Leto VI., št. 216. V Ljubljani, v torek septembra1922. tosam, it. <8 ©in. HflPREJ Glasilo Socialisti^© stranke Jyg@&lawil@. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. L,ek. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Beda delavskega časopisja. (Nemške strokovne organizacije hočejo pomagati.) Dne 10. septembra je v strokovnem £°niu v Berlinu zborovala konferenca j^rtela okrožnih voditeljev za provinco Brandenburg ter krajevnih nameščencev poedinih organizacij. v Na dnevnem redu je bilo strankino ^sopisje. Potem ko je nehal poročati s. • Kriiger, so sklenili sledeče: *Dne 10. septembra v Berlinu zboru-Jtonferenca okrožnih voditeljev in peščencev strokovnih organizacij v s,ovinci Brandenburg in Grenzmark za-y puje z obžalovanjem katastrofalni raz-ted .^asop’s^a- Revolucija cen v zadnjih ^|anih resno ogrožava obstoj delavskega r^soDisja. če ne pride v najkrajšem času i„ .■ se naj ne uniči naše duševno n Petično življenje, morajo podpirati stv ^as°nisie vlada, organizirano delav-°- nameščenci in uradniki. j,j konferenca soglasno ugotavlja, da se la "l^oče gospodarsko bojevati brez de-s\ ega časopisja. Nadalje je mnenja, da zVeS- kovno in Politično gibanje v tesni litiZI’. da eno brez drugega ne more re-D0z-nj?mu stavljenih vprašanj. Radi tega ko>v'3a konferenca vrhovne odbore strojnih organizacij, naj ugodijo sledečim ^htevam; vek razpišejo izvanreden prispe- Ra mora plačati vsak član stro- kovne organizacije za delavsko časopisje. Ta prispevek nai znaša najmanj dvajset mark za vsakega člana. 2. Naj poživljajo pokrajinske uprave in pokrajinske odbore, da porabijo v večji meri kakor do sedaj inseratni del časopisja za svoje objave. 3. Pozovejo naj svoje člane, da se naroče na delavske liste. Konferenca se obveže, uresničiti te sklepe v svojem lastnem delokrogu, če se vrhovni odbori ne bodo ozirali na te zahteve.« (S temi sklepi so nemški sodrugi ponovno dokazali, da so v organizacijskem delovanju že davno slekli otroške čeveljčke. Treba je namreč pomisliti na ogromen vpliv dnevnikov n. pr. ob času velikih stavk. Strokovno glasilo ima samo gotov delokrog čitateljev. ki pripada seveda delavcem. Vse drugače pa je pri političnem dnevniku, ki ga bere tudi bur-žoazija. Ob tej priliki ne smemo pozabiti tudi na vpliv političnega dnevnika pri socialni zakonodaji, ki je velevažnega pomena za naše delavstvo. Tudi v tem vprašanju ne zaleže toliko strokovno glasilo. kolikor političen dnevnik, in sicer iz ravnoistega vzroka, ki smo ga navedli. Opomba ured.) ___________ Gospodarska In finančna politika vlade. trs u°vor nar. poslanca sodruga dr. M Koruna v Narodni skupščini pri načelni proračunski debati.) (Dalje.) obmB stvar se je godila s pogodbo o stva JneTtl dometu z Avstrijo. O tej ltaj I* smo v skupščini govorili pred neka in potem smo čuli, da se je ta- ni ^odba sklenila. Slovenski državljani Kru- na P°K°dbi seveda interesira-2rof. dr. včino. za ^ stvo. profesorstvo. duho ^ ^nitnaio ^ stvenike in sploh vse. ^i&etek dušeslovno znanost. P^ pritliči11 1. oktobra t. 1. ob desetih v p Ijanske realke. VpJs°^j7. Licejski trgovski tecaa.^ ^ l5 v se bo vršilo v pe ek lZP v poslopju »M a «• zjUtraj. . Vt5is°' tobrom. Na 8ržavif| SabTski šofi v Ljubljani se začne dne 2. novembra 1922 učni tečaj za babice s slovenskim učnim jezikom. 1 ečaj bo trajal do dne 31. avgusta 1923, 1- deset mesecev. V ta tečaj se sprejemajo ženske, ki še niso prekoračile 40. leta^ svoje starosti in ki so, ako so še neopažene, dovršile 24. leto ter so učnega jezika zmožne v besedi in pisavi. Pouk le brezplačen. Vse prosilke morajo vložiti pismeno prošnjo za sprejem v babiško s®o pri pristojnem okrainem glavarstvu, °ziroma mestnem magistratu, do dne 10. oktobra 1922. Prošnji naj prilože krstni in rojstni list, eventualno poročni list, ali, 9e so vdove, smrtni list svojega moža, oblastveno potrjeno nravstveno iz-jjcevalo. potem, izpričevalo uradnega dravnika pristojnega političnega oblast-a> da so zdrave in telesno in duševno :a°sobne za uk. potem izpričevalo, da 7majo cepljene koze ali da so .jim bile ko-j® 'znova cepljene, izpričevalo o šolski dražbi in, če so ubožne. tudi zakoniti ozni list. Prednost imajo za ta tečaj rosilke iz mariborske oblasti. Dne 2. no-mbra 1922 ob osmih se morajo prosilke n*5° javiti v državni ženski bolnici v on ..tTi’ Stara pot štev. 3, kjer najprej uera^i>° Predpisani sprejemni izpit. Vse \jven'Pe morajo ves čas bivati v internatu. ki so ubožne in potrebne, se Žne*“Qle,*° v 'n^ernaj: brezplačno, premo-terJSe oa morajo plačevati hrano v in- • '— Zdravstveni odsek za Slove-mk> v Ljubljani. m*j7b!ranfe divjega kostanja. Mestni lam Je °ddal divje kostanje na vseh V .Prostorih in drevoredih v zakup g. v- Rohr ko S\K*rmannu’ zatarei prepoveduje vsa-s toz Hatlje 150 ose^,ah, ki se ne izkažejo PeČatrmfVno °PremUeiK> z magistratnim zalot; k ' one, ki se jih pri tem delu °rez izkaznic, se bo kaznovalo. ščenrTJ' Pokojninskem zavodu za name-Satov V ^“bljani se vrše volitve dele bfa bjZa: občni zbor začetkom novem-ki ib-j n volitev je razviden iz štatuta, b<> dni v Uradnem listu. Sicer pa ben a volilec z glasovnico tudi potre-en Poduk. Zg »ruštvo stanovanjskih najemnikov Drihof?v.eni.,'°* opozarja, da se bo vršila dne->7 a iavna odborova seja v sredo dvom • s.ePteinbra t. 1. ob 20. v veKki .Sama ^ Mestnega doma. Društvena pi-inform -.e klanom dnevno od 18. do 20. tligjjo desn ^V’ ^etra ces^a &ev- 12 pri- Celje, Pe r!^?ZOr kroiaški pomočniki! Nihče naj Za T Celje, kjer se bije boj »zob žili Krojaški pomočniki so predJo- ža-Vfvt ° P^vl^ka. Sodrugi čakajo Ved« r>0 4,° °ktobra. da dobe odgovor. stitf ze v naprej, da bo treba zapu- Odo-o- gnezdo kapitalistične gospoide. bomo ^,0 fiitateJje na račune, ki jih ko?^,J?r eva5i Prihodnje dni. Vsak Prec^nent’ ie Prepričan, da račun lem + • H?ero- nai sra odda pri strokov- krppi- . vu> Vodnikova ulica3. Za dis- nikr,Jo JaaiČimo. Odbor krojaških pomoč-'kov v Celju. Hraif našeea vifajeta. Gospod župan dr. frika tGC . načeljuje stanovanjski oblasti. vDra§ • ’e -00 za‘konu. Ker stanovanjsko * asan* ni malenkostno, so si celjski VanSanjski najemniki ustanoviti stano-s0 k° organizacijo. V tej organizaciji nom^-^tni ljudje, kateri so potrebni nizacM eni strani stanovanjska orga-Pos^Jm’.113 drugi strani oblast in na tretji fctažh; k Tiste velike glave v državni Da v bode. ker so njihovi soko- ,lIegl sofdatni z delavcem. Zato lutkarijo. V stanovanjsko oblast so poslali g. polkovnika Navmoviča. to je tistega, ki je javne nameščence pretepal. Vojaška diktatura se lepo kaže sedaj. V bivšem okrožnem sodišču je stanovanjska oblast nakazala stanovanje neki Geršekovi. Ta si je stanovanje preuredila, osnažila, z eno besedo, slabo stanovanje je v lepo spremenila, V istem poslopju pa je vojaška oblast nastanjena. Zopet so »višji* lutkarili. Neki major je videl lepo stanovanje. pa hop po njem! Kar je bilo v stanovanju. so zmetali v neko pisarno, pred stanovanje pa postavili stražo, češ. stranka obriši se! To je ena izmed mnogih svinjarij. Ljudje to vidijo, pa še niso pametni. No, gosp. župan! Maribor. Naivni »Tabor« konštatira namesto nas resnici na ljubo z ozirom na našo notico v št 21 L, da g. pokrajnski namestnik na umetniški razstavi ni kupil 50. ampak samo 10 slik, da mu niso izbrali drugi najslabših. temveč si jih je sam najboljše, da se je pa o slikah modernejših smeri v resnici izrazil nekorektno. G. pokrajinski namestnik »Taboru« za njegove resnice ne bo hvaležen. Ali bi ne bilo bolje, če bi veljalo o njem. da ima z ozirom na mariborsko umetniško razstavo še za štirikrat toliko mecenastih zaslug, kot pa jih' ima? Ali bi ne bilo bolje zanj. da bi mu drugi najslabše slike izbrali, ne pa on sam najboljših? Kako si sploh »Tabor« »najboljše predstavlja? Če izključimo slike modernejših smeri, se nam vse zdi, da je »Taborovo« načelo kakor tisto staro: med lažnjivimi popi je papež najboljši, ker se zna najbolj lagati. Tista starejša slkarija. ki jo »Tabor« imenuje »najboljšo«, je »namreč umetniško najbolj zanič, ker hoče posiloma veljati za umetnost, dočim ona slabša starejša vsaj molči in ne delajo rodoljubi zanjo toliko reklame. Da. da. »Tabor« je hotel s hudobnim namenom oprati g. pokrajinskega namestnika, pa stoji sam črnec pred nami! Tretjo smrtno obsodbo .ie že izreklo porotno sodišče, tokrat na brezposelnega slikarja Alojzija Polaka, ki je obtožen, da je umoril v Podvincih pri Ptuju trgovca s poljskimi pridelki Riharda Rosenfelda. Sz strank®. Ljubljana. Odborova seja krajevne politične organizacije v Ljubljani se bo vršila v ponedeljek dne 25. t. m. ob 19. uri 30 min. v Šelenburgovi trlici 61L Dnevni red važen. Udeležba dolžnost. Predsednik. Občni zbor krajevne politične organizacije SSJ v Ljubljani se bo vršil v četrtek 28. t. m. ob 7. zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata. Dnevni red: 1. Poročilo funkcionarjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Naš položaj, 4. Raznoterosti. Vstop dovoljen samo z izkaznico. Sodrugi. udeležite se občnega zbora polnoštevilno. — Odbor. Sz sfrok- sibasila, Izredna seja podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v torek dne 26. septembra takoj po delu v društvenih Prostorih Šelenburgova ulica 6/II. Trbovlje. Podružnica Unije slov. rudarjev v Trbovljah vabi vse svoje člane na redni občni zbor. kateri se bo vršil v četrtek, dne 28. septembra t. L ob 4. popoldne v dvorani Del. doma s sledečim dnevnim redom: 1. a) Poročilo predsednika. b) blagajnika, c) revizorjev. 2. Poročilo o sklepih XXVI. mednarodnega ru- darskega kongresa. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni predlogi in nasveti. Vse člane opozarjamo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže! Nečlani nimajo vstopa. — Odbor. S samim zabavljanjem se ne ustanovi nobena organizacija. Brez organizacije! se ne opravi nobena velika reč. Pozitivno delo je važnejše od zabavljanja. To naj razmišljajo tisti, ki mislijo, da je z zabavljanjem vse opravljeno. Socialist mora biti vedno pogumen. Ampak še bolj potrebno je. da je socialist pameten. Utrinek. Če hočete, da se bodo čirrtprej uresničile _ zahteve socializma, pomagajte ustvarjati socialiste! Pridobivajte delavce za socialistično stranko, in kadar bot masa znala socialistično misliti, se net bojte, da ne bi znala tudi socialistično ravnati. Dokler nima socializma v glavi«; pa tudi njena dejanja ne morejo biti socialistična. Kaj delamo na meji. (Dopis iz Mežiške doline.) Prav slabo nam postaja pri srcu, ko toiikrat slišimo besede o utrditvi naših meja, to pa zato, ker si vsak predstavljal to delo po lastnem okusu in drugem smislu. V glavnem pa se zgodi vedno le to* kar si izmisli ta ali ona ljubljanska srajca pod cilindrom, to se pravi, ničesar set ne zgodi, kar bi se moralo, a vse, kar bi se ne smelo. Brez dvoma je delavstva! prvi faktor v naši dolini. Moralna in gospodarska povzdiga istega bi morala biti Prva cilj, ako se resno misli, storiti kaj zal mejo. Pa danes domnevajo nekateri, daj bi bilo najboljše postaviti na meji kan najvišje planke, drugi zopet želijo odprto granaco, tretji so mnenja, da ho čuval mejo Michel, Buli in »Korotan«, četrti zrejo z zaupanjem, čeprav strti na par Sokolov, peti pa utrjujejo mejo v sanaciji) lastnih financ poštenim in nepoštenimi potom, zopet pa naj bodi »iztradano uradniištvo na pravem mestu«. A kakop hitro pride do težav, rnosi delavstvo vsoi krivdo, češ, ono zadržuje utrditev! To se ponavlja ze nekaj casa sem, a nikjer ni faktorjev, ld bi se resno oprijeli idealnega dela v korist obmejnemu prebivalstvu, ker oni, ki imajo priliko in moč je ne znajo uporabljati, ali je pa nočejo, ti-sn pa, ki jim je blagor prebivalstva na srcu, pa nimajo besede. »Vso obmejno delo je obstajalo v ustanovitvi trgovskih družb, bank v da nih ukazih, v aretacijah, v slavnostnih masah, govoriti, igrah itd. Jasno je da ie poleg teh malenkosti, ki ne pridejo pri ši rokih slojih prebivalstva niti v poštev še mnogo drugih činov, ki so naravnost škodovali v gospodarskem oziru m igrali ve Kko vlogo pri širjenju nezaupanja na pram vladnim organom. Da, ravno « o zbudjli nezadovoljnost s svojim, v marsk čem nepravilni mpostopanjem. Ljudie čutijo zapostavljene v stvareh ki so „! svoji naravi sicer malenkostne, v kom pleksu pa igrajo vendar vlogo. MarSka-ten up do pravičnosti vladnih odr<5b te sel po vodi, n. pr. pr, agrarni reformi Ako pomislimo, da se vleče velepo-sesmiška Lstnina p0 celi meji Mežiške doline, potem bi sigurno vsak normalen človek, ki vidi bedo tega obmejnega pre-bivalstva, ki čuti z njim, ki ima smisel za državno itusei, izjavil: Nemogoče ie iti preko tega pre&ivalstva, agrarna reforma mora to upoštevati! A kaj se je zgo-ciilo? Guštnjskemu grofu Thurnu so dodali se nekake servitutne pravice delavstva, ko so reševali njegovo razsežno veleposestvo^ pred lačnimi in nagimi slovenskimi kočarji! Tako delo naj utrjuie državno mejo? Pa §0 več! Danes smo tu ob meji prepričani, da f° uradi v Ljubljani naravnost kupcijske družbe. Ne bom ponavljal prodajo Mežiških rudnikov, naj navedem zelo značilno kupčijo. — Po preobratu je postal dvomi svetnik Pirnat predstojnik osrednjega urada montanističnih obratov Na razne kraje, tudi v Prevalje- ie poslal državne uradnike. Leski premogovnik je dobil »jamskega strokovnjaka« Brusa, ki po preteku dveh let niti videl ni jame od znotraj, pač pa je udomačen v vseh farovžih! Nima srca za naše delavce, stanovanja so naravnost grozna, popravljalo se ni ničesar, celo naprave obrata samega ni dovolil popravljati! Če omenimo, da mu je celo telefon iz obratnih pisarn bil predrag ter ga mora sedaj nadomeščati pisarniški sluga, vemo potem kako racionalno je gospodaril. Seveda, nemškemu grofu Henklu je prihranil 2 milijona kron, t. j. kruh, ki ga je slovenskim delavskim otrokom od ust odtrgal. Pa ostal je, ker ga potrebujejo. Pirnat je ravnatelj trgovske družbe »Sinta« v Ljubljani in obenem sekvester, med arugim tudi premogovnika v Lesah. Da bi bil on v zvezi s cukrom in moko našega delavstva, bi nobenemu ne padlo v glavo — pa ga ima! Kot sekvester je ukazal svojemu nadzorniku Brusu, da mora delavsko skladišče naročevati vse potrebščine pri »Sinti«, torej pri gospodu ravnatelju Pirnatu! Mimogrede rečeno je delavsko skladišče zadnja pomoč sestradanih vdov in vpokojenih rudarjev, ki dobivajo toliko pokojnine, da morajo trikrat v mesecu iti na stranišče. Nič ljubšega ni bilo Brusu i kot ta ukaz in koj so pričeli naročevati blago pri »Sinti«, vse druge stare trgovske vezi pa so opustili, samo da ustrežejo trgovcu — sekvestru . A »Sinta« je solidna družba! Poslala je račun kar vnaprej ter zahtevala plačilo 150.000 K!! Podpisan je bil na tem računu gospodine Pirnat. Brus kajpak ve uradno pot, in je vprašal sekvestra Pirnata, če sme izplačati ravnatelju Pirnatu malenkostnih 150.000 K. Ta vestni uradnik ni videl v tem nobenega pregreška ter je milostno dovolil sebi ta denar. Ali je »Sinta« šele sedaj šla po Ljubljani nakupovati blago, nam ni znano, a na potu je že vse. Površen pregled računov kaže stalno dviganje cen. »Sinta« se naj kar prekrsti v »vinto«, kajti že sedaj je moka in sladkor dražji kot pri vseh drugih trgovcih! Plačilo za tako delo ne more izostati in tako bo gospod nadzornik Brus imenovan — za agrarnega inšpektorja veleposestva grofa Henklna, ker Angleži ne potrebujejo takih »jamskih strokovnjakov«. Da ostane inšpektor do časa, ko bo slavna agrarna reforma rešila reformo tako kot v Guštanju, je samo obsebi umljivo, in ne bo igralo nobene vloge to, da Brus ne ve, se li krava molze pri gobcu ali pri repu. Obmejna občina Prevalje pa ne bo imela nobene besede, četudi cepeta po berglah, ker ima vzdržati obilico revežev, ki jih je Henklnova zemlja izžela v mladosti ter podarila občini kot prispevek za povzdig občinskega gospodarstva. Kaj bo šele z opustom premogovnika na Lesah, to seveda ne briga ne Brusa ne agrarno reformo. Vse napake teh ljudi bo bridko občutila občina, ki bo za najmanj 200 let berač. Že danes ni razmeroma bolj beraške občine v Sloveniji, kot je občina Prevalje. Ker se dogajajo take stvari nekaznovano, ker pošiljajo na najbolj odgovorna mesta popolnoma nezmožne uradnike, ker »utrjujejo« mejo v najbolj ogroženi dolini s takim delom, potem pač moramo mirno reči, da so besede naših ^ organov o utrdbi meje gola fra • . tudi vemo, da pri tem današnjem obmejnega dela gotovih državnih onarjev ne dosežemo tega, kar sma za edino pravilno, vendar bomo k ni kronisti zasledovali vse ldcrePj’ nhra. pride čas obračunov, bomo seveda čunali._________________ — Odgovorni urednik: Anton PodbevSek. Izdajatelj: Zvonimir Bemot (v imenu po . • Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani- ^ GOSPODINJE! Ali zahtevate pri trgovcu testenine PekateteT So najboljši in najodličnejši izdelek vrste; zato jih zahtevajte povso ubiju, nimnsM mu SIU = REG1STR0VAHA ZtOCIlES 1 OMEJEKO ZMEM-TISKOVINE ZA SOLE, 5TVA IN URADE. NAJMODK« NEISE PLAKATE IN VABI » ZA SMODE IN VESELICE/ - LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA TISKANJE ČASOPISOV, KNJ« • g BROŠUR «TO- i STEREOTIPiJA. Delavke za vezenje in spretne šivilje sprejme v trajno delo tovarna Štora, Zgornja Šiška-Zapuže. SVILA modni nakit, vse potreb* šfine za šivilje in krojače najceneje prš: A. ŠINKOVIC nasl. K. SOSS, Ljubljana, Mestni trg 19. izredno močno za perilo ali rjuhe, lastni ročni izdelek ima v zalogi tkalnica „KROSNA“ v Ljubljani, Zrinjskega cesta 6. Na zahtevo pošilja vzorce! VAJENCI ključavničarski, strugarski in livarski se sprejmejo. Uredili smo posebno vajeniško delavnico in vajeniško šolo, v katerih uživajo sposobni vajenci praktičen in teoretičen poduk. Marljivi vajenci dobivajo primerne nagrade. Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. Naselja zaloga Mm i im i UliBi. se priporoča za nakup najboljših instm. ___________mentov izvrstnih m. TVRDK Sl j- n n ■_ E m r T Zg?n po najsolidneiših Ljubljana, Hilšerjeva ulica št, 5 in nizkih cenah. MIZ FRSiESCM illEDNIK aS _utofiaa idtinlut in zalaga italega ottiiia Cicsposka ulica 11. HARJB0R Oosooska ull» n ...... • • « tem službo ©bfiins Dol pri Hrastniku razpismf s ie kur: občinskega tajnika za takojšen nastop. Stanovanj galoi java in razsvetljava prosta. Glede plače naj se p izjavijo v tozadevni prošnji. Županstvo Dol pri Hrastniku, dne 22. septembra 1922 Jakob D r a k s 1 e r, Raznašale# * fl za Vič sprejme takoj uprava »Naprer^J, r« z« z o* z» V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALK Deželni pridelki, žito, inlevski izdelki g vseh vrst. — Kolonijalno špecerije o 4 blago, spirituose, mast, slanina, mesni ta ............. izdelki. ................... bljaB®' Telefon 306. Brzojavni naslov: Nakupovalna M« Čekovni račun Štev. 10.473. N O > D