Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 21. maja 1958 MARIBORSKI Štev. 115. leto X». (XIX.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo m uprava: Maribor, Grajski trg 7 I TeL uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejei»an v upravi ali po polti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA” maa Memo protislovje Spet doživljamo novo, oziroma že staro igro: Zastoj proizvodnje v vseh industrijskih vejah, izvzemši vojne industrije. Ta pojav ni skladen s prerokbami nacionalnih ekonomov, češ, da bo okrog 1936. ali najkasneje v i. 1937. konec gospodarske krize in se bomo gospodarsko spet razmahnili. Ne moremo sicer tajiti, da bi te napovedane prosperitete ne bilo. A v kakšni meri, v kakšnem obsegu, s kakšnim rezultatom? Povečanje zasejanega ajeala, povečan uvpz in izvoz, delno pživljetjje nekatere industrije, to je vsa prosperiteta, ki bj se morala pravilno na-zvati depresija, ker končni namep tega pojava ie bilo povečanje proizvodnje v vojni industriji. Vedno pa je takemu »napredku« za petami še večja kriza. S premaknitvijo mej vojnih ozemelj, ki so v glavnem uvažale, jp bilo ogroženo gospodarstvo ostalih držav. Tako so nastala ekonomska nasprotstva, ki so jim sledila tudi politična nasprotstva. In obratno. Na mednarodnem trgu je nastala velika konkurenca in z njo vred omejitev proizvodnje v tej in oni državi, beg kapitala iz ene gospodarske veje v drugo, iz ene države v drugo. Z mednarodnega trga je odjeknilo dvo--sIransko: S padcem cen surovinam na tem trjju in z dvigom cen na notranjem trgu. Ta odjek jc tako protislovje, ki ga zdrava in poštena pamet ne more razumeti. Znano je tudi dejstyo, da so cene na notranjih trgih rastle tudi takrat, ko je bilo povpraševanje na zunanjih trgih vedno večje. Ta porast se je utemeljeval s porastjo cen v obče, češ: dražje kupujem, dražje moram prodajati. A resnica je drugačna! Cene kmet. proizvodom so bile za časa njih prodaje znatno manjše od cen na mednarodnem trgu. Delna utemeljitev bi bila, če bi se bile cjelayske in nameščenske plače povile, kaj se ijj zgodilo. Tj socialni plasti pa so glavni konzumej/ti, ki so bili s tem neutemeljenim povišanjem cen najbolj obremenjeni na račun visokih dobičkov izvoznikom in kapitalistom. In spet je položaj na mednarodnem trg« drugačen — cene padajo. V teku enega leta, od marca lanskega do marca letošnjega leta, so padle cene: pšenici za 54.8%. sladkorju za 16.8%, kavi za 40.5%, masti za 29.7%, volni za 27.8%, bakru za 28.9%. cinku za 39.3%, svincu za 33.3%, srebru za 8.3%, zlatu za 0.7%. Sporedno s teni bi, naravno, morala pasli cena tudi na notranjem trgu. Pa se tudi v tem primeru uveljavlja ono večno protislovje, ono pbratno sorazmerje, katerega početki segajo v že to-likrat omenjeno ozadje izmozgavanja delovnega človeštva. Cene bi morale torej pasti, a ne padajo. Obratno, dvigajo se na notranjem trgu. Zakaj? — Ali je mogoče padla cena blagu na mednarodnem trgu radi prevelike ponudbe? Ne, ampak radi poedinih političnih grupacij, katere so izločile druge. bilo to z odkrito intervencijo in razširjenjem teritorija, bilo z ekonomsko n. dvlado. Na domačih trgili je obilica blaga, ki bi se mogla izkoristiti, ker nobena industrija ne izkorišča svoje kapacitete. Tako se nahajamo v položaju iz leta 1930. C> ne rastejo. Dvojni je razlog: Tako -,e obdavčiio konzumpnti in se do$e-ži'!Q sre istva za konkurenco na mednarodnem trgu. (ako se vrti v /.ačaranep) krogu indi-vidualistično-kapitalističnega gospodar- Frantiia zapre mreneitko meio! 10 DNI PO PRIČETKU DELOVANJA KONTROLNE KOMISIJE TER KOMISIJE ZA ODPREMO TUJIH PROSTOVOLJCEV. — KONTROLA TUDI OB PORTUGALSKO ŠPANSKI MEJI TER NA MORJU. — V PRIMERU NEUSPEHA ODPRE FRANCIJA PO 30 DNEH PIRENEJSKO MEJO. pre špansko in e jo. LONDON, 21. maja. Po poročilih tukajšnjih listov je bil dosežen med francosko in angleško vlado v španskem vpra šanju sledeči sporazum: Komisije ~a odpoklic tujih prostovoljcev morajo pričeti s svojim delom v 15 dneh. Istočasno z zopetno uvedbo kontrole ?e treba izvesti tudi kontrolo vseh španskih pristanišč, prav tako vseh ladij držav, l^i se ne vrne-šujejo v španski konflikt. Odprema prostovoljcev naj b! se izvršila v štirih kategorijah, in sicer tako, da bi najpreje odšla skupina letalcev, potem mornarji / tretji skupini bi bila kopna vojska, v četrti pa tehnično osobje tujih držav. Spričo tega sporazuma se opaža v londonskih krogih zadovoljstvo. V teh krogih iz javljajo, da je sicer doprinesla Francija žrtev strateške prirode, vendar pa je s tem dana možnost nadaljevanja prekinje nih pogajanj z Italijo. PARIZ, 21. maja. Francoski pravosodni minister Paul Reynaud je bil poslan v London, da pojasni angleškim državnikom stališče Francije v španskem vprašanju. Ves pariški tisk je v znamenju Ion dc iskega obiska ministra Reynauda. riški listi poročajo, da je bilo med vladama Anglije in Francije v španskem vprašanju doseženo popolno soglasje, ki bo prišlo do izraza že na četrtkovi seji londonskega nevtralnostnega odbora. Po najnovejših poročilih je Francija na angleško prigovarjanje pristala na uvedbo španske kontrole v Pirenejih 5n sicer pod pogojem, da se poostri tudi kontrola na portugalsko-španski meji in pa na morju. Francija je pripravljena zapreti perinejsko mejo deset dnfvpo pričetku delovanja kontrolne komisije ter komisije za izvedbo odpreme španskih prostovoljcev. če bi se v 30 dneh ne pokazal noben uspeh, je Francija odločena, d" od- V iomk mtanekdr. Hodže in IC, Henleina TE PNI 130 OBJAVLJEN MANJŠINSKI STATUT — HENLEIN V BERCHTES GADNU? PRAGA, 21. maja. Prihodnji teden bo objavljen manjšinski statut praške vlade. Predsednik vlade dr. Hoilža bo imel v torek razgovor s Konradom Heinleinoin v sredo s predsednikom Slovaške stranke Hlinko, oziroma z njegovim namestnikom. V četrtek bo sprejel zastopnike madžarske, v petek pa zastopnike poljske narodne manjšine. V soboto bo pred sednik vlade dr. Hodža sporočil poslanski zbornici rezultate razgovorov z zastopniki omenjenih narodnih manjšin. — Vodstvo Henlemove stranke je izdalo službeno poročilo, v katerem odklanja pogajanja glede kodifikacije ter modifikacije manjšinskega statuta, dokler ni v sudetsko nemškem področju zppjet vpp-stavjjena svoboda govora, zborovanja in tiska. Pri feni se omenjena stranka sklicuje na uajnovejšo incidente v pragi, Brni}. Chodi. Glede Konr. Hetjjeji^a sporočajo, da je odpotoval na zdravstveni dopust v avstrijske Alpe. V resnici pa je Henlein odpotoval v Berchtesgaden, kjer bo sprejet po Hitlerju. V Pragi ugotavljajo poostritev kampanje v nemškem fi-sku, ki zahteva odkrito plebiscit v Češko slovaški. Ogrska magnatska zbprnica sprejela proti-židovskj zakon BUDIMPEŠTA, 21. maja. Magnatska zbornica je včeraj po skleppjh govpriJi _ T. predsednika vlade Ijnredyj<> ter pravo- zbornica sodnega ministra JHikecsa z veliko ve- Kitajski bombniki nad Osako čino sprejela židoyski zakoji v prvotni obliki, kakor jih je sprejela ppslanska HANKAU, 21. maja. Reuter poroča: N id japonskim pristaniščem Osaka seje pojavilo več kitajskih bombnikov, ki so vrgli na mpsto ogromno število letakov. Japonska lovska letala so se takoj dvig- nila v zrak, vendar pa ni prišlo do zrač? ne borbe s kitajskimi bombniki. Kitajska letala so še navzlic akciji japonskih proti letalskih topov vrnila nepoškodovana do svojih oporišč. Svarilni odmevi iz I. 1914: „Vse luči po svetu bodo ugasnile" LONDON. 21. maja. Harold Butler, ravnatelj mednarodnega delovnega urada v Ženevi, podaja v svojem letnem poročilu o svetovnem gospodarskem položaju celotno sliko mednarodnih socialnih prilik v svetu, ki je toliko zaposlen z oborožitvami. Butler svari pred socialnimi posledicami novev ojne in pravi, da stva. Na vso to nevarno zmedo moremo pričakovati le eno: Novo, še hijjšo in zato toliko nevarnejšo krizo. bodo »vse luči pp svetu ugasnile«. Te besede so povzete po angleškem zttjia-ujein ministru Greyu, ki jih je izrekel 1. 1914 v spoznanju, da so vsa prizadevanja za preprečenje svetovnp yojne zaman. Zaman se bomo udaiali utopijam boljše bodočijosti, dokler bo pozornost sveta posvečena predvsem vojni, dokler bodo gospodarstvo stiskali v vojaški oklep in dokler bo socialno blagostanje podrejeno proizvajanju topov, letal id vojnih Lidij.« 2500 podpisov »Domovina« piše v št. 19: »Sv. Jurij v Slov. goricah. V preljubi nain »Domovini« vsak teden čitamo dopise iz raznih krajev naše lepe Slovenije, le Iz naših Slovenskih goric so dopisi redki. Zdaj cvete sadno drevje, a hladno vreme zelo ovira cvetje. Tudi naši travniki so pusti, kakor bi šele zdaj skopnel sneg. Enako po polju rast slabo uspeva. Pred kratkim so po naši župniji zbirali podpise za tukajšnjega g. kaplana. Čudno se nam zdi, da hočejo nekateri gorečneži g. kaplana na vsak način odpraviti iz naše župnije, češ da je preveč preprost in mu naštevajo tele grehe: da se preveč druži s siromaki in da zametuje naše veljake, da zahaja v gostilno g. Ver-gleza in prijateljsko občuje z ljudmi, Ki drugi duhovščini niso ljubi. Vprašujemo se, ali bi v naši župniji morali biti sami takšni duhovniki, ki bi imeli besedo samo za bogatine. Vsa župnija je zadovoljna z g. kaplanom, zato odločno zahtevamo, da g. kaplan ostane. Za g. kaplana se je zbralo nad 2500 podpisov in zdaj upamo, da bo naša zahteva obveljala.« Morala »Nova doba« št. 20 poroča med dopisi jz Slovenigradca: »Barbarsko početje političnih izkoreninjencev. y nedeljo zvečer so izvestni elementi, ki šo vsem dobro znani, iz jeze nad krasno uspelim zborovanjem nacionalne mladine razrezali pnevmatiko na zadnjem kolesu avtomobila, ki je last enega naših agilnih odbornikov. Ali smq res že tako daleč padft v naši politični morali in ali tako uči ns-^e nasprotnike katoliška vera, da so sc pričeli posluževati v politični borbi tako ogabnih sredstev?! Vse to kaže popolno pomanjkanje srčne kulture in čuta odgovornosti. S takšnimi podlimi dejanji si bodo ti ljudje odbili še zadnje peščice poslušnih njim ovčic. Pričakujemo, da bo oblast napravila takemu početju konec.« Velike ugodnosti za tovarne Ministrski svet je tvornici aluminija Beograd - Logovac dovolil tele ugodnosti: Oprostitev carine, skupnega davka na poslovni proniet, luksuznega davka na drž. ter samoupravnih dajatev za vse stroje itd., katere tvornica uvozi do dne 9. rnaja 1939, za uyoz kompletne instalacije za kernični in metalugični labpra-lorij, za material za novo žično železnico, v kolikor se ne izdeluje v naši državi in končno za izvoz tveh predmetov na popravilo v inozemstvo. Tudi cement za zgradbo tovorniških naprav jc prost drž. trošarine. Koncesionar lahko vse naštete predmete uvaža brez kakršnihkoli omejitev, ki obstoje ali bi obstojale za uvo? teh predmetov iz doti-čne države. a v ? • • ' V posledice V celjski »Novi dobi« Št. 20 beremo med dopisi iz Sv. Jurija ob j. ž.: »Sokolski dom. Ponosno se dviga stavba novegtf Sokolskega doma. Premagali smo ovire^ in ponosni smo, da je naša sokolska četa prya, ki se ponaša s svojim domom. — Vsaka stvar pa ima tudi posledice. Telovska procesija bo morala po drugi poti, samo da bi Sokolski dom ne dobil božjega blagoslova. •Sicer pa upamo, da bodo na merodajnih mestih to še v prayem času preprečili.« K podražitvi kruha »Nova Pravda« poroča v št. 20: »Kaj (Pomeni prekomerno zvišanje cen najvaž- Kdo on je, ki vstaja čez veke na dan, Kdo on je, junak velikanski? Poglejte v obraz mu, obraz vam je znan: to narod je, — narod slovanski! S. Gregorčič (Velikonočna). fkdtuma Mežke Stjepan Ivelja, član zagrebške operete, ki je svojčas deloval na mariborskem odru, nastopi z novo sezono na odru v Brnu, kjer je sprejel triletni angažma. Na mednarodni umetniški razstavi v Benetkah bo sodelovala tudi Jugoslavija s svojim posebnim paviljonom. Razpis književnih nagrad Mladinske matice. Mladinska matica razpisuje za svoje redne publikacije dve književni nagradi v višini 2.500,— in 2.000.— din, in sicer eno nagrado za spis ali slikanico za otroke od 6. do 9. leta, eno pa za knjigo realne vsebine. Snov pri knjigi za naj mlajše je lahko poljubna, realistična ali pravljična, resna ali šaljiva, v verzih ali v prozi. Obseg naj po možnosti ne presega 64 strani malega formata naših red rtih publikacij. Obseg realne publikacije, ki naj ima čimbolj aktualno vsebino, pa je preračunjen na 80 do 90 strani. Višino nagrade bo odločila kvaliteta dela ne glede na to, ali je pisano za najmlajše ali za realno knjižico. Nagrajeno delo dobi tudi običajni honorar. Rokopisi naj se pošljejo po pošti v dveh tipkanih izvodih, in sicer popolnoma anonimno. Tudi posebne kuverte z imenom in naslovom ni treba predložiti. Šele ob izidu tekmovanja, ki bo objavljen v Učiteljskem tova rišu in v dnevnem časopisju, se bodo javili avtorji z imeni in naslovi. Rokopisi onih avtorjev, ki bi izdali na katerikoli način svoja imena odbornikom Mladinske matice, se s tem že sami izločijo iz konkurence. Rok za vlaganje rokopisov , poteče 1. novembra t. 1. Rokopisi naj se pošiljajo tajništvu Mladinske matice v Ljubljani, Frančiškanska ul. št. 6. Sijajno zadoščenje je dosegel »Dalibor« tudi na svetovnih odrih, zlasti pa v Berlinu in na Dunaju, dasi je bil ob krstni predstavi 16. maja leta 1868 v Pragi za mojstra in njegovo delo žaljivo hladno sprejet. Potem je bila ta edinstvena češka tragična opera skozi 20 let oklevetana kot Wagnerjeva imitacija. Lele leta 1887 je ta isti »Dalibor« dobil v novem Narodnem gledališču v Pragi svoje prvo častno priznanje kot opera svetovne vrednote, toda po spočetku in proizvedbi je to veličastna zgodovinska narodna češka glasba. Višek zadoščenja du doživlja »Dalibor« šele sedaj ob svojt Metnici zlasti na Dunaju in Pragi. Meritve ob Dravinji zaradi izvršitve regulacije Dravinje in pritokov se bodo pričele v prihodnjih dneh izvrševati. Pozivajo se vsi lastniki zemljišč ob Dravinji in njenih pritokih, da v roku 8 dneh posekajo vse drevje in grmičevje ob teh vodah. Meritve sc bodo pričele od kra-; Globoko navzgor proti Studenicam in šjc. urn "im—i ————————— i ejšim življenjskim potrebščinam, vedo pač samo tisti, ki bede in ki vidijo kot pgično posledico pretiravanja v cenah mezdna gibanja delavstva. Neizogibno po ebno je, da se zaščiti realna vrednost : onzumentske moči malega človeka, ta- o pravočasno, da ne bo obup segal preko zakonitih meja. Cena kruhu se viša, plača je ostala na isti višini, kdo naj kri-razliko — glad. Po dosedanjih skokih ■ en se je realna vrednost delavskih in uneščenskih plač znižala že skoro za 'i odstotkov. Zakon o zaščiti minimalne . iezde, ki znaša zdaj komaj Din 2.50 na ro ob osemurnem delavniku, nujno klike dblastva, da store svojo dolžnost in posežejo vmes in napravijo konec prekomernemu in nikjer utemeljenemu poku cen, ali pa da poskrbe, da se bodo nimahv plače spravile v sklad z obhod) draginjo na trgu. G. ban ima polastilo, da lahko na novo uredi sistem minimalnih mezd, ki bodo ustrezale se-'njemu stanju na živilskem trgu, ter no zatrdno nverjeni, da se bo to tudi zgodilo. Ako potrebuje država žrtev, ezpogojno smo jih pripravljeni dati, ) pa zahteva žrtve špekulativnost ka-alizma, potem mora biti vse na strani izkoriščanih.« ‘ SoKolslva loijM dtušlvm itdei M m$m L Kakor vsako leto, tako priredi marljivo magdalensko sokolsko društvo tudi letos svoj običajni, rekli bi, tradicionalni majniški tajni izlet v prosto naravo. Za letos je določena jutrišnja nedelja z običajno zborno uro ob petih zjutraj. Spomin, ki nas veže na dosedanje, res posrečeno izvedene tajne sokolske pohode, je tako prijeten, da razgiba slehernega pripadnika ter ga že ob rani uri dvigne iz postelje, da sledi pozivu svoje edinice. Pivkova sokolska družina je pri rejala doslej svoje tovrstne majniške pohode v prosto naravo pod marljivim vodstvom svojega prednjaškega zbora. Običaj je, da se udeleženci razdelijo na štiri skupine, h kateri pa moramo pri tem društvu prišteti še posebno skupino Sokolov kolesarjev. Da je zabava še večja, si izberejo izletniki za svoje vodnike najmanj spretne vodnike, hoteč s tem potek in stik tega pohoda še boij komplicirati. Zanimivo je, da so na pr. lansko leto izvedli vodstvo izleta s presenetljivo spretnostjo. Zadeva namreč ni tako enostavna. Vsaka skupina gre svojo pot: ne vedoč druga za drugo, dasi- ravno niso največkrat niti 200 metrov od daljene. Nekaj svojevrstnega pa je organizirana »vohunska« služba, ki je potrebna za nadzorstvo pravilne izvedbe danih navodil. Na vse skupine prežijo torej vohuni in jih zasledujejo do cilja. Tovrstni majniški izleti imajo poleg zabavne in bratsko vzgojne strani tudi to dobro plat ,da niso vezani s prevelikimi stroški. Vsak udeleženec potrebuje poleg hrane kvečjemu 5 dinarjev gotovine. Višek veselja in zabave je v trenutku, ko se snidejo vse skupine na istem mestu. Pozdravljanja in smeha ni ne konca ne kraja. Da bi posamezni udeleženci ne trpeli med potjo prehude žeje, je pot posameznih skupin določena tako, da vodi mimo studencev, ki nudijo izletnikom osvežujoče kapljice — mrzle studenčnice. Izletniki ugibajo že danes, kako bo z vremenom. Ali bo nebo naklonjeno? — Zbor udeležencev letošnjega tajnega izleta je ob 5. uri zjutraj na letnem telovadišču, od koder jo mahnemo na letošnji pohod v zeleno naravo. h žw4jekja te suita Japonci Iščejo 2400 nevest Japonci močno delajo na tem, da bi se v Mandžurijo naselilo čim več Japoncev. V ta namen so ustanovili posebno mandžursko naseljevalno družbo, ki bo te dni poslala z Japonskega spet čez 2000 novih japonskih kolonistov. Ker pa je premalo, da bi se v Mandžurijo selili le japonski moški, je ta družba v tokiiskih listih priobčila oglas na celi strani. V tem oglasu kliče družba mlade Japonke, naj se oglasijo, katera bi hotela vzeti za moža mandžurskega naseljenca in ga spremljati tjakaj. V oglasu je rečeno, da tako pride do moža 2400 mladih japonskih deklic. Sft&tiuc Jutri odločitev prvenstva LNP Za nobeno nogometno tekmo v letošnji sezoni ni vladalo toliko zanimanje, kakor za tekmo med starima rivaloma ISSK Mariborom in SK Železničarjem, ki bo jutri v nedeljo 22. maja ob 17. uri na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. Pa tudi upravičeno, saj sc bo jutri odločilo, kateri klub ISSK Maribor ali SK Železničar izpade iz nadaljnje kombinacije za naslov letošnjega prvaka LNP. Oba kluba imata namreč izglede, da se plasirata na prvem mestu in to ne glede na Cakovački SK, ki ga lahko oba kluba v prvenstveni tabeli prehitita. Jutrišnja prvenstvena nogometna tekma med ISSK Mariborom in SK Železničarjem je torej velikega pomena ter je gotovo, da bosta oba nasprotnika nastopila s svojimi najboljšimi močmi, ki si bodo na vso moč prizadevali, da priborijo svo jemu klubu obe točki. Tudi je gotovo, da bo tekma skrajno napeta in zanimiva. Naša želja je. da bi se igralci borili v mejah dovoljene igre ter se obnašali disciplinirano, tako da bo tekma, ki bo gotovo privabila mnogo gledalcev, tudi propagandnega značaja. M&mšmk# teme Tukajšnja obrtna šola je priredila razstavo šolskih in drugih ročnih izdelkov vajencev in vajenk. Razstavo sta uredila šol. upr. Božidar Tomažič in učitelj Kolar Vilko. Nagrade dobijo F u n-t e k 100 din, mizar Šturm 75 din, kolar K o š n i k 50 din, klepar Tajnikar 50 din, sedlar Rodošek 50 din in mizar Znajde n 25 din. Iz oblačilne stroke: šivilja Moško nova L, Š p i 1 m a-n o v a II. in P u n g a r t n i k o v a III. nagrado. Kaj najbolj zanima Angleža v časniku V angleški javnosti je bila že večkrat sprožena diskusija o tem, ali so angleški listi dobri odnosno ali dosegajo svoj smo ter. V primeri z našimi so zelo veliki in kadar imajo še priloge, so debeli skoraj kakor knjige. Pred tremi leti je bila imenovana komisija novinarskih strokovnjakov in vladnih uradnikov, da bi dognala, ali angleški listi res odgovarjajo svojemu poslanstvu in kaj Angleže v njihovih listih zanima. Komisija je zdaj zaključila svoje delo in objavila svoja dognanja. Svet bo gotovo presenetilo, da Angleži kot izraziti športniki ne čitajo v prvi vrsti športnih rubrik. Športna rubrika je šele na enajstem mestu, vendar je pa pred gledališčem, kinom in glasbo. Najbolj se angleška javnost zanima za senzacije, za težke nesreče, letalske in avtomobilske katastrofe in podobno. Na drugem mestu so vesti in govorice iz okolice kraljevskega dvora. Ljudje najraje čitajo govorice in spletke. Na tretjem mestu so poročila o porokah, zarokah in ločitvah zakona, na četrtem zunanjepolitične vesti. Tudi to je presenetilo, kajti v Londonu je prevladovalo doslej naziranje, da se povprečni Anglež za zunanjo politiko sploh ne zanima. — Lord Ponsonby je nedavno celo izjavil, da ve komaj en odstotek Angležev, kaj je Češkoslovaška in kje jo je treba poiskati na zemljevidu. Zdaj je ta trditev temeljito ovržena. Zanimivo je tudi, da prečitajo moški približno polovico svojih listov, ženske tretjino, mladina pa vse. Prva pomoč. Možak: »Gospod doktor, jaz v sanjah zelo pogosto govorim. Kaj naj storim proti temu?« Zdravnik: »Storiti ne smete ničesar, kar bi morali prikrivati svoji ženi.« J. F.: loka mi (Slika iz I. 2138). »Mogoče Vam bo pripomoglo k razjasnitvi tole moje pojasnilo: V »kulturnem« 20. stoletju so bile pri nas... na tej južni veji Slovanstva neznosne razmere. Bili smo atomi do skrajnosti razkrojenega materijalnega, političnega, kulturnega in duhovnega izživljanja tako, da je etična zavest popolnoma zvodenela; besede so nadomeščale dejanja, laž resnico, ostudnost je senčila lepoto. Narod — opotekajoča se senca — ki ni več vedel kod, ne kam, je ploskal temu, kar je pritajeno klel, in odklanjal to, kar je želel in blagoslavljal. In ob vsakem takem dejanju ga je streslo in zabolelo in je ta bolest lezla vedno nižje, vedno globlje, čutil je, natančno je čutil, kako se je v njegovem poslednjem zdravju nekaj zganilo in odjeknilo kot bi bilo nekaj zaloputnilo vrata — zaklenila so se vrata pred vabami modernih malikovalcev, maskiranih s takrat običajnim mefistovskim licem, ki so skušali okužiti poslednji kotiček njegovega notranjega zdravja. Dolgo, dolgo je še taval s to zaklenjeno kamrico skozi bedo in iskal resnico, dolgo se je tešil z varljivo svetlobo; opotekal se je v onemoglosti, temnilo se mu je pred očmi, da je večkrat pobesnel in izvršil dejanja, ki so bolestno odjeknila. S ret se je zganilo v njem. A takrat se je vkradcl v to kamrico prvi žarek resnice v — sproščenem delu. Prebudil se je v zavesti, vzkipele so njegove speče sile, volja, optimizem. Kar je dolgo v suženjstvu in temi, se toliko bolj raduje sonca... Tako je bilo tod takrat, ko je bila pri vas in drugod vsaj delna sproščenost in ni bil tak napor. Zato ni pri vas zdaj takega plamena izživljanja.« »To je važen prispevek za presojo sedanjega tukajšnjega življenja in ljudstva in sem Vam zanj hvaležen. Sodim, da Vam je zgodovina svojega naroda podrobno znana,« reče sociolog, ki je z zanimanjem sledil uradnikovim izvajanjem. »Zgodovina naše krvi, velikega slovanskega roda, ki si zdaj prosto kuje svoje postave in voli svojo usodo od Jadrana do Baltika in dalje, dalje na vzhod, mora biti znana vsakemu članu naše ogromne družine. Kakor je ta mestoma črna, tako ima tudi svoja svetla mesta. Siva preteklost nas uči od negativne, bližnja preteklost in sedanjost pa od pozitivne strani. Ni li res?« Gost prikima, rekoč: »Socialna zgodovina nam more prav v vašem primeru potrditi, da čara velika dejanja tudi trpljenje. In prav trpljenje! Narod, ki hoče živeti, ne izumre. Tako pa je že sam po sebi vključen v tvorca nove kulturne zgodovine ... Vi imate na tem že lep delež. Močni ste in polni življenja... v vas se je nekaj odtajalo do dna.« »In na tem dnu je ona resnica, ki so jo napovedovali največji jasnovidci preteklosti: Slovanstvo je prevzelo vlogo krmarja, pravičnega in človečanskega, z bakijo iskrenosti in resničnih Kristovih načel. Mi tukaj smo skrajna veja slovanskega debla, veje, ki se je stoletja maja- la pod pritiskom neprestanega tujega viharja. šibke veje so že omahovale in nekatere bolj trhle so se odlomile; biie so brez našega zdravega soka, zato nismo ž njimi ničesar izgubili. Obratno: ta doba selekcije je še bolj okrepila zavest. Mnoge nerodovitne veje so bile potisnjene na preskušnjo kot skupina omahljivcev in malodušnežev, ki so čete narodno zavednih le obremenjevali. Karikature teh živih mrtvecev se niso upale niti korak naprej, niti nazaj ... Prav tod je bilo mnogo takih. A vzroki? Enega ste že prej omenil sam. A so še drugi! N. pr vzgoja, ki je vklesala v našem narodu čut manjvrednosti, podrejenosti in pretirano poveličanje vsega tujega. In odvisnost in strah? Svoječasno so mislili, da je temu kriv naš značaj, naš šibki kov ...« »... pa je zgodovina dokazala, da je bila ta sodba napačna in plod duševne podrejenosti dotičnega slabega sodnika... Naravno. Celo brez konkretnih dokazov iz sedanjosti bi mogli trditi, da ni to v osnovi, v zametku slovanske krvi. Ne pozabite, da vrši človeštvo, v osnovi moralno čvrsto, v razrvanih prilikah kot so bile takrat, dejanja, ki sc jim samo upira,« reče sociolog živahno. »Res je!... A da Vam malo osvetlim one razrvane razmere! Le trenutek potrpljenja!« In uradnik se oddalji v sosednjo sobo, kjer vtakne nekaj fotografij v aparat, katerega potisne s stene pred omarico na sosednji steni. (Dalje.) m Praznik naše sirofeode SSoveRces^ — Iugoslovenoi»! Pred 20. leti je klic po svobodi prišel v sleherno slovensko vaš. Vzklilo je seme izkrvavelega naroda v deželah majniške deklaracije. Pred vsem svetom smo v zadnjih 20 letih dokazali, da znamo živeti sami iz sebe, biti tvorci samobitnega življenja in kovači svoje sreče iu usode. Na vseh poljih smo orali ledino, v brazde smo vrgli kleno, zdravo zrno, ki je vrglo bogato žetev dvajsetih svobodnih let. Dali smo zgodovini dokaz, da znamo v svoji hiši gospodariti sami. 20 let življenja, v narodni državi terja obračun o našem delu. Sredi dela smo. Narodi živijo iz davnine v večnost. Svobodna država in narodna samostojnost sta nam prva innaj-večja skrb in zgodovinska nalpga. Vse naše misli in delo posvečamo tej nalogi. Polni vere gledamo oprti na lastno državo v svojo bodočnost. To je ob 20. letnici Jugoslavije naša javna 'izpp,yed,' katero bonio povedaji v obmejnem Mariboru. Maribor je bil vsa desetletja ognjišč? domače narodne kulture. Maribor je vodil narodne-obrambne boje in je pod vodstvom generala Maistra postavil pred 20. leti Jugoslaviji državne mejnike na severu. Maribor hoče rasti v svobodi in z njo čuvati državno mejo. Maribor vabi, da z njim praznujete pfkžnik naše svobode. Pokazal bo na Veliki jiulturni razstavi od 6,—15. avgusta 1938 svoj narodni raz voj v zadnjih' ‘20. letih in v nedeljo dne 14. 'avgusta 1933, bo na"velikem''narodnem tatoru ponovil'prisego, dano na taborih pred 70. leti in izpolnjeno pred 20. leti. Trdna meja — varna domovina!'— Obmejni Maribor vabi! Slovenci, Jugo-sloveni, pridite! Maribor, dne 21. maja 1938. Dr. Juvan Alojzij, s. r., predsednik mestne občine Maribor in predsednik Odbora za proslavo 20. letnice Jugoslavije v Mariboru. Mariboru higijenično tržnico! Prejeli ' smo s prošnjo za objavo: ■ Mnogo, 'mnogo dela -je‘bilo' izvršenega za naš jiigošTčvenskT Meran,' — 'Maribor po 20 Te tih' svobode pa nima lastne hi-gijenične tržhiceT'Neznosne razmere so bile na dosedanjem trgu, Še neznosnejše in še bolj nehigijeničnejše razmere vladajo na provizoričnem trgu na Vodnikovem trp in v Strosspr^jerjevi ulici, Ali sp se 'naši gospodje mpstni očetje že kedaj prepričali na lastne oči, kqko \%-gleda- ko zapiha veter po Koroški cesti ;jli od Drave, in ko pride s svojim rezervoarjem blagodejne mokrine mestni škropilnik, ki z bore par kapljic vode dvigne ves prah s ceste in prenese, na H^eso, smetano, surovo maslp, med . .in ličile pridelke. Ali ni to višek'neznos-J&aifUiŠnij! Ali ne bi bilo to hvaležno polje za resor protitube^ku-Ipzne. lige," ki ’ ie ravno -te 'dni prirejala svoj tradicionalni teden? In pa naš agilni mestni desinfekcijski urad, ki bi Imel ob takih prilikah zelo hvaležno polje za »desinficiranjpK-te ngsflagg. : . .r- - Lppo - razyijajqčj se PEPij^t jz centra mesta'se je sedaj popolnopm raztrgal: iu naše marljive gospodinje- tekajo in išče-jo. Ko pride doi^ov pa vidi, da-'je marsikaj pozabila, pa no po lastni krivdi, Pač pa.po krivdi neznospjh razmer naše tržnice«. Zadnjič je y našenv »Večevni-ku« izšla idejt| »desnobrežana«, da se uredijo kar štiri tržnice. Dobro! Totja to je prvič za Maribor preveč. Kar je glavno, pa je, da ne bi- ijspelo, za kar je najboljši primer ljubljanski šentjakobski trg, ki samo vegetira, ker na njem ne dobi £Q$pQdinja vsega, kar- potrebuje. Tržnic^ mora nuditi y§e, ker -.sicer ni tržnica.. Mijoga ipesta, l>i imajo tako urejene tržnice, da. nudijo, gospodinji vse, kar rabi, najbolje uspevajo. Ali je v Mariboru danes ktjo od prodajalcev-na trgu zadovoljen !v kupčijo?, hi naši trgovci na Glavnem trgu? Vprašajte jih, kako so zadovoljni. MflPSP je izgubila naša trgovska <5o.spo.ska ulica -s preusmeritvijo trga. Z ena besedo-: Sapio zlo. Ce hočemo datj Mariboru res higije-nično. reprezenta^no, pruktieup urejeno his ^pristno tržnico, potem bi- predlagal, ^la inppd^jui gospodje odločijo za sledečo rešitev: Pod Kalvarijo se gradi velijo noyo bogoslovje. Kaj, bi s stadij km ^ uredimo v tej fronti veliko tržnjpo prpti Dravi, v obliki terasnega stopnišča. Da bi pa mestna uprava imela tudi Večje dohodke, pa bi na fronti proti Glavnemu trgu uredila praktične in cu-Hene trgovske lokale, nad njimi pa tanjša stanovanja. V prvem nadstropju ‘laj bi bilo tudi upraviteljstvo tržnega "adzorstva. V sami tržnici pa naj se bedijo lični paviljoni za južno sadjo, Zelenjavo in slično. Vsa tržnica naj bi “ila. asfaltirana, tako da, se lahko pere. l'aka tržniča bi bila prvič v centru, *Jrugi£ bi se ves promet zopet konceu-bMral mi Glavnem trgu. gospodinje bi }*.l£ zadovoljne, trgovci zadovoljni. Tako bi imeli za dolgo dobo let lepo higijenično tržnico. Da ne pozabimo na mestno občino. Ta bi pa od lokalov in stanovanj-.imela -velike dohodke-in-tržnica bi se- hitro poplačala. Odpravljena bi kila-, tudi ■ vsa, nesnaga. -Moje mnenje je, da Vojašniški trg v nobenem. primeru ne- pride -v poštev' za irinico. Vsi. članki paših gospodinj so proti- ternn in zato- jih poslušajmo. One, ki nam kuhajo in gospodinjijo, njih nasvete upoštevajmo. Nas zavednih'Mariborčanov . dolžnost pa-je, -da- to :prevozno-.vprašanje čim preje-rešimo v kor ~ist in prsspeli našega-lepega Maribora. Do-Vr. Iz državne službe. Za tehnika v resoru gradbenega ministrstva je imenoyan Friderjk' Rot', doslej pri' srbskem načelstvu v Mariboru. • Mrtvaški «ypu. V Delavski ulici 49 je umrla v starosti 68 let zasebnica Ivana Oblakova. V §etliayski.ulici. 18 je premi-69--'lcHi svoje dobe. vpokojeni. železničar Iyan Jeric, v splošni. bolrcišnici pa'je nnpi viničar Mihael Majne, star 54 ltH, Žalpipčini na-še topi :osočutjq. P.vlveintlhi izpit je napravil pred izpitno komisijo pri apelacijskem sodišču v Ljubljani g-, dr. Traiijo'Kru 1 c,'"odvetniški pripravnik v Mariboru. " " Prošnja na vsa šolska vodstva, ' indtt-strijce, obrtnike, denarno zavode, župnijske, občinske in državne urade ter ostale pridobitne kroge. Da bo možno zaključiti. »PTL teden«, - se Protituberkulozrn liga v Mariboru obrača ž vljudno prošnjo na vsa šolska vodstva prednjih in osnovnih šol, ki so prejela nabiralne listke, da blagovolijo čim preje zaključiti šolske'Zbirke. ' Izkupiček naj’ se nakaže po vposfani čekovni 'položnici ček. štev. 11-615, eventuelm ostanek'‘dinarskih listkov pa' je poslati pristojnemu sreškeun načelstvu Maribor levi, odnosno Maribor desni' bržg na naslov »Prosvetni razdelek«: Cenjeni g'g. iiidtistrijei, obrtniki, trgovci*,' zdravniki, 'odvetniki, lekarnarji, denarni 'zavodi,'občinski, župnijski’ iav.iii iirdržavni uradi W'ostali priodbitni krogi, ki so prejeli pismene prošnje, da organizirajo v lastnem delokrogu nabiranje prispevkov, se vljudno naprošajo, da blagovolijo zaključiti v prihodnjih dneh to-z^evpe nabiualne akcije. Upamo, da se bo našemu klicu odzval sleherni s 'primarnim prispevkom vsaj v višini zneska za kritje manipulativnih stroškov naše vljudne prošnje. Po prejemu zaključkov nabiralnih akcij bo Protituberkulozna liga v Mariboru podala javnosti celotno porpčjlo- o poteku iu uspehu letošnjega PTL tedna. Obrtno društvo v Mariboru priredi v nedeljo dne 22. majnika t. 1. ob 9. uri na verandi pivovarne Union veliko obrtniško zborovanje. h katerem vabi vse obrt nike in njih prijatelje. V slučaju lepega vremena jutri tombola Din 4.000.— prvi dobitek, nadalje še 17 lepih tombol. Zato segajte po tombol-skili kartah. . , ega je odločilna za lepoto vsake ženel IDEAl hotna oseP^O yem rece Ceh Nalagajte svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru. Gostovanje tezenske sokolske dramske družine v Limbušu. V soboto 21. t. m. gostuje tezenski sokolski oder v Sokolskem domu v Limbušu z Reboljevo igro »Eksperiment dr. Celestina«. Igra je dosegla .povsod, kjer so jo igrali popolu ,uspeh. Začetek je olj .20. jyi. Vabitno vse prijatelje. sokolstva, da Včifft večjem šte vilu posetijo.igro. Zdravo! Odbor. Rdečega križa Faja --Sehiipa .priredi v. nedeljo dne: 13. junija 1938 dobrodelno tombplo na Fali z izredno lepimi dobitki- Prva' tombola Din 1.500 v gotovini. Vsega 12 tombol in 400 drugih dobitkov. Vljudno prosimo vsa okoliška društva, da ta dan ne prirejajo kakih prireditev, in jih vabimo, da prihite k nam poizkusit,-sreča ip se med nami razveseliti, saj je po tomboli .velika gozdna veselica. S tem bodo podprli našo revno šolsko deco, ker je .čisti donos tombole namenjen za zimsko Šolsko kuhinjo Rdečega- križa _y Selnici, ob Dravi, ki je v pretekli zimi izdala skoro 15.000 porcij obedov*. .... PrifisHamo ■ ■ "' kopalni* oMekm 10381 f GOSPOSKA UL Uprava pravoslavne parohije v Mariboru obvešča svoje vernike, ,da se na dan sv. Cirila hi Metoda, to je 24. t. m. vrši v vojaški kapeli ob 9.30 liturgija, nato (okrog 10.30) cerkvena slava z rezanjem. kolača. Pozivajo se parohijanik čim večji udeležbi. Za šolsko mladino obvezno. *.. Vrtflo ©©h‘ garn.tufc, ležalni stoli. Oglejte st izloibp pri ,(||Ui0 f U(tya:i, Jartifeva 6 Grajski kino prireja v času od torka, dne 24. maja do vključno ponedeljka dne 30. maja dnevno od 8.30 ure predpoldne do 4. ure popoldne poučne šolske predstave. 1 ozadevni podrobni program je uprava Grajskega kina razposlala vsem vodstvom tukajšnjih šolskih zavodov. — Poučni filmi, ki jih bo Grajski kino predvajal pri teli šolskih predstavah, so po-polnom^ novi in prekašajo po svoji visoki kvaliteti in strokovni izdelavi v$e, kar je doslej nudil pri nas kulturen in poučen film. Da se merodajni faktorji o tem prepričajo, se je uprava Grajskega kina odločila prirediti v ponedeljek, dne 23. maja popoldne ob 2. uri vstopnine prosto ogledno predstavo, rut katero ie povabila s posebnim dopisom vsa šolska vodstva in vabi ponovno še tem po-t°m vse gg. profesorje in učitelje vseh tukajšnjih in okoliških šol. V primeru, da želi kaka šola iz daljnje okolice prirediti šolski izlet v Maribor in združiti izlet z obiskom te šolske predstave, je uprava Grajskega kina za tozadeyna, pojasnila drage volje na razpolago. Izlet v Celovec preložen! Po želji pri-javljcncev je Putnik preložil za nedeljo dne 22. t. m. nameravani izlet z avtoka-rotn y Celovec na prihodnjo qedeljp, dne in misli pj.*i t^jr* „DOBER DAN'. Označba za odlični novi honbon pa se «!a-si pri nas in v Cehoslovaš:; ,,§05 S ŽRfo'* ker te tam, kakor tudi pe vsem svetu je ta odlični bonbon, ki je povsod zelo priljubljen 2836 505 BQNB©N EVROPE m Piizviifi m .iijiiOH ‘t mm 29. maja. Na razpolago je ša par sedežev, vozna cena Din 130.—. Prijavite se čim preje! Ruški Sokoii boda.sprejeli mariborske Sokole pri vlaku, ki prihaja v Ruše ob S4.03, odkoder odkorakajo skupno v Sel-nicp, Qdhqd tega .^laka iz Maribora gl. kp}. ie pb 1^.38. Zdravo! Podružnica LjiibSjanske kreditne banke v Mariboru najstarejši bančni zavod v Sloveniji se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle- Devizne in valutne transakcije izvršuje najLaalnnhneje V pomladansko krasoto Slovenskih g. -z -modernim. Putnikovim avtokarom v četrtek, dr.e 26. maja (praznik) za le Din 50. Krožna vonia preko' Št. Ilja-Cmurek-Gornja Radgona - Slatina Radenci - Kapela - Sv. Lenart - Sv. Peter - Maribor. Prijave se sprejemajo do srede, dne 25. maja opoldne pri Putniku. Spoznajte našo lepo ožjo domovino — prijavite se takoj! ZA^eza Maistrovih borcev v Mariboru vabi vse svoje člane, ki so trgovci in obrtniki,' da se zanesljivo udeležijo sestanka v torek 24. maja ob 2Q. uri v zbo-rovalni dvorani Povodtiikove restavracije v Mariboru, Jurčičeva ul. J. Musjeufics.a.tijiE vseh zal o J. m štev dobavlja po originalnih cenah najhitreje Knjigarna V. KEiPiJ. K[aribcr, Gosposka 26. Namesto, venca na grob pok. župana in veleposestnika Zupaniča Ivana je podarila občina, .larenina Proti tuberkulozni ligi v Mariboru Din 150. Prisrčna hvala! Nočno lekarn|ško službo imata od danes naprej Vidmarjeva lekarna na Glav. trgu ifl Savostova lekarna na Kralja Petra trgu. Pod težko obloženim vozom je obležal 41 letni posestnik Ivan Lešnik iz Vrhovega dola, ko ja včeraj popoldne prevažal z vrha Pohorja za odpremo pripravljena drva. Na klancu blizu Reiserjevega posestva so se konji nenadno splašili in jih Lešnik kljub prizadevanju ni mogel zaustaviti. Spodrsnilo se mu je, da je treščil z vso silo na tla. Konji so potegnili voz in je kolesje šlo preko leve roke. S zmrcvarjeno roko je obležal Lešnik nezavesten in v krvi ter so «a delavci Kino Union. Danes dunajska veselo-iicra »Najsrečnejši zakon sveta« Marija Andergast, Hans Moser, Leo Slezak. fef&to §iiš(d£sc$ Sobota, 2L maja, ob 20. uri: »Dalibor«. — Red D. Nedelja, 22. maja, ob 20. uri: »Nečak«. — Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 23. maja: Zaprto. lorek, 24. maja, ob 20. uri: »Sreča d. d.« Red B. Vsebina opere »Dalibor«. Radi lažjega razumevanja te krasne Smetanove opere je na zadnji strani gledališkega lista natisnjena kratka vsebina dejanja; občin stvo se v svojem lastnem interesu opozarja, da si nabavi ta gledališki list, ker ima na ta način neprimerno več užitka od predstave. Nedelja v mariborskem gledališču. Ker je to letos prva nedelja, ko odpade popoldanska predstava, je pričakovati tem večji obisk za nedeljsko večerno predstavo, ko se Parmov priljubljeni in zelo veseli »Nečak« ob znižanih cenah poslav lja iz letošnjega repertoarja. prenesli do Reiserja, odkoder so ga mariborski reševalci odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer se zdravniki tru dijo, da bi mu ohranili težko poškodovano roko. Kavarna in restavracija „Orei" toči svetovno znano Pilzensko belo in od torka tudi Pilzensko črno , Senator ‘ pivo. Najboljša ljutomerska nesladkana vina „Visoki strmec*1, ».Jeruzalemčan**, izborna kuhinja, zmerne cene! Svetovni popotnik Lojo Sulejman, rodom iz Sarajeva, se je na svojem potu okoli sveta oglasil v Mariboru. Kot član planinskega turističnega društva Fruška gora se je že leta 1934 odpravil na pot in je doslej prepotoval Češkoslovaško, Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo, ki jo zaključuje te dni. S svojim dvokolesom je prepotoval doslej že 45.000 km in zbira po vseh državah razne slike, podpise in potrdila oblasti. Iz Slovenije ga pelje pot v balkanske države, v Azijo in potem v Ameriko. Po izvršenem potovanju bo izdal poseben album s slikami ter opisom raznih zanimivosti. Sulejman govori več jezikov. Današnji trg je bil zaradi slabega vremena slabo založen. Kmetje so pripeljali 12 vozov in 93 vreč krompirja, ki so ga prodajali po 1.50 do 2 din za kg, merico pa po 9 do 10 din. Na perutninarskem trgu je bilo 40 kokoši, po 20 do 25 din komad, 496 piščancev po 20 do 60 din par, 4 race po 16 do 18, 12 kuncev po S do 20 in 8 kozličev po 50 do 80 din komad. Na slaninarskcm trgu je bilo 13 vo zov s 33 zaklanimi svinjami in so prodajali slanino po 13 do 14 din kg, svinjsko meso s kostmi 12 do 13, svinjsko meso i/luščeno 13 do 14, svinjsko roko po 15 do 16, salo 14 do 15 in svinjski zajec po 3 do 14 din za kg. Na senenem trgu ni bilo nobenega blaga. vesii Nj. Vis. ktiez namestnik Pavle je otvo-ril danes ob 11.30 po radiju serijo propagandnih predavanj o letalstvu v zvezi : otvoritvijo mednarodne letalske razstave v Beogradu. Vojni minister general Marič je bil včeraj gost turškega vojnega ministra Ozalpa, ki je priredil na čast jugoslovanskemu vojnemu ministru slavnostno ' ečerjo, na kateri je vojni minister ge-1 ral Marič v svoji zdravici povdarjal, posveča kraljevina Jugoslavija izred-> pozornost vojaški moči in narodni ob-ambi, da zagotovi svojemu narodu mirno in dostojno življenje. Splitski župan je odstopil. Splitski župan Kargotič je prijavil banu primorske . banovine svoj odstop. Z njim je odstopil tudi podžupan in še 17 mestnih svetnikov. Banska uprava savske banovine pa je razrešila ves mestni svet v Križevcih z županom vred. Podpredsednik francoske vlade v Lon (ionu. Pravosodni minister Reynaud je prispel v London, kamor je bil povabljen. da pojasni stališče francoske vlade glede Španije in umika prostovoljcev. f* dt. hm - Včeraj so pokrile grude zemeljske ostanke enega najodličnejših slovenskih kulturnih delavcev, dr. Ivana Laha. Ne bi bilo prav, da bi se Maribor ne spominjal tudi njegovega dela, saj je dr. Lah bil med onimi, ki so mu gradili slovensko lice. Po vojni je prišel dr. Lah iz praške bolnice v Maribor. Trdo se je še opiral na palico, a mirovati ni hotel, preveč je bilo kulturnega dela na vseh straneh. Gradili smo gledališče. Dr. Lah je bil takoj na mestu ter je pomagal kjerkoli je mogel. Vedel je, da slovensko občinstvo ni še pripravljeno na stalno slovensko gledališče, da ga je treba pripraviti in še vzgojiti. V ta namen je dr. Lah začel izdajati gedališki list v revijelni obliki; izdal je tri številke, nalogo pa je potem prevzelo Zrnje ... Maribora je bilo treba oskrbeti študijsko knjižnico. Prva prilika za temelj je bila, da se pridobi knjižnica takrat umrlega prof. Kaspeta. Dr. Lah je pritiskal in prigovarjal tako dolgo, da se je to zgodilo in res, Kaspetova knjižnica je pomnožila knjižnico Zgodovinskega društva, da se je mogla z leti dostojno otvo-riti Študijska knjižnica v Mariboru. Pa koliko je bilo še drugega dela, pri slovenskem društvu, pri tiskarni, v društvih, pri oblasteh, saj je bilo treba posloveniti vse od uličnih imen do zadnjega pečata. Povsod pa je sodeloval dr. Lah, saj se je zavedel dolžnosti, ki jih ima slovenski kultuni delavec, naziv, ki si ga je s častjo rad nadeval dr. Lah. a pri tem vedel, da ta častni naslov pomeni dolžnost in še mnogo dolžnosti. Res dr. Lah je kmalu odšel iz Maribora in si našel v Ljubljani novo in še širše polje svojemu delu, Maribor pa mu je ostal vedno pri srcu in zato je dolžnost, da se ga tudi Maribor spomni kot enega onih, ki so mu stali ob strani v usode-polnem času. Dr. Lahu — svetel spomin. Dr.P. St. tuv6f&4a Ut sveta Kako postane človek kralj Leta 1863. so Grki odstavili svojega kralja Otona I., ki je izhajal iz bavarskega kraljevskega doma; po' kati je bilo treba novega vladarja. Zaman so ponujali prestol angleškim, belgijskim in nemškim princem — nihče ni hotel in ni maral sprejeti nesigurne ponudbe. Končno je grška narodna skupščina sklenila, ponuditi krono osemnajstletnemu dan skemu princu Viljemu, pranečaku tedanjega danskega kralja Friderika VII. Tudi ta princ ni hotel, njegov oče prav ko ne; možnost za kraljevanje v tako oddaljeni državi, nad nemirnim ljudstvom, ki govori neznan jezik, ni bila posebno zapeljiva. Razen tega si je mladi mož vbil v glavo, da bo postal mornar. Trdovratni stari kralj pa je hotel drugače. S svojim nečakom, očetom mladega prača, se je večkrat sporekel. »Povem ti, svojega sina ne dam siliti, da bi moral iti v Grčijo ...« Kralj pa mu je odgovoril: »No dobro, če ne dovoliš, da bi šel tja, te dam ustreliti...« Princ Viljem je sprejel. Kot Jurij I., je postal prvi grški kralj iz danskega kraljevskega doma. EDVARD VII., SMOKING IN ŠPINAČA. Princ Krištof pripoveduje marsikaj nenavadnega o Edvardu VIL, dedu sedanjega angleškega kralja. Včasih je prišlo pri njem — tako pripoveduje princ Krištof — do zanimivih izbruhov njegove naravi. Nekoč se je udeležil večerje, ki bi ji imel slediti ples. Pri jedi mu je na njegovo neoporečno belo rrajco padlo malo špinače. Takoj ga je njegov temperament popolnoma prevzel; posegel Je v skledo s špinačo in si je s tem sočivjem namazal vso svojo srajco. Nato je opazi1 na obrazih svojih gostov prečuden izraz vljudnega presenečenja, sc na svoj nalezljiv način zasmejal in rekel: »Končno moram srajco itak zamenjati. Zakaj je ne bi torej popolnoma in temeljito umazal?« Edvard VII. je bil v marsičem podoben svojemu vnuku, ki ima sedaj naslov windsorskega vojvode. Po presoji princa Krištofa ga je razumel bolje, kakor kdor koli. Nekoč je pri obedu v buckinghamski palači takrat desetletni David — tako imenujejo v rodbinskem krogu sedanjega windsorskega vojvodo — poskušal obrniti nase pozornost svojega deda, ki je prav tedaj pripovedoval neko povestico. Ko ga je mali David prvič prekinil, je kralj nagubančil čelo, ko pa mu je dečko hotel drugič seči v besedo, ga je strogo opomnil in mu velel, naj molči, čez par minut je svojo pripovedko končal, nato pa se je smehljaje obrnil k Davidu in mu je rekel: »No, dečko moj, kaj si mi pa hotel povedati?« »Zdaj je pač že vseeno, dragi dedek,« se je oglasil dečkov jasni, otroški glas, »hotel sem ti samo povedati, da je bil na tvoji solati polžek, zdaj si ga pa že pojedel...« Princ Krištof pripoveduje, da je bi! David svojemu dedu zelo vdan, hal se ga pa ni. Nekoč ie bil pri obedu silno nemiren in je nazadnje vrgel neko reč z ■ mize, s čimer je kralja razburil. »Presneti i dečko,« je zavpil razdraženi kralj, vzel veliko melono in jo vrgel ob tla, kjer je šla na dvoje. David je nekaj časa molče ! ogledoval razvaline, potem pa se je z j neznansko smešno vprašujočim izrazom ; obrnil k svojemu dedu. Nato sta oba prasnila v smeh ... Princ Krištof popisuje gostijo princese 1 Marine s kentskim vojvodom. »Naenkrat mi položi tedanji vvaleški princ na svoj podbuden način roko na ramo. „Krištof, pojdi z menoj. Rad bi te predstavil gospe Simpsonovi ...” „Kdo pa je gospa Simpsonova?” vprašam princa. ,,Američanka,” mi odgovori, potem pa se nasmehne. „Sijajna je.” Ti dve besedi sta mi povedali vse. Zdelo se je, kakor da bi rekel: „Ona je edina ženska na vsem svetu”. Nekaj trenutkov pozneje sem segel v roko ženski, ki ji je bilo usojeno, da bo napisala v angleško zgodovino novo stran. Kakšna je? Priznati mor"-’, da je ne morem opisati. č- ' ' jo površno pogledal, bi rekel, da je ena izmed tiso-čev dobro oblečenih, negovanih, živahnih Američank. Njen tip vidite lahko vsak dan pri obedu v pariškem Ritzu ali pa v londonskem Berkeleyu. Spominjam se, da je bila majhna in vitka, da je numorno govorila, sc mnogo smejala in da je bila prej prijetnega kakor čednega obraza. V nobenem smislu besede pa ni lepotica. Toda, ali je bila Kleopatra, ali mogoče Helena? V obeh primerih se lahko zanesemo samo na tradicijo in Missis Wallis Simpson se bo vključila v tradicijo kot žena, radi katere se je angleški kralj odpovedal prestolu; tako ji bodo bodoči rodovi priznali najbrže tudi lepoto. Prav dobro pa se spominjam, da se vvaleški princ tisti večer skorajda ni ganil od nje, čeprav se je nekaj najlepših evropskih žen zelo potrudilo, da bi zbudile njegovo zanimanje. Zdelo se je, da jih sploh opazil ni. Zaljubil se je tako, kakor je dano moškim in ženskam samo enkrat v njihovem življenju.« Las je izdal morilca Bolgarski kemiki so nedavno dokazali, da je mogoče s pomočjo enega samega lasu odkriti zločinca tudi po dolgih letih. Varnostna oblastva po svetu se navadno v to svrho poslužujejo prstnih odtiskov, na Bolgarskem pa že od leta 1933. vsakemu aretirancu poleg prstnega odtiska in fotografije vzamejo tudi en las z njegove glave. Ta reč ima tole ozadje; Nekega jutra v aprilu leta 1933. so v Sofiji našli umorjenega dr. Gavrilova, bivšega odvetnika, ki se ie pečal tudi z oderuštvom. Poleg vsega tega je imel mož mnogo ženskih znanj in je bil tudi v politiki znan. Morilec ni na kraju zločina pustil nobenih sledi, po katerih bi ga bila policija lahko začela iskati. V roki umorjenega pa so našli en koder las. Sklepali so, da je ta las umorjeni izpulil morilcu z glave, ko sta se borila za življenje in smrt. Zaradi tega edinega lasu je sofijska policija naročila policijskim postajam po vsej državi, naj poslej vsakemu osumljencu izpulijo po en las in ga pošljejo v Sofijo. Sodni kemik je namreč izjavil, da je las vsakega človeka drugačen. Vsak človek ima vsaj malce drugačne lase. če jih znanstvenik ogleduje. In res so začeli od vseh strani pošiljati v Sofijo lase vseh vrst. Čeprav je bila to velika novost in so se ljudje norčevali iz tega vendar oblastva niso odnehala. Bolgarski iisti so se zaradi tega norčevali iz policije in prinašali za-srnehljive slike pravnikov, učenjakov in policijskih uradnikov, ki s povečalnifu steklom v rokah vsem Bolgarom preiskujejo lase na glavi. To je trajalo dolgih pet let. ne da bi bila policija mogla reči, da je dobila pravi las, ki je bil tak kakor oni v roki umorjenega dr. Gavrilova. Pred kratkim pa je prišla v Sofijo pošiljka z lasom, ki so ga spet natančno pregledali in ugotovili, da je podoben onemu lasu. Pred kratkim je bil namreč aretiran neki Vladimir Vilkov, ki je bil osumljen, da je ponarejal listine. Pa tudi temu so izpulili las in ga poslali kemiku, ki je dognal, da je to iskani las. Bil je torej las že pet let iskanega morilca. S tem pa še ni bilo vse doseženo. Sofijska policija se je namreč zavedala, da Vilkova noben sodnik ne bo obsodil zaradi umora, če bo policija dokazovala njegovo krivdo samo s tistim lasom. Zato se je poslužila zvijače, ki je dovedla Vilkova do tega, d:> je kar gladko priznal, da je leta 1933. res umoril dr. Gavrilova. S tem je bilo dokazano, da je bil poizkus sofijskega kemika pravilen. Kakšna bi bila vojna z mikrobi Ta nova metoda bi ne mogla nadomestiti dosedanjega modernega strelnega orožja, pač bi pa pripomogla k razred-čenju sovražnikovih vrst, k dezorganiza-ciji prometa, zlasti pa k veliki demorali-zaciji vojske in zaledja. Da dobimo približno sliko, si mislimo, da je jela nekje besneti bakteriološka vojna. Dva ali tri tedne pred začetkom sovražnosti je dobilo nekaj tajnih agentov strogo zaupno nalogo, pripraviti na raznih' krajih države gnezda živinske kuge. Gre za to, da sc uniči ali vsaj znatno omeji preskrba sovražne vojske. Strašna bolezen se razširi z 20 na 100 mest naenkrat. Potem pa izbruhne vojna. V splošni zmedi se nihče dosti ne zmeni za izgubo goveje živine, čez nekaj časa je pa že prepozno. Premikajoča se vojska je že razširila nalezljivo bolezen po vsej državi. Treba je poslati veliko število živino-zdravnikov v zaledje in r proti pogubni bolezni. Z delom breoblo-ženi laboratoriji delajo noč in dan, ko se enkrat razširi vest, da se je pojavila psittakosa, papigina bolezen, ki jo je zanesel sovražnik v deželo s pomočjo okuženih papig, pripeljanih že nekaj dni pred začetkom sovražnosti. Najbolj so prizadeta velika mesta. Laboratoriji imajo polne roke dela. Ko dobi država slednjič zadostno zalogo seruma proti dosedanjim boleznim, se pojavi še griža. Za njo pridejo druge bolezni in slednjič človeška kuga. Ko je vojna končana, se izkaže, da po bacilih povzročene izgube še daleč niso bile tako velike, kakor žrtve strelnega orožja in letal. Epidemije so podlegle usodi vseh nalezljivih bolezni. Nekaj časa so se razvijale, potem so pa pojenjale. Kakor naravna okuženja so ostaia tudi umetna lokalizirana. Po najnovejših odkritjih se epidemije izvzemši špansko hripo nikoli niso razširile po vsem svetu in niti ne po vsem kontinentu. Nasprotno vidimo pojemati vse velike epidemije, ki so se jih ljudje še pred 100 leti še tako bali in pred katerimi ima človek našega časa nekakšno praznoverno grozo. To je prav tista instinktivna groza, ki igra v bakteriološki vojni večjo vlogo, nego mikrobi sami. Čudna dota. — Opozarjam vas, mladi gospod, d, ne smete računati z bogato doto, ki jc bo imela moja hči. V skrajnem primeri dobi 2 milijona. — Ali ima to na hranilni knjižici, pro1 sim? — Ne, to ima na srečki državne lote' rije Darujte za azurii sklad P m y kuk&i&stuu Saloni dražesti neodoliivosti Razumljivo je, da so odprli šole za izpopolnjevanje dražesti in ženske neodo-ljivosti prav v Ameriki, ker vlada tam splošno mnenje, da se da vse priučiti: Bogastvo, sreča, lepota, dražest, chic. Treba je samo volje, discipline in organizacije. Ameriške žene prekašajo može v trdovratnosti, s katero se bore za svoj uspeh. Američanka ne pozna predsodkov, lažnega sramu, ako gre za to, da si preskrbi službo. Radi tega se ne smemo čuditi, da so v Ameriki šole, posebno zavodi, kjer se lahko žene nauče, kako bodo dražestnejše in čim privlačnejše. Ako Američanka ugotovi, da ji manjka tisto, kar imenujejo Francozi šarm — nič zato; naučila se bo, da bo šarmantna, prav tako, kakor se lahko nauči slikati, kuhati ali govoriti italijanski. In na tem prepričanju je Američanka gospa Margery Wilson v Ne\vyorku ustanovila »šolo dražesti«, prav kakor so ustanovili šole slikanja ali šole za dresuro psov. Gospa Wilson je prijetna dama, nekaj nad trideset let, po naravi premila stvar, z nenavadnim smislom za trgovino. V svoji mladosti je bila filmska igralka, se nato poročila, dobila hčer in končno ovdovela. In ko se je že poskusila v najrazličnejših poklicih, se ji je utrnila veličastna zamisel: Eksploati-rati dejstvo, da je imela pri občinstvu uspeh, ko je imela javna predavanja. Odprla je torej šolo dražesti in postala tako za nekaj let »žena z največjo kompetenco« na tem področju. Ponovno se je poročila z g. Wiliamsonom, ki je postal »manažer« zavoda in skrbi danes za 330 uradnikov, ki urejujejo dnevno pošto: Sedemdeset tisoč pisem. Zavod je imel do danes okrog pol miljona učenk, tečaji se pa vrše največ z dopisovanjem. Popolni dopisni tečaj »umetnosti, kako postaneš dražestna« stanc 12 in pol dolarja. Privatna ura, ki jih ima gospa Wilson sama v svoji luksuzni vili z enajstimi sobami na Fiften Avenne, stane 25 dolarjev (1100 dinarjev!). Gospa Wilson se oblači zelo elegantno, vendar pa čisto enostavno, se sploh ne šminka, kar je za Američanko zelo zanimivo. Glas ima zelo miren in se redko razburja. Popolnoma je prepričana, ali se vsaj dela tako, da je njen poklic zelo važen. Pri vsem pa ima presenetljive uspehe. Med svojimi dijaki nima samo žen, ampak tudi može, posebno zdravnike in odvetnike, ki naravno pri izvrševanju svojega poklica rabijo posebno mnogo »šarma«. Tečaji tvorijo popolno šolo. Pričnejo s tem, da se dijaki uče pravilno in lepo postavljati noge, to je osnov no pravilo »šarma«, proti kateremu pri nas premnogokrat grešimo, posebno pri razgovoru stoje, kjer mlade dame poskakujejo z noge na nogo, tresejo z eno ali drugo nogo itd. Med tem pa je cel niz raznovrstnih posameznosti od nijanse smehljanja pri molku, do nezadovoljnosti in ljubosumnosti, brbljanja in resnih pogovorov itd. V glavnem: Žena mora biti ved: dražestna, mikavna. Prve ure se uče torej dijaki in dijakinje gimnastike. Učijo se, kako je treba prenesti težo na desno nogo, kadar je sprožena naprej, učije so hoditi po prstih in opisujejo z rokami velike kroge ter ponavljajo določene stavke. Na primer: Hotela bi iti preko vsega sveta. Vsak dan se morajo gledali ob isti uri deset minut v ogledalo in ponavljati na glas svoje ime. Ta vaja naj bi ojačila zavest osebnosti. Vendar pa se uče razgovarjati tako, da jih je bilo samo 283, danes pa jih je že 35.000. Letnega prometa imajo 225 milijonov dolarjev. Tako so »saloni dražesti« postali resen gospodarski faktor, in njihov pomen priznavajo danes največje narodnogospodarske kapacitete v USA. To je dražestno in deluje na moške čarobno! Nekoč je telefonirala neka učenka gospe Wilsonovi, da ima na obisku slavnega učenjaka in da ne ve o čem bi z njim govorila. Gospa Wilson ji je odgovorila: »Govorite z njim o kuhinji.« — »Kako naj govorim o kuhinji s tako znanim učenjakom?« — »Storite kar vam svetujem.« Uspeh je bil čudovit. Pričeli so govoriti o jedilih, učenjak se je omajal in pripovedoval vse polno doživljajev in povestic iz restavracij, ki jih je spoznal na svojih potovanjih po Francoskem, Turškem m Španskem. Pogovoru so se pridružili^ še drugi gostje in zabava je bila v najlepšem redu. Ta »kuhinjska zabava« je preizkušeni izum gospe Wilson. Od takšnih zabavah ožje stopnje preideš »v višjo šolo«. Po programu te podjetne Američanke je dovoljeno prečitati petdeset izbranih knjig, da se lahko pogovarjaš o vseh vprašanjih tega in drugega sveta. Njen mož, »presrečen mož«, kakor ona stalno trdi, se je sam prepričal o izvrstnem sistemu svoje žene. Bil je namreč nervozen, kadar je moral ustaviti svoj avto na križišču pred rdečo lučjo. Njegova žena ga je naučila, da se udobno namesti v avtu in govori samemu sebi: »Kako diven je ta rdeči blisk!« In ko se je tako iskreno divil, je nervoza res povsem popustila. Razumljivo je, da ta uspešna in dobička nosna šola ni ostala edina, vendar pa druge nimajo takega uspeha, razen šole, ki jo je ustanovila Alma Archer , ki v glavnem poučuje o »smart nessu«, rekli bi o chicu. Tudi ta je zelo dražestna, plavolaska kakor žitno polje, in dinamična. Divno vitalna, inteligentna, z izraženim smislom Dunajska vremenska napoved za jutri v nedeljo 22. maja predvideva sledeče vreme: Oblačno, od časa do časa padavine, temperatura ostane nespremenjena Sangvinična gospa V starem veku so zdravniki trdili, da so v človeškem telesu štirje poglavitni sokovi: sanguis — kri, phlegma — sluz, cholos in melas cholos — rumeni in črni žolč. Če so sokovi med seboj pravilno mešani, je človek zdrav, bolezen pa je znak za motnje v medsebojnem razmerju teh »humores«. Že pri neznatnem presežku tega ali onega soka lahko postane človek dovzetnejši za duševno razvnetost ali pa sposobnejši za odpor: sangviničen — koleričen temperament — flegma — melanholija. Hipokrat in Kalen sta to razdelitev odkrila, za njima pa jo je marsikateri učenjak poskušal še zboljšati. Je sicer res, da je razdelitev samovoljna, neznanstvena; na drugi strani pa je na- zorna — radi tega se je pri nas nestrokovnjakih ohranila vse do naših dni. Nobena navedenih štirih vrst človeške čudi pa ni vzorno čista, če bi hoteli najti take kemično čiste primere, bi morali prelistati vso svetovno zgodovino. Pravzor flegmatičnega človeka je bil tisti litovski dragonec, ki je moral s svojim eskadronom brez dela zdržati v strašnem topovskem ognju; padel je s konja, pa ne mogoče od topovske krogle, ne — zaspal je. (Tako poroča K. J. Weber.) Melanholiki, ljudje brez življenjskega poguma, imajo svojega vzornika v pesniku Caporaliju, ki je nekoč ves potrt in žalosten vzdihnil: »Če bi postal klobučar, bi Bog za gotovo ustvaril ljudi brez glav.« In jaz — jaz sem srečal sangvinično j žensko. Bila je vesela, živa, dovzetna za lepoto naše zemlje samo za lepoto — z neupogljivo vero v svojo zvezdo. O Bilo je pred leti — pričakovala je otročička. O Božiču je na vsak način hotela v gore, da bi se smučala. Hišni zdravnik je to zvedel in se je ostro uprl. »Kaj vam pa vendar pride na misel, cenjena gospa? Ali hočete otročička kar v skoku izgubiti?« »Vedno ste tako črnogledni,« mu reče gospa. »Pred Silvestrovim ne bo nič.« Pa je le bilo že na Božič — tako rekoč sredi večerje. Sedla je za mizo, kjer so bili pripravljeni karpi. Vzela si je košček ... jedla pa ni... prosila je, naj ji za minuto oprostimo... Legla je v posteljo. Ko so nam prinesli na mizo posladek, je bila že mati. V Silvestrovi noči je le malo plesala — ker jo je hišni zdravnik prav na kratko držal. V predpustu pa ni zamudila nobene zabave, pa naj je bil kak elitni ples ali pa maškarada. Razen tega je dojila svoje dete. Takrat so še plesali četvorko. Nek kavalir je poprosil to sangvinično ženo za ples. »Rada,« mu je odgovorila, »pripravljeni pa morate biti na motnjo.« Pri drugi figuri, pantalonu, plane v plesno dvorano livriran sluga: »Milostljiva gospa, telefonirali so,« — poznal je gospo že od prejšnjih podobnih primerov — »Domov morate — otrok je lačen.« * Z bliskovito naglico se sangvinična gospa zavije v oblačilnici v svoj kožuh — trenutek pozneje sedi v avtu, id zdrvi domov kakor divji lov... no, in če je šlo po sreči — (njej je šlo vedno po sreči) — se je vrnila še pravi čas, da je sodelovala pri zaključku iste četvorke. Tako je živela ta sangvinična žena. -----------S to ženo sem zdaj že svojih tri in trideset let poročen. za humor. Med njo in gospo VVilson je tej ženski vam moram kaj povedati velika razlika. Kajti gospa Wilson misli samo na dražestnost, Alma Archer pa trdi, da je žena zaman najdražestnejša, ako ni tudi »chlc«. To je ključ karijere. Alma je bila prodajalka v krojaškem salonu in spoznala, da manjka ženam elegance, da ne znajo izkoristiti svoje zunanjosti. In prav na tem je osnovala svoj sistem. Vsaka učenka mora odkriti svojo dušo in se pokazati takšna, kakršna je res in po naravi. Mora sc točno opisati: noge kratke ali dolge, prsi slabe ali bujne, barva polti, lasje — treba je celo poslati šop las na ogled — barva oči. Odgovoriti mo rajo na vprašanja: »Ali ste srečni v zakonu?« »Ali težite za neznatnimi stvarmi?« »Katere igralce ljubite?« »Ali smatrate, da se razlikujete od svoje okolice?« »Ali ste hladne čudi ali strastni?« »Kako nastopate v neprijetni situaciji?« »Cernu pripisujete pomanjkanje sigurnosti v svojem obnašanju?« In tako vse po vrsti. Ko se je tako žena, ki hrepeni po »chicu«, spo vedala, ima pri gospodični Archer tečaj dvajset ur za 30 dolarjev in to dvakrat tedensko. Tu ji svetujejo modele oblek — bivša prodajalka v modnem salonu se tu ne more zmotiti! — pošljejo vzorce blaga in nazorno svetujejo, kaj dama sme in česa ne sme nositi. Poučujejo o teme Nekoč si je šla iskat stanovanja; na vsak način je seveda hotela sončno zatočišče v zelenju. Ker veruje v svojo srečo, ji je tudi uspelo — našla je hišo ob parku — v pritličju je bilo ravno to-iiko sob, kolikor jih je potrebovala — vse torej kakor nalašč zanjo. »Balkon, ki sc v prvem nadstropju tako na široko šopiri, pa bo vendarle delal senco ...« pripomnim skromno. »To bo minilo« mi odvrne zaupljivo. Kamnat balkon bo minil! Ali je tej ženski mogoče pomagati? ------------Mož te sangvinitine gospe se je pripravljal na pot preko morja. Naročil si je kajuto na »Andaluziji«, 30.000 ton. »Pomisli, le pomisli, kako krasno bo to!«, je vzklikala ona. »Orjaška ladja reže valove in se kakor most pne preko njih — morske bolezni na taki ladji sploh ni; neštevilni gostje iz vseh zemljepisnih širin, iz raznih držav se vozijo na njej — in med njimi toliko zanimivih ljudi! čudovita vožnja!« Njen mož pa se je drugače odločil; vzel si je majhno tovorno ladjo. Žena je vsa vzhičena hvalila: »Takle majhen parnik je naravnost nebeški. Vožnja traja dolgo — človek 1 jih klasične in moderne umetnosti, učijo j^hko v polni meri uživa mir na morju. se razlikovati'in odlikovati barve za lastno uporabo. In na koncu dobi vsaka zanimive nasvete: »Vodno morate biti zaljubljeni. Žena brez ljubezni ni nikdar chic.« Alma Archer nadaljuje v svojem tečaju z nasveti, kako se pridobi bogat mož, kako si zadobiš ljubezen moža, ki ga ne ljubi itd. Dvakrat tedensko zbere Alma Archer svoje učenke v Newyorku in jih poučuje osebno. Sestanek ima zanimiv namen: Alma namreč kaže v kopal- ne govore največ o sebi, ampak da se nem kostimu, kako je treba hoditi, sedeti, konverzacija vzdrži v prijetni in splošni (vstajati, kako se najlepše dvignejo roke, zabavnosti. To je ob enem tudi glavno'kako kadi, pripoveduje o svojih potova-poglavje v tem tečaju. m ■ r ' ,j • '"J SIR SAMUEL HOARE Pet ali šest tovarišev — že prvi dan se spoznaš z njimi — spoprijateljiš se s kapitanom in častniki — vidiš kakšen du-ca* prjstanišč, kjer se z ladjo ustaviš, privoščiš si izlete na kopno oh, oh, kako ti zavidam tvoj ljubki parnik!« ------------Pozna jesen. Po nebu se pode temni oblaki. Dež škropi po oknih — vihar tuli — zdi se ti, da nam bo še hišo porušil. Sangvinična ženska odloži knjigo, gleda ven v ta vesoljni potop, se pretegne in poziblje na stolu in pravi z naravnost blaženim smehljajem: »Jesen je pač lep, da, najlepši letni Taki — satu Japonci so znani kot mojstri v jiu-jitsu, poznajo pa ne vseh skrivnosti te vzhodnjaške borbe. Samo Kitajci poznajo vse skrivnosti in te čuvajo tem bolj, čim bolj bi Japonci radi spoznali vse potankosti te svojevrstne borbe. Kitajec bi se pustil prej mučiti, predno bi izdal, kaj je jiu-jitsu. Skrivnost taki-satuja so že pred desetletji spoznali Angleži, zlasti Scot-land Yard. loda tudi ti skrbno varujejo to skrivnost, ki so jo dobili od neke Kitajke, poročene z nekim angleškim diplomatom. Dokument je shranjen v jekleni omari in zaprt s tremi različnimi (ključi, katere imajo trije uradniki. Vsa ta čas Zdaj se človek šele zaveda mirne-(oprezno^ ie u^če^ s tak* človekovi ‘.-“-'"-SP - TIsatujem lahko ubiti človeka, ne da bi nadvlade lami...« lako govori ta srečna žena, se pre- nad naravnimi si- |sc poznal udarec. Zadostuje, da položimo dva ravna predmeta na žilo odvodnico, potem se pritisne na določeno mesto in j njih v inozemstvu, o zadnji modi, in žene Nato uobe dijaki kup praktičnih nasve- jo kakor začarane poslušajo. Na ta način tov, kako bodo očarali ljudi sploh, in po- zasluži Alma Archer mnogo denarja, po- Wlll sebej kako može. Gospa Wjlson pravi:' ročila se je s slavnim komponistom opa-j!eSuje kakor mucka in se s sladkim na- ; takoj"zastane srce. Nikdar se ne delajte, kakor da bi se mo- ret — in iz svojega »chica« je res izko- smehom poglobi v svojo knjigo, žu čudili, ker tega ne ljubijo, vendar paristila vse, kar se je dalo. imejte v svojem pogledu vedno neko za- j * čudenje, kakor da pričakujete od njih ne-1 »Saloni lepote« se množe v Združenih kaj pravljičnega. Druge ženske, celo one, ki so $4 najbolj vedre čudi, so ta ali oni dan ne- j * koliko razdražljive in povešajo glave.: Sirite "Vešemik n državah z neverjetno brzino. Leta 1900 Sangvinična ženska tudi tega ne pozna. t&Ubske Mežke Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 20. t. m. je bilo pripeljanih , (83 svinj. Povprečne prodajne cene šo bile: 5—6 tednov stare 85—120 din za komad, 7—9 tednov 120—140, 3—4 mesece 150—210, 5—7 mesecev 200—390, 8—10 mesecev 420—490, 1 leto stare 710 do 820 din. — Mesne cene: 1 kg' žive teže 6.50—7.75, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25. Prodanih je bilo 133 rilcev. Radi podražitve kruha v Beogradu Je beograjska mestna pbpinp.. 'zagrozila vsem pekom, da bo y priri^p,j čq jieki ne bi prodajali kruha’, po jiofpiajnili j’ce-nah, zgradila sama 4 ali. N 5...velikili pekarn, da bi na ta načhržnižala cene krif-hu. '■ „ Cene pšenici padajo. Bide p ministrskega sveta, da se poveri igpsppdarsko-finančnemu odboru ministrov naloga, da prouči vprašanje uvoza pšenice iz inozemstva radi visokih cen ijap domačem trgu, je včeraj zelo močno vplival in odjeknil v vseh žitnih krajih. Cena tiske pšenice je padla od 250 na 220 dinarjev za 100 kg, srbsko p|enipp,pa sp pojmiaji po 190 do 195 din za 100 kg. N, ... Poljska kupuje konje v Slavoniji. V naši državi se mudi posebna poljskako-misija z generalom Dombinskim fla' čeltt, ki kupuje po Slavoniji konje za pbljsko armado. t,: .t t:.:. c: Velika izsuševalna dela so se včeraj pričela na leveni'bregu :Savc pri 'Beogradu. Ministrski predsednik: dr.' Stoja-dinovič je slovesno pognal črpalke, nato pa so si zbrani ministri'Mglcddli~lcfen, na katerem bo v kratkem vstal nov del mesta Beograda. Motm •b j***}?- 30-letnica ptujskega Sokola se proslavi dne 21. in 22. maja. V soboto dne 21. maja ob 20, uri priredi ptujski Sokol-z vsemi svojimi oddelki akademijo na Tyrše-vem trgu, kjer se bo nazorno prikazal Tyršev telovadni sestav. V nedeljo dne 22. t. m. pa bo zlet ptujskega sokolskega okrožja s sledečim sporedom: Od pol 6. do 9. ure tekme na Igipbffl (gjpvadišču. Od 9. do 11. ure skušnje za popoldanski nastop. Ob 11. uri obhod po mestu s telovadišča in stik na Tyrševem trgu. Ob 14. uri zbor na dvorišču »Mjladike« in odhod na telovadišče. Ob 15. uri telovadni nastop na letnem telovadišču. V primeru slabega vremena bo akademija dne 4. junija 1938. Javen nastop pa se vrši ob vsakem vremenu. Z notranjimi poškodbami so pripeljali v ptujsko bolnišnico* 15 letno delavčevo hčerko Jožico Menoni iz Nove vasi pri Rogoznici/ki jo je splašeni konj udaril z nogo, ko se ic peljala na kolesu po Ljutomerski cesti. Prptituberkulozni dispanzer od 24. do 31. t. m. ne bo posloval. $>■ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ fe dtauaftapkepa steza Učiteljsko zborovanje. Preteklo soboto so zborovali v šoli na Breznem ob Dravi Učitelji dravograjskega sreza. Zborovanje je otvoril in vodil šol. upravitelj G a I o b Rudolf, nakar je sreski šolski nadzornik Močnik Peter referiral o temi: »Kako uredimo slovniški pouk, da bo zanimiv.« Sledile so stanovske zadeve in sitpacijsko poročilo. Za banovinsko skupščino so bili izvoljeni: gg. Galob in Vojmajer, namestnik g. Krajcer, za glavno gg,-' Galpb ih: Tomažič, namestnik V. Kolar. - ' r , - Ineidmtt na Pankraojju. Na Pankraciju ie bilo v nedeljo žegnanje. Toplo vreme je privabilo mhogo izletnikov. Na Pan-kracijn j§'bil tudi znani F. V. Šel je na avstr.- stran in pričel nesramno izzivati naše graničarje ter vzklikal , . tako, da so ga nemški dhancarji pozvali k redu. Zveččrrko se je vrnil na našo stran, so ga remšniški orožniki aretirali. Dravograd dobi nižjo gimnazijo. Merodajni krogi si mnogo prizadevajo, da bi Dravograd dobil nižjo gimnazijo. Baje-je že odločeno, : Čudno reči se godijo pri nas. Imamo dober spomin in ne bomo pozabili. Jutri v nedeljo ob treii in sedmih uprizori marljivi slivniški Sokol-znano ljudsko veselo ikro »Mičkrje'trSBa moža«, ki jo je, kakor znano, spisal-Cijkovčan Korže. Med ljudmi je seveda za to igro veliko zanimanje, saj'je poštena zabava in razvedrilo v naših težkih časih ljudem kar mb-čflo potrebna. Zgodilo pa se je, da so šolski deci prepovedali obisk predstave, kar vst močno obsojajo. Slišale so se celo grožnje s kaznijo v obliki tepenja. No, to si je’ res treba zapomniti. Z zakonom se pač takšne,stvari ne dajo utemeljiti. Pri naš v Slivnici doživljamo sploh svojevrstne zadevščine, ki zbujajo vsepovsod- ogorčenje.' Tako je neki gospod s palico pretepel agilnega sokolskega naraščajnika, ker je v nedeljo hotel igrati odbojko. Cule so sc celo grožnje, da bodo'vsi oni šolarji tepeni, ki pojdejo v nedeljo igrat žogo pa sokolsko letno, telovadišče. Razumemo sicer zavist in jezo radi lepega razvoja našega Sokpla, ki gre svojo pot najprej,, ne moremo pa razumeti tega, da nekateri mislijo, cTa zraste drevesU lahko vrh do neba. Prišla bo burja in tedaj bo joj .... . UP _ m- Sve$a, ki je za svečnik predebela, ali pa pretanka, vtaknemo za hip v vročo vodo. Tako se sveča omehča, nakar jo lahko izoblikujemo kakor hočemo. Sadne madeže odpravimo iz belega platna, če nakapamo nanje citronovcem šoka "in jih potem še 'dobro prpperemo v mlačni milnici. Iz barvastega blaga jih pa odpravimo, če jih pomočimo v vodeni kis, ki smo mu primešali nekoliko salmiaka, nakar jih dobro izplaknemo še v čisti vodi. Gumijasta oblačila zmijemo z mlačno vodo. Nikdar se jih ne sme mencati ali pa drgniti! Najbolje je, če jih zdrgnemo z gobo, potem pa posušimo na hladnem prostoru. Še trpežnejša bodo, če jih vča-si zdrgnemo z glicerinom. Madeže od svečnega kapa najhitreje odpravimo iz blaga, če položimo čez nje pivnik in jih prelikamo z vročim likalnikom. Nastale robove odpravimo s kolonsko vodo. Enako z enakim. Mlada in lepa Židinja je sedela v gledališču poleg starega gospoda, ki je slovel zaradi svoje surovosti. Židinji je postalo dolgočasno in je nehote zazevala. iti,'h gospodična, Ie ne požriie me! ji reče starec precej glasno. »O, ne!« mu odvrne gospodična še glasneje, »bodite brez skrbi! Židinja sem in ne jem — svinjskega mesa. Mali o Razno JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, poHtirane, 'pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po nainižjih cenah. Mizarstvo Jo zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 JOS. T?CBY IN PRUG Konces. eiektrotehnnično po dietje, Maribor. Slovenska ni 16, teL 27—56, Izpeljuje ielektrolnstalaciie stanovanj, skih hiš. vit. gospodarskih objektov, zaloga mototiev, lestencev, svetilk, eiektroin-staiacijskega blaga Bo kon: kiirečnjfi cenah POHIŠTVO ~ lastnega Izdelka dobavlja po skrajijb zmernih cenah žalo-U3 pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti’ tvrdke V. Weixl. 9-t MILOSTiVA! Vaš krzneni plašč in ostalo kožuhovino Vam shranim čez poletje najskrbneje. ob eneifi Vam temeljito popravim po znižani ceni Peter Setnko, krznar in izdelovatelj utiif. Čepic. Maribor, Gosposka rdi ca 37. 2633 POKROMANJE, PONlKLO-VANJE VSAKE VRSTE, dobro in poceni izvršuje »Ruda«, Maribor, Trstenjakova 5. 2821 OVČJA VOLNA ža madraes kg din 19— pri tvrdki »Obnova«. E- Novak. Jurčičeva 6. 2995 BIRMSKI BOTRI Molitveniki ©d din 6— naprej- Papirnica Novak. Qp-šposka ul- 9. ____________3009 UMNIKI DELNIC LESNE INDUSTRIJE »DRAYA« Marfbor-— Melje se v lastnem ihtefesu naprošajo za naslove -pod: »Redka prilika« na Upravo lista. 3036 PREKLICUJEM in obžalujem neresničnosti, ki sem jih. v ziijoti izrekla p g. Turku Dominiku, puzgrju trn Bezeni ter se mu zahva-litijem, da 'mi ie odpustil. Glaser Ema, gostilničarka iti ppsestnica na Bezeni. 3047 OTVORITEV GOSTILNE V nedeljo, dne 22- maja vsi lip otvoritev gostilne »Novi svet« v §tudenčili. Za obilen obisk ; se priporoča Tea ‘ Koren, gostilničarka- -1073 Spomnite se CMD! Za letošnjo sezono sprejmem LETOVIŠČARJE NA HRANO IN STANOVANJE. Hiša 'stoji v*s'redini sadnega vrta, oddaljena od vode Drete 1.5 korakov, enako od glavne cest?., po kaferi vozi dvakrat dnevno avtobusna pošta na postajo ŠmartAo ob Paki. V bližini je lep smrekov gozd,-pošta v hiši- franc JežoynikV Kokarje, Mozirje. 3050’ HALO! KAM PA? V Tattenbachovo po vino. H komu? V »Plzenski dvor«. Tam dobiš ne le od 5 liiros\ ampak Že od enega naprej po 8 din. Toraj greva, tudi jaž ga hočem poskusiti. 3079 jaz za hočem poskusit. 3079 VOLNENE ŠPORTNE ŠTOFE, ročna tkanina, naročite pri tkalskem mojstru F. Sclrnee-weis. Nova vas, Zelena ul. 21. 3065 PRESELIT VENO NAZNA-NILO! Vjcpi cenjenim odjemalcem sporočam, da seip preselil svbjo Slikarsko in pleskarsko delavnico iž Maribora v Ljubljano ter s? jim naijskre-neje zahvaljujem za nakloni eno^DragoVoisK^SOOT SPREJMEM DVA GOSPODA ali dye gospodični na dobro domačo hrdno po zelo nizki Ceni. Vojašniška ul- 5, vhod v dyorišču I. nadstr-, levo-3077 HALO! HALO! Vsak dan sveže ribe, ocvrte piške, meso iz kible, pivo v sodčkih in dobra kapljica. Gostjlna Papež. ‘ Pobrežje,' pod vodstvom Minka Debelak- 3095 PLIBERŠEK. TAPETNIH IN DEKORATER Taborska ul. 8 se priporoča za prevzem vseh tapetniških iti dekoracijskih del. tudi izven Maribora po najnižjih cenah in trpežni izdelavi: 3067 Posest STAVBENE PARCELE v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodaj. Valjak. kino »Union«. Maribor. 1317 Naprodaj HIŠA, 3 sobe. kuhinia, lokal, delavnica, pralnica, drvarnica, klet, 2 stavbeni parceli, ozir. vrt, vogalna lega. Betnavska cesta 1. ________________2881 NOVOZGRADBA, Studenci, 2 sobi, kuhinja, vrt 38.000. Dobičkanosna novo-zgradba, 3 stanovanja, delavnica. vrt, periferija 48.000. Lepo vinogradno posestvo, 32 oralov 120.000. Velika no-vozgradba, 8 modernih stanovanj . 450.000. Velika izbira trgovskih hiš, gostiln, tovarn. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28._______________3069 Sirite „Večernik“ Trgovci! m Svpie blflgg priporočate pa/mpešnejc m najučinkoviteje v ..Velemiku", saj je ni družine v Mariboru in bližnji okolici, ki ne bt čitala ..Vefifrnikn”’ Obrtniki! Nudite delo j iščete kupca r Potom malih oglasov v ..Veterniku” si lahko takoj pomagate, saj je .. Veternik” kod edini obmejni slovenski dnevnik v vsem obmejnem ozemlju močno razširjen. 4> O * fNckdi resnega. Zb prvi maj vara prinesem prijetnejša in zabavnejšo,«, se ie nasmehnil. Lenka je pogledala naslov. »Ali hi bili radi ftlozofka?« je tiho vprašal Vavrena. Dekle je sardelo. »Le z vašo pomočjo,« Naglo ji je" stisnil roko in potrkal ter vstopil v drugo sobo. Lenka je bila vsa prijetno vznemirjena. Cula je sicer Lotiu vesel vzklik, ki bi jo sicer zjezil, ali danes; 1— Še vedno je gledala naslov: Mostiček ali zbirka skromnih misli o tem, na čemer mora biti vsakemu ležeče. Iz mladih dni in za mlade dni, izdal M. F. Klace!.« Lenka je počasi obračala list za listom v knjigi in se nevede udajala globokemu razmišljanju. Vavreno sta pa ta čas obdelovali mati in hči z vprašanji, kako se je zgodila zjutraj tisti usodna stvar. Filozof je odgovarjal kakor je vedel in smel, in smehljaj se mu je pojavil na licu, ko je Lotinka nekam otožno sklonila gla- £enUa Ali kakor govore; nekateri, je popravil narsikatere^a' svojih zgodovinskih iiazo-pv, ki so se od vsakdanjih zelo razlik o-ali. Tako mu Žižka ,nL bij razbojnik in .rvavi morilec, kakor so še n^sljU mar-ikje takrat. Dejal je večkrat: »Žižka in esar Jožef, ta 'dya' Sta Cehal« In kadar e knjigovodja prikimal, je 'dodal: »ln ta ■ tša cerkev, je njihov spomini« Iz zgodovine je' Q.incmjal samo' to, jako c^a se zdelo kakor hi uči poznal dfugih zgo-lovinskih oseh,- . . Žižka ‘in cesar Jo^ct, predvsem pa tralj Merodež sp bili njegovi ljubljenci. Tako j p danes napihal že i\aslov* in do-mčeval prvo periodo svojega pisma, i je Lotinka prihitela v sobo in se pri ami ustavila. Pričela je hitro praviti j je zvedela pri svoji prijateljici. Robnih vesti, domnevanj in raznih sodb bilo polno mesto. Ni namreč ostalo skrito, da so go.spod-;ilo/,pji napravili danes v kolegiju ta- io revolucijo, da ie moral profesor oditi iz dvorane, ko še niti ekshorte ni začel. Gpspe in dekleta iu večina meščanstva so stali na strani študentov, le imenitnej-ši ip starejši so važno zmajevali z glavami; menih so, da je to groba žalitev in da nikakor ni mogoče odobravati takega ravnanja. »Tft bo zasliševanj in kazni iz tega!« je menila go$pa Roubinkova. »Gospod Vavrena ,jc tudi zraven!« .ie vzdilmila Lpti. »Le čenip jim kaže tako nedolžno veselje -r-« »O, zdaj na letos majoles zopet ne bodo. In jaz sem se tako veselila!« je vzklik nila gospodična in lepe oči so se ji otožno obrnile k novi pomladni obleki, ki je vabljivo visela pripravljena prav za mo-jales. V tem je, pa Lenko v prvi sobi nekdo zmotil. Ko so se vrata odprla je prijetno presenečena povesila knjigo. Vavrena je molče pozdravil, stopil k ujej in tiho dejal: »Ali so tam?« in pokazal k zadnji sobi. »Vsi —■«. Odpel je suknjič in potegnil iz prsnega žepa knjižico ter jo dal Lenki: vo in v koketnem sočutju in bojazni omenila, da bo gospod Vavrena gotovo tudi strogo kaznovan. »Kden za vse in vsi za enega«. »Pa majales?« »Ne bo jih,« je odvrnila mati, inštruktor je pa molčal. S tqm je potrjeval Lo-tinki tako neprijetno in žalostno resnico. V tem pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Gospod aktuar, ki je na drugem koncu sobe globoko zamišljen pilil novo perijo-do, je položil pero na mizo, vprl liladne oči v kralja lierodeža iu spregovoril z suhim, enpličnim glasom: »Gospod inštruktor, kaj pa je to? Kakšne nezaslišane novotarije pa vpeljujejo v češčino?« »S čim vam morem ustreči, gospod aktuar?« »Grem danes po veliki maši, srečam nekakega gospoda študenta, in ta sc čisto vljudno in spodobno — kar je res je res — odkrile in pozdravi. Ampak kako pozdravi?! »Dobro jutro želim!« Kaj se to pravi?« (Dalje.) gTar* KMS«M> UrUni shrani iip^hehi * ■ . .«•, — -N„o*l° z.^^,'6^1 ia Votel od 25-30 ^voJ- vsaUega *a* z* Radiona na vsa vo 1 **r;%: S* 2. Zme*«i P°'re y Uo*e\, naPo\n»e« 3- "'^^ose P.^-. w#r ne zavre 1« * 4. £‘> r*£ tjobro Pren1 ^ot\a in ^ ° . \-,l« I- ~ 6•nov'»',a, POLCEVL]! SANDALETI SANDALI OPANKI Velika izbira Dobro biago Zmerna cena PRODAM NOVO VILO! Nadstropno, 6 zasebnih par-ketiranih stanovanj, vrt. letni donos Din 40-200. 10 minut do trga in cerkve v Mariboru, cena 350-000 Din. Posojila na prvem mestu .ie 200-000 Din. Vprašati Maribor, Smetanova ul- 59-____________2924 PRODAM NOVO VILO s kletjo. 6 sob, 5 kuhinj, verando, povsod električna napeljava in vrt. na Teznu, pti avtobusni postaji, cena Din 170.000. polovica na obroke. Vprašati Maribor, Smetanova ul- 59. 2925 Prodam globok OTRpŠfcl VOZIČEK Mlinska ul. 26, Recek. .3086 KUHINJSKO KREDENCO najnovsjši model s pokroma-nimi okovi prodam Mizarstvo stanovanjskih oprem, Gregorčičeve 8- 3087 "Izredna prilika: Kompletna spalnica, skoraj nova 13 komadov, naprodaj. Aleksandt&va 48- 3093 Stanovanje, sobo in Kuhinjo, oddam s 1. junijem. Reicher, Spesovo selo.________________. 3043 GOSPODA SPREJMEM NA STANOVANJE. Koroščeva 8/ Plohl. 3059 SONČNO SOBO IN KUHINJO takoj oddafh. Studenci, Vodnikova 28. 3068 TRI TOVARNIŠKE DELAVCE ali profesioniste vzamem na stanovanje in hrano. Vojašniška ul. 3-1, desno. 3072 STANOVANJE sobo in kuhinjo oddam takoj dvema osebama. Frankopa-nova 12, Maribor- 3075 Lepo ENOSOBNO STANOVANJE oddam. Zrkovska 35. Pobrež je. 3098 Stanovanfe išče On“ in „Ona“ \ nosita svilo PODSTREŠNO SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam- Želena ulica 7, Nova vas. 3039 MALO HIŠO Z VELIKIM SADNIM VRTOM v Studencih poceni prodam. Vprašati Marijina ulica lfl-IIl, 3052 Najsi bo srajca ali športna \ bluza -- svila zelo prijetno hladi i" poleg tega je v svili vs^Mo ,,lepo oblečen" In j s kakšno lahkoto se operejo fake svilene ?tyari I Blaga, bogata pena uiilnih lusk Lux prizanesljivo opere fudi naj-bolj občutljive 11 If tkanine. IŠČEM STANOVANJE (dve veliki in eno malo sobo ter kopalnico) bolj sredi mesta ali bliže kolodvora s 1. j« lijem, 1- avgustom ali 1. sep tembrotn. Naslov v upravi. ____________.3007 Mirna stranka brez otrok išče SOBO IN KUHINJU s shrambo s 1. julijem. Ponudbe pod »Sončno in suho« na upravo. 3038 IŠČEM STANOVANJE dve sobi s kuhinjo in vrtom v okolici Maribora oziroma predmestju. Plačam tudi polletno naprej- Naslov v upra- vi »Večemika«. 3097 Službo dobi PRAZNO IN OPREMLJENO SOBO, separfrano, oddam poceni s 1. junijem. Razlagova 22, Mir.__________________ 3063 Lepo OPREMLJENO SOBO s kopalnico in vso oskrbo oddam. Naslov v upravi- 3074 SOBO s štedilnikom oddam Studen ci. Ciril-Metodova 17- 3076 SOBO s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma z oskrbo ali brsz- Cena. nizka. Gospo-ska .37.______________ 3080 I)VE SOBI v I. nadstropju, tik kolodvora, oddam najrgj; 74 pisarim- Aleksandrova 48. 3092 OPREMLJENO SOBO oddam. Vrbanova ul- 53. ___________ 3094 _______ OPREMLJENO SOBO oddam. Magdalenska ul. 50-3099 Nova DVODRUŽINSKA HIŠA na prodaj. Zg. Radvanje 97-.1089 DVODRUŽINSKA HSŠA v bližini tezenskega kolodvo ra pod ugodnimi pogoji na prodaj. Naslov v upravi lista 3096 Angleška Zdravljenje revme pavšal za 10 dni od din 600*— pavšal za 20 dni pd din 1.140*— Kupim PRODAJALKO, aktivno športašjco, sprejmem. Pismene ponudbe s sli^o na upravo tega lista pod »22222«. 3031 KUPIM TRICIKELJ, Naslov v upravi. ki se ne mečkalo te cene veljajo do 15. junija, vpoštevani so vsi izdatki za stanovanje, žveplene ali blatne kopeli, prvovrstna oskrba v prvi kopališki restavraciji s taksami. Prosimo za pravočasno prijavo, Jcer imamo samo še nekoliko sob na razpolago. Prospekte in pojasnila pogojev dobite od ravnateljstva radioaktivnega žveplenega kopališča STEKLENICE (boteljlce). prazne, kupmi. Jamšek, restavracija »Koroški kolodvor«. 3061 Prodam ............ P-«* OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Koseskega id. 22, dvorišče. 3055 Sprejmem marljivega KROJAŠKEGA VAJENCA (ali vajenko). Gorenjak, Orožnova 3, Maribor. 304] Maribor, Gosposka ul, 14 STALNO SLUŽBO z lepimi dohodki lahko doba kavcije aanožap osebe- ' Ponudbe na upravo pod »Do 10-500«. 3071 Varaždinske Togzliee IŠČEM ZASTOPNIKE ,za Maribor, Ptuj in okolico. Pismene ponudbe poslati na upravo »Večernika« pod »Postranski zaslužek«. 3042 PLESKARSK5 MOJSTER za pohištvo dqbi stalno delo. Naslov v upravi- 3078 MOTORNO KOLO »Sachs« naprodaj, oziroma se zamenja za 200 ccrn v prav dobrem stanju. Naslov v upravi »Večernika«. 3062 Prodam poceni novo KUHINJSKO OPREMO Naslov v upravi lista- 3082 MOŠKO KOLO prodam ali zamenjam za žen sko. Pobrežje. Aleksandrova cesta 95- 3083 Sprejmem DOBRO ŠIVILJO. Dr. Verstovškova 34, Pobrežje. 304( svilo za obleke, rokavice, nogavice, kombineie najcenejše pri F. Kramaršii Moda, perilo, krojaški pribor Maribor, Gosposka ulfca US Stanovanje PRIDNO DEKLE ki zna kuhati, dobi službo-Naslov v upravi. 3085 STANOVANJE, sobo in' kuhinjo, oddam, Lor-hckovfl 5. Studenci. 3040 Dva" gospoda sprejmem NA HRANO IN STANOVANJE, 90 din tedensko, Zidovka 14. pritličje, vrata 3. 3057 Sprejmem ČEVLJARSKEGA VAJENCA, Ciril Lovec, Glavni trg 4, dvorišče. 3049 Inteligentno mlajšo GOSPODIČNO (vdovo) za par ur dnevno išče gospod. Ponudbe na »Večcrnik« pod »Oskrba in nagrada«. 3088 KROJAČA ALI ŠIVILJO .sprejmem za fantovska konfekcijo. Ob jarku 6, Maribor. 3064 * lattni novi palail na oslu Gosposke - slovenske ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Centrala: MARIBOR izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, ysi y Mariboru,