leto LIX. Številka 199. V UoMJim!, v pfleK 3. septcmöw 19Z6. :ena Din no 1 Aua i ti vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inaerail: do 30 peti t a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inseiati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2D. - Popust po dogovoru. — tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravništvo: Knazlova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Bnallova ulica st. 5,1, nadstropje. — Telefon slev. 34. Poštnina plačana u gotovini. Priprave za sestanek Narodne skupščine Poziv skupščinskim odborom, da pospešijo svoje delo. — Finančni odbor se sestane sredi septembra« — Maksimovič in Pašič se sestaneta v Dubrovniku Beograd, 2. septembra. Predsednik Narodne skupsč.ne Marko Triikovič je poslaJ predsednikom skupščinskih odborov pismo, v katerem presoja splošno politično situacijo in gospodarsko finančno krizo ter poziva odbore, da se požurijo z ureditvijo gradiva za seje Narodne skupščine. Nadalje opozar.a predsednik Narodne skupščine odbore, da zavisi od njih ali bo skupščina sklicana 1. oktobra. Beograd, Z. septembra. Predsednik Narodne skupščine Tritkovič je delj časa konferiral s predsednikom finančnega odbora Radoničem v predsedništvu skupščine. Na tej konferenci je Radonič obrazložil razloge, radi katerih finančni odbor ne deluje. Obenem je zaprosil naj vlada podvzaine korake, da se ti razlogi odstranijo. Finančni odbor bi moral začeti s svojim delom še pred 15. septembrom, da dokonča vrlo važne posle, ki so mu predloženi. Sarajevo, 2. septembra. Minister notranjih del Božo Maksimovič je prispel v Sarajevo v spremstvu svoje soproge, j Nato je Maksimovič nadaljeval pot v I Dubrovnik. Politični krogi so mnenja, j da je odpotoval Boža Maksimovič v Du-j brovnik, kjer pričakuje Nikolo Pašiča, S ki prispe v kratkem iz Monte Carla v i Cavtat. a o Spa Konflikti med kraljem, Primo de Rivero in oficirji. — Sprememba v prestolonasledstvu. — Kralj zahteva sklicanje parlamenta. ci o uelikifa skrbeh Neuspeh korupcijske obtožbe dr. Nikiča. — Sestanek radičev-skih ministrov v Zagrebu. — Priprave za spremembo režima pred sestankom Narodne skupščine. — Beograd, 2. septembra. Interpelacija, Ki so jo vložili poslanci HSS proti ministru za šume in rudnike dr. Nikiču, ni vzbudila tiste pozornosti, ki so jo pričakovali Radi-čevi ministri in Stepan Radič v Zagrebu. Značilno je, da ni našla interpelacija skoraj nobenega odmeva v radikal, stranki, dočim so samo Davidovičevi demokrati in še to le poedini poslanci izrazili zadovoljstvo, češ da podpirajo vsako akcijo, ki je naperjena proti korupciji. Časopisje objavlja besedilo interpelacije ter prinaša prve komen-:arje obtoženega ministra dr. Nikiča. Radikali smatrajoi da bo tudi ta interpelacija doživela usodo ostalih interpelacij ter po-romala v natrpane dosjeje anketnega odbora. Vsekakor ie že danes razvidno, da interpelacija ni imela in po vsej priliki tudi ne bo imela tistega političnega učinka, ki so ga pričakovali poslanci Radičeve stranke, ko so jo vložili. O kaki demisiji, odstopu ali celo odslovitvi dr. Nikiča sploh ni govora. Vse je ostalo pri starem in zanimanje današnjega dopoldneva je bilo obrnjeno proti Zagrebu, kjer se je vršila seia Radi-čevih ministrov dr. SibenLka, dr. Krajača, Puclja, Pavla Radiča in državnih podtajni-kcv dr. Pernaria in ing. Košutiča s predsednikom HSS Stepanom Radičem. Po v Beogradu znanih dispozicajah je bila konferenca sklicana radi odhoda Stepana Radiča v Ženovo. Vodja hrvatske seliaške stranke se zaveda, da ie omajal s svojimi nastopi v zadnjih tednih in zlasti s svojim senzacionalnim ultimatom prošie nedelje sedanjo koalicijo v toliko, da so. spremembe na vidiku že pred sestankom Narodne skupščine iu da je radikalna stranka odločena stopiti pred jesensko zasedanje Narodne 6kupsčine, na katerem se bo razpravljalo o državnem proračunu za leto 1927-28. s trdnejšo koalicijo, kakor je sedanja. Veliko vprašanje je, ali se bo radikalna stranka zadovoljila z dosedanjimi, od trenutka do trenutka skrpucanimi kombinacijami in pakti in ali ne bo zahtevala, da se razširi koalicija z novimi skupinami, ki bodo vlado utrdile napram nadaljnim Radičevim spletkam. Politični krogi so opazili, da je Pavle Radič pred sino^nim odhodom v Zagreb poiskal posL Mihajloviča ter ž njim ostal v dolgem razgovoru. PosL Mihajlovič je znan pristaš Pašičeve orijentacije in ni izključeno, da se je hotel to pot Pavle Radič avtentično informirati o namenih Pašičeve skupine. Ni dvoma, da so kombinacije, ki izhajajo iz poedinih kril narodno - radikalne stranke in ki napovedujejo vse mogoče 1 kombinacije za bližnje tedne, v dobri meri j vrlo sprerne taktične poteze, kojih namen I je uplašiti Stepana Radiča pred odločilnimi koraki v sedanjem trenutku, ki bi bil za krizo vlade neugoden. Zdi se, da polaga vlada precejšnjo važnost na to, da ima jugoslovanska delegacija na zasedanju Društva narodov v Ženevi stabilno ozadje, ker ni dvoma, da bi eveniuelna vladna kriza okrnila avtoriteto zunanjega ministra dr. Ninčiča in osiale naše delegacije v Društvu narodov. Politični krogi vidijo tudi v podaljšani odsotnosti Nj. Vel. kralja iz Beograda, da je zaenkrat vsaka kriza izključena in da gre sedaj le za priprave dogodkov, do katerih pride na vsak način še pred oktober-skim sestankom Narodne skupščine. Opaženo je bilo končno tudi to, da so radikalni prvaki s taktičnimi potezami napram demokratski stranki precej ublažili svoje-debno kampanjo davidovičevcev proti korupciji in da se vrše seje anketnega odbora takorekoč brez vsakega razburjenja in brez novih obtožb. Povsem verjetno je, da bo radikalna stranka končno vendarle izvedla spremembo v dosedanji koaliciji ter z enim mahem rešila dve vprašanji: vprašanje protikorupciiske debate v Narodni skupščini, koje osti so v prvi vrsti naperjene proti radikalni stranki, ur pa vprašanje Radičeve poslušnosti za časa velikih debat o novem državnem proračunu koncem jeseni. London, 2. septembra. V poročilu iz San Sebastiana opisuje «Evening News» poslednje dogodke na španskem. Prošli petek je vojni minister marki Tetuanski predložil kralju dekret, ki predlaga napredovanje oficirjev v artiljerijski stroki ne po službenin letih, nego na podlagi službene ocene. Kralj je v prvem hipu odklonil podpis, pozneje pa ga je na pritisk Primo de Rivere in ostalih članov vlade vendarle podpisal. Zato so ofic.rji artiljerijske stroke v nedeljo nastopili odkrito proti vladi in poslali protestno pismo tudi direktno na kralja, ki je nato z osebno intervencijo incident poravnal. Radi nezadovoljstva* ki je kljub temu zavladalo med artilerijskimi in konjeniškimi oficirji, je vojni mnister marki Tetuanski podal ostavko. Za novega vojnega mnistra bo imenovan general Sarre, bivši poveljnik španskih čet v Maroku. Pri tej priliki je prišlo do ponovnega spora med generalom Primo de Rivera in kraljem. Primo de Rivera je zato ponudil svojo ostavko, ki pa je kralj ni sprejel. Smatra se, da je bil korak Prime de Rivera samo spretna politična gesta. Sedaj so odno-šaji med kraljem in Primo de Rivera izravnani. General Primo de Rivera je preklical svoj sklep, da odstrani iz kadra vse oficirje, ki so protestirali v imenu svojih tovarišev proti znanemu vladnemu dekretu. Kralj je priporočil generalu Primo de Rivera naj najde konciljantno rešitev afere, ki jo je prav za prav zakrivil bivši vojni minister. Kralj je obljubil deputaciji artiljerijskih oficirjev, da bo vprašanje urejeno na kompromisen način. Kljub temu pa politični položaj na Španskem še ni povsem razčiščen, ker se govori o predstoječem sklicanju parlamenta. Na izrednem zasedanju parlamenta bodo razpravljali o prestolonasledniku, ker je najstarejši kraljev sin, princ Asturski, težko obolel. Kralj želi, I da se to vprašanje uredi pred parlamen-! tom. čemur pa se Primo de Rivera upi-t ra, ker se boji, da bi se parlamenta ne mogel več iznebiti, ako ga enkrat skliče. Pariz, 2. septembra. Potniki, ki prihajajo iz Madrida, pripovedujejo, da so železniške proge na Španskem zasedene po vojaštvu in da varujejo železniške postaje oborožene meščanske garde. London, 2. septembra. Reuter javlja, da je general Primo de Rivera radi poslednjih dogodkov na Španskem podal demisijo, ki pa jo je kralj odklonil. Pariz, 2. septembra, pariški dopisnik «Chicago Tribüne» javlja, da se vrše volitve na Španskem radi vprašanja nasledstva oktobra meseca. Amerika pristaja na Me Po ameriških vesteh popušča vlada v svoji dosedanji intran sige nci in razmotriva o možnosti ureditve vojnih dolgov na novi lagi. — Finančni minister Mellon v Parizu« podi« Znatno povijanje poštnih pristojbin ? Po beogradskih vesteh namerava vlada zvišati vse poštne pristojbine za 50—100/o. — Ogor čenje v gospodarskih krogih. — Čuden način reševa nja gospodarske krize — Beograd, 2. septembra. Kakor se zatrjuje, se pripravlja v poštnem ministrstvu novo povišanje poštnih pristoi* bin. Povišanje bo znašalo po tem nas črtu za pisemske pošiljke 100 %, za dru* ge poštne pošiljke pa 50 do 80%. Vse dosedanje poštne vrednotice se bodo v državni tiskarni pretiskale na novo vreanosi in se že vrše tozadevne pr-prave. Čim se povrne poštni minister dr. Šuperina s svojega potovanja, bo ministrski svet definitivno sklepal o tem povišanju. Vest je v vseh gospodarskih krogih j Izzvala največje ogorčenje, ker ni i nikjer videti pravega razloga za to po- i višanje. Med tem ko se na vseh stra- | neh govori o štedenju in znižanju bremen, pripravlja uprava na ta način novo zvišaje in direktnih dajatev, ki bodo predvsem zadele gospodarske, zlasti trgovske kroge v času najhujše gospodarske krize. V vseh drugih državah skušajo kolikor mogoče znižati poštne pristojbine in zmanjšati bremena, da po vseh močeh olajšajo gospodarsko krizo, pri nas pa dela vlada baš nasprotno! Povišanje poštnih pristojbin znači pač največje ironiziranje raznih gospodarskih anket, ki jih je sklicevala vlada baš te dni in na katerih naj bi se razpravljalo o korakih za zboljšanje gospodarsega položaja v državi. Zato v beogradski javnosti ne morejo verjeti, da bi se vlada res bavila z načrtom tako znatnega povišanja poštnih pristojbin. Uverjen so, da bo poštni minister opustil svojo usodno namero, ako jo res ima, in zahtevajo celo, naj nekatere poštne pristojbie, zlasti telefoske zniža. Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se citati tudi ponoči. En primer: LNOC AViC E „ K L J L C ": —Pariz, 2. septembra. Glasom vesti fcj so dospele iz Washintona v Ženevo, je neka avtoritativna osebnost v Beli hiši pr-| vič oficijelno namignila, da bi bila ameriška vlada pripravljena, v dobrohotnem smislu revidirati vprašanje vojnih dolgov, ako bi prišla primerna inicijativa 8 kake druge stranL V Washingtonu pa se je pri tej priliki naglasilo, da bi popolni izbris vseh vojnih dolrov preko komisije za regulacijo dolgov ne bil mogoč brez posebnega mandata, ki bi ga moral poveriti vladi ameriški narod, ki je dal ob izbruhu vojne materi jal-na sredstva na razpolago. Vsekakor pa pre-\laduje v ameriških krogih prepričanje, <*a bo prišlo prej ali slej do nove regulacije vojnih dolgov povsem novi podlagi. Z zadevo se bavijo tudi iNewyork Ti-mes<, ki v uvodnem članku razpravljajo o nedavnem predlogu državnega tajnika Ba-kerja glede popolnega brisanja vojnih dolgov. List naglasa, da bo prišlo v zadevi vojnih dolgov še le takrat do pametne politike, ko bo ameriška javnost uvidela, da iztirje-vanje ogromnih obresti vseh vojnih dolgov s strani prezadolženih evropskih držav nikakor ni v interesu Amerike. To prepriča- nje pa bo prodrlo mnogo prej, kakor pa «e splošno pričakuje. V ameriških gospodarskih krogih je vedno bolj opažati stremljenje po likvidaciji tega vprašanja in prej ali elej je pričakovati popolni preokret, ki bo rešitev vprašanja likvidacije vojnih dolgov izredno pospešiL — Pariz, 2. septembra. Ameriški finančni minister Mellon, ki je včeraj prispel v Pariz, ie tekom dneva konferiral s francoskim ministrom zunanjih poslov Briandom. Zvečer se je sestal s Poincarejem. Današnji listi trde, da je na teh sestankih bilo govora o reviziji dogovorov glede rned-zavezniških vojnih dolgov. »Temps* ne izključuje možnosti, da bo Amerika upoštevala upravičeno zahtevo Francije in da bo merda šla celo dalje ter sprejela predlog bivšega vojnega ministra Bakera, ki odkrito zagovarja črtanje vojnih dolgov. »Agenzia Radio« objavlja poročilo iz Washingtons da je visoki funkcijonar zunanjega ministrstva izjavil, da bo ameriška vlada prostovoljno revidirala obstoječe pogodbe glede vojnih dolgov. To je prvi službeni glas od strani Amerike, ki pristaja v revidiranje tega važnega vprašanja. »Ljubljana v jeseni" Še o umetnostni razstavi. V paviljonu >Ksp!endid-c-izolacije v Jakopičevem paviljonu, kjer se je ogrevalo ob umetninah le par sto izvoljencev, se je preselilo vesoljne umetnistvo v veseli hrušč in trusč živopestrega semjskega vrvenja. Kar v živo! Pomislite, svečani Apolon in njegove delikat ne Muze — in kar v brezposredni bližini Bakus, pa še kakšen Bakus, tisti iz najslajših goric jeruzalemskih, in kdo zna, od kakšnih peklensko pregrešnih goric še, pa tam-tam karusljev in gugalnic, tohu-va-bo-hu avtomobilsikh hup, hav-hav najplemeni-tejših in prečistokrvnih pasjih duš ... Pa recimo, da bi smel edino le vonj pozno jesenskih rož splavati pred piedestal preslav-nega boga in njegovih — tam-ta-ta-muz — no, tam v tistem nesrečnem paviljonu — pa menite, da se ti moderni umetniki sploh kaj menijo za to, če vpade v ritmu« njih nadzemskih harmonij kak strahotno zateg-njen hu-nu Peugeotovega avta in Se straš-nejše zategnjen hu-uuo-o pasjega boksa. Pripravljeni so na vse kaj drugega, kot takle nedolžen tohu-va-bohu in se ne čutijo niti najmanj žen i rane. Ti konja v hipodro- mu, pa ti zajahajo dušo, prebodejo oni erce in zrahljajo mozeg in kosti, njihova dela so bobneči ogenj velike ofenzive novega življenja, novega človeka. Pa tudi za tiste, ki se absolutno ne morejo — ali če se prav ne motim — nočejo sprijazniti z Mladini, bo lepega v izobilju, kdor pa se interesira za tehnike in način, bo našel prav vse, kar ga interesira v tej ali drugi stroki. — Olja, akvareli, pasteli, vseh vrst grafična dela, kot ujedokvine, auha igla, monotipije, lesorezi, silhuetni rezi, plastike v vsem možnem rnaterijalu, mala plastika in plakete, arhitektonski načrti in modeli najmoderner-nejših struj, ki jih zastopa četvorica najmlajših arhitektov — vrste se v pisanem kaleidoskopu pred vami. Za gledalca, občudovat el ja ali pa zakrknjenega godrnjaea težka izbira, še težja za zbiratelja in kupca. Sto kritikov, pa magari samih vnebohvali-sačev vam naloži takle ubog umetnik na tehtnico za enega kupca. Kajti tam zunaj pojejo Kusi o tisti izgubljeni Volgi in tistih irnih očeh, z daljave pritiskajo na erce in pete zvoki Jazz-banda, hihot lepih pasa-žirk s Tobogana, vabijo Delničar, Bouvier in Bon in Fürst in kdo zna še vse ... in raz-niči . . . Spectator. POLJSKO URADNIŠTVO — Varšava, 2. septembra. Ministrski predsednik Bartel je sprejel delegacijo železniškega uradništva, ki mu je predložila spomenico, v kateri zahteva povišanje plač. Ministrski predsednik Bartel je opozoril delegacijo, da je povišanje činovniških plač zaenkrat povsem izključeno, ker bi tako povišanje onemogočilo ravnovesje v državnem nroračuDu- V mistični, romantični Bre-tanji se odigrava nadvse napeti roman Skrivnost »Črne žene" . . . Na samoti, blizu obal« leži hiša, v kateri že dolga leta nihče ne prebiva. Narod skrivnostno namigava, da je hiša zaklela, tajinstveno šepečejo va-£ ~ani, da v hiši straši «gospa v črnemu . . . Kdo je ia črna žena? Kakšen greh leži na -jej, da ne more najti pokoja? In kdo so tajinstvene rmc sence, ki se ponoči plazijo koli hiše? Na vsa tr. . prašanja boste dobili odgovor Z o boste cilali senzacionalni ljubavni in avanturistični roman Skrivnost „Urne žene" ki prične izhajati v nedeljski številki «Slovenskega Naroda». Otežkočena potovanja iz Italije v Jugoslavijo - («orica, '2. septembra. GorifikJ | • I prefekt je izdal za izdajanje i*>tnih listo* vsem podrejenim organom Bledeča navadila: Dijakom, ki nameravajo leto« priCeti studiranje v Jugoslaviji, je vsaka izdaja i>oi-nih listov strogo zabranjena (!). Onim, ki že študirali v Jugoslaviji in hočejo tu in študij nadaljevati, sc potni listi lahko izdaj >, če predložijo overenje, izdano o J zavod;i, kjer študirajo, potrjeno po i ri.-tojuem italijanskem konzulatu. Trgovci z leaom, mauu-fakturnim blagom ia meSanim blagom morajo j>redložili fakturo, naročila in druge dokumente, potrjene od italijanskega konzulata, s katerimi lahko dokažejo, da Je potovanje v inozemstvo res neobhodno ]%otnibn'i# Potili li>ti >e smejo izdali trgo\cem \ bodoča samo v res nujnih slučajih. Enako jo potrebna tehtna utemeljitev za po»et Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni , z dokumenti, sicer se potni list ne sme nikomur izdati! Za inozemska kopališča iu letovišča se ue sme izdati v bodoče noben potni Iis». V družinskih zadevali se smejo v bodoče izdajati potni listi le v važnih in nujnih. Slučajih, kjer je potovanje v inozemstvo neobhodno potrebno. Interesenti morajo z:i potni liot prosili pri pristojni občini in le v izredno nujnih zadevah se sinejo obrniti direktno na policijski komisarijal. ZVEZA TRGOVSKIH KORPORACIJ — Beograd, 2. septembra. V Osijeku se vrši *26. in 27. septembra II. kongres predstavnikov trgovskih korporatij in cele države. Xa tem kongresu bo sprejet končni sklep o ustanovitvi Saveza trgovskih korpo-racij s sedežem in glavnim tajnikom v Beo-' gradu. Priprave in zbiranje gradiva za ta kongres so v polnem teku. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Bukova in hrastova drva, mešana, ce-panice, do 10 % okroglic, nakl. postajai 14 vagonov, denar 16, blago 16, zaključek 16. Devize: 2%Vj drž. renta za vojno škodo 297.50, 7% invest. pos. iz leta 1921 75, Celjska posojilnica 193, Ljubljanska kreditna banka 170—170, Merkantilna banka 9i'. Prva hrvatska Stedionica S65—86S, Kreditni zavod 105—175, Slavenska banka 49, Strojae tovarne ia livarne 112—115, Združene papirnice 10S, Stavbena družba d. d. Ljubljana 55—65, Šešir d. d. 103, 4?-restolica Slovenije pravnike iz cele drŽave, ki se udeleže II. kongresa pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kongres se vrši v dneh od 9. do 11. septembra 1.1. Kongres pravnikov je stalna institucija. Ideja za kongres je vznikla na zborovanju pravnikov v Zagrebu, ki se je vršilo leta 1924. Prvi kongres je bil lansko leto v Beogradu, katerega se je udeležilo nad 1000 pravnikov iz cele države. V lepem številu je bila na tem kongresu zastopana tudi Slovenija. Pravniški kongresi imajo pred vsem cilj, da se pravniki naše drŽave medsebojno spoznavajo in približujejo, da proučavajo in spoznavajo pravne in socijalne razmere raznih naših, baš v pravnem oziru iako hetero-genih pokrejin. Člani kongresa morejo biti le oni pravniki, ki so včlanjeni v kakem društvu pravnikov. O vsakem kongresu se izda obširna spomenica, ki vsebuje podrobne razprave o vseh, na kongresu razpravljanih pravnih problemih. Kongres izvoli vsako leto tudi odbor, ki ima pred vsem nalogo pripraviti znanstveni materijal za prihodnji kongres. ProgTam za kongres pravnikov v Ljubljani predvideva za čas od 9. do 11. septembra strokovne razprave v Ljubljani, za 12. t. m. pa izlet pravnikov v Celje in Maribor. Nekateri pravniki si bodo ogledali obenem tudi krasote naše Gorenjske in bodo posetili Bled. Organizacijo ljubljanskega kongresa vodi odbor, v katerem so: predsednik dr. Danilo Majaron. predsednik odvetniške Xbonrice v Ljubljani, podpredsednika: univ. prof. dr. Arangjelovič v Beogradu In univ. prof. dr. Ladislav Polič v Zagrebu. Člani odbora so daije: univ. prof. dr. Boža Markovlč, predsednik Udru- ženja javnopravnih zastopnikov v Beogradu, odvetnik O. Blagojevič in sodnik Mihajlo Ziatanovič, vsi iz Beograda, univ. prof. dr. Verona, minister n. r. dr. Dušan Peieš in odvetnik dr. Ivo Politeo, vsi iz Zagreba in iz Ljubljane predsednik višjega deželnega sodišča dr. Janko Babnik, univ. prof. dr. Metod Dolenc in sodnik dr. Rudolf Sajovtc ki opravlja funkcije glavnega ta• lika kongresa. Za kongres pravnikov v Ljubljani vlada v pravniških krogih veliko zanimanje. Odboru dela največ skrbi vprašanje, kako nastaniti veliko število priglašenih pravnikov z ozirom na to, da se istočasno vršita tudi pokrajinska razstava «Ljubljana v jeseni» in kongres hišnih posestnikov. Kakor nam poročajo, je dosedaj priglašenih nad 1209 pravnikov iz cele države. Samo iz Beograda in ©stale Srbije je priglašenih 750 pravnikov, ki se pripeljejo v Ljubljano s po- j sebnim vlakom, iz Zagreba in Hrvatske nad 200, iz Bosne, Vojvodine, Dalmacije in drugih pokrajin nad 200: umevno je, da bo Slovenija na tem kongresu za-: stopana v častnem številu. Plenarna skupščina kongresa se vrši v veliki dvorani »Uniona«, posamezne sekcije pa bodo zborovale v justični palači, kjer se nahaja tudi generalno tajništvo. Mestna občina priredi prvi dan kongresa 9. septembra udeležnikom-pravnikom častni večer v restavraciji »Zvezda«, drugi dan priredi Glasbena Matica velik koncert v dvorani »Uni-j ona«, v opernem in dramskem gledališču pa bodo slavnostne predstave. Med udeleženci kongresa je prijavljenih tudi 40 dam-juristinj in okrog 300 soprog, oz. hčera pravnikov. Za nje se bodo posebej pobrigale Ljubljanske dame, v prvi vrsti soproge in hčerke ljubljanskih pravnikov. Paro Celjska porota Betomor. V torek popoldne.se je zagovarjala radi detomora 342etna Helena Banovšek, usluž-tena pri zdravniku dr. Harpfu v Slovenj-gradcu. Dne 18. jtuuja 1926 je porodila nezakonskega otroka ženskega spola in ga takoj po porodu vrgla v greznico. Toda zločin so takoj odkrili. Banovškova je bila obsoje-j:a na 2 in pol leta težke ječe. Nepoboljšljiv tat. Kot četrti ee je zagovarjal v torek popoldne* pred porotniki 321etni„ radi tatvine Že devetkrat pred kaznovani rudar Vinko Zame iz Trbovelj, ki je med 2. in 4. majem 1924 ukradel iz zaklenjene hiše Ivana Hlebca v T.iTvr-i pari Vidmu razne obleke, perilo, zlatnino in ?rebrnino v skupni vrednosti 14.882 Din. Zern© je prisil šele zdaj pred poroto, ker so ga lela letos 24- julija izpustili iz mariborske kaznilnice, kjer je radi neke tatvine presedel dve leti. Obdolženec krivdo priznava, trdi pa, da te tatvino izvršil v družbi nekega Hrvata, Ta zagovor pa ni verjeten. Forotniki so potrdili vprašanje glede hudodelstva tatvine, nakar je bil Zeme obsojen na 5 let težke ječe. Goljufija. ' V sredo dopoldne se je vršila razprava radi hudodelstva goljufije profi 27Iefneinu Stanku Prazniku, bivšentu trgovcu v Ko-karju pri Mozirju. Praznik je dne 26. oktobra 1925 odslužil 5raesečno kazen radi goljufije in malomarne kride. Od jeseni do pomladi je bil doma pri materi, nato pa je od-feel od doma in začel brez sredstev trgovati in nakupovati razno blago kar na debelo. Kot prvo žrtev si je izbral Kmetijsko zadrugo v Ptuju, kjer je naročil 1 vagon krompirja z obljubo takojšnjega plačila. Vagon pa je spremljal zadružni poslovodja, ld se ie v Celju 'prepričal, da je nasedel sleparju. Ka sličen način je postopal s trgovcem Josipom Friedrichorn v Beltincih; poskušal pa je svojo srečo tudi pri tvrdki LovrenČič v Krüfevcih in v Zadružnih paromlinih v Bj^ lovaru, kjer pa mu je izpodietelo radi previdnosti dobaviteljev. Praznik je nadalje izvabil od raznih tvrdk križem Slovenije celo vreto predmetov in blaga. Trgovci dobavitelji so se nanj zanesli, ker je opremil svoje trgovske pravilno nastavljene narocilne dopise s štampiljko St. J. Praznik, Kokarje— Mozirje, Slovenija, in ker je zagotavljal ta-kc.išnje plačilo po dospelosti blaga. Obdol- ženec je svojo krivdo ▼ polni meri priznal. Bil je ob30jen na 18 mesecev težke ječe, Svojo ljubico ustrelil. Smrtna obsodba. V sredo popoldne ob 3L uri se je pričela v nabito polni porotni dvorani razprav* proti 2iletnemu Antonu Krajšku, samskemu rudarju v Trbovljah, ki je v noči dne 14. avgusta t. I. m nekem gaju pri Trbovljah ustrelil svoje S21etno dekle Štefko Kraljevo, Obtoženec se je seznanil s Štefko Kraljevo dne 17. maja 1925 na rudniški reparaciji v Trbovljah, kjer sta skupaj delala. Krajsek se je v njo zaljubil, jo zasledoval kake tri iedne in ji slednjič ponudil zakon, ker je bila lepega vedenja in ni dala nikoli povoda za ljubosumnost. Kraljeva je ponudbo sprejela. Bila je do takrat še neomadeževa-no, pošteno, čedno in dobro dekle. Skoro eno leto sta živela v neskaljeni ljubezni. Shajala sta ee večkrat na onem kraju, kjer » je dne 14. avgusta tako tragično končalo mlado življenje Šteike Kraljeve. Ljudje so «i začeli baje brusiti jezike in zaljubljenca sta se vsled tega dogovorila, da se na javnih prostorih ne bosta več pozdravljala. Od tega časa se nista vec shajala. Ko sta ee koncem junija srečala, je Kraljeva očitala svojemu fantu, da se je namenoma izogiblje. Obdolženec pravi, da je dne 9. avgusta poslal svoji ljubici po pošti pismo In jo povabil, naj pride v soboto, dne 14. avgusta zvečer med 8. in 9. uro v gaj, kjer sta se poprej shajala. Krajsek je dvignil v soboto svojo plačo, šel z nekim svojim prijateljem v gostilno in vzel, ko se je spomnil na naročeni sestanek, na svojem stanovanju nabasan samokres, baje zaradi tega, da bi se ubranil kakega pijanca, ki jih je ob sobotah mnogo. Spotoma je došel Štefko Kraljevo m se podal z njo na dogovorjeno mesto. Oba sta bila dobre volje. Ko pa je priSel razgovor na poroko, mu je baje Kraljeva izjavila, da ga ne more vzeti, ker se mati temu prctivi. Krajsek je na to odgovoril, da si mora v tem slučaju vzeti življenje, ker brez nje ne more živeti. Ona mu je nato baje rekla, da si bo raje sama vzela življenje, ou pa naj živi. Krajsek je odgovoril, da raje vzame življenje najprej njej in potem sebi, da gresta ekupaj na drugi svet. Po teh besedah je potegnil samokres, ga sprožil naravnost v tik pred njim stoječo Štefko in jo zadel v levo prsno stran. Zakričala je baje ie: >0 Jezus!< in se nato zgrudila vznai. Krajsek je po tem dejanju nameril samokres še na svoja prsa, toda samokres mu je odpovedal, vsled česar ga je zavrgeL Obdolženec trdi, da 9. avgusta, ko je pisal Štefki Kraljevi in jo vabil na sestanek, se ni imel samomorilnih, še znanj pa morilnm namenov. Tema zagovora pa nasprotujejo razna ugotovitve. Pokazalo se je v teku preiskave, da se je bil Krsfjšek svoje prve ljubezni naveličal in se je hotel Štefke Kxalje-ve na vaak način otresti. Iz dveh pisem, ki mu jih je pisala Kraljeva, sledi, da je zagovor glede prikrivanja ljubezni pred ljudmi izmišljen. Kraljeva se je čutila prevarano, ker je hodil Krajsek z drugim dekletom, ko je bil njej že vzel nedolžnost. Mati rajne Kraljeve izpoveduje, da ni nikdar branila svoji hčerki zakona s KrajSkora. Obdolženec je tudi izjavil neki priči, da je nesrečen v ljubezni a Kraljevo. Priče izpovedujejo, da so ljudje Štefko Kraljevo zelo cenili, Kraj-ška pa smatrali za velikega sebičneža. Obdolženec je bil pred svojim dejanjem kakor tudi po umoru zelo miren in je ostal tudi vpričo orožnikov na kraju zločina hlaa-nokrven. Samokresa, s katerim je izvršil svoje zverinsko dejanje, orožniki niso mogli najti. Domneva se, da ga je po dejanju zavrgel, da bi tako podkrepil svoj izgovor, češ da je tudi sam hotel izvršiti samomor, )ja. samokres ni več funkcijoniral. Porotniki, ki jim je bilo stavljeno samo vprašanje glede umora, so potrdili krivdo-rek z 8 proti 4 glasovom. Na podlagi tega izreka je senat po kratkem posvetovanja razglasil sodbo: Anton Krajšek se radi umora obsoja na smrt na vesalih. Obtožencev zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo. Obtoženec se je pri razglasitvi sodbe vedel zelo mirno, vendar pa je zelo pobledel. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je sprejelo obsodbo z mešanimi občutki. Spremembe v vojski in mornarici Iz rezerve je sprejet v aktivno stanje rezervni sanitetni poručnik dr. Ljudevit Deže; za rez. peš. majoria je imenovan kap. I. ki. Lujo Lavrič. Stalno so upokojeni: peš. kapetan I. ki. Drago ljub Feiba, administratvui kapetan II. ki. Feliks Vidmar in žandarmerijski poručnik Josip Cebokli. Napredovali so: v pešadiji: v čin polkovnika podpolkovnik Kari Vlah; v čin majorja kapetan I. kk Erih Pipan; v čin kape tan a I. ki. kapetan II. klase Mirko Gregorič; v č!n ka peta na II. klase poručnik Josip SI o gar. — V konjenici: v Čin majorja kapetan I. ki. Slavko Petruhar; v čin kapetana II. ki. poručnik Jeronim Novak. — V ekonomski stroki: v čin adm. kapetana I. ki. kapefani II. ki. Jurij Tkale, Martin Butina, Josip Ä?a-rinčič, Valentin Kurent, Srečko Braunsen, Josip Spendi, HInko Demazi, Karol Blatnik in Dragotin Cižmek; v čin adm. poručnika podporučnik Ivan Celer in Fran Premäak. — V inženirsko - tehnični stroki: v Čin kapetana I. klase kapetan IL kl. Gavro Pikier in Ivan Kutnar. — V žandarmeriji: v Čin podpolkovnika major Mirko Cvahte; v čin kapetana II- ki. poručnik Slavko Plevel J, Em. Pangerc, Pavel Sturm in Fran Stoja n. — V mornarici: v čiu administrativnega poručnika potporučniki Ljudevit Ladinek, Fran Mazi in Josip Aih; v čin tehničnega poslovodje III. kl. tehnični poslovodje IV. ki. Anton Ar k, Ivan Sušteršič in Fran GoriČau. Nadalje so imenovani sledeči gojenci pomorske akademije v čin korvetnega porue-nika: Stanislav Abrain, Vladimir Podlesnlk, Arrton Zupan, Ivan Hekman, Stanislav Zwirn, Robert Struhalo, Fron Fleg, Fran Podboj, Fran Potočnik, Erne3t Blažon, Frau Martinis, Josip Polak hi Kczimir Renčelj. Predstave v ljubljanski operi Za časa jlesenske razstave na prostoru ljubljanskega veleseima bo v Narodnem gledališču več opernih predstav. Prva se vrši na dan otvoritve razstave v soboto, dne 4. septembra, ko se uprizori Mozartova komična opera >Figarova svatba* v režiji g. Knittla in pod taktirko g. Balafke. Zasedba je ista kakor pri premieri junija 1926, in sicer nastopijo v glavnih vlogah gna. Zalu-dova^ Thalerje va in ga. Poli če va, dalje gdč. Potučkova in ga. Ribičeva. Moške vloge pa pojo gg. Betetto, Kovač, Mitrovič, Zupan, Janko, Mohorič, Perko in Sekula. Začetek predstave je točno ob pol osmih zvečer. Fredprcdaja vstopnic v petek in soboto o«l 10. do pol 1. ter od 3. do 5. pri dnevni blagajni v operi. Predstava se vrši za abonen-te reda D, za katere veljajo se lanske izkaznice. V nedeljo zvečer ob pol osmi uri se poje v operi priljubljena Kal manova opereta »Grofica Marka< z go. Poličevo v naslovni vlogi. Cankar v Zborniku najboljših med* narodnih pripovesti. Newyorski založniki M. Bride so izdali Zbornik najboljših med* narodnih pripovesti «Gread Short Stories oi the World», v katerem se nahaja Ivan Cankarjeva povoat «Starci in deca». — V Parizu se tiska francoski prevod Cankarje« vega «Hiapca J črne ja». Sokol iski izleti Sokola I. V lepih jesenskih in spomladanskih nedeljah bo prirejal prosvetni odbor Sokola L celodnevne in poldnevne izlete za člane in članice. Nedeljski izleti imajo namen nuditi članstvu priliko za spoznavanje lepih krajev in zadostno gibanje v priredi, poleg tega bodo tudi poučni. Da ne bodo predragi — večkrat bo treba uporabljali tudi železnico — zato naj si vzamejo izletniki potrebno hrano seboj, ker ie prehrana po gostilnah predraga. Na ta način bo vsakomur omogočena udeležba na izletu in prosvetni odbor ie prepričan, da bo s tem mnogim članom in Članicam ustreženo, zlasti onim, ki ne gojijo visoke turisake in ob nedeljah večkrat ne vedo. kako bi koristno izrabili svoj prosti čas. Pri teh izletih al treba ni-kakih formalnosti glede prijav in podobnega. Kdor se Izleta udeleži, si sam preskrbi vozni liste-k» ako je to potrebno, in pride na kraj zbiraiišča. Za nedeljo dne 5. septembra ie določen prvi nedeljski izlet iz postaje škofja Loka preko Crngrcba ni Pianico in Sv. Jošt v Stražišče in na postajo Kranj. Odhod iz Ljubljane ob 6.40 zjutraj, povratek v LJubljano poljubno ob 7. ah 9. zvečer. Celotna pešhoja bo trajala približno pet ur z večkratnim odmorom. Prosvetni cdbor bo o na daljnih nedeljskih izletih obveščal članstvo potom časopisja. V slučaju slabega .vremena se izlet ne vrši ter je preložen na prihodnjo nedeljo. Bratje in sestre, vabimo vas ven v pri-rodo, kier se naufijemo svežena zraka in okrepimo svoje mišice obenem s prijetno In neprisiljeno zabavo. Zdravo! — Prosvetni odbor Sokola L s Ljubljanski Sokol. Redna telovadba vseh oddelkov pričenja s 1. septembram po sledečem urniku: člani: ponedeljek in petek od 30.30 do 22. in sredo od 21. do 22.30; čianice: torek in soboto od 1933 do 20.30; moški naračaj: ponedeljek in petek od 18.15 do 19.30; ženski naraščaj: torej in sobota od 18. do 19.; moška dec-a: ponedeljek in petek od 17. do 18.15; ženska deca: torek In sobota od 17. do 18; moški pred-njački zbor: sreda od 20. do 21.: ženskf predajački zbor: sreda od 19. do 20. Poživljamo vse društvene Člane, članice in naraščaj, da redno in točno poseča telovadne ure. Vpisovanje v istih urah pri vodnikin in vodnicah. Zdravo! — Prednjačkl zbor. Sokolsk! obramben] kolek. Jugoslo-venski Sokolski Savez ie izdal In založil prav lično izdelan kolek. Slika na kolku predstavlja Sokoia, ki se bori na meji z mečem v roki proti sedmeroglavemu zmaju Pod sliko je napis: »Domovini zdravo Kolek stane 50 par in se naroča pri Jugo-slov. Sokolskern Savezu v Ljubljani. Velja za vsa jugoslov. sokolska društva v državi, ki že pridno segalo po njem. Dolžnost vseh druStev, članov ter članic ie, da se poslužujejo kolka pri vsej svoji korespondenci. Sokolska društva, trgovci, trafikanti in vsi ostali razpečevalcl kolka imajo 25^5 popusta. železnica KOLEDAR. Danes: 2. septembra 1926; katoličani: Stefan; pravoslavni: 20. avgusta, Samulo; muslimani: 23. safer ja 1543; Žid je: 23. elula 5686. Jutri: 3. septembra 1926; katoličani: Se* rafina; pravoslavni: 3. avgusta, Samulo; mu« slunani: 23. saferja 1345; žid>e: 23. elula 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino M a 'ca: «Od kot topoič4Lr»; LJtrb* Ifanski dV «Umirajoci narod»; Kino Ideal: «d?us. .ov^Sine Filipa CoUna>. Umetniška razstava Magoličev v Jako« pičevem paviljonu. Odprta od 9.—IS. ure. DEŽURNE LEKARNE. Dznes: Piccoli. Ehmajska cesta, Bakax» čič, Karlovška cesta. Jutri: Bahovec, Jurčičev trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Jošt, Celovca cesta. Solnce zaide danes ob 18.37 in vzide jutri ob 5.22 ter zaide ob 1S.3S AfeSfC zaide danes ob 15 26 in vzide ju» tri ob 0.29 ter zaide ob 16.16. Sport 25 letnica T, K. D. Atena V nedeljo 5. septembra otvori ljubljan« ska Atena proslavo svojega obstoja. Pro* ?;ram obsegi bazenske teKiö« in nacijonalni ahkoatletski miting za dame. V nedeljo 5. septembra ob 11.15: Haze* na Hajduk — Atena na igrišču Atene. V ponedeljek, 6. septembra ob 16^0: Natijonalni lahkoatietski miting, ob UL15, htzena Hajduk — Ilirija na igrišču ll^*Je. V torek 7. septembra ob 15 30 nadidv** vanje lahkoatletskega mitinga na igraŠcVi Ilirije. V sredo. S. septembra ob 10.15, hazena. llirija — Primorje, ob 1130 hezana Maribor — Atena na igrišču Atene. V četrtek 9. septembra ob IS. zmago« valeč tekme Ilirija — Primorje z jubilantom. • — Kolesarske dirke društva *Savai> se vršijo v nedeljo 5. t. m. popoldne na progi šiska»Kranj«Tržič in obratno. Zvečer sreč* kanje za deset dragocenih dobitkov. Popoln dne ob pol 2. zbirališče na Sv. Jakoba trgu ter skupni pohod z godbo v Šiško. — Pro* gram dirk: 1. glavna skupina s težkimi ko* lesi za prvenstvo društva na progi Šiška* Tržič in obratno. Zmagovalec dobi prehod* no darilo, pokal sbovite tv-rdke Torpedo; — 2. skupini lahkih koles; 3. dirka kolesarske« ga društva «Zarja»; 4. dirka kolesarskega društva « se mu kai pripeti, odidem z doma in se nikoli več ne vrnem. In deco vzamem s seboj!« Morda misliš, da je bil ta kapitan strahopetec, cunja, mila Jera? Kaj še! Bil je hraber vojščak. Pod Zelenimi go rami je šestkrat vodil svojo stotnijo turško utrdbo in od dvesto mož mu ji' je ostalo samo štirinajst. Bil je dvakra ranjen, pa ni hotel oditi z bojišča. Vojaki so molili zanj. Toda ona je tako velela... Njegova Lenčka mu je velela! In skrbel je za tega strahopetneža in postopača Višnjakova, za tega ničvrednega trota, kakor pestunja, kakor mati. Ponoči, ko smo počivali pod milim nebom pod dežjem, v blatu, ga je odeval s svojo suknjo. Mesto njega je hodil s saperj! na delo, oni je pa ležal v okopih ali igral v karte. Po noči je hodil mesto njega pregledovat straže. In ne pozabi, da se je dogajalo vse to času. ko so duš-mam rezali našim stražam glave prav tako. kakor reže jaroslavska baba zelj-nate glave. Grdo je sicer tako govoriti, a bogme da smo bili vsi veseli, ko smo izvedeli, da je Višnjakov podlegel v bol-nlci tifusu. — Nu, a žensk, deduška, ljubečih žensk niste srečali v življenju? — O, seveda, Verica! Povem ti še veS: prepričan sem, da je skoraj vsaka ženska v ljubezni zmožna največjega junaštva. Pomisli, ženska poljublja, ob- jema, se udaja —. in je že mati. Za njo, ako ljubi, je v ljubezni ves zmlsel življenja — vse svetovje. In nikakor ni ona kriva, da so ljudje ljubezen tako ponižali in poteptali, da je ostala od nje ^tmo še nizkotna zabava. Krivi so mo-K, z dvajsetimi teti že prenaslceni. s urjimi telesi in zajčjimi dušami, ne-:mozni silnih občutkov, junaških činov, iiežnosti in oboževanja ljubezni. Pravijo, da je poprej vse to bilo. A tudi če ni bilo, mar niso sanjali o tem največji geniji človeštva — pesniki, romanisti, glasbeniki, umetniki? Povej mi odkrito, dra^ca moja. mar ne sanja na tihem vsaka ženska o taki ljubezni — edini, vse odpuščajoči, na vse pripravljeni, skromni in požrtvovalni? — O, seveda, seveda, deduška ... — A ker take ljubezni ni. se ženske maščujejo. Minilo bo še trideset let... jaz ne dočakam, ti boš pa morda videla, Verica. Dobro si zapomni moje besede, da zavzamejo ženske čez trideset let na svetu neverjetno oblast. Oblačile se bodo kakor indijski bogovi. Nas, moške, bodo zaničevale kot podle, ničvredne sužnje. Njihove trapaste skomine in kaprice postanejo za nas neznosni zakoni. In vse zato. ker se cela pokolenja moških niso znala klanjati ljubezni. To bo , os ve ta. Saj ti je znan zakon: sila učinka j je enaka sili protiučinka. i (Daljo orihodniRL) Stev. 199 «SLOVENSKI NAROD* dne 3. septembra 1926. Stran 3. i>nevri& vesti. ' mbnam, trn 2 septembra — StatlstUta slušateljev na ljubljanski univerzi. Ravnokar izdani seznam predavanj ljubljanske univerze navaja kratek pregled o frekvenci v poletnem semestru 1925-26. Na iilozofskl fakulteti je bilo 216 rednih in 16 izrednih slušateljev, od teh 47 rednih slušateljic in 11 izrednih. Na juridič-ni fakulteti 297 rednih in 4 izredni, od teh 15 reonih suisateijic in 4 izredne. Na medicinski iakulteti 64 rednih slušateljev, od teh 7 sluSateiiic Na tehnični ia*uiteti 462 rednih In 5 izrednih slušateljev, od teh 8 rednih slušateljic Na teološki fakulteti 94 rednih in 3 izredni slušatelji. Kakor je videti, je bilo največ slušateljev na tehnični fakulteti, za tem na juridični in končno na ülozoiski. Celokupno je bilo na univerzi v poletnem semestru 1161 slušateljev, od teh 92 slušateljic. — Zgradba tehnične i akute te v Ljubljani. Pri zgradbi tehnične fakultete v Ljubljani so razpisana raana adaptacijska dela. Zadevne ponudbe ie treba vložiti do 24. septembra t. 1. ob 10. dopoldne pri gradbeni direkciji v Ljubljani. Adaptacijska dela so proračunana na 517.763-55 Din in obsegajo razna težaška in zidarska, tesarska, kleparska, kovaška, mizarska, steklarska, pečarska in inštalacijska dela. — izpremembe v drž. službi. Imenovani so: suplent Franc Kropivšek za profesorja nižje kmetijske šole v Su Juriu pri Celju; uradnik kmetijskega oddelka mariborske oblasti Josip Glaser za upravnika državne trtnice v Kapeli; šolski upravitelj v pokoju Davorin Matko za stalnega šolskega upravitelja deške osnovne šole v Novem mestu; učiteljica na Viču Ana Pfeifer za staino učiteljico manjšinjske šole v Ljubljani. Dr. Valentin Meršolj, zdravnik zavoda za tropične bolezni v Skoplju, je pomaknjen v S. skupino L kategorije* Jožef šušteršič, uradnik bolnice pa v IV. skupino II. kategorije, Josipina Urbančič zva nični ca v oddelku za socijalno politiko v Ljubljani je trajno upokojena. — Nov načrt državne razredne loterije. Ooslei le državna razredna loterija po dvakrat na leto puščala v igro kolo po 150.000 srečk. To število se je izkazalo kot nezadostno. Od 1. januarja prihodnjega leta se bo izdajalo dvojno kolo z 250.000 srečkarnl. Verjetnost dobitka ostane neizpremenjena, pač pa je možna kombinacija za največji dobitek v znesku 4,200.000 dinarjev. V novem kolu bo imela vsaka številka po dve srečki, cena pa se od 80 Din zviša na 100 Din za vsaki razred; dvojna srečka stane torej 200 Din, polovična 50 Din in četrtiuka 95 Din. — Popravljamo nehote storjeno krivico. Včeraj smo v kroniki zabeležili med drugim, da je g. Andrej Kmetic* mesar v Kranju, odšel v Ameriko in s tem odškodovai neko ljubljansko üvr-dko za znesek nad 50.000 dinarjev. Sedaj smo ugotovili, da smo bili I mi i ljubljanska policija, ki je tudi prejela tozadevno ovadbo, grdo mistificirani. Gospod Kmetic je sicer imel z dottčno tvrd-ko neki konflikt radi plačila, a mu ni prišlo niti na misel, da bi pobegnil v Ameriko. Vrhu tega je prišlo med tem že tudi do poravnave med njim in tvrdko* Govorice o njegovem odhodu v Ameriko so morda nastale na ta način, da, ie baje odpotoval nedavno v Ameriko neki dragi Kmetic, ki pa nI imel ne z omenjeno kupčijo nikakega posla. 2al nam je, da smo nehote in nevede storili veliko krivico uglednemu obrtniku in dajemo s tem g. Kmetiču skromno zadoščenje. — Ugodno*« otrokom za vstop na po* krajinsko racttavo od 4. do 13. septembra 1926. Uprava velesejma bode omogočiti vstop na pokrajinsko r^zetavo prav vsem rodbinam vseh, slojev. Zato je dovoljen otrokom do 8. leta v spremstvu staršev prost vstop. Šolska mladina, ki obišče razstavo v skupinah pod vodstvom svojega učitelj stva, ima TOodstotni popust, torej pride na vsakega samo 5 Din vstopnine. Ogled te razstave, ki je prva naša pokrajinska v tako velikopotezni zasnovi, bo v mladini gotovo vzbudil samozavest in ponos ter vcepil v mlada srca veselje do dela. Naj ne bo staršev, ki ne bi mladini privoščili, da si ogleda to razstavo. Kaše požrtvovalno uciteljstvo pa naj mladino opozori na to prireditev ter jo v skup tnali pripelje na ogled. — Postojnska jama. Poročajo nam: Dne $. septembra se vrši v lami običajna jesenska veselica. Spored bo letos Še bogatejši in raznovrstnejši, kakor v prejšnjih letih. V velikanski Koncertni dvorani bo svlral orkester, sestoječ iz 88 prvovrstnih moči, a v plesni dvorani bo igrala domača postojnska godba. Tudi v Rajski iami. ki bo bajno razsvetljena, bo sviral izbran orkester* skrit v pragozdu stalagmitov. Za dobri prigrizek in pijačo bo tudi preskrbljeno. — Slov. zdravniško društvo v Ljub-ätxd prosi vse člane, ki se nameravajo udeležiti letošnje glavne skupščine Jug. lekar-skega društva v Beogradu, da se javijo pismeno odboru najkasneje do 8. septembra. Legitimacije za polovično vožnjo se članom pravočasno dostavijo. — Odbor- — Pokrajinska razstava >Ljnbljana v Jesenic se otvori v soboto, dne 4. t- m. in traja do 13. L m. Vstopnina za enkratni obisk znaša 10 Din, legitimacije za polovično vožnjo in za poljuben vstop na razstavo pa stane 30 Din. Legitimacije prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporaclje in tujsko-prometne ustanove. Z v vstopnico oziroma legitimacijo je zvezan prost vstop v vse dele razstave. Ta obsega: kmetijsko razstavo, ki se deli v strokovno poučni oddelek* mlekarstvo, kmetijske stroje in orodje, vinarstvo. Avtomobilska in Radio razstava. Industrijska razstava. Razstava poljedelskih fctrojev in orodja, mlekarskih strojev In orodje, vinarskega, čebelarskega in mlekarskega orodja. Umetniška razstava i najnovejšimi deli skoro vseh slovenskiii umetnikov. Higijenska raastava, ld fe velike »"x*ti xa narodno zdravje ln jo naj sato »sak posetnik tudi obišče. Ko si je tako iaaetnik ogledal razstavo in ie že utrujen« se mu bo razvedrila duše in srce v zabavnem oddelku, za kar bo poskrbela dobra kapljica in druga okrepčila ter raz:d vrtiljaki, gu-galnice, tobogan, hipodrom i:. več dragih skrivnosti. — Poroka. Na Brezjah se ie poročil c Josip Pogačnik, tajnfk Trboveljske pre-mogokopne družbe, sin bivšega predsednika prve naše narodne vlade, s hčerko lesnega trgovca Pogačnika, tudi iz Podnarta. Obilo sreče! _ Legitimacij« za obisk pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni< od 4. do 13- septembra t. 1. so že v razprodaji po 30 Din. Dobe se pri vseh večjih denarnih zavodih in pri Putnik d. d-, Ljubljana, Dunajska cesta. Z legitimacijo je združen poljuben vstop v vse dele razstave in polovična vožnja na železnici. Priporočamo, da občinstvo pridno sega po njih in si Jih že v predprodaji nabavi, da ne bo Čakalo v gneči pri blagajnah ob vhodu na razstavo. — prepovedana knjiga. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi dr. Barbussovo knjigo »Les Bourreaux«. — Vse one, ki jim pošiljamo aaše okrožnice, prosimo kar najuijndneie, da blagohotno upoštevajo bedo naših sotrpinov in se odzovejo s kakršnimkoli darom ter tako olajšajo našo neizmerno bedo. — Podporno društvo slepih, Woliova ulica 12. Ljubljana. — Smrtna kosa. Včeraj je neizprosna smrt ugrabila gg- dr. Branislavu in Vladi-mirju Fischerju mater Ano Pros ene, vdovo Fischer. Umria je v sanatoriju dr. Hansa v Grazu, kjer Jo sinova jutri dopoldne začasno položita k večnemu počitku, pozneje pa prepeljeta njeno truplo v domovino. Pokojnica je bila izredno simpatična in plemenita dama. Blag ji spomin! Žalujočim iskreno sožalje! — Planinci, pozor! Osrednji odbor SPD je pripravljen izvesti skupno nezgodno zavarovanje za člane SPD in sicer za nezgode, katere bi isti utrpeli na svojih turah v planinah: za slučaj smrti 10.000 Din, za slučaj trajne invalidetete Din 20.000. — Ker je zavarovanje dokaj ugodno, bi bilo želeti, da se člani v čim večjim številu po-služijo te prilike. Podrobna pojasnila v društveni pisarni Osrednjega odbora, še-lenburgova ulica 7-II. Prosimo, da se priglasijo oni člani, ki pristopijo k temu zavarovanju. — Nesreča pri delu. Obratovodja elektrarne v Zagradcu pri Litiji Fran Božič je 28. avgusta t. 1. napeljava! nov električni tok. Pri tem je padel z droga in se močno poškodoval. Prepeljali so ga nezavestnegu na njegov dom in šele včeraj v javno bolnico, kjer je umrl. Eil je ves cas v nezavesti. — »rarna vojaška patrena. Kari Sna r-der, 121etni sin posestnika v Koblerjih pri Kočevju, je našel vojaško patrono ter se z njo igral. Ko je tolkel po patroni, je ta nenadoma eksplodirala. Šnajder je pri tem dobil težke poškodbe po obeh rokr.-i in na glavi. tripeljaE so ga v ljublj .n?" o bolnic . iz Ljubljane —ij Zdravstveno stanje v L.uLi.-.aL V času od 22 do 31. avgusta je bilo v Ljubljani 44 noveroienih. V istem času je umrlo 23 oseb, med temi 13 tujcev, in sicer 12 moških in II žensk. Nalezljivih bolezni beleži zdravstveni izkaz skupno 8 slučajev in sicer 2 slučaja tifuza, 4 slučaje davice :n 2 slučaja dušljivega kašlja. —ij Ljubljanska porota. Dodatno k že objavljenim porotnim obravnavam jesenskega zasedanja sta razpisani še dve obravnavi za 16. september in sicer proti Dominiku Brvarju zaradi posilstva in oskrum-be in proti Ivanu Metelku radi hudodelstva poskušenega ropa v menjalnici v Kolodvorski ulici. —Ij Koncert vojaške godbe bo na velesejma priükom otvoritve dne 4. septembra od pol 10. do pol 11. ure dopoldne. V nedeljo 5. septembra bo na razstavi promenad ni koncert od 11. do 12. ure. —U Seznam predavanj na ljubljanski univerzi. V založništvu univerze je izšel seznam predavanj za zimski semester 1926-27. Zimski semester traja od 1. oktobra 1926 do 27. januarja 1927. Inskripcija traja od 1. do 9. oktobra. —ij Stanovanja za pravo, kongres* Pomanjkanje stanovanj za udeležence pravnega kongresa je 5e zelo veliko. Za okroglo 400 oseb se manjka prenočišč. Odziv na nabiralno akcijo stalnega odbora je bil doslej zlasti v pravniških krogih minimalen. Sramota bi bila za vse ljubljansko meščanstvo, zlasti pa za pravnike, ako bi gostoljub nost odpovedala že pri nastanitvi. Kdor more utrpetl, četudi z nekaj lastne inkomodi-ranosti. kako prenočišče, naj ga takoj prijavi dr. Rotarju, direktorju poštne hranilnice ali pa dr. Sajovicu- okrajnemu sodniku v LJubljani. — Stalni odbor za kongres pravnikov. —Ij Do 200 Je ie prijavljen^ padlih, oziroma umrlih tovarišev iz svetovne vojne v šentpeteriki I ar i ▼ Ljubljani. Vsak dan nam javljajo še nova imena. Da se zamo-re čimprej zaključiti naš seznam, prosi odbor, da še ostali javijo imena, bodisi v šeut-peterskem župnišču aH pa v pisarni g. Zupančiča na Ahacljevi cesti št. 15. —li Pokrajinska razstava, Stanovanjski urad prične poslovati v permanenci od 3. septembra dalje ns glavnem kolodvoru. Tu se sprejemajo tudi prenočišča za kongres pravnikov. Številka telefona 736. —Ij Vreme. Dne L septembra Je ob ?!. kazal barometer 766.8, termometer 17.50 C, vlažnost 66%. Danes ob 7. zjutraj barometer 768, termometer 10° C, vlažnost 98%. Jasno. Opoldne barometer 765. termometer 25° C vlažnost 78%. Jasno. —IJ Pogrešan. Trgovec Viktor Oblak, stanujoč na Cesti na loko, je naznanil policiji, da pogrešajo že od 25. avgusta vdovca, 50Ittnega delavca Aniona Mačka, ki ie stanoval istotam. Členjenega dne je zaklenil svoje stanovanje ter odšel neznnm !:am. Ni i«Hiu£ea» samomor. -IJ Drobna krcrüLa. Dve osebi i-e bili an i radi suma tatvine. Štiri osele, med a. i I oženj ena Ivanka, so bile are t rane, k-» so snoči v pijanosti po KoJodvorsK ulici razgrajale. Ivanka je obsojena na šest dni zapora. Glavni plačnik, ki je zalagal družbo z denarjem* je veki ogijar iz Cerknice ter je rad plačal še nagrado na policiji za razgrajanje. — Izvršenih je bilo več tatvin. —U »Bajtarji,« pozor! Obveščate se, da se vrši v soboto dne 4. septembra L 1. ob 19. uri v restavraciji »Mflrtič« v Kolodvorski ulici zelo važen sestanek. Udeležba obvezna ! —IJ Tatvina kolesa. Fran Hočevar, posestnik iz ^apog pri Smledniku, je 1. septembra naznanil, da mu je bilo ukradeno kolo, vredno 1000 dinarjev, izpred splošne bolnice v Ljubljani. —Ij Tatvina denarja. Josipina Ferkula, stanejoča na Glincah 13» je naznanila, da ji je bilo v času od 28. avgusta do 1. septembra ukradenih 25 bankovcev po 100 dinarjev. Denar je imela med posteljnim perilom. Tat je neznan. —ij Koncert Sokola I. bo v soboto 4. septembra ob 8. zvečer na Taboru v novih spodnjih prostorih ob telovadišču. Sodeluje društveni orkester. — Na sporedu pies. — Vab: se vse članstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo k obilni udeležbi. 1215 —Ij Najnovejše bluze. Kristofie-Bučar. K čisti obleki rabite čisto obutev MoSki 99*- Ženski 55 -Otroški 49*~ ßaf'a EC beli obleki kupite belo obutev flffošk: 99'* Žensk, " Otroški 49" a K platneni oblek« fenp.te platneno obutev Moški 99 - Zenskh 65-Otrcšk? 49" ata Iz Maribora — m Naval na meščanske šole v Mariboru je tudi letos izredno velik. Zlasti je natrpana deška meščanska šola, ki že več let sem ne zadostuje potrebam. Tudi na dekliških meščanskih, šolah je tak naval, da so morali mesto štirih otvoriti deset razredov. Radi pomanjkanja prostorov je sprejem učencev na deški meščanski Šoli zelo omejen, tako da številni otroci« zlasti iz okolice, sploh niso mogli biti več sprejeti. Mestna občina je že letošnjo spomlad sklenila, da zgradi novo, veliko ln moderno Šolsko poslopje. Proračun znaša 6 milijonov dinarjev. Ker pa bi ta šola prišla v prvi vrsti v poštev za okoliške občine, je okrajni zastop sklenil prispevati k gradbenim stroškom poldrugi milijon dinarjev v primernih letnih o-.^kin. Veliki Župan pa tega proračuna okrajnemu zastopu ni odobril, tako da je padla vsa akcija v vodo, ker mestna občina sama pač ne more zidati iol za druge občine. Prizadete pa bodo pri tem vse okoliške občine, ker bo mestna občina prisiljena sprejemati v mestne šole le toliko otrok, kolikor bodo dopuščali šolski prostori Za mesto samo pa sedanja šolska poslopja popolnoma zadostujejo. —m Koncentracija mestnih uradov. Mestni uradi so sedaj razštreseni skoraj po vsem mestu. Z novim letom Pa namerava občina vse svoje urade koncentrirati v ta-kozvani Kitimanovi hiši na Slomškovem trgu. Hišo je pred dvema letoma vzela od občine v najem državna uprava za finančno okrajno ravnateljstvo. Z novim letom se preseli ta urad v državno poslopje v Krekovi ulici, tako da bo lahko občina vse svoje urade, v kolikor nimajo prostora v magi-stratnem poslopju, namestila v tej hiši. Mestni iizikat, stavbeni urad m mestno knjigovodstoJci so začasne nameščeni v novi stanovanjski hiši v Frančiškanski ulici, se presek na Slomškov trs. ti prostori pa se preurede za stanovanja mestnih usluž-beneqy Dtr^adk« Sir ona Jugoslauiie Sc m iz Ljubke v Beograd. — Nesreče in zločini. — Po^ neve ba na železniški postaji v Sisku. Poročali smo na kra-.-.j pr^d pri« no 14 dnevi, da sc iz Ljubljane krenili s čolnom po Savi v Beograa Uijc čta tukajšnjega športnega kluba Priiriorja, da po vodi poneso pozdrav mestne občine ljubljanske beograjski občini. V ponedeljek 31. t. m. je čoinič z dvema udeležencema riskantnega podjetja, Maksom Strenarjein in Vladimirjem Anžlovarjem — tretji udeleženec Franjo Korošec je radi obolelosti odstopil že pri Krškem — po 11 dnevni, razmero 'ma precej naporni vožnji pristal v beograjskem pristanu. Anžlovar in Strenar sta izročila županu beograjske občine dr.' Kumanudiju sledeči pismeni pozdrav: »Gospodu predsedniku beogradske občine! Mestni gerentski svet v Ljubljani, kot središču slovenskih športnikov, pošilja mestnemu predstavništvu v Beogradu, kot središču srbskih športnikov, najprisrčnejoi bratski pozdrav potom dveh športnikov, ki potujeta iz Ljubljane do Beograda po Savi, največji jugoslo-venski reki, ki izvira ob meji naše države, a čije tok vodi preko ozemlja vseh treh plemen našega naroda. — V zastopstvu gerentskega sveta magistralni direktor dr. Zarnik.« G. Kumanudi se je zahvalil za prisrčni pozdrav mesta Ljubljane in prosil mlada športnika, da poneseta istotuko topel pozdrav vsem svojim someščanom. Vodna proga Ljubljana—Beograd znaša okoli 700 km. Razdaljo je čoinič — kakor že omenjeno — prevozil v enajstih dneh. Čoln je bil iz platna in zgrajen po načrtu arhitekta Anžlovarja. Plovba po Savi je bila zelo naporna, zlasti v njenem gornjem toku, kjer se je bilo izogibati raznih nevarnih mest in skalovja. Colnič je plul večinoma podnevi, ponoči pa sta previdna športnika redno pristala ob obrežju. Coin sta morala med vožnjo dvakrat krpati. Gg. Strenar in Anžlovar ostaneta nekaj dni v Beogradu, nato pa se z vlakom vrneta v Ljubljano. Vsi beograjski listi prinašajo obširna poročila o smeiem podjetju in pri-občujejo tudi sliko obeh drznih športnikov. Pri Sarajevu se je te dni pripetila nova letalska nesreča, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je materi-jeina škoda velika, ker se je letalo popolnoma razbilo. Vojaški avijon je krenil pod vodstvom poročnika Vidala in mehanika Finka v ponedeljek iz Novega Sada v Mostar. Ko je letalo krožilo nad Sarajevom, je v motorju nastal defekt, vsled česar je moralo letalo naglo pristati. Pri spuščanju na tla je priletel aeroplan tako trdo. da se je ves razbil. Poročnik Vidale in kaplar Fink sta bila s precej občutnimi poškodbami prepeljana v sarajevsko bolnico. Te dni je bil na peiiieriji mesta Beograda popolnoma slučajno odkrit stra-iovit zločin, ki je bil verjetno izvršen :e pred dobrim tednom. Orožniška pa-Lx-ulja je našla na t ako zva ni »LaJudanovi >anci« v koruzi truplo moškega, ki je začelo že razpadati. Gre za 30-letnega zidarja Stanoja Cvetkoviča iz Lopar-cinca, ki je brezdvomno postal žrtev ziočina. imel je namreč popolnoma razbito glavo, manjkale pa so mu tudi vse listine in denar. Glasom izpovedi očeta umorjenega, je imel pokojni pri seb? okoli 1200 Din gotovine. Policija je mo-rücu že na sledu. * Na železniški postaji v Sisku so včeraj prišli na sled veliki poneverbi. Železniška blagajna je pobirala tudi nekatere občinske dokiade na tovornino. S : tem poslom sta bua poverjena železni-i ška uradnika Fran Brajkovič in Miro-I slav Berger. Občina je priznaia kot nagrado 10 odstotkov celokupno pobrane vsote. Ta znesek se je razdelil vsako polletje med oba uradnika in vse ostalo osobje, ki je imelo pri tem opravka. Mesečna nagrada je znašala povprečno 6 do 7000 Dinarjev in bi se morala razdeliti skupno na 16 os£b. Oba uradnika pa sta vpisovala mnogo manjše vsote ter si preostanek pridržala. Kolikor je preiskava doslej dognala, sta na ta način oškodovala občino odnosno svoje tovariše za 150.000 dinarjev. Oba sta bila takoj suspendirana in bosta izročena državnemu pravdništvu, čim bo železniška direkcija, ki je odposlala v Sisek posebno komisijo, preiskavo zaključila. Poneverbe se v zadnjem času strahovito množe. Državna uprava bo morala temu pojavu posvetiti vso pozornost in gledati na to, da take zlorabe v bodoče prepreči. Seveda pa se to ne sme vršiti z redukcijo uradništva in plač, ker tiči menda baš v tem razlog, da išče urad-nistvo dovoljene in nedovoljene postranske dohodke. V ponedeljek zvečer je nastala na Jurjevski cesti v Zagrebu težka avtomobilska nesreča. Na križišču Jurjevske in Mlinarske sta se križala dva avtomobila, vozeča z brzino 40 km. Prvi avto, ki se je naglo izognil drugemu, je zavo-zil na pločnik za pasante in podrl na tla finančnega tajnika Jurja Gruberoviča in slugo Mirka Malica. Gruberovič je dobil težke poškodbe po vsem životu, zlomilo mu je tudi obe roki. Malic je bil lažje poškodovan. Šofer Dragotin Novak je bil aretiran. Včeraj ponoči je izbruhnil v bližini kaznilnice pri Lepoglavi velk požar. Gorele so ogromne zaloge sena. Ogenj, katerega so verjetno podtaknili kaznjenci, je bil le s težavo udušen. Skoda je žejo velika. Sz Geija —c ^iiavna dvorazredna trgovska šola v Celju. Naknadno vpisovanje gojencev in gojenk za šolsko leto 1926-27 bo v ponedeljek 13. t. m. od 9. do 11. Razredni (ponav-ljalni) izpiti se vrše 9., 10. in 11. septembra. Njih spored ie razviden iz zadevne objave na uradni deski. Prošnje za učne knfige iz Podporne zaloge ie oddati do ponedeljka 13. septembra do 12. ure. V torek 14. septembra ie ob pol 9. otvorjena služba božja v Marijini cerkvi. Nato se zberejo gojenci in gojenke v svojih razredih, kjer se jim objavi in razloži Šolski in disciplinarni red ter urnik. V sredo 15. septembra je reden pouk. —c Na državno realno gimnazijo v Celja je bilo sprejetih pri izpitu v jesenskem terminu 27 učencev. —c Glasbena Matica v Celju prične s poukom v ponedeljek 6. t. m. Tega dne se imajo prijaviti vsi gojenci radi razdelitve urnika. —c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo bo v Celju dne 7. l ni. pri gtemiju trgovcev v prostorih javnega skladišča. —c Smrtna kosa. Med prevažanjem Iz Topolšice v Celie je umrl te dni g. Josip K 0 t a r, 27ietni preglednik finančne kontrole Iz Kočan, rojen v Zabukovju pri Brežicah. —c Knjižnica francoskega krožka v Narodnem doma bo od 15. t. m. dalje zopet odprta vsak dan od 6. do 7. zvečer. Gospodarstvo —g Uradni tečaji dinarja za september. Finančno ministrstvo jc določilo za september sledeče uradne tečaje dinarja: t. napo-leondor 218.70, 1 turška lira 247, 1 angle-Hä fant 275, 1 dolar 56.50, 1 kanadski dolar 56.30, 1 zlata nemška marka 13.45. 1 poljski zlot 6, 1 avstrijski šiling 8, 100 francoskih frankov 162, 100 Dvicarskih frankov 1084, 100 italijanskih lir 185, 100 belgijskih frankov 157, 100 holandskih goldinar j ev 2267, 100 rumunskih le je v 26, 100 bolgarskih levov 40, 100 danskih kron 1502, 100 Švedskih kron 1512, 100 norveških kron 1240, 100 pezet 873, 100 drahem 62, 100 čsL kron 167, 1 milijon madlarskih kron 790. Ti tečaji veljajo od 1. do 30. septembra. Po njih se plačujejo tudi pristaniške takse. —g Živinski sejem v Ljubljani. Včerajšnji živinski sejem, o katerem smo kratko ie poročali, je bil razmeroma dobro obiskan. Prignanih je bilo 234 konj, $8 žreba*, 81 volov, 68 krav, IS telet in 148 pre-5i8kov za rejo. Prodano: 20 konj, 7 žrebet, *» volov, 48 krav, 16 telet in 60 presičkov. Povpraševanje je bilo veliko zlasti po goveji Živini, —g Naša trgovina s Španijo. Španija je uvozila v Jugoslavijo leta 1921. za dinarjev 3,575.389, leta 1922. za 1,839.629, leta 1923. za 5,210.992, leta 192-4. za 7,841.337 in leta 1925. za 3,880.132. Izvozila je iz Jugoslavije leta 1921. za 166.450. leta 1922. za 4,813.577, leta 1923. za 4,508.480, leta 1924. za 8 mili^ jonov 419.354 in leta 1925. za 12,701.075 Din. Vidimo torej, da naš izvoz v Španijo zadnja leta lepo napreduje. V Španijo izvažamo v prvi vrsti les, lesne izdelke in kamen. —g Zagrebške banke so začele štediti. Gospodarsko krizo čutijo tudi zagrebške banke in so začele reducirati svoje režijske stroške. Hrvatska banka je sklenila oddati večji del pisarniških prostorov v najem, da bi se s tem povečali njeni dohodki. Svoje poslovanje je prenesla v pritlične prostore. Splošna kreditna banka je odpustila a prokurista in 6 uradnikov. Tudi druge banke nameravajo znižati režijske stroške. —g Velika razstava plemenskih konj bo na prostoru Ljubljanskega veselejma dne 5. septembra. Razstavljenih bo okrog 130 najlepših živali, ki jih premore naša dežela. Z razstavo je združeno premovanje. —g Letošnji pridelki hmelja. Mednarodni kongres hmeljarjev na Dunaju je zbral po-oatke o letošnjem pridelku hmelja. Češkoslovaška bo pridelala 140.000 do 153.000 centov, Nemčija 88.000 do. 103.000, Jugoslavija 50.00G do 57.000, Francija 73.000 do 77 tisoč, Belgija 37.000 do 40.000, Poljska 30 tisoč do S5.000, Avstrija 1000, Madžareka 8ÖC, Rumunija 300 centov hmelja. Ti podatki pa še niso zanesljivi, ker bo mogoče govoriti o definitivnem pridelku šele koncem septembra. —g Nove tekstilne tovarne. Neka nemška tekstilna tovarna namerava ustanoviti v Snbotici s pomočjo jugoslovenskega finančnega konzorcija tovarno za pletenine. Pogodbe so že sklenjene. Zdaj se vrše pogajanja o nakupu prvovrstne tovarniške opreme. Drugo novo tekstilno tovarno namerava zgraditi skupina domaČih industrijalcev v Mostar u. Občina je odstopila proti minimalni odškodnini stavbišče za novo tovarno. V nedeljo 5. IX. pride rešitev uganke: Septembra 1926 Stran 4. „ MSLO VENSKI N ARO Da dne 3. septembra 1926.' To in P Strašna smrt v medvedjih $ krempljih 1 tVafcfrvalce vasi Kvasa in Bilme v Podirarpatski Rusiji vznemirja že dalj Časa medved, ki se skriva v bližnjem gozdu in napada črede na paši v planinah. Raztrgal in požrl je že več ovac. Medved se skriva v pragozdu med vasjo Kvasa in Kašovsko Poljano. Od tod napada živino in sicer običajno ob tem-JDih deževnih nočeh, ko ga lovci v softem pragozdu ne morejo izslediti. Zato So morali kmetje letos zelo zgodaj odgnati živino s planin v dolino. Pretekli teden so odšli pastirji v planine in ko so prignali živino domov, je najstarejši pastir opazil, da manjka ena telica. Poklical je svojega tovariša in odšla sta proti pragozdu, da bi našla izgubljeno Aelico. Pastir je iskal ob gozdu, njegov to-Variš pa kakih 100 metrov v gozdu. r»faenkrat je začul pastir obupne klice na pomoč. Skočil je v gozd in zagledal groben prizor. Pred njegovim tovarišem je Stal na zadnjih nogah velik črn medved In se pripravljal, da plane na svojo žrtev. Ker tovariš ni imel orožja, je splezal hitro na bližnje drevo. Medved se je jočividno ustrašil dveh nasprotnikov in eato jo je odkuril v gozd. Pastir je hitel tia vso moč v bližnjo drvarsko kočo, ki je bila k nesreči oddaljena 6 kilometrov. Tu je alarmiral pet drvarjev, ki so se za silo oborožili, vzeli, seboj lovske pse in hiteli nesrečnežu na pomoč. Pastirjev tovariš je ostal namreč na drevesu. Na-bli so ga v groznem stanju. Siromak je ležal ves okrvavljen pod drevesom. Sprednji del obraza mu je medved odgriznil, ostal je samo zadnji del lobanje. Na prsih so se mu poznali globoki sledovi medvedjih tac. Na desni roki je Imel globoko rano. desna noga je bila v kolenu popolnoma razmesarjena, leva pa nad stopalom odgriznjena. Nesrečnež je bil še živ, toda že med prenosom v dolino je umrl. Tragični dogodek Je vzbudil med prebivalstvom splošno sočutje. Posmrtne sence oamomor radi baronesc Večere. Listi so v zadnjem tednu zabeležili par primerov, izvršenih in poskušenih samomorov ekscentričnih deklet, ki ni* so mogle preboleti smrti svojega obo* ževanca Rudolfa Valentina in se jim je g.delo, da je z njegovim odhodom v yecnost izgubilo življenje ves čar in vso vrednost. Zdrav človek že težko toojmi, kako se more mlado dekle za* ljubiti v fanta, ki ga pozna samo po ßlikah, samo s filmov; da si radi njega, s katerim ni nikdar govorila, ga nikdar .videla živega, vzame celo življenje, pa je že docela nepojmljiv. Lahko si raz* lagamo tak tragičen pojav le kot zablo* ido obupane ženske duše. Še bolj nepojmljiv pa je dogodek, p katerem te dni obširno razpravljajo Öunajski listi. Ewald Laumann, usluž* benec nekega poštnega urada na Du* naju, je bil marljiv, skromen in vesten mladenič, star 20 let. Bil je sicer malo sentimentalen in romantičen, a radi njegove skromnosti in iskrenosti so ga imeli vsi radi, ki so ga poznali. Bogve ono kaj ga je dovedlo do tega, da se Je za« čel intenzivno zanimati za zgodovino zadnjih Habsburžanov. Zbral si je celo biblioteko starih in novih monarhistič* nih in dinastičnih knjig in jih prebiral noč in dan. Posebno se je zatopil v še vedno s tajinstveno kopreno odeto mayerlinsko tragedijo, kjer *ta 1. 1889. našla skupno smrt cesarjevič Rudolf in njegova ljubica, lepa baronesa Večera. Romantični Laumann se je v baroneso — smrtno zaljubil. Ponovno je odšel v Mayerling pri Badnu, kjer stoji sedaj na mestu nekdanjega gradiča, v kate* rem se je zgodila tragedija, mala spominska cerkvica. Od tam je navadno poromal še v bližnji Heiligenkreuz in poiskal na tamkajšnjem malem in mir* nem pokopališču skriti grob nesrečne baronese. Pretekli teden so na Dunaju pred* vajali zopet enega izmed številnih fil* mov, ki se bavijo s skrivnostno tragen dijo cesarjeviča Rudolfa. Laumann si je film seveda ogledal, kai-ur iuai vse nrejšnje. Prijelo ga je tako, da je v nedeljo zopet šel v Heiligenkreuz na grob boronesc Večere, zvečer pa se je v malem hotelu v Heiligenkreuzu ustrelil. Ž njim je bil tudi neki njegov prijatelj, ki ga je žandarmerija areti* rala, ker obstoja možnost, da je morda on ustrelil Laumanna. Vendar osum* ljenec to odločno taji in tudi pisma, ki so jih našli v Laumannovem stanova* nju, govore za to, da se je eksaltirani mladenič ustrelil sam. Tik pred smrtjo je napisal listek, v katerem prosi, naj ga pokopljejo čim bližje kosti njegove oboževalke, že pred 36 leti umrle Ve* čere. Katastrofa ruskega pamika Kronštatski potniški parnik »Bure-vestnik« je prevažal v nedeljo popoldne izletnike iz pristanišča k oceanskemu parniku »Cap Polonia«. Nato je odplul s 503 potniki proti Kronštatu. V tem se je začula v neposredni bližini sirena nemškega parnika »Hertha«. Ruski parnik se je hotel izogniti nemškemu, toda pri tem je kapitanov pomočnik tako neprevidno okrenil krmilo, da je zavozii parnik v pomol. V 15 minutah se je parnik potopil. Panika in po manjkajte rešilnih čolnov je bilo za potnike usodno. Polovico potnikov in posadke je utonila. Kako slabo je bil parnik opremljen, je razvidno iz tega, da je bil na njem samo en rešilni čoln in 170 rešilnih pasov. Nemški parnik je sicer poslal potnikom na pomoč svoj rešilni čoln^ki se je pa v splošni paniki prevrnil. Žrtve strašne katastrofe so večinoma ženske in deca. Katastrofo je zakrivil kapitanov pomočnik, ki je obrnil krmilo na desno, mesto na levo. Število potnikov, ki so našli pred Kronštatom smrt, ki znaša nad 150. Točno pa še ni ugotovljeno, koliko potnikov in mornarjev je utonilo. Rešilni parnik je pripeljal v pristanišče 285 oseb. Nekateri potniki so se sami rešili. Potniki so bili večinoma kronštatski prebivalci, ki so se vračali s svojimi rodbinami z nedeljskega izleta. Požrtvovalnosti in hrabrosti mornarjev se imajo zahvaliti, da ni eksplodiral parni kotel, kar bi bilo imelo še strašnejše posledice. Katastrofa je nastala blizu obale, kjer je morje globoko 30 čevljev. Pot- niki so bili ta Čas večinoma v spodnjih kao.aah. Ko so začutili močan sunek, so planili na hodnik, kjer je nastala nepopisna panika. Med drugimi je utonila tudi kapitanova žena in deca. Kapitanova rodbina je spala v posebni kabini.. Ključe je imel kapitan. Kdor rad mastne je kopane.•. mora gledati, da mu od dohodkov čimveč csta.ie za gospodinjstvo Pri nabavi oblačil si je mogoče kar največ prihran ti, če se jih nabavi a pri wdki Drago Schwab, Li b jana Drzen bančni rop v Varšavi V Varšavi je bil v ponedeljek izvršen nenavadno drzen bančni rop, popolnoma v stilu ameriških banditov. Popoldne so vdrli trije maskirani bandici v neko malo banko na Nikolajevski cesti. Banditi so naperili samokrese na blagajnika in zahtevali denar. Odnesli so 10.000 zlotov, nato pa so se pognali v beg. Drzni napad pa so opazili med tem številni pasanti, ki so postali pozorni na krik blagajnika in uradnikov, ki so prihiteli iz banke. Vsi trije roparji so se bliskoma pognali na v bližini stoječ avtomobil ter so šoferja s samokresom v roki prisilili, da je vozil po njihovi volji. Cim so oriazili, da je šofer usmeril svoj avtomobil proti trgu pred gledališčem, kjer je bila policija na konjih, je eden banditov pognal šoferju kroglo v glavo, drugi pa je streljal na stražnika, ki je prijahal policiji nasproti. Policist se ie zgrudil mrtev na tla. Roparji so nato zapustili voz ter peš nadaljevali beg. Medtem jih je dohitel eden zasledovalcev ter oddal nanje tri strele. Smrtno ranjen se je zgrudil eden banditov na tla, drugega je prijel neki pasant, tretji pa je pobegnil. Tekom bitke je bilo na cesti tudi lažje ranjenih več oseb. Prijeti bandit je slušatelj prava na varšavski univerzi in se piše Lucian Zaboklicki. Napad je insceniral nedavno iz policijske službe odpuščeni uradnik Feliks Jarecki. Jarecki je medtem, ko so ostali trije vdrli v banko, stal pred banko v policijski uniformi na straži. Ja-reekega dosedaj še niso izsledili. Švedski razbojniki Sredi avgusta so bile v okolici mesta Hönefoss na Švedskem številne tatvine in vlomi na dnevnem redu. Oblasti so izvedele, da se klatita po okolici dva nevarna vlomilca, ki se skrivata v bližnjih gorah. Okrog 20. avgusta je bilo vlomljeno v lovsko kočo policijskega uradnika Solumsmoena. Vlomilca sta bila tako predrzna, da sta napisala na vrata, da je policijski uradnik slep in gluh, ker ne vidi, kaj se godi pred njegovim nosom. Drugo noč je bila okra-dena trgovina nekega trgovca v Vaar-gardu. Blagajno sta vlomilca razbila z dinamitnim naboiem, vendar se pa vlom ni posrečil, ker so ju domači pravočasno zaslišali in prepodili. Policija se je končno naveličala neprestanih vlomov in poslala dva agenta v gozd, da izsledita zločinca. V soboto 21. avgusta sta se agenta sestala s podnačelnikom v Vaargardu in odšla po kratkem pogovoru v gozd. Kmalu je zaslišal postajenačelnik iz gozda dva strela, za katera se pa ni zmenil misleč, da sta streljala policijska agenta. Ker se pa agenta Solumsmoen in Aadal do ne- delje nista vrnila, so njuni sorodniki prosili obiasti, naj jih začno iskati. V ponedeljek 23. avgusta je našla policija na poseki blizu mesta Vaa.^arda kup pepela in podrto taborišče, v bližnji gošči pa oba pogrešana agenta. Solumsmoen je bil že mrtev. Imel je globoko rano na vratu, i.jegov tovariš je bil težko ranjen v sence in v stegno. Bil je še toliko pri zavesti, da je enega zločinca točno popisal. Aadala so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl, ne da bi mogel povedati, kaj se je v gi.zdu zgodilo. Oblasti so poslale proti razbojnikom vojaštvo in 50 oboroženih dobrovoljcev, ki so obkolili gozd in preiskali vsak Kotiček. Na glavo razbojnikov je bila ra -pisana nagrada v znesku 3000 šve, kron (nad 50.000 Din). Po opisu, je dai pred smrtjo Aaadal, so obi~ sklepale, da je eden razbojnikov identičen z znanim švedskim zločincem Ema-nuelom Svensonom. Kljub vsemu prizadevanju razbojnikov niso mogli najti. Po svojem zločinu sta izginila brez sledu. Abrahamovi potomci v Afriki Zanimive reči je videl v Afriki mr. John Boyes, ki je prepotoval 1500 angleških milj od Eiabeša do angleške kolonije Kenya. Boyes se je odločil za novo pot, po kateri ni hodila še nobena ekspedicija. S seboj je vzel dva beio-kožca in več habeških vodnikov. Kupil je 100 konj in mul, ki jih prodajajo v Ha-bešu po 2 šterlinga, dočim stane konj ali mula v Kenyi 35 šterlingov. Na zahtevo angleške vlade je vzel na pot tudi mnogo slonove kosti, ki jo je natovoril na 30 velblodov. Potovanje po Afriki je trajalo 9 mesecev. Največja nevarnost je pretila ekspediciji med Dicadovo in Abbabo. Boyes je jahal spredaj in zagledal naenkrat množico oboroženih divjakov, ki so začeli kričati, naj se ekspedicija ustavi. Boyes ni razumel njihovega jezika in ker ni vedel, kaj naj divjakom odgovori, je začel ponavljati njihove besede. Divjaki so že namerili nanj puške in bila je nevarnost, ga ga ustrele. V zadnjem hipu so prispeli za njim vodniki, ki so se začeli pogovorjati z divjaki. Med pogovorom je Boyes opetovano čui ime Abraham. Vodniki so mu pozneje povedali, da so divjake prepričali, da so vsi člani ekspedicije Abrahamovi potomci. To je pomagalo. Divjaki so se takoj umaknili. Blizu jezera Marguerilla je naletela ekspedicija rta -'00 domačinov', ki so ji prijahaii naproti. Nosili so škrlatne uniforme, okrašene s srebrom in briljanti. Domačini so pred ekspedicijo raz jahali konje in se tujcem spoštljivo priklonili. Potem so jih odvedü na vi-oko goro in prosili, naj počakajo, da pride guverner. Boyesa so odvedli v guvernerjevo) palačo, kjer mu je prineslo 20 žensk celega pečenega vola in mnogo drugili jestvin. Kmalu so privedli za njrm tudi ekspedicijo in začela se je gostija, ki je trajala pozno v noč. Šele zjutuaj so tujce predstavili guvernerju. Po afriških običajih ie moral Boyes obleči večerno obleko. Guverner je sedel s prekrižani-mi nogami na prestolu. Okrog njega je stala častna straža v rdečih in belih uniformah. Vljudno se je opravičil, da je pustil tujce čakati. Nato je odredil. naj nalože tujcem na mule in velblode vse potrebno za nadaljno pot. Prijazno se je poslovil od njih in jim dovolil prehod preko svojega kraljestva. Pisatelji na indeksa. Pariški lieti poro ca jo, da je izdal opat Lujo Beetnlem deveto izdajo svojega buletiiia z naslovom . Glasom tega seznama so na indeksu: D*Annunz30| Balzac, Casnnova, Diderot, Dumas oče ln sin, Flaubert, Fogazzaro, France, Hucro, Lamartine, Rousseau, Michelet, Murger, Mon-terquieu, G. Sandova, Stendhal, Voltaire. Eugene Sue, Zola in drugi. "V ■I Kruta in neizprosna smrt nama je ugrabila največjo in najčistejšo življensko srečo, najino oboževano mamico •••• v. • j ki je preminila dne 1.1, m. v sanatoriju dr. Hansa v Grazu. Truplo ubožice bodeva začasno položila dne 3. t. m. ob 10. dopoldne v grobnico na centralnem pokopališču v Grazu, odkoder bode pozne.e prepeljano v domovino. Prosiva samo tihega sožalja. GRAZ-LJUBLJANA, dne 1. septembra 1926. Dr« Branislav in Vladimir FIsoher, sinova. IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Dobro in po 25oj brezkonkurenčniceni nabavite si vsa moška oblačila, osobito za šoloobvezne edino le v detajlni trgovini konfekcijske tovarne FRAN KNU & Cle. Gradišče,'nasproti dramskega gledišča. ojDanaaapmDn WA7 _ _ W^ jS prvim septembrom se je pričela sezija bara , Jrtj Unjajsa Josio Ziinf-3"* — Za «Ntxodno tiak*rno»x Fran Jezeršek — Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani. 7W