Izhaja vuk dan raaen aobot. nedelj la praznikov. lasued (Uilj ezcept Saturdajs, Sundajs aad Hottdajs. ETO—YEAH XXXV. Caaa lista J« $6.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO 23. ILU PETEK. t. JULIJA rodovja v zalivu Kuli, poleg te-a pa so se Američani izkrcali ia suho na novem mestu tega >toka in ameriško prodiranje 3roti Mundi se zdaj vrši od dveh trani. Istočasno je prišla vest Nove Gvineje, da so zavezniki :amkaj osvojili važen hrib pri aponskem oporišču Salamauji. Zavesniški atan, Avstralija. R. ul.—Japonci so izgubili naj-n^nj devet in morda enajst kri-ark in ruŠilcev v pomorski bit-i z ameriško bojno mornarico, i se je vršila 6. julija zjutraj v aliVu Kulu na severni strani toka New Georgia. Komunike iravi, da so prve faze akcije in petnajst. pehotnih divizij v napade na ruske pozicije na dvesto milj dolgi fronti med Orlom in Kurskom, se £lasi poročilo iz Moskve.. Nemški»Sunki so bili izvršeni južno od Orla in severno od Belgoroda. Radio Moskva trdi, da je 30,-000 nemških vojakov padlo v bitkah z Rusi na tej fronti v zadnjih treh dneh. V tem času so Rusi razbili in poškodovali 1539 nemških tankov. Šest nemških tankovnih divizij in sedem pehotnih napada ruske pozicije v sektorju fronte med Orlom in Kurskom, devet tankovnih in najmanj osem pehotnih divizij pa je nemško poveljstvo zagnalo v boj proti ruski sili v sektorju pri Belgorodu. Iz poročila je razvidno, da nemška oborožena sila šteje okrog pol milijona vojakov. Ta skuša zdrobiti rusko bojno črto. Rusko poveljstvo je priznalo, rajale samo 20 minut. Ameri-'da so Nemci zasedli nekaj vasi ka sila je v tej bitki izgubila V bližini Belgoroda. V vseh amo 9100-tonsko križarko He-eno. Komunike dostavlja, da ame-iške čete prodirajo proti Mun-i, glavni japonski letalski bazi, n da so prve dospele do točke, i je oddaljena samo šest milj od te baze. Prodiranje se je pri-elo, ko so se nove ameriške če-e izkrcale na otoku New Geor-fia. Iz poročila, ki je prišlo iz glav-»ega stana generala Douglasa ilacArthurja, vrhovnega povelj-ika zavezniške sile v južnoza-adnem delu Pacifika, je razvidno, da je bila japonska pomor-ka sila poražena. Bitka v zalivu Kulu je bila največja po oni, ki se je vršila >ri Lunga Pointu v južnem delu1 olomonov 30. novembra in 1. lecembra preteklega leta, v ka-eri so Japonci izgubili šest ru-ilcev, dva transporta in epo to-orno ladjo. V tej je bila samo ■na ameriška križarka potop-ena. Poročila govore o nadaljnjih ihih na drugem koncu 700 dolge ofenzivne črte. Za-fzniški letalci so izvršili uspeš-napade na japonsko pozicije ri Mubu in okolici. Nova Gvi-fja, na katere so zmetali 106 bomb. Zavezniške čete so v >eracijah na kopnem z.avzcle >servation Hill. drugih sektorjih fronte so Rusi odbili napade sovrsžnika in mu ptizadjall težke izgube. Zavezniški stat.. Afrlks. 8. jul. —Zavezniški letalci so izvršili nove napade na Sicilijo, Sardinijo in južno Italijo. Bombe so padale na osem tarč in letališče pri Gerbinu. Vest iz glavnega stana pravi, da napadalci niso naleteli na velik odpor s strani osiščne letalske sile. Ta dostavlja, da so ameriški in angleški letalci zmetali 285,000 razstrelilnih in zaži-, galnih bomb na osiščno letalsko omrežje pri Gerbinu v zadnjih 36 urah. Druge tarče bombardiranja iz zraka so bila mesta Maršala, Li-cata, Catania, Milo, Biscari in Porto Empedocle. Kitajska prometna črta odprta * Vlada naznanila sklenitev dogovora Delavci zahtevajo zvišanje mezde Vojno-delavski odbor v zagati Waahlngton. D. C.. 8. julija.— Stabilizacijski program Roose-veltove administracije je dobil nadaljnji udarec s strani repre-zentantov dveh unij, kateri re-prezentirata okrog 1,100,000 delavcev, uposlenih v 188 ladjedel-nicah. Ti zahtevajo zvišanje mezd zaradi naraščajoče draginje. Uniji sta Marine Si Ship-building VVorkers in International Asaociation of Machinists. Prva je včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, druga, ki je nedavno izatopila iz Ameriške delavske federacije, pa je neodvisns. Zadeva glede zvišanja mezde je pred vojno-delavskim odborom. Ta še ni izravnal mezdnega spora, v katerem je zapletenih čez pol milijona rudarjev in nad milijon železničarjev. John P. Frey, predsednik departmenta kovinarskih unij ADF, je tudi naznanil, da bo zahteval zvišanje mezde v sorazmerju z dviganjem cen. On je dejal, da so cene potrebščinam poskočile za 80 odstotkov od januarja 1. 1941. John Green, predsednik unije ClO^Je dejal, da bo njegova orginfzacifa zahtevala minimalno plačo 90 centov na uro. Ali bo vojno-delavski odbor ugodil zahtevi, je vprašanje. Kanadske in ameriike čete prihajajo v Anglijo London, 8. jul.—Več tisoč kanadskih in ameriških vojakov je dospelo v angleške luke v zadnjih treh tednih, se glasi na-znanilo. Predstavnik vojnega ministra je dejal, da vojaki tvorijo mogočno silo. Dotok kanadskih in ameriških vojakov v Anglijo se je povečal in noben vojaški transport ni bil potopljen po nemških podmornicah v zadnjih treh mesecih. [Waahin0toa. D. Cm 8. julija.— >rnarični department poroča, so ameriški letalci bombardi- Čungking, Kftajaka. 8. jul — Tseng Jangfu, minister za komunikacije, je naznanil skleni-*! tev dogovora glede dovoza voj- j nega materiala na Kitsjsko po i železnici, ki spaja Turkestan a Sibirijo. Kitajska, ki po šestih letih vojne še odbijs jsponske napade in veruje v zmago, upa, japonske pozicije na otoku d« »* bo dotok orožja povečal, ku v Aleutski grupi pri Ala-i Po prometni črti, ki gre lz Per-To je zsdnji otok v tej gru-'zije v Rusijo, bo prihsjslo orožje ki je še v Jsponskih roksh ns Kitsjsko po dolgih ovinkih. rej objsvljeno poročilo se je' J*n«fu,Je 6<>š]' £ »»j"1 »lo, d. so tudi enote ameri-^^^¥ v malih količinah od začelks vojne. Promet Je bil otežkočen zaradi razdalje 3125 milj med Al-mo Ato in Cungkingom. Skoro vse glavne železniške proge na Kitajskem so pod japonsko kontrolo, tods Kitajsks je zgrsdtls več novih. Kns je dolgs 450 milj in spaja dve kitajski provinci — Kwangsi in Kwietang. Jangfujevo naznanilo je dokaz. da ja Rusljs revidirala svoje stališče v prilog Kitajski Doslej Je btls strogo nevtrslna v konfliktu med Japonsko in zavetniki. Živilska uprava udarila po črnih triiičih Chicago, 8. jul.—E. O. Pol-lock, pokrajinski direktor federalne živilske adminiatracije, Je udaril po črnih tržiščih in prepovedal 22 firmam v Illinoisu in VVisconslnu klsnje živine. Trgovci s perutnino so bili tudi posvsrjeni, da jih bo zadela kazen, če bodo kršili regulacije glede kontrole cen. Pbllock je preklical dovoljenje firmam, ki ao operirale črna tržišča. Isilo hoj ne mornsrice obstrelje-Kisko. ► ojni department je na/na da so smerišks in snglešks ds sestreli Is 110» osiščnih le-in poškodovsls najmanj 526 ipopadih v /raku nad okupi i Evropo in napadih na ičijo v enem letu. sami pa izgubili 276 letal. Bojna le-so zineta ls 11,432 ton raz-rllUtih in zaiigalnih bomb na -na industrijska in komuni-Hjska' središča. i Jul.—Nemci ao za-u najmanj petnajst oklopnih Amerika odlikovala generala Kaiieka Cungking, Kitajsks. 8. Jul.— ; Genersl Joseph W. SOIwell. vrhovni poveljnik smeriške letalske sile ns Kitsjskem, je v imenu smeriške vlade odlikoval generala Kaišeka, vrhovnega poveljnika kitajskih srmsd. Po-; delil mu je red legije v znsk priznanja zaslug v vojni * Japonci. Kaišek Je prvi Kitajec, ki je dobil ta red od Amerike Bitke med Japonci in Kitajci v taborikču Sen Frsncisco, Csl. I. Jul — [ Ostre bitke so nastale med Js-j ponci in Kitajci v (migracijskem taborišču v bližini tega mesta Japonci so nspadli Kitajce, ko so slednji rszobestli kitajsko zastavo nad svojimi barakami , Stražniki, polteijs in vojsške čete. ki so prišle v taborišče ic San Franc taca, jo končali bitke. francoski general giraud vwashingtonu Posvetovanje z Rooseveltom in člani generalnega štaba DEMONSTRACIJE NA OTOKU MARTINIKU Waahlngton. D. C.. 8. julija.— General Henri Giraud, vrhovni poveljnik francoske oborožene aile v severni Afriki in sonačel-nik nedavno ustsnovljenega odbora za oavoboditev Francije, je dospel sem iz Alžira in takoj odšel v Belo hišo, kjer je konferi-ral s predsednikom Rooseveltom, generalom Marshsllom, šefom generalnega štaba, in člani tega štaba. Dasi je nsznanjen namen njegovega obiska izboljšanje odnošajev, mnenje prevladuje, da se ta nanaša tudi na francosko politično situacijo. Doznava ae, da je ameriška vlada dobila tajni dokument, ki razkriva težnje pristašev gene-rsls Chsrleaa de Gaulla, da on postane voditelj Francozov. Dokument vsebuje prisego lojalno-sti De Gsullu ln zsgotovilo, da bodo sledili le njemu kot voditelju pred in po osvoboditvi Francije. Giraud je dospel na letališče Bolling, kjer so gs sprejeli in pozdrsvili sdmirsl William D. Leahy, general Marshsll in sdmirsl Ernest J. King. Z njim vred so prišli trije francoski vojsški častniki, ki so skupno c generalom pobegnili iz Frsnci-je v severno Afriko. Možno je, ds bo Girsud po zskljuČenju razgovorov z Rooseveltom v VVashingtonu obiskal središča ameriških vojnih industrij. Port of Bpain. Trlnldad. 8. jul. —Sem doapela poročila se glase, da jc množica 15,000 ljudi nedavno demonstrirsls v Fort de Frsncu, glavnemu mestu Martinika, francoakega otoka na Karibejskem morju, v prilog generalu Charlesu de Gaullu. Demonstracije je vodil Victor Severe, bivši poslanec in župan glavnega mesta. Demonatrantje so prepevali Msrseljezo ln vzkliksli "Vive De Gaulle." Policija je bila pozvans v akcijo, da zatre demonstracije. Voditelji, med temi Severe in Em-manuei Rimbaund, predsednik trgovinske zbornice, so bili sre-tirsni. Vsi ao bili izpuščeni iz ječe, ko je množica za pretila z revolto, Admiral Geoiges Robert, vrhovni komisar otoka, se je moral udati pritisku. To pojasnjuje, zakaj je Robert apeli-ral na ameriški državni department za intervencijo. AlŠir. Alšerija. N. jul,- Odbor /.a osvoboditev Francije je takoj po objavi poročil, da je Martl-nik prišel pod njegovo zastavo, imenoval novega komisar js za francoake Antile in Gvinejo, ki je nasledil admirsla Roberta. Pozicijo je dobil general Henrl Paul Jaromv, pristaš generala De Gaulla. To pomeni, da pride adminls-tracija Martinika in Guadeiou-pe pod popolno kontrolo odbora za oavoboditev Francije, čigar glavni atan je v AJžiru Vsi uradniki, ki so dobili službe v administraciji od Lavalova vlade, bodo odatranjeni. Obnova razdejanega Stalingrada napreduje Moskvs, S. julija -Obnova po bombah razdejanega Stalingrada hitro napreduje in bo kmalu dovršena. Več bolnišnic, 21 šol in 52 trgovin Je ia odprtih. Načelnik komisije, kateri Je bila poverjena obnova Stalingrada Je sloviti ruski arhitekt Alekaij 6u- Hague dobil oporo pri komunistih Njegov protidelavaki rekord ignoriran New York. 8. Jul—F r a n k Hague, župan Jersey Citvja in vodja demokratske stranke v državi New Jersey, je dobil oporo pri komunistični stranki. Daily VVorker, glasilo stranke, je objavil članek, ki ga je spisal VVilliam Norman, tajnik komunistična stranke v Nevv Jersey-ju, v katerem biča liberalce, pro-greaivce in voditelje unij, ki kritizirajo župana. Norman trdi, da mu kritiki delajo krivico. Normanov članek ustvarja vtis, da ao Hague in demokrat-aki kongresniki podporniki Rooseveltove administrscije in vojnih naporov, za ojačanje in utrditev vezi med Ameriko in sovjetsko Rusijo, vsi oni, ki zs* vzemsjo drugačno stališče, pa demagogi in v službi reakcije. Članek popolnoma ignorira Ha-guejev protidelavaki rekord, ko so on in člani njegove politične mašine izganjali s silo delsvske orgsnizstorje iz Jcrsey Cityja in je morsl kongresnik Vito Marc-antonio, ljubljenec komunistov, preklicati shod v osrčju mesta, "da ni prišlo do prelivanja krvi." Hague je takrat arogantno izjavil, da je on zakon v Jersey Ci-t.vju. Podpora, W1 jo je Hague dobil od komunistov, je nsdsljnji dokaz revizije linije komunistične strsnke. Ameriški komunisti ao poveličevali aklenitev prijateljskega pakta med Stalinom In Hitlerjem in vojno, ki Je sledila, razglasili za imperialiatično vojno. Ko je Hitler napadel Ruai-jo, so ae spet obrnili na peti in zsčeli kričsti, ds morsts Veliks Britanija in Amerika invadirstl Evropo in ustsnoviti drugo fronto. * Poslanik Maiski zapustil London Poovetovanja o $talinom v Moskvi London. 8. Jul — Ivsn Msiski, ruski poslanik v Londonu, je odpotoval v Moskvo, kjer bo imel važne razgovore s premierjem Stalinom in drugimi sovjetskimi voditelji. V ruako prestolnico bo dospel dants sli jutri. Vzrok odhoda ni bil pojasnjen. Neuradno se poroča, da Stalin dvomi, da bodo angleške In ameriške čete invadirale Evropo v bližnji bodočnosti ln ustsno-vile drugo fronto. Ta bi bila potrebna /daj, ko je nemška armada žarela ofenzivo z namenom, da /drobi rusko bojno črto med Ot lom ln Kurskofi Doznava m\ da je Moskva obnovila pntisk na Veliko Britanijo in Ameriko za ustanovitev dru-ge fionte na za padu Evrope. V tem slučaju hi morsl Hitler od-poklirati najmanj 50 vojaških divizij lz Rusije. Mnenje prevladuje, da je bila Moskva informirana o načrtih zavezniških vojnih operacij v tem letu. Nekateri aodljo, da ti uključujejo priprave ra zavezniško inva/ijo neksterih otokov na Sredozemskem in Kgejskem morju v tem mesecu-In izkrcanje vojaških čet v Siciliji, Kar-diniji in morda tudi v južni Italiji in na Balkanu. Maiski bo morda po konferenci s Stalinom razkril detsjla rs-ve/niikih načrtov. Makalm Lit-vinov, tuakJ poslanik ra Ameriko, se še nahaja v Moskvi. On se bo udeležil posvetovanj o vojni strategiji, preden se po-vrne v VVashington. Do/nsva ae, ds bo dr. Edvsrd B e n e š, predsednik Cehoslovs-ške, ki se nshaja v Londonu, odpotoval v Moskvo ta vnese« Z nym vred bo odpotoval Aleksander Bogomolov, ruski poslanik Domače vesti še eden alovenakl ujetnik Milwaukee. — Kakor poroča Jug. Obzor, se je iz taborišča Camp Carson za italijanske vojne ujetnike v Colorsdu oglasil Jožef Stih iz Suiida pri Koba-ridu na Goriškem. Štih, ki je star 27 let. ima strica v Wcst Allisu, kateremu je pisal, da je bil ujet v Afriki od Američanov in *pripeljan*v Ameriko, ne piše pa ničesar, če je še kateri drugi Slovenec z njim. Stihov stric je Anton Ohojak, ki je svojemu nečaku takoj poslal paket raznih daril. Mtlwauške veatl Mllwaukee.—Zadnje dni so bili poročeni: Albert Cinierman-čič in Frances Luatik, Gerald Sheahan in Mary Verhovnik ter Frank Fon ln Laura G rev. Is Jušne Amerike Buenos Airea, Argentina. — Dne 20. aprila je v bolnišnici v Cordobi umrla Metoda Gorjan, vdova, stara 3.1 let in rojena v Vogrskem pri Gorici. V bolnišnici je ležala sedem let. Zapušča dva otroka.—Pri delu, ko je kopal jamo na svojem zemljišču, se je 28. aprila skoro zadušil 42-letni Viktor Sedevčič ir. Bate pri Grgarju na Primorskem. Nezavestnega so odpeljali v bolnišnico in komaj so ga še ohranili pri življenju. Železničarji apelira jo na Roosevelta Razveljavi naj odlok proti zvišanju plač VVashington. D. C.. 8. Julija — Voditelji železniških bratovščin in unij so se obrnili na predsednika Rooaevelta in apelirali, naj razveljavi odlok F, M. Vinaona, direktorja odbora za ekonomako stabilizacijo, proti zvišanju plač. Vinson je zadnji teden šel preko akcije |>oaebnega odbora, ki je po zaslišanju v Chlcagu priporočal zvišanje plače za osem centov na uro. Voditelji bratovščin in unij, ki imajo okrog milijon članov, so izjavili, da bodo odredili glasovanje o oklicu stavke, če ne bo Roosevelt ra/.veljsvll Vlnso* novega odloka. Izjavo so podali po konferenci z Vlnaonom. - H a/.en dveh unij ao vse včlanjene v Ameriški delavski fe-deraciji. Voditelji teh so spie-jeli odlok glede zvišanja plače za osem centov na uro pred tremi tedni, čeprav ao zahtevali dvajaet odstotkov. Roosevelt je na konferenci s časnikarji dejal, da so železničarji upi svil eni do plače in pol za delo, ki znaša več kot 40 ur na teden, To piavilo velja za delavce, ki i so ujKisleni v diugih industrl-i jah. železničarji delajo 48 ur na teden. Vinsonov odlok je /.apil |*>t | zvišanju plač železničarjem z • Izjemo onih, ki so pod stsndsr-'dom. Ta ne priznava vprašanja čezurnega dela. Odlok ostane v veljavi, če ne bo Roosevelt interveniral v prilog železničarjem. Naval na Dieppe je hil fiasko I»ndon, 8 Jul —Lord Keyes, organizator snglešklh "komsn-, da lov", ja Izdal knjižico, v kateri oatto obsoja zavezniški naval na Dieppe, Francija * On trdi, da je bil naval slabo /asno-ivsn, izvišen in zaključen s fla-•kom, Izguba čez trt tiso«' ka-nsdskih vojakov In vaeh tankov i Je bila i ena, kateio ao morali zavezniki plačati za neuspešen naval. pri ubežmh vladah v Londonu. Reneš bo skušal aklenltedvajset- i letno militarlatično svežo s ao-ivjetako Rusijo. VELIK RAZMAH AMERIŠKE LETALSKE SILE Kontrola ozračja nad vae mi bojiiči PORAZ SOVRAŽNI.* KA NA VIDIKU Waahlngton. D. C.. 8. julija — General Henry H. Arnold, vrhovni poveljnik smeriške letalske sile, je pri zaališanju pred člani senatnega odseka za apro-priacije orisal razmah te sile in napovedal, da bo ta v nekaj mesecih kontrolirala ozračje nad vsemi bojišči. S to ae ne bo mogla kosati nobena letalaka sila druge države po številu in kvaliteti. Arnold je pred člani odaeka orisal načrte glede konstrukcija 74,000 bombnikov in bojnih letal v tem fiakalnem letu, zaeno ps je naglaail, da bo Amerika imela več bojnih letal v prihodnjem letu kot vse oatale država skupaj. "Situacija se je radikalno is-premenila od čaaa, ko sem ssd* njlč nsstopii pred vami," ja rekel general. "Takrat Ja Amerika dobivala apele za bojna letala a osmih različnih front sve-ts, ksterim ps ni mogla ugoditi, ker ni imela dovolj letal In na izveibanih pilotov. Danes ja po-ložsj drugačen. Ameriška bojna letala bodo v bližnji bodočnotti krile vse fronte In tvorila silo, n katero ae ne bo mogel nihče kosali," Pred odsekom Je naatopil tudi general Joseph T. McNarney, pomožni šef generalnega Štaba. On je povedal, ds načrt, ki an ga osvojili člani štabs, določa povečsnje ameriške oborožene sile na 8,200,000 do konca tega leta. Mt Narney je zagotovil odsek, da |e zavezniška zmaga nad osiščno silo blizu in da ho Ja-{Minska kmalu čutila udarnost ameriške sile v največjem obse-gu. 1 Senator Chan Gurney, republikanec iz Južne Dakote, je opozoril generala, da bo njego-va deklaracija o skorajšnjem po. razu sovražnika podprla mne. nje mnogih, da bo vojna končana v nekaj mesecih a popolno zavezniško zmago. McNarney Je priznal, da se to lahko zgodi, vztrajal pa je pri trditvi, da je Amerika dosegla ogromne uspehe pri vetbanju in opremljanju svoje aimade v enem letu. Promet v italijanski provinci prepovedan !/>ndon, 8 jul—Italijanska vojaške avtoritete so prepoveda« le promet v provinci Ostiji, rimski luki, petnsjst milj proč od prestolnice, In v neksterih krs-Jih oh obrežju, se glssl v Ixm-don dospelo poročilo. To rss-krlva boja/en pred zavezniško invazijo Italije. Druga vest pra-pl, da so bile italijanske voja-škr posadke na Dodekaneških otokih ojalane. Francoska "ljudska" »tranka razpuičena Alžir, Alferlja, 8 Jul.—Fran-roška "ljudska" stranka, ki je preko Jaequesa Doriota navezala stike z naciji, Je bila razpu* šeena z dekretom, ki ga je izdal odbor za oavoboditev Francija. Seji članov tega odbora ja pred-aedoval general Charles da Gsulle Uradno naznanilo pravi, da ao člani odbora razpravljali tudi o problemu francoakth beguncev v ft peniji St korakih njim v prilog. PROSVETA PETEK, 9. JULIJA ' . PROSVETA THE ENUGHTENMENT IH LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE •I u4 pukltobed Stoveae National ___ M Zdrušeae driave (lsvea Chicoga) la M to««. M oo u pol uu, 91 JO m četrt UUt m Chicaeo la Ctoeee iT JO M eolo loto. 11.71 m pol lota; m lnoaemsiTo SOJO. __raies: tor tho Uaitod itataa (onoopt Ckicopo) oad 14 00 por yoar. Chlo—II «ad Clooro r Ji Pee j—m. ' eountries 90JO por yoor. Coao ©flosor po doperoru-Rokopisi dopisov la tlankev so m rraiajo Rokopisi literarne ▼Mbioo (črttae. poveeti. potmi itd.) m vrnejo pošiljatelju to e slučaju. to jo prttočil Advertteieo ratos oa afroomonl.—Manuaeripta of sad umoltrltsd articles will not bo returned. Other aueh aa •torto«. pleys. poema. etc.. will be returned to aeadee oalf aooompantari br •eli-sddreesod and stamped envelopo. Naslov na vse. kar ima stik s liste PROSVETA lil7-ftf So. Larmdato Ave« Chlcago II, Illinoia MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin imam prav? je dejal ongavi Jan-nez. Končane so počitnice. Frank Barbič. Datum v oklepaju na primer (July 31, 1943), poleg vatoga imena na naslovu pomeni, da vam ja s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam liat ne ustavi. Samostojna delavska stranka Zadnja tedne se nekaj giblje med ameriškimi delavci. Nekaj važnega. Delavske unije obeh večjih organizacij (CIO in AFL) v Pennsylvsniji, New Jerseyju, Ohiu in Michigsnu so storile prve korske, ki vodijo v ustsnovitev ssmostojne delsvske strsnke v Združenih državah. V Detroitu je okrajni svet unij CIO na svoji konferenci zsdnji teden sprejel resolucijo, s katero poziva delavske orgsnizscija v državi Michiganu, naj ustanove samostojno delavsko stranko ie letos, tsko da bo lahko nastopils v volilni kampanji za predsednika in kongres v prihodnjem letu. Iniciativo za to resolucijo je dala unija avtomobilskih delavcev, najmočnejša delavska unija v Detroitu in Michiganu sploh. Vsi glavni voditelji te unije— razen enega ali dveh komunističnih sopotnikov—so se energično izrekli za samostojno delavsko politično stranko. Komunisti ln njihovi sopotniki, ki so v avtnl uniji še zelo močni, so odločno proti ustanovitvi samostojne delavske strsnke, ampak mass večine je Šla preko njih. V Pen nsy Ivani Ji sta aa CIO in AFL združila in postavila politični delavski odbor, kateremu načeluje James L. McDevitt, predsednik Pennsylvanske delsvske federacije AFL; namen tega odbora je, da pripravi teren za aamostojno delavsko politično skcijo za prihodnje leto. V New Jerseyju se je na iniciativo unij AFL in CIO ustanovila Ameriška delavska liga, katera naj ima področje za lokalne odbore po vsej državi. V Clevelandu, O., ao pred kratkim delavske unije organizirale skupni delsvski odbor za politično akcijo; v tem odboru je Zaatopana Clevelandsks delsvsks federscijs, železničarji in oblačilni delavci pri Amalgamated Clothing VVorkers. To je začetek. V prihodnjih dneh in tednih se pričakuje delavsko politično gibanje tudi v drugih državah. Plaz, ki se enkrat sproži, ne more stati na mestu. Kar ja pri tem gibanju najvažnejše in največ uspeha obetajoče, je dejstvo, da so delavske unije same začele kampanjo za ustanovitev aamoatojne delavske strsnke. Že dsvno je bilo ugotovljeno pri vseh realistih, da samostojna delavsks stranka v Ameriki pride takrat—in samo takrat—kadar masa delavcev, organiziranih v unijah, spozns potrebo tskšne stranke in se zavzame zanjo. Vsa znamenja kažejo, da je zdaj prišel ta moment. * Danes je v Združenih državah okrog dvanajst milijonov delavcev, ki so organizirani v raznih centraliziranih in ssm<»tojnih unl-jah. To je do dan^s največje število v zgodovini te dežele—in ta velika masa industrijsko !er strokovno orgsnizirsnih delsvcev je lahko najtrdnejša podlaga delavske politične strsnke. Da je potreba za ssmoatojno delavsko stranko baš v tem hipu zelo nujna, morejo zamkati le največji slepci med delavci. (Tukaj izključujemo rsketlrje, kskršen je John Lewis tn njemu podobni, in pa komuniste, ki se zanimajo le za politiko Stalinove vlade in po njihovi taktiki morajo interesi ameriških delavcev služiti le tej politiki.) Pošteni in resni voditelji smerlških delavskih unij apoznavajo bolj in bolj, da delavske unije nimajo nobene bodočnosti, ako se ksj kmslu ne zsvsrujejo z lastno politično atrsnko. Pošteni in resni voditelji delavskih unij bolj m bolj spoznavajo, ds se ne morejo več zsnašati na stare stranke, kl so prepletene z največjimi reakclonarji. To je poka/al aedanjl kongres, v katerem newdealakl (Rooseveltovi) demokrstje nlmsjo več večine, ksdsr gre ra delsvske m socialno napredne zakone. Burbonska teskcija obeh starih strank napenja vse svoje sile. da prihodnje leto porazi new deal in d«bi kongres »n sdministrscijo popolnoma v svoje roke. Protiatavkovni zakon, ki je bil sprejet pred dnevi kljub predsednikovemu vetu, je lshko podučil delavce, da jim tudi prijateljski piedsednik ne more pomagati, ce je kongres proti njim. Za delavce je važno, da imajo kongiea m vrhovno sodišče na svoji strani,—če imajo to dvoja na svoji strani, jim predsednik sam ne more dosti škoditi. Ako ae letos organizira aamoetojna delavska strsnks, bo imela dovolj časa. da se v prihodnjem letu usidra in legalizira ra jesenske volitve. V večini dr ta v bo potrebno nabiranje podpisov na peticije, ampak, če se masa delavcev zavzame ra ta posel, bo lahko izvršen brez kakšnega truda, stroškov in Irgslnih *vir. Ako be RooaeveR spet ksndidat /s pritloodlills |gf je dsnes se /eh» dvomljivo in mol no« t je ie v slučaju, ce J>o vojna te trajsla leto dni od dsnea-se delsvsks stisnka lahko Izreče zanj, isto lahko stoti, ce bo nonuniran ra predsedniškega kandidata kdo drugi, ki je naprednjak in lakren demokrat, to Je kdo, kateremu bo delavstvo lahko zaupalo m če bo njegova volilna platforma v resnici napredna ra delavtko in mk talno politiko \ glavnem pa hi delavska stranka naperila avoj boj zoper narodnjake v kongresu in poakrbela. da se število republikanskih tn demokratskih bVjrboncev mita na neškodljivo manjšinrf Prsv tako je zelo optrebnn. da ai delavska stranka osvoji domače rbor-niče in drtavne uprave v vseh industrijskih driavah Ameriško delevstvo mera stopiti na plan samoatojno kakor dorasel in dororel motak V leni o/iru je ameriško delavstvo še \edno trideset let ud/*d ra deiav« i v Angliji, kl danes sodelujejo v vladi, obenem pa akrbe, da ae jim med vojno na noben način ne kratijo težko pridobljene pravice Nekaj se giblje. Upajmo da se n skromnega gibanja trcimi še letos mogočna masna m vseskozi demokratična delavska stranka, katera bo edina v stanju uveljaviti resnično demokiarijo v Am* liki in priboriti delavcem ekonomsko in socialno blaginjo. &e o počitnicah Cleveland.—V petek, 18. junija sem šel iz Librsryjs v VVash-ington (Pa.) k moji sestri Mary Simšič in njenemu možu. Ker je čitala, da imamo v Clevelandu narodni muzej, mi je tudi ona izr#čila nekaj za to našo ustanovo. Do sedsj še nisem tegs izročil, ker se počasi obračam in tudi hočem prej omeniti o tem darilu, posebno pa o zanimivi sliki, ki je bila sneta leta 1907 na Klondiku pri Sutervillu ob reki Younghioheny, ki se izliva v reko Monongahelo pri Mc-Keesportu, Ps. Na tej sliki, ki je bila sneta zunaj pred hišo, je 19 moških, večinoma z . velikimi brkami, štirje otroci in samo dve ubogi ženski. No, kaj pa je zanimi vega na tej sliki? bo rekel Louis Grča, ki je bil prej Alojz, toda ne ve, da je v Ameriki Louis Ludvik, Rosie ps Rozslija in ne Theress. Well, zanimivost tej sliki so dali poznejši dogodki. Leta 1909 je utonil v reki Younghioheny eden izmed dečkov, ki je na tej sliki—sin Johna Rozmana. Komaj eno leto pozneje se je ubils v šoli njegova sestrica. Fantek je bil rojen Jesenicah, deklica pa v Hacket-tu, Pa. Rudar Frank Šuštaršič je utonil v reki Younghioheny leta 1912, Johna Krlžmana, ki se je j>ozneje nahajal v Snovvdenu, Pa., pa je ubil vlak. Oba sta na tej sliki. Sedsj pa pride na vrsto zsd nji del te slike. In to je John Ribarič, ki je na tej sliki s harmoniko. Z . njim je justics VVaahingtonu (Ps.) storila žalosten konec, ko je obvisel na vrvi. Na smrt je bil obsojen, ker je v Strabanu ustrelil svojega "boerding bossa," njegovo ženo in "boarderja." In ustrelil bi bil tudi hči, ki je rsvno prišls iz stsrega kraja, da nl krogli pra vočasno ušla. Ta tragedija se je menda zgodila leta 1912 ali 1913 Torej če boate videli to sliko v muzeju, vedite, ds je Ribič oni, ki ims harmoniko, poleg njega Je pa drugI premogar z bas-če-lom. Slika je zanimiva za naš muzej, čemur bo pritrdil tud Matija iz Minnesote. Poleg tega sem zs muzej dobil znsk Hrvstske brstske zajedni-ce, namreč nekegs društvs, k se je mends imenovalo po sv Roku in je bilo razpuščeno Hackettu leta 1899. Takta t je bil komaj pristopil v to društvo John Simšič s svojo ženo Msry, kmalu potem pa je bilo razpuščeno. John je dal tudi znak Duetsche Unterstuetzung Bunda, ki je nekoč eksistlral v West Nevvtonu in bil na dobrem glasu. Dsl mi je tudi dvs privesks zs urno verižico, ksnsdski cent, madžarski dvsjsetvinarski novec, francosko desetico, holand-ski cent, nemški fenig, pol dolarja iz čikaške svetovne razstave iz leta 1893, italijanski kufreni groš—ali karkoli je že izpod kralja Viktorja Emanuela—dvajse-tico nekega Helvetiga ln pa sve-tinjico. Vse, kar sem mogel ns slednji prečitsti, je—prosi za nas. Stara je že 45 let ln torej vredna, da gre v muzej, ker tudi tam potrebujejo prošenj. Na oblaku pri sinu Sscrsmento, Cal.—Na očetovski dan sem bila v Grass Val-leyju, kjer sem obiskala prijatelje—zdrave in bolne. Mrs. Fr-Ko se bom enkrat ujezil, bom selich je bolna že več mesecev vse to izročil Erazmu Gorshetu. in so ji odrezali nogo pod kole- In pa da ne pozabim razglednice s sliko godbe iz VVhite Vallyja, katero je takrat vodil Jakob Bergant, sedaj Živeč v Lisboni, O. Ta sliks bo mends stara 27 let. Imam tudi svojo sliko, ki jo je hranila sestra Mary iz leta 1904, ko sem bil star neksj nad 18 let. Sneta je bila na Carson streetu v Pittsburghu. Ampak ta slika še ne bo Šls v muzej. Sedaj gremo zopet na poulično v VVsshingtonu, Ps. Tsm imam tudi sestro Rosie in njen mož je Mike Podboj. Kadar bo naš clevelanski muzej še kaj potreboval, bo treba tja |>ostaviti nom. Zdravnik pravi, da ji je s tem podaljšal življenje. Ona je stara %t nad 70 let in njeno stanje je mučno, ker se zdravi počasi. Bolan je tudi Tony Fon za srčno hibo, in sicer že dalj časq. Želim obema olajšanje trpljenja in skorsjšno zdravje.. Mesto Grass Valley je dokaj izpraznjeno, odkar je bil ustavljen obrat v zlatih rudnikih radi vojne. Nadomeščajo pa vojaki, ker je v bližini Camp Beal. Med Auburnom in Grass Valleyjem grade tudi vojaško bolnišnico in torej Grass Valley še ni tako pozabljen. , Na očetovski dan sem bila tu- Majka Podboja, ker je tudi on di na grobu pokojnega moža in doživel zanimivo življenje tam očeta in se ^pomnila časov, ki so okoli Canonsburgs. Ko je ne- bili. . . Naj bo že odrasel človek koč hodil po tračnicah, se je do- sli otrok, vsakdo se rad spomi-godilo, da je neki Italijan stre- njs, kaj je doživel, bodisi vese- ljsl ns svojega prijatelja Italijana, toda je zadel Majka. Je bilo tako kakor oni dan pri nas v Clevelandu, ko je neki Italijan hotel ustreliti svojo ženo, toda je ustrelil drugega potnika, ki je slučajno korakal za ženo. Majk je bil tudi poškodovan v rovu, ampak je trds korenine, kskor njegov brat Frank Podboj v Park Hillu, Pa. Rosie in Majk imata dve hčeri, Heleno in Christino. Helena je telefonska oj>eratorica, Chris-tina pa učiteljica. Sin Russell pa je pri vojakih, menda kor-poral. S pomočjo Christine sem obiskal tudi našega starega bojevnika Johna Terčelja v Strabanu. On je "zidar božji," kot so molile stare ženice v starem kraju. Zdi ae mi, da je "forman," kar sodim po pomenku, ker on ni tegs omenil. Tam v bližini Canonsburgs grade velikansko tovarno in John je tam uposlen. Razgovarjala sva se par ur. Obiskal sem tudi rojakom ne dosti poznsno Anno Johant v VVaahingtonu (Pa ).. Ona je prišla iz Pugleda pri Mokronogu v Meadovvlands, Pa., in si poiskala službo. Služila je ves čss pri nekih starih Američanih, ki so se je spomnili prej ko so pomrli. Dejala je, da se je tam privadila, da ima tam vse, kar želi in da bo tam ostala, ker se je nsvadila Šeg in ljudem v njeni okolici. Anna ima sestro, omoženo Rose Uniček v Mesdovvlsndsu. V soboto sem se vrnil v CleveUnd, Mislil sem posetiti tudi Chicago in vse moje "prijatelje," ki me in me nimajo radi. No, pa to nič ne de; glavno je, da jih imam jaz rad. Ampak sem se premislil, ostal doma, se stegnil po postelji in spal ves teden sj?a-nje utrujenega razgrajača. Sedaj se pa precej dobro počutim, čeprav me tu in tam kdo ugrizne. PS kdo se bo brigal za grizenje. Ce verjamete ali ne, se uredniku nisem prav nič pritoževal zoper moje "prijatelje" ln izborne dopisnike. Rekel sem le, da jaz prav tako plačujem deset centov mesečno za glasilo in imsm ravno iste pravice do sredine številke, če objavljam društvene zadeve. Da, to pravico imam. kakor jo je tudi vam drugim določila konvencija. Ali lega ali žalostnega. Tako se tudi jaz spominjam mojega pokojnega moža in očeta, ki je umrl 13. julija 1940. Dolgočasna so nam bila ta tri leta, ali vse hitro mine, ker čas beži. Tistikrst še nismo bili v vojni, sli bili smo blizu nje. Moj pokojni mož je čestokrat rekel, da je vojna neizogibna; pripomnil je tudi, da je on ne bo dočakal, a težko mu je bilo radi sinov. In res se je njegova napoved uresničila in dva sinova sta že pri vojakih. Starejši sin je šel prostovoljno, kajti bi moral iti vseeno. On je oženjen in brez otrok. Služi v bližini doma, namreč v Mare Island Val-leyju, Cal. Mlajši sin pa je bil že štirikrat prestavljen. Bil je vpoklican 12. januarja leta 1941. Najdalj časa je bil v Minter Fieldu, to je med Bakersfieldom in Vas-kom, Csl. Torej je bil blizu in je večkrat prišel domov—zadnjič je bil 15 dni na dopustu. Ta ločitev je bila najtežja, ksjtt je vedel, da bo kmalu prestavi ijen. In res nas je poklical po telefonu, da bo premeščen, toda ni vedel kam, niti kdaj se zof>et vidimo. Odločila sem se, da grem tja, kar sem tudi storila, ali žal sem dospela par ur preg>ozno. Pokličem ga telefonično iz Vaška, ali ao mi povedali, da je že odšel. Na to sem bila sicer pripravljena, ali vendar sem v srcu začutila nemirno \bol. Nisem vedela, kam se naj obrnem, končno pa sem šla k neki Američanki, pri kateri svs bila s sinom že parkrat prej. Razumela je moj položaj in ml dobro postregla. Šli sva malo po mestecu. Tsm je nsjveč Mehikancev, ki se j>ečajo s kmetijstvom, nsjveč z bombažem. Povedala mi je, da ima tudi bivši predsednik Hoover tam več akrov zemlje, večinoma zasajene s krompirjem. Kot sem videla, krompir tam dobro obrodi. Drugo jutro sem se nspotila v Los Angeles, kamor je bilo bližje kakor pa domov. In v tužnih časih človek tudi potrebuje razvedrila. Tsm sem obiskala našo botro mrs. Kolar, ki ima tudi mlajšega sina pri vojakih. Z njo svs obiskali še druge prijatelje. V Los Angelesu je precej K tla Jaka bolničarka sirote raaj vlača Junnan. kitaj ske mu vojaku v oaadju froata ob raki naših rojakov, toda so raztreseni po mestu. Pri vseh sem bila dobro postrežens, za kar jim lepa hvala. Potem sem se nspotila proti domu. Na vlaku so mi zopet prihajali spomini na čase, kako so otroci z veseljem prišli domov ns materinski ali očetovski dan ter prinesli darila. Vsi smo bili veseli, a tistikrst se nismo zavedali, da nam je dobro. Opazovala sem tudi hribe in ravnine, ki so bežale mimo. Upajmo, da bo prišel tudi kmalu čas, ko se naši dragi vrnejo domov. Gotovo ne vsi, kajti število mrtvih se z vsakim dnem veča, kakor čitamo v listih. Vsem prizadetim moje sožalje. izkušnje imam, kako boli, ko človek izgubi svoje najdražje. Upajmo, da vse to trpljenje ne bo zaman in da nam bo prineslo boljšo bodočnost. Ko sem prišla domov, je bila tudi hči j>otrta, ker nisem videla Edvvarda. Kasneje sem od njega dobila pismo iz Jefferson Barracks pri St. Louisu, Mo. Tam je bil le par tednov, pa tudi mu ni bilo za kraj, ker je grmelo in treskalo. Sedaj je na Havajskih otokih, ali koliko časa bo? V pismu pravi, da se mu tam dopade, da je prijetno in krasno in tudi dosti "pineappla." Matere, ki imate še priliko videti svoje drage, ne zamudite prilike, ne bp vam žal. Oni se tudi vesele svidenja. Vožnja zdaj res ni prijetna, toda z dobro voljo se vse prenese. Kar se tiče Sacramenta, imamo tu še dokaj prijetno podnebje in vsaj do sedaj še ni bilo posebne vročine. Dopadlo se je tudi Antoniji Gradišer iz Mil-vvaukeeja, VVis., ki je bila zadnje dni tukaj s svojo hčerjo Ma-ry. Šli sta obiskat sina oziroma brata, ki se nahaja pri vojakih v Sonomi, Cal. Ona ima dva sinova pri vojakih. Z njo smo bili skupaj v Subletu, Wyo., leta 1913. Kako po naključju se zopet sestanemo matere—pri obisku svojih sinov. Mrs. Gradisher je tudi izgubila svojega moža pred par leti—kakor je povedala, je izgubil življenje v avtni nezgodi. Njega sem tudi dobro poznala. Žal, da ni dalj časa ostala tukaj. Kdaj se zopet vidimo? Louisa Petach. Stališče Rooeevelta pred desetimi leti ln aedaj Bellalre. O.—Naj mi bo dovoljeno, da citiram iz Prosvete od 10 oktobra 1933 izjavo predsednika Roosevelta, ki je bila objavljena na prvi strani pod naslovom: "Roosevelt forsira priznanje rudarske unije" in se dobesedno glasi: "VVashington, 9. okt. — Predsednik Roosevelt se je odločil, j da uporabi vso moč svojega urada, da prisili jeklarske družbe, I ki posedujejo premogovnike, k priznanju rudarske unije United | Mine VVorkers of Americs. To. je glavna sporna točka med ru-l darji in družbami. Ko bo ta točka enkrat ugodno rešena za rudarje, bo stavka 65,000 rudarjev v Pennsylvaniji končana. Roosevelt je ta svoj sklep naznanil jeklarskim magnatom v soboto, ko jim je velel, naj takoj stopijo v pogajanje z odborniki rudarske unije. Magnatje še niso tegs storili, niti niso nič odgovorili ns njegovo odredbo; iz tegs se lahko skleps, da se ne bodo pokorili zleps. Odličen ursdnik NRA je dejsl včeraj, da je Roosevelt izgubil vso potrpežljivost ln pričakovati je odločno akcije od njegove strani. Predsednik se zaveda, da je rudarska stavka—kakor tudi cela vrsta stavk v jeklarski in avtomobilski industriji — velika ovira zi njegov obnovitveni program in če ta ovira ne bo hitro odstranjena, lahko pride do katastrofe. Predsednik ima po zakonu NIRE veliko moč. da lahko forsira svoj program. Ako se bodo podjetniki upirali njegovi odredbi, jim lahko odreče licenco za obratovanje rovov, obrat pa podvrže direktni kontroli federalne industrijske administracije. Devetdeeet odstotkov produkcije mehkegs premoga je v okviru pravilnika. Edino oni rovi. kl so pod kontrolo jeklsrskih magnetov. nočejo priznati tega pravilnika—to se pravi, da nočejo priznati rudarske unije UMVVA, Ča«. da to niso komercialni rovi in ne producirajo premoga za trg. temveč alužijo le jeklarski industriji tn vsled tega spada obrat teh rovov v pravilnik jeklarske industrije. Roosevelt in administrator Johnson sta pa za-kij učila, da v industrijo premo, ga spadajo vsi premogovniki, brez ozira na to, v čigavih rokah so in kateremu namenu služijo." Tako je govorila "newdeal-ska" vlada pred desetimi leti. Danes pojejo v VVsshingtonu drugačno pesem. K gornji vesti želim le toliko pripomniti, zakaj nista Roosevelt in vojni delavski odbor pri-silila premogovne družbe to leto, da bi priznale in dovolile premogar jem vsaj delno zvišanje plače in podpisale pogodbo z UMVVA? Roosevelt ni sedaj forsiral le 65,000, ampak 530,000 premogarjev nazaj na delo brez upravičene pogodbe. Loula Pavlinich. 258. S pota V Duluthu je sedaj jako živahno ljudsko vrvenje. Ljudje prihajajo iz raznih vročih krajev v hladno Minnesoto. Vlaki vozijo le do Virginije in do Ely-ja, naprej do kanadske meje in še preko so pa le vozna pota in indijanske steze med jezeri do Kanade. V zimskem času smo se vozili s prav majhnim busom med številnimi jezeri, ki so bila vsa zamrznjena. Zdaj pa iz Dulutha vozita dnevno dva velika busa, včasih še več, ki sta natrpana z ljubitelji narave, ki prihajajo v Minnesoto z vsemi pripravami za ribolov in drugo prtljago. Prijazno je sedaj tukaj, le še zmiraj imamo mnogo deževnih dni. Zadnjič sem omenil v Prosveti, da čaka operacije rojak Joe Kolar iz Neshavvauka, Minn. Sedaj naj omenim, da kljub najboljši zdravniški in drugi postrežbi, je po parmesečni bolezni doma zaspal za ta svet v srednji starosti svojega rudarskega življenja. Ko je bil v bolnišnici, je bila skoraj vedno pri njemu njegova žena, več že odraščenih otrok in brat. Poznal sem to družino, ko so bili še v VVakefieldu, Mich., kjer sem včasih stanoval pri svoji sestri. Pokojni Kolar je bil doma nekje z Dolenjskega. Poleg družine zapušča v Neshawauku brsta, drugega brata pa v Holly-woodu, Cal., kjer vrši svoj zdravniški poklic. Družina Kolar je tukaj obče znana. Tako se umikajo naši slovenski prvski v U. S. A. Mladins, ki se bori za svetovno zmsgo nad osiščem, pa pada na bojiščih . . . Ker že omenjam hladno Minnesoto, naj j>ovem tudi to, da sem pozimi dobival pismene očitke, češ, zakaj zmrzujem v Minnesoti. Je nekako tako kot je bilo ob odprtem grobu nekega bogatina. Kot pripoveduje legenda o sv. Antonu Padovan-skem, so gs povsbili kot dobregs govornika k grobu nekega bogatina v Padovi na Laškem, ker so pričakovali, da bo govoril le pohvalno o pokojniku. Ali on je govoril le o Bogu in o njegovi dobroti. Ob koncu govora pa je vzkliknil: "Poglejte truplo tega bogatina. Zatiral je uboge in namesto srca ima kamen . . . Kjer je tvoj zaklad, tam je tvoje srce . . ." In zato sem tudi jaz na svojo zadovoljnost tukaj, da urejujem Buhov misijonski muzej in mimogrede pošiljam to in ono Slovenskemu narodnemu muzeju v Cleveland. Matija Pogorele. Nekolike odgovora Herminie. Pa^-V Prosveti z dne 1. julija piše sestrs Drnach iz Clairtona in odgovarja na moj dopis, kakor tudi na dopis oe-stre Kaferle iz Yukona. Ampak jaz se ne bom opiral na ono, kar meni ne sliši, marveč bom odgovoril le za mojo osebo. Tudi tega ne bi storil, če bi sestra Dr-(Daljt na t. strani.) Pred dvajsetimi leti (Iz Proavete. t. julija 1923) V Ramsavju. O, je umrl 4S-letnt Mihael Mrsk iz Poljan nad Skofjo Loko. član SNPJ. Delavske vesti. Komunisti s« razbili konvencijo farmarsko-delavske stranke v Chicagu. Innesasefvo. Francija je za-pretila. da okupira Berlin, če pride do preloma z Anglijo. Savletaka Raaftja. Več ameriških oljnih magnetov je prispele v Rusijo. JULIJA Vesti z jugoslovanske fronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov VEST IZ DOMOVINE Ispred to j nega sodite« (Posneto iz Bazovice, št. 68 z dne 23. msja 1943.-JIC.) Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljstva oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti: Msliku Milanu, sinu Franca in Marije Skofar, roj. v Ljubljani 20.IV.1923, bivajočemu v Črni vasi št. 135; Jave Frančiški pok. Franca in Jevc Marije, rojeni v Ljubljani 21.1.1923, bivajoči v Črni vasi; Glasiču Josipu, pok. Martina in pok. Jere Kocjan, rojenemu v Iški vasi 15.111.1895, bivajočemu v Črni vasi 105, delavcu; Boltsiarju Ivanu, sinu Ivana in Marije Jeran, rojenemu v Črni vasi 18.XII.1915 in tam bivajočemu na št. 70; Valdi Matiji, pok. Matije in Julijane Roje, rojenemu v Črni vasi 9.X.1904, tam bivajočemu delavcu; Žitniku Francu, pok. Ivana in Vidmar Pavle, rojenemu v Črni vasi 16.11.1916, tam bivajočemu Javornlku Ferdinandu, sinu Ferdinanda in Marije Mehle, rojenemu 21.XII.1921 v Ljubljani Um bivajočemu; , F ar Jan Ani, hčeri Mihaela in Hribar Frančiške, rojeni v Ljubljani 18.IV.1921 in tam bivajoči na Vodovodni cesti 35 in Maslstu Andreju, sinu Andreja in Ivane Oven, rojenemu 19.-VII.1904 v VVaukeganu (Illinois) bivajočemu v Ljubljani—vseh 10 obtožencev je v zaporu. Sodišče je na temelju členov zakona spoznalo Melika Milana Jeve Frančiško, Glasiča Josipa Boltežarja Antona, Vajdo Mati-js, Žitnika Franca, Javornika Ferdinanda, Javornika Gvidona, Ferjan Ano in Masleta Andreja za krive zločina prevratne združbe ter oboroženega krdela in jih obsodilo v dosmrtno Ječo. Vsi so obsojeni na solidarno plačilo razpravnih stroškov in na druge posledice, na objavo pričujoče sodbe v izvlečku v "Jutru" v Ljubljani. Sodišče je oprostilo Masleta Andreja zaradi nedostatka dokazov. Takisto so oproščeni vsi obtoženci zločina pod točko d) zaradi nedostatka dokazov, drugih obdolžitev pa iz razloga, ker ni-»o izvršili čina. Ljubljana. 9. apr. 1943-XXI. V..._ Prspovsd Isdslovsnja ln prodale sladttic (Posneto iz Bazovice št. 68 ; dne 23. maja 1943.) Smatrajoč za umestno prils Roditi pri izdelovanju sladščič-mh izdelkov predpise o uporsbi lacioniranih in kontingentira-mh predmetov predpisom, ki so veljavni v drugih pokrsjinsh kraljevine, je visoki komisar za ljubljansko pokrajino izdal na-redbo o prepovedi izdelovanja m prodaje slsdščic in slsdščič mh izdelkov vobče, ki je objavljena v "Službenem listu" z dne 10. msres t. 1. Od 15. msres 1943-XXI nsprej ** prepoveduje izdelovsnje slsd-*čic in slsdščičnih izdelkov vob-čr za prodajo. Kršitelji določb te naredbe se hznujejo po prestopku iz ns-r*dbe z dne 26. jsnusrjs 1942-XX št. 8. v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev in z začasnim •h trajnim odvzemom obrtne Prav««. , Ob oddaji jajec je bilo uradno objavljeno: Ugodno vreme ^ajiuje izpolnitev obvezne od-daJ« jajec. Rejci kokoši morajo do konca aprila oddati polovico Predpisane količine Od zadostna tn točne oddsje zavUi pravična oskrbs milijonov tistih, ki preskrbljeni. • Apr omemba krslevnik imen v Banatu Minister za notranje zadeve je J* predlog okrožnega načelnika ' •nstskega okrožja odločil, da * »premene imena sledečih kra-£v v Banatu: Krsljevičevo v rr«nzltld. Hujduciči v Haide-*hu«tx, Secanj v Petersheim. Kurčanin v Rudolfsgrai, Šuplja-ja v Stefanfeld. Obnovljen JadUakl promet po Donavi Srbski listi poročajo, da je bil dne 3. marca obnovljen ladijski promet na progi Belgrad-Sme-derevo.—JIC. V...— BOJI V JUGOSLAVIJI Jugoslovanski gerilcl porazili nacUiično armado (Posneto iz New York Timesa od 2. julija.) Lon^pn, 1. julija (AP).—Jugoslovanski gerilci, ki nikakor nočejo odnehati, so porazili vojaški napor 8 nacističnih divizij, ki so si prizadevale, da očistijo teren za slučaj zavezniškega izkrcanja na obali balkanskega polotoka. Gerilci so uničili polovico divizije Princ Evgen, ki je edini-ca nemške elitne garde—tako poročajo danes iz jugoslovanskih virov. Ista poročila trde, da so Nemci začeli ta svoj najnovejši pohod dne 15. maja in da je bil njihov namen popolnoma zatreti in zadušiti neprestane gerilske napade—toda namesto tega so le za-gazili v sredo med čete gerilcev, ki so jih preganjali kakor kugo iz zasede v zasedo, od Bosne do Črne gore—kmalu so že napadali gerilci mesto Nemcev. Vest pravi, da so Nemci obupno udarjali na 50,000 močno armado gerilcev, ker so hoteli osvoboditi njihovega pritiska italijanske posadke, nastanjene v krajih vzdolž obale Jadranskega morja. Te posadke so bile v velikih stiskah, ker so jim gerilci skušali pretrgati zveze in dobavo. Toda gerilci, ki se drže v gorah takoj v zaledju obale, so mogli skoraj istočasno izvajati kratke in hitre napade na italijanske posadke in potem zopet udariti na Nemce v nasprotno smer. Poročila trde, da je bila jako važna železniška proga od Zagreba do Splita v teku zadnjih dveh tednov 13 krat pretrgana. R e u t e r poroča brzojavno iz Kaira, da'trde zanesljive informacije iz balkanskih krogov, da je postala Sofija vrhovni glavni stan za operacije osišča na Balkanu. Najbrže so si krogi osišča na jasnem, da bi bilo zelo težko dirigirati skupne vojaške operacije iz krajev v Grčiji ali Jugoslaviji, ako bi prišlo do zavezniške invazije na Balkanu.—JIC. Zavezniške bojne ladje zapustile Gibraltar Madrid, Španija, 8. jul.—Vse zavezniške bojne ladje so odrinile iz Gibraltarja, se glasi poročilo iz La Lineaje, španskega mests na nasprotni strsni britske trdnjsve. Brodovje uklju-čuje štiri oklopne lsdje, dve kri-žsrki, osem rušilcev in dvs leta-lonoscs. V Gibraltarju je ostalo 41 trgovskih parnikov in šest bojnih ladij. Slika kaie britake vojaks in lialUenske ▼ojne ujetnike na otoku Pantellerlji. Nacisti so sklenili iztrebiti svobodoljubne Jugoslovane Morltve in pokol j i, gerilsks vojna in lakota so vrele življenje že 700,000 Jugoslovanom v teku dveh let nacistične okupar cije njihove domovine. K temu številu nepoarednih smrtnih slučajev, povzročenih od nemškega novega reda, velja prišteti še na tisoče ranjenih in pogrešanih, otrok, katere uničujeta stradanje in strah, in vsi oni delavci, katere so poslsli v Nemčijo ns suženjsko delo izkoriščanja. Zanesljivs poročila iz jugoslovanskih virov, katere je prejel OWI, govore o strahotah nacističnega terorja v Jugoslaviji, katere je primerjati edinole s krutostjo nemškega postopanja s Poljaki in Židi. Po nsvsdi je Nemčija zahtevala od zasužnjenih narodov edinole "sodelovanje," kar pomeni hlapčevstvo in sužqost. Večino Jugoslovanov pa je sklenila popolnoma iztrebiti. Jugoslovanske oblasti v tujini dobivajo vsak dan dolge sezname ljudi, ki so bili pomorjeni pod to ali ono pretvezo. V tem kraju je bilo 20 "komunistov." V onem drugem je zopet 10 "sabo terjev." V Srbiji streljajo vsak dan mnogo ljudi "v znak maščevanja za uboj nemškega voja ka"—ali zaradi "skrivanja četni-kov"—ali ker so "osumničeni," da sodelujejo z jugoslovanskimi uporniki. Vse jugoslovanske ozemlje je posejano z Lidicami, vasmi in mesti, katerih razvaline so postale spomeniki razsa-janja in beslialnosti nscistov. Nscisti sodijo, ds so Jugoslo-vsni zskrivili troje zločinov. Prvi je, da je večina tega naroda slovanska, torej "nearijanska." Drugič so se Jugoslovani drznili upreti se fuehrerjevim armadam —upirati se jim dobro in močno —že takrat; ko je napadel njihovo domovino. Tretjič zdaj od klanjajo "razsodnost," ki bi jim narekovala zavzeti določeno jim mesto v nscističnem socialnem redu in se pokoriti volji zmago- si i ca——— Ameriški eolski ae otok« Att« pri AiaskL katere«« se sasedii pe ilsnsa J val£$. Vsi napori kvizlinga Ne-diča, ki je upal pridobiti narod za sodelovanje z nacisti, so vzbudili le zasmeh in nadaljevanje boja s podvojeno silo s strani gerilcev. Seznam zverstev osišča v Srbiji je prav posebno strahoten. Po poročilih jugoslovanske vlade v izgnanstvu je srbski nsrod zdsj "izpostsvljen trpinčenju in moritvsm, kskršnih svetovna zgodovina še nikdar ni zabeležila." Na Hrvaškem je narod do grla sit režima sodelovanja pod Pa-veličem, ki se vzdržuje na vladi edinole z grožnjami in strahom. Poročila, ki prihajajo iz Hrvaške, trde, da "marsiksteri, ki se podnevu krečejo po cestah in po deželi kot najhujši ustaši, se ponoči spremene v borbene geril-ce, ki nspadajo nacistične voja-ške oddelke." Poglivnik živi v svoji prestolnici, obkrožen od močnih straž in si ne upa ven, dokler je dan, razen v spremstvu močne in izbrane telesne straže, ojačane z oddelkom Ge-stape. Ljudstvo ga ne vidi, razen ob jako redkih- prilikih, ko sedi v svojem oklopneni avtomobilu, katerega spremljsjo težko oboroženi strsžsrji na motornih kolesih. Razkačeni jugoslovsnski gerilci se v trenotkih odmora norčujejo in pripovedujejo šalo, ki se Je razširila po vsem ozemlju njih nesrečne domovine. Norčujejo ae in bahajo se, češ "ne-odvisns Hrvaška država" je največja v vsej Evropi, kajti ona ima "svojega kralja v Rimu, svojega regenta v Budimpešti, sedež svoje vlsde v Berlinu, s mejs ts držsvs sploh nima." —OWI. Glasovi iz naselbin ■ t strani.) pozivala tako (Nadaljevanja nach naju n« uljudno, č«š, zdaj pa odgovori ta, če moreta. To se prav lahko napravi, in sicer ksr tako podo-mače. Sestrs Drnsch pravi: "Brat Fink omenja, da mislim, ako je sin zssužnjen, nsj bo še ote," Praviš, da v reanici misliš dru-gsče. Saj rsvno na to tvojo napako sem te opozoril v mojem zadnjem dopisu. Danes priznaš, da drugače misliš kot si zs pisala. No, to je lepo, da vsaj priznaš napako, ki se tako rada vrine tam, kjer bi je ne bilo treba Dalje prsviš, kskšne profite bo imelo to revno ljudstvo od vsegs tegs—od vojne. Ali nisem tudi jsz vedno enako trdil? Saj zmeraj udriham po kapitalistih od zore do mrska in s tem zs go-vsrjsm našo delavsko strsnko, če ne ie v celoti, pa vsaj nekoliko ali toliko, kolikor je v moji moči. Tor I-j ravno tukaj Je dokaz, da sem v pravem pomenu za interese delovnega ljudstva in luljsvih rok. ne ps zs tiste kspiUlističns liste kot m) jih tl prlporočsi Ses*rs Drnsch, ti meni in sestri Ksferle priporočaš Pittsburgh Press, ki je najbolj nazadnjaški list, kar jih je v okolici PltUburghs. Jsz se s takim listom ne strinjsm Vzrok je v tem. ker je v celoti pfnii nsm! delsvskim slojem, Ts list rago-vsrjs le kepftsl m torej gs nsj- čita ona stranka, za katero svoje solze toči. Zame jih ne—jih še ni nikoli ln jih menda tudi nikoli ne bo in zato ga tudi čital ne bom. V take liste kot je Pittsburgh Press dopisujejo le taki, ki so bolj malo poučeni o tem našem delavskem položaju. V ta list pišejo le pripadniki kapitalizma in naši delavski nazad njaki. Od moje strani je torej tukaj jasen dokaz, da se ne potegujem za tistega delavskega voditelja Johna L. Levvisa. Jaz sem le omenil, da mož nekaj zahteva za majnarje. Ali on je voditelj v prvi meri le za svoj lastni žep, šele potem, če kaj ostane, naj bi dobili tudi njegovi majnarji. Ampak še tistega jim nekateri ne privoščijo, ln to je vsa tista naša nevednost, ki odkrivs dejstva in dejanja naših krvosesov. To naj služi v vednost, ds sem čital zbirko neštetih zagonetnih vprašanj v mojem dslsv-skem življenju in jih bom še tudi, dokler bom živel. Frsnk Fink. 200. Slovenska Narodna Podporna Jodnota MiT II So Lawsdsis Ara. GLAVNI ODBOR Chicago 19. Illlaols Nedič zatira svoj lastni liarod Marionetni srbski diktator Milan Nedič preganja svoj lastni narod in ga goni na prisilno delo ter pošilja po vesteh, pu-bliciranih v njegovem lastnem časopisu—svoje lastne ljudi v Nemčijo kot prave sužnje. Ne-dičeva vlada je ravnokar uradno objavila v Belgradu, da se morsjo prijsviti vsi državljani,' rojeni v letih 1893 do 1907, torej vsi od starosti 36 do 50 let, za obvezno delovno službo. Po tej naredbi bodo poslani uporni Srbi v Nemčijo, kjer bodo prisiljeni, da delajo kjer koli ln kar koli bo volja Adolfa Hitlerja. Ako Srbov od 36 do 50 let sts-rosti ne bo mogoče nsj ti, bodo njihovi sorodniki veljsli zs talce, tako odloča ta naredba. Nedič se je tudi odločil, ds prisili Srbe, ds ga poslušsjo, kadar govori, hote sU nehote. Njegov ursdni list Novo Vreme je ns-tisnil dne 5. junija vladno na-redbo, ki določs, da je treba postaviti na javnih mestih, posebno pa v gostilnsh, zvočnike in vsskdo mora nehati jesti in poslušati. Oni, ki bi jedel sli govoril, ksdsr je pddsjs v teku, dobi morda globo od 3000 dinarjev ali pa 15 dni zapora. Prav ta list Novo Vreme, ki je nsjbolj uradni vir vladnih vesti, poroča, da je Nedič sprejel skupino srbske mlsdine, ki se je po 4-mesečnem bivsnju v Nemčiji vrnila domov. Ts mlade ljudi, ki so v Nemčiji proučevsli moderne metode obdelovanja zemlje, js sprejel z veliko čast-jo, jih pozdrsvil kot dobrodošle m jim dejsl v svojem ursdnem govoru: "Vi ste novi oznsnje-valci novih dob. Vi st« stebri nove Evrope. Razjasnite obličja srbskega naroda. Nemška gostoljubnost je ravno tako velika kot srbska. Veliki nemški Rcich vam je omogočil, da sijajno dovršite svojo nslogo." Novo Vreme prsvl, da so srbski mlsdeničl na to z velikim navdušenjem ploskali Hitlerjevemu hlapcu. Toda na arečo je večina srbske mladine ardlto sovražna nacističnemu diktstorju Srbije. V začetku tega meseca je Nedič obiskal skupino mladih srh-aklh kmetov, ki so imeli odpotovati v Nemčijo po 10-dn«vnl pripravi v Belgradu. Govoril jim je, naj se poksiejo vredne Hitlerjevega novega reda In Iz-javil: "Vsšs dolžnost je. ds ns-prsvite konec svetu, ki J« Srbijo nsprsvil tsko nesrečno, Pošl-I jam vss v Nemčijo, ds tsm ns-predujete in postaneta stebri no-vegs reda." Tods Nedič se ne omejuje ns to. ds o novem ledu govori. Z največjo strogostjo naganjs svoj nsrod, ds dels in se bori r« ts i novi red, vse srbske ursdnike, I ki nočejo sodeiovsti z rijim v! hlspčevsnju Hitlerju, je pome-tsl ir njihovih uradov. Novo, Vreme je n. p, nedavno poročalo, d« je Nedič "dat s Vil vss ursd- j nike Agrsrne bsnke, najmočnejše zadružne rveze in srbskih poljedelskih zadrug obenem z vse- j mi njihovimi podružnicami in drugih njihovih pomožnih orgs-nizacij. Ned tč bo sam imenovsi nove ursdnike Vsi odpuš^nl' uradniki, o katerih s« bo sms-trslo. ds so krivi "disciplinarnih prestopkov," bodo kaznevs- lavttal aSaafc VtNCKNT CAINKAH. |l. ptadaadmk ..Nil r a vidbn. gi. ujnik ................ ..........aas7 \\ II.I.IAM Kis MMi UI .MAI MMKO O. KUIIBL. «1 blagatnik ....... ,. M.M LAVV KBNCB GNADINItBK. tajnik bol odd... *U7 Mit MASI! VHKOVNIK. dtrakl mlad oddal .. M»1 PHILIP GODINA, upiavital) glaaila.............SS»7 JOHN MOUCK. uradntk glasila. ..___________________Mai Padpradaadnlka MlCItABL R KKMBR. prvi podpradaadnik CA MILOŠ ZARNli K. drugI podpradaadnik ......... Sn Lawndala Ava. No. Lavvndala Ava , Ho. Lavtndala Ava., Su. Lawndala Ava.. No. Lawndala Ava. H«. l.avkitiUU Ava. Mo l.awndala Ava. So. Lawndaia Ava.. Chlcago M. IU. Chicag« U. III. llilcago U. III. Chicago U. III. Chtragp U. III. Chlcago U. III. Chlcago U. III. Chlcago aa, lil. Bo« M*t'nivaraal. Pa. W7 W. Mih SI, C lav a lan d. Ohlo. JOS CULKAN. prvo okrolja JAMES MAULiCN. diugo okrolja NAVMOND TRAVNIK. lrat|a okrolja JOHN SPILI.BM. tatrlo okiolja URŠULA AMRNO/.ICH, palo okiolja BDWANO TOMSIC, Saalo okroAja _ DUlrtklRl p*dpradaa4Mlkl --------«1? WoodUnd Av«, Johnatown. Pa. R o No 1, Oakdala, P«. ...... 7SU Mlddlapoinla. Daarhorn. Mich. ......... a»T« Randall SI. st IauU. Mo. .......... «ia IMarca si . Bvalath. Minn. --- UJ W lih St . Walaanburg. Colo. MATN PBTROV1CII. piadaa«Jnik VtNCKNT CAINKAR r A V1DBR ................. MIRKO O KUNK1.................. JACOB ZUPAN DONALD J LOTRICM HUDOLPII LISCU ANTON SHULAR, pradsadnlk PHANK VRATAK1CH_______ _ »HANK UAHtllr .............. ANDRBW VIDRICH .................. JOSBPHINB MOČNIK ... »• J" MIl.AN MBnVBSBK ANDRBW ORUM .... JOHN OL1P PRED MALO AI .... DR JOHN J. ZAVBRTN1K Oaapadarakl adaab .................... Ui S. hiši st. C lava Und, Ohlo. .......—aaat So. Lawndala Ava, Chicago 19, III. — aatT Bo. Lavvadala Ava. Chlcago U. III, -----asA7 So Lavtndala Ava. Chlcago aa. III. — U00 So Lnmbard Ava . Rarw)n. III. laai S«. Trumbull Ava . Chicago aa. IU. --B asout SI, Clavaland, O. —......——.........««* f. Arma. Kan*«*, ................aia Tanar St. Lusarna, Pa »MU Muakoka Ava. Clavaland 1«. Ohlo ——TOS Poraat Ava, JohnaUmn. Pa. ......tta S. isath Str aat. Clavaland. Ohiu Madaaval adaak „ aaot So Lawndaia Ava. Chlcago U lil. « ..... ISloa Arcada Ava. Clavaland. Ohlo ............... 11IU Snodan, Datroit. Mirit. -......... aai Su Pioapact Ava , CUrantiu« Itilla. III, aa Waatclon Ava. Paru. III. Olavmi advavnih ...........-...........SSIS Su Rldgaway, Chlcago U. III. ni. Drugsče povedano: vit uradniki teh organizacij, katere je zgradil srbski narod, da bi služile srbskemu narodu v dobro, so morali odstopiti svoja roa|fa hlapcem nacistov. Nacisti ta prizadevanja s«ve-ds visoko cenijo. Goerlngov list Essener Nstionslzeitung n. pr. hvali Nedičevo delo in pravi, da je velik patriot. "Nedič Je zopet uvedel mir in red, konsoli-diral je deželo in ji pokazal pot v bodočnost," Nedič si je sestavil mnogobroj-no propagandno ministerstvo, v katerem je nastavljenih na stotin« nscističnih plačancev, ki potujejo po vsej deželi, prlreju-jejo shode in si ns vso moč ln z vsemi sredstvi prizsdevajo, ds bi pridobili srbski nsrod zs Hit-lerjev novi red. Ti nscističnl propsgsndisti v vseh svojih govorih napadajo jugoslovansko vlado v Londonu in prigovarja jo srbskemu ljudstvu, naj se bori proti onim Srbom, ki se upi rajo Hitlerju, pa bodisi prlpsd nikom partizanov ali Mihajlo-vIČa. Vsak Srb, ki se upira na cistom, je tskoj obsojen, ds je agent Velike Britanija—to je vzorec Nedičeve propagande. In takšno j« Nedičevo mnenj« o onih junaških Jugoslovsnlh, ki žrtvujejo svoja življenja za svobodo in demokiaiijo.-~OWI, Hrvati se upirajo Paveliču Nacistična okupacijska oblast na Hi vaškem se je /aman trudila, da pridobi na svojo stran najslavnejšega sodobnega hrvaškega pesnika Vladimlrja Nezora. Vplivali so na poglavnika Pa-veliča, naj si prizadeva dos«cl, da bl Nazor zavzel napram nacistom naklonjenemu kvlzlln-škemu režimu prijazno stališče, toda 71 -letni hrvaški patriot je ostal neupogljiv, Njegovo neustrašeno obsojanje vsegs, ksr smrdi po nacizmu, js v čssopis-ju, ki js udsno in prodsno nacistom, povzročilo nekster« zlobne napade nanj. Prsv te dni ps so nscisti intsrnirsli v Gradcu njegovega dobrega prijatelja, predstavnika hrvatske seljsčks stranke Macks. Ob tej priliki so zopet pritisnili ns Nazora, da zavzame bolj tolerantno stslišč« naprsni okupatorju. Pesnlk-ps-triot ps j« na podlagi nekega članka v švedskem časopisu Af-tonblsdet zopet odgovoril na upoi en in izzivalen način. Hrvaški patrioti zsjemsjo vedno novegs nsvdušsnjs v upornem In neupogljivem drlsnju Nszo-rs in i r. njegovih |>esmi in člsn-kov, prsfetih vroče ljubezni do domovine in do demokrscijs, katerih marionetna vlada ne mor« zatreti. Drug dokaz rs to, ksko J« vpliv pronat istlčnih struj oslabel pod pritiskom nsrsščsjoč«gs odpors patriotov, j« nedavno povelje komandante centralnega urada uataškega pokreta Rola Kavrana, naslovljeno četam na bojišču V svojem dekretu od 9 junija ukazuj« Ksvrsn tvojim Četsm, nsj po bitki "ksžejo usmiljenje do svojega sovražnika", Na podlagi brzojavk, ki jih je prejel OWI, so postsll spopadi med ustaškimi četami, katere podpira okupator, in jugoslovanskimi gerilci najbolj znani zaradi divjaškega zatiranja nedolžnega civilnega preblvalstvs, kateremu usUšl predbsclvsjo po vaškem porszu, d« podpira ge-rllce. Boječ ae, da n« bi to po-stopanj«, ako bi a« nadaljevalo, zaigralo kvlzlinškemu režimu še zadnjo oporo, kl jo mor« imeti med prebivalstvom t«r tako pri-vedlo do š« večje poostritve bratomorne strahovlade, svotuj« Ksvran svojim vojsikim silam,"" "nsj igrajo vlogo dobrega Sama-ritana", takoj ko je borb« s gerilci zaključena. Na ta način se nadeja ustsškl predstavnik rešiti vssj del svojegs ugleda tn odvrniti od režima nekaj ljudske mržnje ln jeze ter preskrbeti svojim osovraženim vojakom bolj ugledno im«. NI dolgo tega, kar j« marionetni r«žim pozval va« Hrvat«, ki so sposobni zs službo pod orožj«m, d« vstopi v hrvsško planinsko divizijo v cilju, "da branijo svojo domovino". Deu* tsehe Zeitung ln Kroatien, ki J« inspirirana od nacistov, poroča v zvszl s tem pozivom, da bodo dobivsls "domače garda" plačo od Nemcev, njih rodbine ps do-dstne količine živeža, denar za najemnino in nekatere druge predpravice, katere sicer uživs-jo 1« Nemci. Nehote je t« pro-klsmscijs rszodsls, ksko silne udsrce je gertiska vojns prlzs-dela hrvsškim vojsškim silam— ena |>osledlc pomanjkanja moštva. Zelo značilna je tudi okni-nost, da je kvlzlinškl režim prl-morsn posluževali se nemškega denarja tn podkupovati manj zavedne Hrvate, da J šla vssj nekaj pridobi za to, da z oroijsm v roki branijo naropana premoženja svojih zasutnjevalcev.—> OWI, Nsjasnsslllvsjšs daevae de* lsvsks vssi! se v dnevniku "Prosveti." Ali Jih Mu fte vsak dsa? ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE as val društveni u|sftftd ta Ujaftss ta ŠUaL M IU društva leeelij* e ls avvhe. Naši Mstavllsel Ufcsiai ta »sle-vstal ssaiseslkl as ialaUaa ak»a)a Lsuis Bsrbsrtsk. ss MU vsi Vrta. to sfcslUe. Ohta to sbsllss. Andtsf Strta I« lif. frisk Klua is as fh jahalni ta skeliss. Frsnk Cvslsa ia TUa NU1. Ps. as lemU Is HsrssUta. Pa., as Fas«aylesel)s. iss Pelemel Is Ltatsrr. Ss.. ss Joka Zmem as Dstasll ta •S PROSVETA lt'7 Ss. UvnSsls Are. Cblasf. UL aaaaaaaa«aaa FLVING FORTRESS CREW DONS NEW ARMORED VESTS SIPORI HA VINO ON A SOMSINO MISSION over German y, crew members of the Flying Fortress Okla horva Okte help eseh other put on th« mangsnes« stscl srmored flying vesta at a U. S. bomber base ln JSnglsnd. Left to right sr«: Flight offlcer Farrell Evans, Centerburg. O.; Lieuts. L. L. Cox, Tulsa, Okla.; J. T. Lundy, Cedar R«pid«, Iow«; W. S. Scovell Portl«nd, Conn.; Sergts. W. G. Dickson. Selm«, Ark.; E. L. Lawlor, C«mden, Ark.; A. B. Muilm, Spok«ne, Wa«h.; W. C. Rsdcliffe, Kanit« Citjr, Mo.; Elmer Frederick, NorV«lk. Conn*rtiriit: John Fs«ve*tt. F<«t Oranee. New Jersejr. Pod severnim nebom Paval Niso vol 6. "česna nimsmo več in samo malo čebule ie. Mislila sem, d« je je ie neksj v zaboju, sedaj pa vidim, da je ni več," je dejala Vera "Sploh nič?" J« VVilliam pie-»traieno vprašal "Prav nič. Zadnji če«en sem porabila danes " "Potem se moram takoj jutri l»eljati v laponako vaa in od tam na bolniiko postajo. Tam bom govoril s padarjem," je odločno dejal "Kako hočei Iti ob takem vre-menu? Kaj bom počela sama z njim* Do japonske vasi je »koto dve sto milj!" je Vera razburjeno dejala Nežno ji je polotil VVilliam roke na ramena "Vera, nl drugače Hie* t*. bule mora umreti in saj ne o»ta-nei prvič sama. Potrudil m* Uirn, da «e čim prej vrnem ' Drugi dan je bilo Sjomi zopet slabše Saniiča sani je poli! s »ladko vodo Sedaj ae je s\ettla na njih gladka ledena skorja. Tako bo lažavozll. Vpreg«! je je- lene Na saneh je poleg živeža ležala puika, par smuči, vreča iz kož za spanje in mal šotor. Vse je bilo gotovo. Poljubil je svojega sina — ki ni niti odprl oči — in objel Vero. "Na »videnje! Ne Izgubi glave' Napravi mu vae, kar je potrebno'" Moško «rce je lahko zalo krepko: VVilliam ni niti vzdihnil, niti potočtl solze. Zavihtel je dolgo palico. Jeleni «o potegnili in odbrzeli. Veti je kopi neče zrla v sivo meglo, v katero «o aa izgubljale sani. Čez nekaj minut je videla »amo še žalosten arktični somrak in mrtvo tlimo širnih snežnih poljan. Dvajset ur «e je vozil VVilliam. ne da bi »pal. Samo enkrat uredi pota, j« počival, da je na krmil jelene t mahom, Proti koncu živali skoro ni«o mogle več teči. i ftdprtimi g»»bri in tei< ko ftopihajoi' «o »r piemikale Vsakokrat, ko «o morale obstati pr«d strmim klancem ali ostro usedi i prt, ao jim napete mišice trepetale in suhi boki so se jim dvigali in padali. Tudi VVilliam aa nl dobro počutil. Bolelo ga je v hrbtu in v ušesih mu j« iu melo čeprav j« vso pot poje del 1« koiček prepecenca, ni bil lačen. Zadnja strmins, oster o-vinek v levo — in izza snežnegs griča je pogledsla vsa. VVilliam je obrnil jelene k hi-ii znanega Laponca. Ko je stopil s sani, je padel, kakor je bil kočo. Večinoma ženske, mlade in stare. Radovedno so ogledovale tujca in njegove zaklade, ki so ležali naokrog. Polglasno so se pogovarjale v svojem jeziku. VVilliam je urno potegnil iz vreče poletno bluzo svoje žene, rdeče ogrinjalo za ramena in barvasto srajco. "Tu imate! Tu imate! Za vse to hočem samo dva, tri vence česna! Ali razumete? Samo dva! Rešitev pred smrtjo!" Trenutek kasneje je iztrgal ljudem stvari iz rok: "Ne dam! Ne prodam! Hudič vas . Vse je povil, stisnil pod pazduho in se omahujoč prerinil skozi vrata. Podoben je bil blaznežu. Šele čez nekaj ur se je posrečilo Andreju, da je pregovoril nekega Laponca, da je srajco in oba kosa katuna zamenjal za nekaj vencev česna in približno tri funte čebule. VVilliam je bil vesel in se je pomiril. Sedaj se je hotel peljati na bolniiko postajo k zdravniku. Toda Laponec mu je povedal, da se je zdravnik malo prej peljal skozi vas v neko sosedno naselbino, da pomaga neki porodnici, ki umira. VVilliam naj tu počaka nanj. Toda zanj je bil vsak trenutek dragocen. Ali je mogel čakati? Najvažnejše je dobil. "Andrej, pripelji jelene! Ta koj »e bom odpeljal. Moram brezpogojno!" Vedno ta somrak. Težko lo-čii. ali je dan ali noč. Skoro ni razlike med njims. Jeleni sedaj niso tako hitro tekli, pri malih strminah so že prešli v len korak. VVilliam je moral rabiti palico večkrat nego navadno. Tam, ob obali, v hiši čakata nanj dva. In tretji je na straži pred hišo: smrt. VVilliam mora hitro tja! Naj stane, kar hoče! Hitreje . . . Sedaj se je vozil v zračni črti. Ta je bila pot za približno dvajset milj krajša. Dvajset milj — to sta dve uri! V tem času se lshkn mnogo zgodi. Miška, ki je tekel spredsj, je hipoma obstal, ategnil gobec naprej in vohal z napetimi nozdrv-mi. Klara in Šekec sta sledila njegovemu zgledu. Potem so vsi trije z enim skokom planili na amovih ušesih. Bilo je, kakor da bi se zbralo okrog šotora na tisoče divjih zveri in bi mu grozile z besnim, gladnim tuljenjem. VVilliam je skušal pogledati ven in je privzdignil konec šotora. Toda takoj je odmaknil glavo. Žarek snega je z vso močjo planil v šotor in napolnil mali prostor. Jadrovina je trepetala. Elastični loki šotornih palic, na katerih je bila pritrjena jadrovina, so pokali. Se malo, pa bi ves Šotor dvignilo v zrak. Toda VVilliam je še pravočasno zaprl odprtino in veter ni mogel več najti oporišča. Besno je bil ob prečne stene, toda po- Mislil je; da bo počasi le prišel naprej in da ne bo treba čakati, da se sneg strdi. Veter je ponekod namedel cele griče snega, drugod ga je pa spihal do gole zemlje. Jeleni so se pretegovali, sopihali in vsak trenutek obračali glave. Postali so nemirni. Ko so tekli, po neki strmini navzdol, so zavozili v gost kup snega in se pogreznili do trebuhov. Toda VVilliam se ni smel ustaviti. Sin in žena ga čakata! Smrt stega tam ledenomrzle ro. ke! Samo da pride še skozi to dolino! Potem pride višina i golimi skalami. (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglati Dalo doba moški "UPHOLSTERER"—prve vrste Up«, cirar dobi delo: 7364 North Clark St. Phone Ambassador 1169. HIŠNIK—-mali hotel na severni stra-ni mesta. Plača $110 in soba. Kličite Central 0930. KLEPAR—mehanik in pomočnik. Delo znotraj ln zunaj. Job delavni-ca. 720 Belden Avenue. Dalo sa ženske SLUŽKINJA—-na severni strani opremljen apartment. Šest dni, I ur dnevno. Plača $3.00 na dan. 612 Patterson Ave.—Lakeview 9869. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA lsdaja svoja publikacija ln ie posebno list Prosveta sa koristL ter potrabno agitacijo svojih druitov ln članstva tn sa propagando svojih Ida J. Nikakor pa vsod se je odbijal. Od časa do) na sa propagando drugih pod- dolg in širok; .»drevenele noge|deino da bi M briglH M gvo. niso ubogale. ijegJ| gotpodarja. Nekaj časa so "Andrej," je zskiical v hiio. | tekli, potem so obstali in začeli "Andrej' Daj mi čebule in čes-na! Vzemi, kar hočei! Zahtevaj, kar hočeš!" VVilliam je stisnil njegovo roka "Tskoj! Potrebujem. Razumeš* Smrt . . ." V hiši je luiponka Marina di gnila gystu noge. medtem ko j spalno vrečo, je njen mož tekal po vasi od hi- Prebudil se je. še do hiše in govoril avojlm so- Požuritl se mora vendar' Dvo-rodnikom: "Rus t obale potre-i je ljubljenih bitij ga pričakuje. s svojimi kopiti hitro grebsti po snegu. Pod snegom je bil sever nl msh . . . Prva in največja etapa je bi-jla za njim. Nekaj ur pač sme l počivati. VVilliam )e zlezel v huje česna, čebule. Rua da katuna. srajce, kar hočei . . . Pnhsiale ao ženake. da vidijo, kakirn katun ima, otipavale ao oba svetla kosa blaga, ki sta le-iala na mm, hvalile, česna pa niso prinesle Moški »o ga hoteli »ptaševati po lovu tn morju, VVilliam jim je prestregel besedo Pomolil je glavo iz vreče. Veter je žvižgal. «neg je medel. Prekleta noč' Hitro je po&tavil šotor S snežnim viharjem ni računal Ko ie je odpeljel, ni opazil nobenih znakov. Kako dolgo bo moral sedeti tu* Ali bo zadoičal njegov proviant? VVilliam je zaškripal s zobmi. "Niaem ptiiel, da vam pripo- Tudi jeleni ao ikripali t zobmi vedujem. Moj sin umira" Vzel in ječali. Toda it drugega ras-ja katun t mize in ga apravti v loga: veter je bičal njihove bo-vračo Toda zopet ga je irvle- ke. trdi sneg je bolestno žgal ko-kel Ali raa ni v vsej vaai dvehjžo. Izgrebli «o si jamo. da se vencev česna*" | skrijejo v njej. Bučanje in žvtt- Vedno več ljudi j« prihajalo v ganje viharja je tulilo v WtUi Časa so jeznoproseče orjaške roke praskale po šotoru, potem je pa zopet zajokal tožeč glas otrokov, ki se je izgubil med globokimi basovskimi glasovi. VVilliam se je v polsnu prestrašil in prisluikoval. Pa se je zopet od utrujenosti zgrudil, se potopil v pozabljenje, dokler £a ni zopet prebudil nov izbruh viharja. Čepel je ves skrčen od mraza. Njegova glava je gorela. Kdaj bo snežni vihar ponehal? Saj ga ne bodo več mogli pričakati! V usnjati vrečici nosi reiilno sredstvo. Samo življenje nosi s seboj. A Sjomočka ga ne bo mogel več čakati. In morda žena tudi he. Ta prekleta bolezen! Snežni vihar je trajal tri dni in tri noči. Ko je hipoma utihnil in ko je VVilliam pogledal iz šotora, so sem in tja na žalost-nosivem nebu migljale zvezde. VVilliam je izkopal sani, sklical jelene, ki so že dvigali glave iz snega in se pripravil za vožnjo. pornlh organizacij. Vsaka organizacija ima običajno svoje glasila Torej agliaiorlčnl dopial la nasnanlla drugih podpornih organlsaclj in njih društev naj sa na poilljajo listu Prosveta. SLUŽKINJA—na severni strani mesta opremljen apartment. Šest dni, 8 ur na dan. Plača $70.00 (Union Scale), 612 Patterson Avenue, Lake-view 9869. TAKOJ V NAJEM—3 sobe $18.00. Parna gorkota. Novo dekorirana 2820 West Roosevelt Rd_ PRODA SE harmonika "Italo-American" izdelka. 120 tipk. Nova je stala $400, proda se za $225.00. V prvovrstnem stanju.—Vincent Mirtich, 1651 Sa Karlov, Chicago. Phone Lawndal« 2632. —(Adv.) POŠTNA UPRAVA šali vslad vojnih rasmer »manjša* dalo in samud« s prauradbo naslovov. Vsak naslov v večjih masti« ima namreč sadaj ša posebno številko, ki pismonoiu pov«, v kateran kraju sa naslovnik nahaja. Naslovila v bodoč« vs« plima: PROSVETA 2657 S. Lawndale Ava. Chicago 23. Illinois niE NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE OEOROE Instituta of W. SARN VVELL Podlago sa mehanično manj« al oret« dobiU s knjigo NIW EN-CYCLOPEDIA OF MACH1N1 SHOP PRACTICE (v angleščini). Ts v«Uka knjiga popisuj« in v slikah pokal« temeljna del« mehanika. Razloti vas natanko, kar mora snati najboljši mehanik. pojasnjuj« vporabo vaaka-ga stroja, orodja ln moril. Pouči vaa. kako J« treba vporabiti načrta fblu« prtnta) Ur vara tudi daj« mnogo ra-fanakih tabel, da moreta pocpežiu svoj« delo. N« glede na to. ab st« šele početnik, vam bo U knjiga aeio koristna bi mnoga potrebna—10M slik bi risb IT« strani trdo ■ knjiga atam no plačan t mL Naročita pri EN JI-GARNI SLOVENIC PUBLUKINO COMPANT, 211 Wast llth ST, NEW YORE—Zaloga ni velika. Naročila to vatno knjigo I« TISKARNA S.NP.J. » «pr«J««n« vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Can« smerno, unij sko delo prvo vrste Pišite po informacije na naslov: snpj p rint e r y 2657-59 S. Lavvndale Avanuo - - Chicago 23. Illinois TEL. ROCEWELL 4104 naročite si dnevnik prosveto Pa sklepu 12. radua konvencija sa lahko naroči na Ust Prosvete bi prišla]« edan. dva. tri. štiri ali pat članov is ena druftine k eni naročnini. List Prosvete stana sa vsa enako, sa člana ali nečlana St.00 sa •no letno naročnino. Eer pa člani ia plačajo pri asaemantu ti JO sa tednik. «« Jim to prlštoj« k naročnini. Torej sadaj ni vzroka. r«čL d« J« list predrag sa člana SNPJ. Lisi Prosvete Ja vaša Lastnina bi gotovo ja v vsaki drušini nekdo. Id bl rad čital llat vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če s« preseli proč od družin« in bo zahteval sara svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki jc tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to ukoj naznaniti upravniitvu llsU, ln obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU. Ako Uga n« •Url, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročniku. Caaa listu Prosvete Jar Za Zdnai. dršava la Kanado 90.00 Za Clearo ia Chicago Jo.......J7J9 1 tednik bi_____4J9 1 tednik ta_________IN 2 tednika bi_MO 2 tednika la__9.19 9 tedalk« ta.._______ 2 49 9 tednik« la______3.00 4 tedalk« la.____1 JO 4 tednik« la______2.70 9 tednikov te.______nič 9 tednikov te_______149 I »polnite Za Evropo )e--------- spodnji kupon, priložil« MM vsote danarja ali v pismu la «1 naročite Proavala. list. kl J« vaša las talna PROSVETA. SNPJ. 9017 Sa. Lawadala Ava. Cklcava 29. IU. ta pripišite k mo|i naročnini od sledečih 1) Maslo*___ Ustavilo tednik te člaaov asa Jo družino: 9)___ 9) _ 4) _ 9) _ pošiljam naročnino aa lisi Prosveto vsoto I. ................. ČL druitva ŠL Država *alk Ste«