«e'm-ski paviljon »Dolenjskih in bizeljskih vino-gradn:kov« in odnesli 50 pold rubili terski h steklenic rizlinga in dve p-azni steklenici po 18 litrov. La,stnik Vinko Pon. vinski trgovec in Krškega, trpi 1500 Din škode. — V b r- ko Frančiške Bevc na Metelkovi ulici je skušal te dni vlomiti nek' vlomilec, kar pa se mu ni posrečilo ker je bil oiremljen le z navadno zidarsko klanfo. — V hotelu Štrukelj se je te dni nastanil neki potnik, ki se je zglasil pod imenom R"do Follak, trgovec iz Ormoža. Spal in zajutri-oval je tim več dni, nato pa izginil, ne da bi b:l plačal ceho. — Ukradenih je bilo več sukenj in plaščev. Tako je neki neznan tat odnesel iz stanovanja dr. Koruna v Nunski ulici tOCa Din vreden damski plašč. Učencu Marjanu Švajgerju je nekdo odnesel iz garderobe v šoli na Prulah 800 Din vredno zimsko suknjo. — Kurjaču ivanu Rihariu pa je bila v neki vodmatski gostilni ukradena 3^0 dinarjev vredna dol"a zelenkasta zimska suknia. — Urbančiču Mihaelu.ie nekdo ukradel 180 Din. — V cerkvi Sv. Jakoba je neznan uzmovič ukradel lesen nabiralnik, v katerem ie bilo približno 300 Din denarja. — V G"l-lettovem gozdu na Rožn;ku so neki ubožai 1 j udi e odnesli sedem smrekic, vrednih 150 dinarjev. — Tvrdki »Obnovi« je nekdo ukradel za 4To Din tramov. — Vsekakor prav zanimiv d^kaz, na k "ko ^ri,jnaien naJtin nekateri ljudje rešiti perečo gospodarsko krizo. 1— Policijski drobiž Poleg tatvin in vlomov. ki nrevlnduieio vse ostale dogodke, beleži policija še 4 s'učaje v^vne^a po''uišania, pijanosti in izgredov, dalje štiri prestopke pasjega, koatumaca in^pet cestnih poročil. — Od doma je pobegnila 19 letna Pavla Marti-nakova. .— Nekdo Je bil ovaden, da ima dve vojaški puški. Policija je aretirala oet oseb in sicer enega berača, tri kalilce nočnega miru in nekoga radi prikrivanja najdbe. KONGRES PRAVNIKOV. Stalni odbor kongresa imel je v nedeljo, dne 2. t. m. popoldne v Zagrebu sejo, kateri w pod predsedništvom prof. dr. Ladislava Polica prisostvovali: iz Beograda apelacijski sodnik Rusomir Jankovič in okrožni sodnik Stojan Jovanovič ter odvetnik Milan Drago-vdč; iz Ljubljane univ. prof. dr. Metod Dolenc^ odvetnik dr. Janko Žirovnik in okrajni sodnik dr. Rudolf Sajovic; iz Zagreba odvetnik in minister na r. dr. Dušan Peleš, podpredsednik stola sedmorice B v pok. dr. Ante Verona in odvetnik dr. Ivo PolMeo. Med drugrim ie bilo na sen sklenieno, da se bo vršila glavna skupščina kongresa leto* v Saratovu in sicer 16. din 17. septembra. Vprašanja, lci se bo o njih na skupščini razpravljalo, so bila izbrana tale: 1. Odgovornost organov delniških družb in zaščita vložnikov. 2. Izvršba civilnih sodb državnih sodišč in raasodb razsodišč — tako zoper državo, kakor tudi zoper privatne osebe. 3. Osnovna načela našega pomorskega pra: va. 4. Kolektivne pogodbe med delodajalci in delavci. 5. Pravni položi žeine v bračnem, imovip-skem in naslednjem pravu. Referenti in koreferenti za ta vprašanja niso odrejeni; odredil jih bo stalni odbor na temelju spiska oseb, 'ld se bodo v to s vrh o priglasile same enemu od treh pravniških udruženi. Zato posivi'«jo Udruženje pravnika v Beogradu. Društvo Pravnik v Ljubljani iti Pravni*ko društvo v Zagrebu tudi « tem *voje član« naj se prijavijo svojemu društvu do 10.''februarja, ako feli to na skupščini kongresa' referirati o enem navedenih vprašanj. Izjemno od dosedanjega običaja se referati ne bodo čitali v plenumu kongresa (pa tudi ne v sekcijah) marveč jih mora vs,aik referent izročiti napisane stalnemu odboru najkasneje do 1. junija. Stalni odbor to natisnil te referate v knjigi, ki se bo še pred kongresom razposlala vsem prijavljenim udeležni- *. > kom, da se bodo utegnili tako pripraviti sa razpravljanje v sekcijah, kjer bo odslej kon- ' centrirano glavno delo koagresne skupščine. V plenumu bo reasumiral vsak referent svo- : je mišljenje v kratkem ekscerptu, ki ne sme trajati dalje kakor 5 minut. Stalni odbor kongresa je prepričan, da bo tako kongres.io delo mnogo intenzivnejše in plodnejše. Stalni odbor je razmišljal tudi o zabavnem delu-kongresa, posebno o izletih v Pale, V.išegrad, ' Ilidže, zlrsti pa o izletu do Metkoviča, dalje * parobrodom do Dubrovnika in Kotora in od tam nazaj ob dalmatinski obali in otokih' ■ preko Splita ali Šibenika ali Sušaka. Podrobna izvedba tega dela programa je j^overjeoa ~ ■ pripravljalnemu odboru v Sarajevu, k er so -vsi pravniški krogi in korporacije že doslej-ponudili z največjo pripravljenostjo svoje so- ■ ■' delovanje. — Stalni odbor se je tudi kioaeti-tuiral izbravši za tajnika dr. iolLtea, njegovim namestnikom dr. Sajovica iz LjubPane in Jovanoviča iz Beograda, za blagajnika' dr.'' • Milivoja Simiča iz Sarajeva in za arhivarja dr. Verona iz Zagreba. Dr. Milivoj Simič,*' predsednik vrhovnega suda v Sarajevu je ko-optiran v odbor mesto apelacijskega sodnika g. Andrijeviča iz Skopi ja, ki je odstopil bal', zato, da more biti v odboru tudi pravnik ia kraja, kjer se bo vršila letošna kongresna’ skupščina. Natančneje v strokovnih g asilih: ', beograjskem Arhivu, zagrebškem Mjesečnl-ku in ljubljanskem Pravniku. VELIKA POSTNA TATVINA V LJUBLJANI. V torek zvečer se je izvršila v Ljubljani , poštna tatvina ki po zagonetesti precej sliči. , slučaju pošitne tatvine na dolenjskem vlaku, katera sa je lansko leto obravnavala pred -porotnim senatom in je bil osumljeni poštar Ivan Kalan oproščen. Poštni avto, ki vsak dan med 4. in 8. uro zvečer pobira pošto pri poštah v Mostah, na Zaloški cesti in na kolodvoru je vodil v torek zvečer Ivan Mandelj. Avto je pobral pošto najprej v Mostah, nato pri pošti št. 5 na Za- . loški cesti, nato na kolodvorski in na carinski pošti na glavnem kolodvoru. Pri pošti št. 5, ki je nameščena v šarabonovi hiši, je. sprejel tudi decarno vrečico, v kateri se je nahajalo 80X00 dinarjev. Vsa pobrana pošta je bila oddana na glavni pošti ob 8. uri zvečer. 1 oštni kontrolor g. Šumi pa je takoj ugotovil, da manjka denarna vreča z 79.0C0 dinarji. Avto se je takoj nato . odpravil nazaj na Zaloško cesto, da ambulantno osobje takoj ugotovi, če je bila denarna vreča pozabljena tam, kjer pa je poštna uradnica takoj dokazala, da je vrečo v redu od- , pravila. 0 dogodku je bila takoj obveščena poštna . direkcija in policija, ki sta uvedli obširno preiskavo, kam da bi izginila denarna vre-1' ča. Aretiranih je bilo pet oseb, med njimi' tudi šofer Mandelj. Preiskavo vodita poštni inšpektor dr. Vagaja in pol. nadzornik Močnik. Vsi aretiranci taje vsako krivdo. Vsa tatvi- ' na je zelo zapletena in ni izkl učeno, da se je' denarne vreče polastil kdo drugi, ki je le ' slučajno prišel v bližino poštnega avta. 0 poteku preiskave, ki se še nadaljuje bo--' mo še poročali. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA ! V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 2(>. uri zvečer. Petek, 7. januarja: Zaprto. Sobota, 8. januarja: »Pahljača lady Wi,nder-mere«, premijera. — Izven. Slavnostna predstava. Nedela, 9. januarja ob 15. uri popoldne: »Triglavska bajka«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 9. januarja ob 20. uri zvečer: »Joy«., L 'udsloa predstava pri znižanih cenah. — 'Izven. Pondelj-ek, 10. januarja: »Pahljača lady Win-deirnvele.« — Red E. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 7. januarja: Plesni večer Mete Vidmarjeve. — Izven. — Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 8. januarja: »Grofica Marica« — Red A. ' Nedel a, 9. januarja ob 15. uri popoldne: »Brivec sevilski«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 10. januarja: Zaprto. Torek, 11. Januarja: »Plefe v maskah.« — Red C. Premijera ▼ drami. V soboto 8. t. m. bo v drami premijera. Vprizori se v režiji g. Mi-' lam Skrbinška nenavadno učinkovita drama znamenitega angleškega pisatelja- Cekarja W0deja. Naslovno vlogo igra ga. Nablocka., Pri tej priliki se bo po daljši odsotnosti predstavila ljublanskemu občinstvu ga. Avgusta' Danilova, ki se je pred meseci vrnila iz Amerike. V ostalih vlogah nastopi ves dramski ansambel, med drugimi gg. Levar. Rogoz itd. Književnost. HENRIK SIENKIEWICZ: POTOP. Iz po';ščine prevel dr. Rudolf Mole lil. to 12. snopič. V Ljubljani 1927. Založila Tiskov, na zadruga. Po daljšem presledku j« izšel dvojai snopič Sienv'«wicz-eveaa romajv* »Potop«, ki ga izdaja Tiskovina zadruga v Ljubljani. O zanimivosti Sienldewiezevlh nam ni treba še posebej govoriti. Dovolj je, ako povdarjamo, da e prva izdaja vseh njegovih : romanov v slovenskem prevodu že adavinaj razprodana in da po novi izdali Tiskovne zadruge prav pridno segajo najširši sloji. Velikega romana »Fotop« I. del je bil dokončan začetkom letošnjega leta in je že izšel v skupni knijigi. Z enajstim in dvanajstim snopičem začenja drugi del. Dobijo se še vsi prejšn i zvezki, zato vabimo ljubitelje zanimivih romanov, da se naročijo na »Fo top«. Vsak dvojni snopič velja Din 20.— to »e naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. HARTLEY MANNERS: PEG, SRČEK MOJ. Veseloigra v treh dejanjih. Poslovenil (J. Šest. Zbirka »Oder«, 16. snopič. V Ljubljani 1927. Založila Tiskovna zadruga. Strani 99. Cena Din 13.—. Ta tridejanska veseloigra bo predstavljala prijeten repertoirni komad vseh diletantskih odrov. Pred par leti v angleščini napceina, je znala s svojo resnično ljubko in prijetno vsebino izvo:evati velike uspehe po vsem svetu. Ni čuda, če prav so vojna leta že davno za nami, občutimo še vsi trpke posledice grozot — zato nam je svetal smeh iskan in ljub tovariš. »Peg, srček moj« nosi kot glavno vsebinsko potezo borbo proti okostenelim formam občevanja ljudi, proti smešnim aluram aristokrate v, plemičev in snoba. Iz Pegice, mladega, zdravega in nepokvarjenega dekleta z dežele veje toliko svežosti, da že ta edini moment opraviči njeno pravo. — Lepa, tiha ljubezen, prvi sen mladega dekleta in resnega možaka, katerim nasproti stoji okostenela tradicFa, »lepega obnašanja« zmaga nad nesmiselnost'© form. Vese'oigra, ki ne stavi glede scene nikakih velikih zahtev, bo dobro došla vsem ma;hniin odrom in bo gotovo uspela povsod. — V naših gledališčih je dosegla velik uspeh in se je igrala kar v serijah. Šport. Te dni je bila oficijelno otvorjeno letalska proga Anglija—Indija Zračni promet bodo za enkrat vzdrževali s tremi letati, v kratkem pa nameravajo vpostaviti še večje število letal, posebno, ker je znani angleški letalec kapitan Courtney že izvršil vse predpriprave, da poleti v 7 dneh iz Londona v Novo Zelandijo. V ta namen gradi hidro plan na dva vijaka in bo skoraj na celi progi noč in dan v zraku. Pristal bo samo v tem slučaju, če mu poide bencin. Na ta način upa, da bo preletel vsak dna 24C0 km; ker ima letalo, s katerim hoče izvesti svoj projekt, 150 do 160 km poprečne hitrosti na uro, bo moral približno 16 ur dnevno ostati v zraku. Če bodo razmere posebno ugodne, to preletel ceio 3600 km na dan, v katerem slučaju pa bo moral ostati v zraku celih 24 ur. Seveda ne bo kapitan sam potoval, ker bi si moral preveč časa rezervirati za odmore. Izboren letalski uspeh je izvršil ravnokar francoski pomorski letalec poročnik Bernard. Poletel je na Madagaskar ter prispel 4. januarja v Abukir, tako da ima samo še sredozemsko morje pred seboj, predno dospe v Francijo. -Proga od Madagaskarja do Abukir-ja je dolga 25.000 km, ki jih je preletel v 130 letalskih urah. 14 milijonov dinarjev za športno »zvezdo«. Veliki baseba.ll-klub »Giants« v Newyorkuje že več let iskal »zvezde«, da bi mogel uspešno tekmovati z »Yankees of New York«, ki so bili s svojim prvakom Babe Rutli doslej nepremagljivi. Sedaj se jim je ta namera posrečila. Seveda bodo morali za ta »star« plačati svoto, ki je za evropske razmere naravnost bajna. Odkupili so namreč od »Kardinalov«, kakor se imenuje prvovrstni klub v St. Louisu, njihov »star« Rogersa Hornsby Za nič manj ko 250.00 dolarjev in .njemu samemu dovolili honorar za 3 leta po 50.000 dolarjev na leto. Torej 409.C00 dolarjev (20 milijonov dinarjev) zia 3 leta! Pri tem pa še trdi o strokovnjaki, da so »Giants« napravili be Ruth od »Yankeyev« letnih 52.000 dolar-dobro kupčijo. To je mogoče, ker dobiva Ba-jev, ter pride ta klub se vedno na svoj račun. Amerikanski veslači se pripravljajo za Amsterdam, in sicer za olimpsko regato. Posebno vztrajno trenirajo midshipmemi vojne mornarice, ki bodo letos na čelu amerikanskega veslaškega športa; trenira jih znani spovtnilc Bob Butler. Sedaj imajo midshipmend 16 veslačev v treningu, ki so izvanredno močni atleti. Znani nogometaš Hoerner, ki je tudi med izvoljenimi, tehta 86 kg in je znan po svojem izvanredno močnem udarcu. Za letošnje leto ni pričakovati nikake tekme med pomorskimi pitomci in slavnimi Yale-veslači, vendar se bodeta obe osmici srečali pri izločitvenih tekmah spomladi 1. 1928. Srečna številka 13. Italijanski letalec major Mario de Bernardi, ki je priboril za Italijo Sehneiderjev pokal v Ameriki s tem, da je dosegel na svojem hidroplanu velikansko hi- trost na uro: 436 km v smeri vetra in povprečno 418 km na uro,' je dospel v Neapel, kjer so ga sprejeli kraljevsko. De Bernardi je pri hm govoril o srečni številki 13 ter poudarjal, da ga je povsod spremljala sreča radi posebne trdovratnosti, s katero ga je zasledovala številka 13. Dne 13. oktobra je zapustil Napolj s 13 možmi, vštevši monterje in strojnike; 13. novembra je starta! in avtomobil, ki ga je pripeljal na startni prostor, je imel številko 13. Bernardijev aparat je bil tudi s to številko zaznamovan in leto 1926 kakor tudi rezultati 26 konkurenčnih uspehov tvorijo dvakratno število 13. To in ono. Anton Kuh: NAJVEČJA TRMA. V Podhajcah (v Galiciji) gredo trije možje po cesti. Sreča jih gospod, ki se uljudno odkrije. Radi tega se vname med njimi prepir, koga je tujec pozdravil. »Mene je pozdravil,« pravi prvi, »dolžan mi je nekaj denarja.« — »Ne, pozdravil je mene, ker sem mu bil nekaj denarja dolžin,« pravi drugi. — »Mene, mene je pozdravil,« kriči tretji, »jaz sem mu še danes dolžan!« Niso se mogli pomiriti in so sklenili, da naj odloči njihov rabi, koga je tujec pozdravT. Prišli so k modremu možu in mu razložili zadevo. »To je prav preprosto,« pravi rabi, »pozdravil je seveda onega med vami, ki je najbolj trmast. Kajti kdor najbolj trmasto trdi, da ga je mož pozdravil, koga drugega naj pa pozdravi, kakor njega?« »Že prav,, že. prav,« odvrnejo možje, »toda kdo pa je med nami najbolj trmast?« »Tega ne vem. Naj mi vsak pove po eno povest in povedal vam bom, kdo je!« Prvi prične: >Saj že veš, rabi, jaz kupčujem z živino. Nekoč, b:la je ledeno mrzla zima, snežen vikar in led, sem gnal prašiče, dvajset prašičev iz Varšave v Lvov na trg. Ko hočem v Lvov, stopi predme mitničar. »Kaj je?« — »Plačati moraš krono,« pravi, »drugače ne smeš notri.« Tedaj zavrnem svoje prašiče in jih odženem nazaj. Vreme je postalo še slabše, na poti mi je poginila svinja, nato še ena in še ena, no in kaj naj ti rečem: vrnil sem se brez vseh prašičev. Zmagal sem pa le in nisem plačal krone.« »Prav lepa trna,« reče rabi in si zamišljeno pogladi brado. Drugi pripoveduje: »Nekoč sem prišel, — bila je tudi zima, ledeno mrzla, — iz gostilne opolnoči domov. Ko pridem domov, potrkam na okno. »Kdo je to?« zakriči moja žena. — »Jaz « —- »Kdo je to: jaz?« — »Jaz sem jaz.« — Nato je vse utihnilo in čakal sem eno uro Nato sem zopet potrkal. »Kdo je zunaj?« — »Jaz!« — »Kdo je to: jaz?« — »Jaz sem jaz.« — Zopet je prešla ena ura. Tako sem stal do sedmih zjutraj, vsi prsti so mi odmrznili — toda vzdižal sem in nisem povedal, kdo sem jaz!« »Prav lepa trma,« ponovi še resneje ra-binec. Nato pa pove tretji: »Nekoč sem imel zobobol. Strašen zobobol, da bi se kar z glavo v tla butal. Grem k zobozdravniku. Ta me vpraša: »Kateri zob vas boli?« — »Lep zobni zdravnik ste.« pravim, »to morate sami vedeti!« — »Ali vas ta zob boli?« me vpraša in poterka na zob. »Vi ste zobozdravnik, sam morate to vedeti!« Iznuli mi zob. »Ali vas je ta zob bolel?« — »Vi ste zobozdravnik, vi morate vedeti!« Tako mi je izpulil zaporedoma vseh dvaintrideset zob — toda ostal sem sebi zvest in mu nisem povedal, kateri zob me je bolel!« R'bi je prijel zadnjega za roko, mu jo stisnil in mu šepnil v uho: »Tebe je pozdravih« : Moderna linija in ke-nzum kruha. Neki dunajski časopis je pred dnevi objavil sledečo notico: »V zadnjem Času so štirie veliki mlini v dunajski okolici, takozv. »Sihvvel-lerjevi mlini« ustavili svoj obrnt rada stalnega upadanja konzuma moke. Konzum kruha in peciva pojema že dalj časa v nenavadni meri. Za časa božičnih praznikov je padel konzum na tako nižino, da so hotele gostilne in kavarne vrniti pekom kar cele koše peniva. Važnega pomena je pri poem.vnju krušnega konzuma tudi to, da mnoge Žano in dekleta ne jedo več kruha, samo; da si ohranijo svojo vitko linijo. Nizko mčunjeno ie na Dunaju 200 000 žen in deklet, ki nočejo kruha, ker bi rade ostale suhe. če računamo, da je vsaka aavžila dnevno le tri žemljice, znese to 6"0.000 žemljic dnevno, tore' povprečno na 600 dunajskih pekov po 10"0 žemlic dnevno. Sedaj si pa lahko sami izračunate, kako škodo trpe peki radi te preklicane pariške mode. Listnica uredništva. Avtorju članka »Za pametno trgovinsko in carinsko politiko« Članek objavimo le s polnim imenom. — Avtorju članka »Slovenska športna zveza« Isto. -ud var d Kipliag: >58 Knjiga o džungli. Mowgli je sedel glavo uprto ob kolena, brez brige za vse drugo; neusmiljene lahine pa so dohitevale zadnje umirajoče rdeče pse in jih ubijale. Vik in krik je polagoma utihnil in volkovi so se vračali šepajoč, ko so jih pričele rane skeleti, da preštejejo one, ki so padli v boju. Petnajst volkov krdela iti šest lahin je ležalo mrtvih ob reki; od ostalih pa niti eden ni b:l brez rane. Mowgli je sedel na svojem mestu do hladne zore, ko je znenada začutil Phaov mokri, rdeči gobec v roki. Stopil je nazaj dn pokazal na suho Akelino truplo. »Dober lovk je zaklical Phao, kakor da bi bil Akela še vedno živ. Nato pa je preko ranjenih pleč velel ostalim: »Tulite, psi! Volk je umrl nocoj!« Teda ed vsega krdela dvesto borcev rdečih psov * dz Dekkana, ki se ponašajo, da se živa duša v džungli ne upa ustaviti zoper nje, se niti eden ni vrnil v Dekkan. Pomladni tek. Drugo leto po silnem boju z rdečimi psi in Akelini amrti je bil Mowgli skoraj sedemnajst let star. Na zunaj je bil videti starejši, kajti naporno življenje, krepka hrana in zdrava kopel, kedar mu je bilo količkaj vroče ali je bil prašen, mu je dalo moč in rasi, ki je* daleč presegala njegova leta. Za eno roko se držeč je lahko pol ure h ..ralu visel na vej. NLadega jelena je ustavil sredi dira in ga za glavo držeč vrgel v stran. Celo velikega divjega mrjasca, ki živi v močvarah na seve-ru, je lahko prevrgel. Džungelsko ljudstvo, ki se ga je balo zaradi njegove razumnosti, se ga je sedaj balo zaradi njegove moči, in kedar je mirno hodil svoja pota so se gozdne steze izpraznile, samo ako se je v džungli zašepetalo, da je pr.šel. In vendar je bil pogled njegovih oči mil in miren. Ceio v boju se mu oči nikdar niso tako svetile kot Bagheeri. Samo nekoliko bolj so se zanin.ale in raz-vnoe, in to je bilo eno izmed mnogega, kar sam Bagheera ni razumel. Vprašal je Movvglija o tej reči, deček pa se mu je smejal in rekel: »Kadar zgrešim plen, sem jezen. Kadar moram dva dni hoditi prazen, sem jezen. Ali moje oči ne govore takrat?« »Usta so lačna,« je odvrnil Bagheera, »ampak oči ne povedo nič. Lov, jed, plavanje, to jo vseeno kakor kamen ob mokrem ali suhem vremenu.« Mowgli ga je lenobno pogledal izpod dolgih obrvi in panter je kakor po navadi povesil glavo. Bagheera je poznal svojega gospodarja. Ležala sta daleč na položnem pobočju nekega brda nad Waingungo, pod njima pa so v belih in zelenih pramenih ležale* jutranje megle. Ko je solnce vzšlo, so se izpremenile v valujoče rdeče zlato morje, razkadile in pustile nizke žarke, da so se razlivali po suh: travi, kjer sta počivala Mowgli in Bagheera. Mrzlega vremena je bilo konec; listje in drevje je bilo videti ■oslabelo in ovenelo in suho; tikajoče je zašuštečo, ka dar je veter potegnil. Majhen list je besno udar al ob vejico kakor vedno, kadar ga zajame zračni tok. Ob nje*govem šuštenju se je zbudil Bagheera; z globokim, votlim kašljanjem je povohal jutranji zfak, se vrgel na hrbet in mahal s sprednjima šapama p; o ti priki-majoSemu listu nad seboj. »Leto se obrača,« je dejal. »Džungla živi naprej Čas novega govorjenja je blizu. Tisti list že ve. Jako. dobro je to.« . »Trava suha,« je odvrnil Mowgli m izpulil šop trave. »Celo »spomladansko oko« (to je majhna toben-tičasta voščena rdeča cvetlica, ki raste po travi) — celo spomladansko oko je zaprto in... Bagheera, ali je to prav, če leži Črni panter tako na hrbtu in udarja s šapami po zraku ket bi bil drevesna mačka?« »Aowt!« je odvrnil Bagheera. Kakor je vse kazalo,, je razmišljil o drugih rečeh. (Dalje prihodnjič.) Ralboljil šfcstai stresi in kolo )« wdln« l« Peteline Ljubljana ** tovsrra vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi imjiinejšl In najokusnefsl namizni Ris las vinskega Risa. ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 Teh stično In higlJeniCno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pham«: tjublfana, Dunajska cesta St. ta, II. nadstropje. 1 I S K A R N A MERKUR LJUBLJANA •UMU* GKtUOKČlCh V A Ul sraiiiiiiirinHniiunHUiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiHiuHHiiiiuiiiiiiubiiiiuiiinuuiHtf^iuHiiiiiiiiuitittiiiHiiHiHiiHiuii^ = r&aiNSKO poshet»n'Ski lit Spedi- — §§ , /" fl A M CIJSKl BUHEAU g KUP) LJUBLJANA, Kolodvorsk^olic^ll. I*a.Iov brzojavkam: .OHOM*. Telefon Int. St. SS-*. _ PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Bakek. M ObavIJa ne * io stroko spadajoče posle najhitrsjs in pod ku-“ lantnlmi pogoji. Zastopniki 8' ° N‘ “ fj numnBinninaBMii se priporoča Tn naročila n tiskar slu :iroko spadaiočih dei Mali oglasi Za vaako besedo •• pl*4-50 par, »a debelo tlskai pa Din 1.-—*• Gospodinj« Me mesta pri boljše« z o »podu event. vdovcu * Ivemi ali trem! otrok Vajena je vaeh hišnih da «akor tudi šivanja. Po nudbe prosi na uprav« 'ista pod »Dabra geap* dinja«. Proda se ceno >Mayerjev Lesikon« 5. zdaja in >Waltall lin« Men&chheit«. Naslov pove uprava lista. Stanovanje obstoječe 1* 'treb S0'J' poselske sobe, kuhinj©, kopalnice in drugih pritiklin, se odda s 1. februarjem 1927 v najem. — Vprašati je pri ravnateljstvu Vzajemne posojilnice, palača na Miklošičevi ceeti. Dobro znana tvrdka kupuje vsako množino ba kovega oglja in tuhib bu -kovih drv. Ponudbe: ca »ella postale 341, Trieste mm - m Valim tft. • tstsf. M Instrukcije išče visokošolee. Ponudbe prosi na upravo li*U pod »Dober uspeh«. ““Vladimir Svetek — Zs tiskarne »Merkur« odgovarja Andrej Sever. Vsi * Ljubljani, Izdajatelj: Aleksander Zelemikar. — Urejuje Vladimir svet .