Posamezna Številka 1 Din mesečno, če se sprejema list * upravi, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
POJVf DELJSKI
UrednUtvo: Kopitarjeva ul. it. 6 lil. Telelon St. 2050 in 2906. — List izhaja vsak ponedeljek
Uprava; Kopitarjeva ulica 5tev. 6 PoStni ček. račun. Ljubljana 15 179. Telefon Stev. 2992
Tajmstvena potovanja
nemških državnikov v Rim
Komaj {e odšel Goring, ski na;av1fctta že Neurath in Blombcrg
Rim. 2. maja. Nemški zunanji minister Neurath prispe jutri v Rim. Spremljali ga bodo višji uradniki in strokovnjaki zunanjega ministrstva.
Italijanski in tuji politični krogi v Rimu pripisujejo njegovemu obisku velik pomen, ne le zaradi tega. ker sc ima oh tej priliki skleniti nov s p o r a z u m m e d o h e m a držav a m a , nego tudi zato, ker dokazujejo sestanki nemških in italijanskih državnikov, ki sc vrstijo v smislu sklepov, sprejetih o priliki prvega sestanka Hitlerja s Cianom v Berchtrsgadoiiu, da je osišče Rim— Berlin še vedno trdno.
V ostalem je cela vrsta važnih vprašanj, ki se tičejo obeh držav, in ki se imajo prej ko slej urediti. Neurath in Ciano bosta o priliki svojih sestankov v Rimu lahko določila skupne politične smernice glede teti in drugih takih vprašanj. Von Neurath se bo po mnenju diplomatskih krogov v Rimu poučil predvsem o srednjeevropskih p r o 1) I e m i h. Skušal se bo dogovoriti s Cianom tudi o skupnem stališču, ki ga naj bi Italija in Nemčija zavzeli napram zapadnim velesilam, jired-vsem Franciji iu Veliki Britaniji.
Maršal lil o m b c r g bo prišel v Rim okrog 9. majnika.
Gorsng na Bleda
Včeraj je odše!nazaj v Nemčijo
v inozemstvu, fieneral Goring jo prišel na blejsko postajo z rednim brzovlakom iz Gorice v posebnem vozu, ki ga spremlja vso pot iz. Nemčije v Italijo in nazaj. Sprejema ni bilo nobenega, kor je potoval general kot zasebnik. Le služitelji javne varnosti so silno diskretno opazovali prihod nemškega državnika. Zunanje ministrstvo mu je poslalo nasproti enega uradnika, ki mu je želel dobrodošlico. General Gdring je na Bledu izstopil ter tamkaj tudi prenočil. Ker še nikoli ni bil v tem kraju, ga je šel snoči in davi občudovat in se je menda silno pohvalno izrazil o urejenosti tega najlepšega gorskega letovišča v Jugoslaviji. Ogledal si je tudi okolico Bleda ter se mu je pokrajina tako dopadla, ila je hotel celo videti okolico Kranja, ki mu je tudi ugajala. Davi se je gen. Goring poslovil od Bleda ter na postaji Bled vstopil v svoj voz, ki je bil priključen rednemu brzoviaku, ter se odpeljal čez Jesenice dalje proti Monakovem. Postaja je bila okrašena z jugoslovanskimi zastavami, a bivanje generala Goringa med nami je bilo ohranjeno v takšni tajnosti, da niti uslužbenci na kolodvoru niso vedeli, komu na čast je bil razobešen kinč. Generala Goringa so številni turisti spoznali, ko se je peljal skozi jeseniško postajo, kjer se je prikazal pri oknu. Pozdravov ni bilo nobenih. Ravno tako tudi odzdravov ne.
V
I -»
• % 1 t. 1

Bled, 2. majnika.
Bled je	--« govorjeno še popolnoma mi-
ren. Samo z južnih krajev države je prišlo semkaj nekaj gostov, ki so hoteli pravoslavne velikonočne praznike jireživeti na Gorenjskem. Velika senzacija pa je nastala včeraj popoldne, ko se je po blejskih ulicah pokazala širokopleča postava pruskega ministrskega predsednika generala Goringa, ki je kakor znano tudi vrhovni poveljnik nemškega letalstva, predsednik državnega zbora in vrhovni diktator nemške gospodarske štiriletke ter Hitlerjev izbrani zaupnik za težja politična poslanstva
Pariške prerokbe
B!oh Dunaj-Praga-Pešta proti prodiranju hitterizma
Pariz, 2. majnika. TG. V -.F.clio de Pariš« je napisal znani uvodničar in zunanjepolitični strokovnjak Pertinax pod naslovom Avstrija, Madžarska, Češkoslovaška — možnosti njihovega sodelovanja« članek, ki je vzbudil v diplomatskih krogih veliko zanimanje. Pertinax razpravlja o uspehih beneške konference, v kolikor tičejo Avstrijo, ter nadaljuje:
»Avstrijski zvezni kancler Sclitischiiigff se je vrnil z Benet brez vsakih iiadaljnih ustvar. Sedaj točno ve, kakšno razpoloženje vlada pri italijanski vladi v pogledu obrambe avstrijske neodvisnosti. V ničemer Srhusrlinigg ni popustil, tako pravijo, in nobene obljube mu niso mogli izsiliti. Nikakor ni hotel obljubiti, da hi dovolil avstrijskim hitlerjevcem, da hi vstopili v njegovo vlado, čeravno jc italijanska vlada skozi usta Virginija Ga v ile skušala prepričati svet, da je Schuschiiigg kapituliral. Scliusehnigg se ho odslej varoval, ila hi svoje doprinesel k osamitvi Češkoslovaške in ne ho zavrgel tistega plodonosiioga dela, ki je bilo v tem pogledu do sedaj že opravljeno. Zaenkrat pa je vsa njegova pozornost obrnjena proti Budimpešti, ker hoče najprej pridobiti Madžare za sodelovanje v skupini držav, ki naj lii se skupno uprle prodiranju Nemčijo po Podonavju.
Ali je torej res mogoče, da bomo še to doživeli, da ho Avstrija skušala posredovati, da sc ustvari blok Avstrija — Češkoslovaška — Madžarska? Ali se ho razdraženosti hitlerizma zares jiosrcčilo, tla pomaga k temu čudežu? Nočemo nič prerokovati, toda pred nami je nekaj značilnih znamenj, ki jim je treba posvetiti pozornost. Znano je, tla je imel Schuschnigg v kratkem času dva
General Mo Ue
zaseda deželo Baskov
Salamanca, 2. maja. AA. Nacionalistično vrhovno poveljstvo je sinoči ob 20 izdalo komunike o položaju ne Lontah, v katerem pravi:
Na aragonski fronti se je naš položaj nekoliko popravil. Pri Teruellu so imele naše čete spričo slabotnega odpora nasprotnikov precejšnje uspehe. 12 oboroženih miličnikov je prestopilo na nacionalistično stran.
Na baskiški fronti so nacionalisti včeraj popoldne zavzeli Permeo, Munlato, Federnalez in Visto Alegre. Nasprotnik se je z begom umaknil in je pustil na boiišču večje množine bojnega materiala. Sir.oči ob 19 so nacionalistične čete prodrle do svetilnika m rtu Macichachu.
Pri andaluzijski ironti so bili republikanski napadi pri Cordobi in Granadi krvavo odbiti in so imeli nasprotniki velike izgube.
Vittoria, 1. maja AA. (DNB.) Na baskovskem bojišču so nacionalistične čete prodrle do vasi Amorebjeta, ki leži 17 km od Bilbaa. Čeprav je vas oddaljena samo 5 km od utrjenih postojank marksistov, niso tamkai nacionalistične čete naletele na noben odpor. Prebivalstvo je povsod pozdravljalo nacionalistične čete in jim prirejalo navdušene manifestacije ter izražalo radost, da so jih osvobodili od marksističnega nasilja in anarhosin-dikalistične milice Pravijo, da vlada v Bilbau lakota in da zahteva malone vse prebivalstvo, naj se mesto uda. Prav lako zahtevajo ludi inarhosindika-listi, naj se mesto preda. Na cesti med Durangom in Ecrmccm so nacionalistične čete našle trupla žensk, ki so jih marksisti pobili, ker so kazale simpatije do nacionalistov.
Nacionalistični oddelki, ki so po zavzetju Guer-nice prodirali dalje po cesti proti nermu, so po vrsti zavzeli vasi Mundaco, Pedernaics, Foruo iMorueto
zaporedna govora. V prvem jo podčrtal, da «o Avstrija Otonu Habsburškemu ne odreče za vselej, ampak da je njegov povratek samo vprašanje časa. v drugem pa jo povdaril. da je avstrijsko ro-doljulije danes že tako močno, da llahsburiaiiov ne potrebuje za svojo trajanje. Ali ni toga storil za to, da pomiri Češkoslovaško, ki Ilabshuržuno odločno in brezkompromisno zavrača. V kolikor tiče Madžarske, sc je treba spomniti samo govoru, ki ga je v Szogeiiu imel ministrski predsednik Durunv i, ki jo dejal, da zeli poravnati vse s|ioro s svojimi sosedami na podlagi enakopravnosti, a menila prvič v povojni zgodovini ni več omenil meja. Ali ni toga storil za to, da pomiri Češkoslovaško. ki o kakšni reviziji moja noče ničesar slišati. Madžarska sama začenja fuliti, da hi hi-tlerizom, ako hi se v deželi razpasel. popolnoma porušil njen socialni notranji sestav. Za to so pa boji, čeravno je v vsej svoji zgodovini bila zvesta-zaveznica Nemčije.«
Tudi je treba omeniti šo vest, ki jo jo jiri-občil Tenips« in ki pravi, da je Češkoslovaška predložila Madžarski podpis posebnega prijateljskega pakta, v katerem bi bilo izrecno omenjeno, da Češkoslovaška niša ničesar proti enakopravnosti Madžarske v pogledu oboroževanja.
Vsa srednja Evropa so je začela ozirati okrog sebe. kje leze nevarnosti za njeno varnost. Čim prej iu čim bolj krepko bosta nastopili Francija
in Anglija, tem prej so bo končal lov za podonavskimi državami od strani lovcev, ki jim nič dobrega nočejo.
Mihlas v Pešio
Iskanje novih opor• v boju proti Nemčiji
Dunaj, 2. majnika. TG. Jutri rano zjutraj odpotuje z Dunaja avstrijski zvezni predsednik Mi-klas v Budimpešto, da napravi madžarskemu regentu admiralu Horlhyju uradni vladarski obisk. Miklas se bo pripeljal v madžarsko prestolnico ob pol enajstih dopoldne, kjer bo avstrijskega predsednika in njegovo soprogo sprejel regent IIorthy s svojo ženo. V spremstvu predsednika Mik lasa bo državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt ter številno osebje iz krogov zunanjega ministrstva in armade. Na čast avstrijskemu predsedniku bodo prirejene številne slavnosti. Miklas bo zaključit uradni del svojega obiska v sredo, 3. majnika, ko se bo odpeljal nazaj na Dunaj.
Mednarodni politični krogi pripisujejo temu obisku veliko politično važnost, posebno v sedanjem položaju, ko postaja od dne do dne bolj jasno, da si bo morala Avstrija priskrbeli še druge oslone za svojo varnost in neodvisnost, odkar se je zveza med Italijo in Nemčijo izkazala kot nezanesljiva in varljiva opora v borbi Avstrije proti objestnosti hitlerizma.
„Preslepiti se nc damo!"
Dunaj, I. maja. AA. Na današnjem sprejemu delegatov putriolične fronte je zvezni kancler dr. Schuschnigg izjavil tole:
V notranji politiki smo vnovič pokazali, da hočemo deželo privesti du željenegu miru in pomiritve. V Avstriji jo izključena vsaka zahrbtna politika. Svojo roko prožimo vsakomur, preslepiti pa se no bomo pustili.
in Axpe severovzhodno Bilbaa. V Berveo so vdrli v večernih urah. Zavzetje tega pristanišča je velikega vojaškega pomena. V tej luki se je doslej iz-krcavala pretežna večina vsega blaga, kar ga jc v zadnjem času prispelo v Bilbao. Kapitulacija Bilbaa je spričo teh nacionalističnih uspehov postala že zelo pereča.
Sinoči je imel general Quiepo de Liano govor po radiu. Med drugim je omenil padec samostana Matere božje Cavesa. General je naglasil, da v tem primeru ni mogoče govoriti o kakem vojaškem uspehu republikancev V samostanu se je nahajalo 12C0 žena in otrok ter vsega skupaj 72 civilnih gardistov. General je glede na prve vesti, da je bilo v samostanu ujetih 600 ljudi, menil, da so republikanske čete po svoji navadi izvršile pokoli v zavzetem samostanu O potopitvi oklopne ladje »Espane« je general dejal, da je na tej ladji povel eval oficir, ki je veljal za velikega junaka. Ladje niso potopila vladna letala, ki so vobče nesposobne, nego je ladja zadela na mino.
Rdeči zavzeti
samostan Caveza
Andujar, 2. maja. AA. (Havas.) Republikanske čete so včeraj zavzele samostan Matere božje v Ca-vezi. V samostanu se je že pred 9 meseci utaborilo 300 civilnih gardistov s svojimi rodbinami, skupaj 1200 ljudi, ki so jih republikanci ves ta čas oblegali. Včeraj popoldne so izvršili poslednji napad. Nacionalisti so se le malo branili. Vsem obleg aiccm so republikanci prizanesli V poslednji borbi ie bil njihov vodja kapetan Coriez ranjen.
Ljubljana, 2. maja.
Žaloslna vest je danes objela Slovenijo ter jc segla tudi čez njene meje: Matej Hubad |e umrl. 2e več let smo bili v bojazni za njegovo življenje, zakaj ta naš zaslužni preporoditelj na glasbenem polju, zaslužni organizator in umetniški vodja je zadnja leta, v zadnjih visokih letih zelo hiral. Davi ob 4 zjutraj ie na svojem domu Pred škofijo po dolgi in mučni bolezni umrl S poslopij gledališč, Glasbene Matice in Filharmonije so zavihrale žalne zastave, ki naj pričajo, kako ti pomembni kulturni in umetniški zavodi Ljubljane žalujejo za pokojnim Matejem Hubadnm
Pokojni Matej Ilubid se je rodil 28 avgusta 1866 v Povod u pri Skaručni blizu Ljubljane. Gimnazijo je v Ljubljani dovršil 1 1886, nato pa se je vpisal na juridično fakulteto v Gradcu, kjer je isto leto odslužil tudi vojrški rek. Nato ie odšel na dunajski konzervatorij za glasbo in igralsko umetnost, k:er je štiri leta študiral harmonijo, kontrapunkt, orgle, solistično pelje in klavir Po dovršenih študijah je prevzel 1 decembra 1891 svo|e mesto pri Glasbeni Matici v Ljubljani kol učitelj solističnega petja, klavirja, glasbene teorije, harmonije, konlrapunkta in zgodovin, glasbe. V času od 15 septembra 1896 do 15. septembra 1898 jc svoje študije n:i dunajskem kenzervatoriju nadaljeval ter je 19. februarja 1S98 dobil državno usposobljenost za samosloino poučevanje in vodstvo glasbenih šol. Potoval je v študijske namene v Prago. Draždane, Lipsko. v Berlin, Varšavo in Krakov. Povsod |c študiral glasbeno literaturo, udroj glasbenih šol, konzervalorijev in vodstvo narodnih gledališč V jeseni 1898 je zopet prevzel svoio zgodovinsko važno misijo pri ljubljanski Glasbeni Matici.
Matei Hubad ie dobil Glasbi no Matico na stopnji nižj«? glasbene šole Dvignil jo je z vztrajnim delom na stopnjo dobre srednje strokovne šole. iz nje pa se mu I. 1910 posrečilo razviti prvi jugoslovanski konzervatorij, ki je bil ledaj najviš i glasbeni zavod v državi. Ko ie llubad nastopil svoje mesto pri Glasbeni Matici, je imela šola Glasbene Matice 120 učencev, v 1. 1919-20 pa že 1?0D. Glasbena vzgo-ie že lako napredovala, da ic imel konzervatorij v prvem letu svojega obstoji 62 gojencev.
Matei llubad ie bil ves čas svojega delovan: i pri Glasbeni Matici ludi glavni urednik vseh njenih
muzikalnih izdanj. V letih 1902 do 1905 so izšli med drugim Mokranjčevi »Rukoveti srbskih narodnih pesmi«. Kakšnih 15 let je sodeloval pri zbiranju slovenskih narodnih pesmi. Povsod je ustanavljal in organiziral podružnice in šole Glasbene Matice, kjerkoli prebivajo Slovenci. Dobrih 36 let je vodil vse velike zborovske, oratorijske in instrumentalne koncerte Glasbene Matice.
Bil je odličen prirejevalec slovenske narodne pesmi. Posrečilo se mu jc našo pesem postaviti na koncertni oder in doseči z njo lepe glasbene uspehe. Mnogo zaslug ima tudi kot vzgojitelj naših glasbenih umetnikov ter je kot profesor solopetja v koncertnem in opernem petju izvežbal med drugim: Miro Devovo, Pavlo Povšetovo, Irmo Polakovo, Marico Peršlovo (operno altislko v Bratislavi), Keziko Tha-lerjevo, Josipa Rijavca, Ljubišo Iličiča, Josipa Kri-žaja, Betteta, I.evarja, Banovca ter najmlajše soliste, med temi Golobovo v Ljubljani in Mezelovo, članico opere v Belgradu. Vzgojil je celo vrsto glasbenih učiteljev in dirigentov, ki vzgajajo sedaj našo mladino.
Pevski zbor Glasbene Matice jc kot njegov vodja izvežbal do take popolnosti, da velja kot eden najbolj odličnih zborov v vsej državi. Priredil je s tem zborom koncerte in gostovanja v Ljubljani, v vsej državi na Poljskem, Češkem in v Franciji ter ie povsod dosegel največje priznan;e. Povsod je s tem zborom izvajal največja dela domače in svetovne glasbene literature.
Poleg svojega obilnega dela v Glasbeni Matici je llubad tudi agilno delal v odboru Dramatičnega društva v Ljubljani. To društvo je svoj čas vzdrževalo slovensko gledališče v Ljubljani. Bil jc ponovno intendant našega gledališča in tudi upravnik Državnega osrednjega Narodnega gledališča v Ljubljani, kakor jc sedanji naslov slovenskega gledališča.
Država in razne znanstvene umetniške ustanove so vidno dale Hubadu za njegovo življenjsko delo svoja priznanja. Matej Hubad je bil odlikovan med drugim z redom sv. Save III. stopnje, z redom Belega orla V. stoonje, z redom Jugoslovanske krone III, stopnje. ČCška država je Hubada odlikovala z redom Belega leva IV. stopnje, francoska akademija umetnosti in znanosti pa s svojim odlikovanjem. Hubada ie imenovala za svojega člana Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti. Jugoslovanska pevska zveza za svojega častnega člana, prav tako pa tudi mnogo društev, ki so včlanjeni v tej zvezi. Po Hubadu se imenuje Hubadova pevska župa, v kateri je včlanjenih mnogo slovenskih pevskih druš-štev. llubad ie bil častni pevovodja Belgrajskega pevskega društva in to šc izpred svetovne vojne. Skoraj vsi slovenski pevski zbori so ga imenovali za svojega častnega člana. Mesto Ljubljana gn je v priznanje njegovih zaslug imenovalo za svojega meščana, njegova rojstna ob ina Vodice nad Ljubljano pa svojega častnega občana.
Dokler bo živelo slovensko glasbeno življenje in bo donela slovenska pesem, spomin na Mateja Hubada ne bo ugasnil1 Slava njegovemu imenu, njegovi duši, ki je tudi na tem svetu iskala tolažila pri Bogu, pa naj sveti večna luč! Vsem svojcem naše iskreno sožalje!
★
Glasbena Matica ljubljanska obvešča vso slovensko javnost, da jc umrl v nedeljo ob 4 zjutraj v Ljubljani na svojem domu koncertni vodja Glasbene Matice in ravnatelj Drž. konzervatorija v pok. gosp. Matej Mubad Pogreb blagopokojnika bo jutri, v torek <1. maja, ob 16 izpred poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici Pokojnikovo truplo bodo prepeljali v poslopje Glasbene Malice v torek zjutraj, v ponedeljek pa bo ležal na domu, Pred škofijo 18, II. nadstropje Glasbena Matica poziva vso slovensko javnost, predvsem pa naše glasbene pevske kroge, da počastijo spomin pokojnika, ki si ic pridobil za razvoj sluvenske jjlusbe največjih zasiug.
Teden boja proti jetiki
„Storil sem svo$o dolžnost
a
Ljubljana, 22. maja.
Ljubljana in z njo vsa Slovenija je v začetku lega meseca v znamenju borbe proti tubeikulezi. Še nikoli do sedaj ni Protiluborkuloz.ua zveza organizirala svoje propagande za boj proti najbolj nevarni bolezni množic in vsega naroda, jetiki, tako kakor letos, dasi so bilo tudi prireditve v prejšnjih letih na vzorni višini in spretno organizirane. Letos pa se je PTligi posrečilo vzbuditi zanimanje med najširšimi plastmi ljudstva kakor tudi med najvišjimi predstavniki naše javnosti.
Danes so tako v Ljubljani, kakor po vsoh večjih središčih v Sloveniji bilo prirejene številne protituberkulozne razstave, predavanja in druge prireditve. Občinstvo je radovolje kupovalo znake z napisi Storil som svojo dolžnost ler tako prispevalo v sklad zu borbo proti jetiki. V dvorani OUZD je bila prirejena razstava, ki nazorno kaže grozote in potrebo boja proti jetiki. Snoči pa je bila v dvorani OUZD svečana otvoritev pro-tituberkuloznega tedna, ki so jo s vsojo navzočnostjo počastili številni predstavniki in pa občinstvo Navzočni so bili med drugim gg. ban dr. Marko Natlačen, divizijski general Toni?, zastopnik škofa kanonik dr. Klinar, mestni župan dr. Adlešič. zastopnik OUZD, Pokojninskega zavoda, Delavske zbornice, zdravniške in lekarnar-ske zbornice, posameznih zdravstvenih zavodov, Rdečega križa itd. Nad govorniškim odrom je bil pritrjen protituberkulozni križ iz žarnic.
Prireditev jo otvoril predsednik Protituberkulozne zveze dr. .loža Bohinjec, ki je pozdravil vse zbrane, zlasti pa g. hana dr Natlačena, kot najvišjega čuvarja državne avtoritete in kot čuvarja ljudskega blagostanja, zlasti zdravja in ki je s svojo navzočnostjo dal tej prireditvi največjo moralno podjioro. Enako je pozdravil dr. Adlešiča kot župana kulturnega središča Slovencev ter se mu zahvalil za veliko naklonjenost, ki jo je mestna občina izkazala Protituberkulozni ligi. Letošnji protituberkulozni teden je prirejen jx>d geslom: Ves narod se mora boriti proti tuberkulozi! V tem tednu naj vlada med naini mir božji, to dni naj bodo misli vsoh dobrih in jx>-štenih Slovencev in Jugoslovanov posvečene potrebi hlažitvo bede iu trpljenja, ki vlada v družinah bolnikov. Božji mir naj ublaži vse strasti, vsaj en teden naj bo vsak Slovenec in Jugoslovan samo človek z dobrim srcem.
Govor bana dr. Natlačena
G. ban dr. Marko Natlačen je nato izvajal:
Teden, ki se prične z jutršnjint dnem, je jiosvefen boju zoper enega najnevarnejših sovražnikov človeššega rodu — zoper jotiko.
Tiho in neopaženo zalezuje jetika svojo žrtev; zajedla se je žo v njeno kri in meso, še predno se je žrtev dobro zavedla njenega sovražnega smrtonosnega objema. In prav zaradi tega je je-tika tako nevarna in so njene žrtve tako številne.
Žalost se je naselila v hiši, kjer si je izbrala jetika svojo žrtev, veselje je tam umolknilo in smeh je utihnil; mračna skrb, ki je kakor pusla megla zajela vso hišo, ju je izpodrinila. Kaj bo počela vdova s kopico nepreskrbljenih otrok, ako jiodležo bolezni oče, ki je z delom svojih rok vse preživljal? S kakšno trpko bridkostjo se zajeda v srca družine skrb za mater, ki jo je neizprosna jetika priklenila nn posteljo! Kako trepeta mati v strahu za življenje svojega otroka, ki mu neusmiljena jetika piše žalostno usodo v njegovo mlado lice! Zdravnik, zdravila, zdravilišče — koliko stane to denarja! Izčrpnvajo se prihranki, nastajajo in rastejo dolgovi; z boleznijo prihaja v hišo tudi potnanjlinnje, beda.
Da, jetika je tako težka in rosna ljudska bolezen. ona povzroča narodu tako ogromno gospodarsko in socijalno škodo, da bi moral v boju zoper njo nastopati složno ves narod; boj proti jetiki jo tako važen, da bi morali pri tem sodelovati vsi. tudi občine, banovine in država.
Banovina, ki ji imam čast načelovati, se zaveda v leni pogledu v polni meri svoje dolžnosti. No nameravam govorili obširneje o Golniku, zdravilišču za bolne na pljučih, ki jo v naši državi danes gotovo najmočnejša trdnjava v fronti zoper tuberkulozo. Tisoči in tisoči z vseh strani našo države, ki so bili takorekoč že zapisani smrti, so Iu našli zopet zdravje in bili vrnjeni svojcem in svojemu poklicu.
Da pa naša banovina tudi ciser izpolnjuje v tem oziru svojo dolžnost, dokazuje dejstvo, da je izdala v preteklem proračunskem lotu neposredno za samo zdravljenje tuberkuloznih 384 tisoč dinarjev. Samo za zdravljenje siromašnih tuberkulozi iih na Golniku jo plačala v preteklem letu 359.570 dinarjev. Poleg toga pa je pomagala manj imovitim tuberkuloznim bolnikom tudi na ta način, da jim je dovoljevala v zdravilišču na Golniku zdravljenje z izdatno znižano oskrbnino. V preteklem proračunskem letu se je zdravilo na Golniku povprečno po 108 bolnikov dnevno z znižano oskrbnino.
V tekočem lotu bo banovina v tem pogledu storila še več. Dočim jo v preteklem proračunskem letu vseboval banovinski proračun za zatiranje tuberkuloze prispevek 70 tisoč dinarjev, se je v tekočem proračunu ta postavka zvišala ua 150 tisoč dinarjev. V preteklem proračunu je bilo za zdravljenje siromašnih tuberkuloznih bolnikov določenih 350 I i - oo dinar jev, a v tekočem se jo ta postavka zvišala na 450 tisoč dinarjev. Tako daje tekoči banovinski proračun za pobijanje tuberkulozo na razpolago skupno znesek 600 tisoč dinarjev, to je 180 tisoč dinarjev več, kakor v preteklem letu, pri čemur naj šo omenim, da so bo tudi v tekočem proračunskem lotu uporabil izdaten znesek za zdravljenje siromašnih tuberkuloznih bolnikov iz hednostnega fonda.
Zdravilišče ua Golniku vzdržuje za ambulantno zdravljenje siromašnih tuberkuloznih jio-seben ambulatorij, v katerm sc je nudilo v preteklem letu 191 bolnikom ambulantno zdravljenje.
Za vzdrževanje protituberkuloznih dispanzerjev, ki vršijo važno delo ugotavljanja tuberkuloznih obolenj, ambulantnega zdravljenja, zdravniških pregledov, vodstva statistik itd., bo banovina tudi v tekočem letu izplačala izdatno podpore. Protituberkuloznim dispanzerjem dodeljuje banovina zaščitne sestro kot pomočnice, ki jih sama plačuje.
Banovina vzdržuje reforat za tuberkulozo, ki nosi precejšen odstotek zaslug za uspehe v boju zoper tuberkulozo. Vsako jesen prireja šef zdravnik zdravilišča na Golniku nadaljevalne tečaje o tuberkulozi za zdravnike, dn se zlalsi uradni zdravniki čim intenzivneje seznaijo s problemom zdravljenja tuberkuloze. Te tečaje posečajo zdravniki iz cele države.
Mnenja som in želeli bi bilo. da bi se važnosti boja zoper jeliko v enaki mori, kakor naša banovina, ki v leni delu gotovo ^rednjači v celi
naši državi, zavedala ludi država, ki naj bi tudi s svojimi sredstvi protituberkulozno akcijo nui-tcrijalno in moralno primerno podprla. Naloga države pa je predvsem, da s pravično socijalno zakonodajo odstrani najvernejšo zaveznico (etike -bodo in da omogoči vsakomur, ki jo za delo sjio-soben in ki hoče delali, primerno zaposlitev in za delo tudi primerno plačilo.
Protituberkulozna zveza, ki prireja v teli dneh protituberkulozni teden, se trudi, (ia bi zainteresirala ves narod za borbo |iroti jetiki. Hvalevredno je to delo in od srca želim, da bi Protituberkulozna zveza v tem pogledu ros uspela in vzbudila v najširših plasteh naroda smisel za naloge, ki jim hoče Protituberkulozna zveza služiti. Zahvaljujem se Protituberkulozni zvezi za njeno dosedanje nesebično, požrtvovalno in uspešno delo. Obenem pa izražam svojo željo, naj bi Protituberkulozna zveza našla med narodom mnoso idealnih sodelavcev. Naj bi v tem oziru storila svojo dolžnost zlasti šola. S primernim poukom o bislvu tuberkuloze, o njenih nevarnostih okuže-nja, o načinu, kako se moremo tuberkuloze ubraniti, more šola neizmerno mnogo storiti za namene, ki jim služi Protituberkulozna zveza. Dober učitelj bo znal najti tudi pravo pot do sre svojih učencev in vzbuditi sočutje do onih, ki so postali žrtev jetike; obenem pa vzbuditi v mladih srcih tudi spoznanje in zavest, da smo vsi člani ene narodne skupnosti, one narodne družine in da smo zato ludi vsi dolžni, dn vsak po svojih močeh pomagamo pri zatiranju jetike in pri lajšanju materijalnih skrbi onih, ki so postali nje žrtve. Hvaležna je ta naloga in neizmerno bodo koristili svojemu narodu tisti učitelji, ki se ji bodo posvetili s pravim umevanjem in ljubeznijo.
Kakor šola med šolsko mladino tako naj bi vse prosvetne organizacije poskrbele za popularizacijo ciljev Protituberkulozne zveze mod narodom sploh. Ena nedelja vsako loto naj hi bila posvečena boju zoper tuhorkulozo.
Naš ideal naj bi bil, da se ustvari v narodu spoznanje in zavest, da je treba vsakomur, ki zboli na jetiki in ki sam ni dovolj premožen, da bi mogel stroške zdravljenja, omogočiti zdravljenje na javne stroške. Tako ho mogoče rešiti zdravje in življenje tisočerim in tako bo sčasoma mogoče do skrajnosti omejili število obolenj za jetiko.
Protituberkulozni zvezi in vsem njenim organizacijam in vsem njenim sotrudnikom želim, da Iii se tem idealom čimprej in čimbolj približali.
Govor g. bana je bil toplo odobravali, nakar je sjiregovoril mestni župan dr. Adlešič, ki jo med drugim izvajal:
Župan dr. Adlešič
Zdravje ni samo pogoj za uspešno delovanje in napredek poedinca, marveč je tudi javna dobrina, dobrina vsega ljudstva in naroda. Le telesno zdrav narod ima vse pogoje za obstoj, pa tudi za duševni napredek in razvoj. Najbojj ogroža ljudsko zdravje brez dvoma jetika, ki ima najširše polje svojega udejstvovanja tam, kjer vlada pomanjkanje najnujnejših življenjskih potrebščin,
kjer vlada človeška beda. Zato ie jetika bolezen pomanjkanja, bede in teme, je to prvenstvena bolezen delavca, telesnega in duševnega. Poleg nezadostne hrane pospešujejo razvoj jetike zlasti slaba, temna, vlažna in tesna stanovanja, kamor nimajo doslopa zadostni solnčni žarki, katerih ne preveva sveži zrak, ki so zatohla od vlage. Robert Koch, ki ie odkril povzročitelja ietike, je rekel: Jetika je stanovanjska bolezen.«
Ljubljana sama je sicer zdravo mesto. Po svoji legi in klimatičnih razmerah, s svojo lepo zdravo okolico, polno smrekovih gozdov, s skoraj planinskim zrakom nudi dovolj pogojev za zdravo življenje. Ako vzamemo umrljivost za jetiko kot merilo za presojo zdravstvenega stanja prebivalstva, moramo ugotoviti v Ljubljani razveseljivo izboljšanje napram stanju neposredno po vojni. Dočim je znašala umrljivost v Ljubljani leta 1918, preračunano na 10.000 prebivalcev, 29, ic znašala leta 1925 16.2, lela 1931 11.2, lansko leto oa le še 8.9. Po smrtnih vzrokih je jetika v Ljubljani na šestem mestu, dočim je drugod na tretjem ali celo na drugem mestu.
Toda mnogo dela nas še čaka baš na polju smotrene stanovanjske politike, ker je še premnogo družin, ki nimajo primernega stanovanja, ki žive prenatrpane v tesnih in mračnih stanovanjih, kjer pogrešajo zraka in solnca. Treba bo še mnogo dela in žrtev, da bodo vsi s!oji preskrbljeni s primernimi in zdravimi ljudskimi stanovanji, da postane Liubliana pravo vrtno mesto.
Statistika Protituberkuloznetfa dispanzerja v Ljubliani kaže, da je od 105 bolnikov 12 brez svoje postelje, pa z odprto pljučno ietiko, 25 jih spi v isti sobi s še eno osebo. 24 z dvema, 22 s tremi, 12 s štirimi in 6 bolnikov z več kot štirimi zdravimi sostanovalci.
V	prošlem letu se je zaprlo v Ljubljani nad žrtvami jetike 75 svežih grobov; štirje med umrlimi so bili mlajši kot pet let. 25 mlajših kot 30 let; 15 od njih je bilo ročnih delavcev in ravno toliko duševnih delavcev, javnih uslužbencev in uradnikov.
Mnogo zaslug za pobijanje ietike v Ljubljani ima Protitubejrkulozni dispanzer, za katerega vzdrževanje prispeva mestna občina od njegove ustanovitve v letu 1931 po 100 000 dinarjev letno.
V	polni zavesti svoje odgovornosti za zdravje občanov je letos mestna uprava povečala svoje dajatve za protituberkulozno borbo še za daljnih 100.000 dinarjev. Vstavila je namreč v proračun znesek 50 000 dinarjev za zdravljenje jetike v zdraviliščih, 50.000 dinarjev pa za ustanovitev gozdne šole za po jetiki ogroženo deco. Ta gozdna šola bo ustanovljena že letos po vzgledu enakih šo! v drugih evropskih mestih: v njej bo dobila slabotna in ogrožena deca poleg šolske izobrazbe ludi sladkost občutka zdravja,
Toda boj proti jetiki ni samo zdravstveni problem, marveč je tudi socialni problem. V tem pogledu so občine same prešibke; treba je združiti v tem stremljenju napore vseh slojev, vsega naroda in države. Sodelovati sino dolžni vsi brez izjeme, saj se to vprašanje tiče nas vseh, naše obče in skupne dobrine.
Zato je delo lige ne samo zdravstveno, nego tudi socialno, obče plemenito č!ovečansko delo, kateremu moramo vsi brez izjeme pokloniti svoja topla čustva in nuditi svoje odprte roke, da doseže svoj plemeniti cilj.
Ko se je poleglo navdušeno odobravanje po županovem govoru, je nastopil godalni kvartet, ki je dovršeno odigral nekaj melodij in žel zato navdušen aplavz.
Ljubljanska kronika
Opozarjamo na današnji koncert koroških narodnih pesmi, ki ga priredi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon- Pojejo pevci društva »Dobrač« z Brnce pri Beljaku. Koncert bo v novi frančiškanski dvorani drev; ob 20. Vstopnice se dobe v predpro-j daji v pisarni »Pax et bo mm« v frančiškanski pa-I saži in zvečer pred koncertom pri blagajni. »Ljub-j ljanski Zvon« je bil povabil brnske pevce že pred tremi leti. ko je bil oktet »Ljubljanskega Zvona« na j svoji koroški turneji obiskal tudi Brnco, kjer so bili ljubljanski pevci deležni najljubeznivejšega, res bratskega sprejema. Društvo »Dobrač« je eno najbolj agilnih kor. slovenskih kulturnih postojank, j Poleg pevcev slovijo tudi brnski igralci. Njihovo i »Miklovo Zalo» so hodili gledat naši ljudje od Brda pri Šmohoriu do vrbskega jezera in Roža. Lani je »Dobrač« ob čestitskah vse slovenske Koroške proslavil svojo 30 letnico. Brnca je popolnoma slovenska vas, oddaljena komaj eno uro od Beljaka. Ni čuda, da je izpostai Ijena stalnim in hudim napadom Nemcev, oziroma nemškutarjev. Šola je popolnoma nemška, kakor drugod na Koroškem. Ko so pa Brn-čani z dovoljenjem deželne vlade v Celovcu otvorili privatni tečaj za pouk slovenske šolske dece, je bil ta tečaj na posredovanje lokalnih nemškutarskih krogov takoj spet ukinjen. Prvo nedeljo se je bilo namreč vpisalo v tečaj nad 50 otrok in tega so se gospodje, ki čuvajo nad usodo koroških Slovencev, gotovo ustrašili! Ko bomo drevi pozdravili brnške pevce na odru, ne bomo zrli v niih in v njihovem mladem simpatičnem pevovodji Kropivniku samo pobornike lepega petja, temveč neustrašene borce za veljavo slovenskega imena in slovenske kulturne tradicije na Koroškem.
Juiiilcj r. Lojzeta Drenovea. V soboto zvečer je Ljubljana proslavila jubilej priljubljenega igralca g. Lojzeta Drenovea. Njemu ua čast jo bila uprizorjena opereta 5 Lojzka t. Gledališče je bilo nabito polno in je burno aplavdiralo g. Drenovcu, ki je prejel obilo vencev in daril. Strokovno poročilo priobči rodni Slovence'.
Guverner jugoslovanskih Rotary-klubov v Ljubljani. V petek ob pol dveh popoldne je prispel v Ljubljano dr. Vladimr Belajčič, apelacijski sodnik in guverner (predsednik) Rotary-klubov za vso državo. Na kolodvoru ga je sprejela uprava ljubljanskega kluba z več člani. Zvečer pa je guverner dr. Belajčič prisostvoval tudi večerii ljubljanskega Rotary-kluba, na kateri je imel na zbrane člane prav pomemben nagovor. Včeraj je dr. Belajčič zapustil Ljubljano.
Vsled smrti blagopokojnega ravnatelja Mateja Hubada odpade koncert francoskega violinskega virtuoza Roberta Soctensa s sodelovanjem Orkestralnega društva Glasbene Matice. Koncert je bil najavljen za 4. maja t. 1.
Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20 v operi važno vajo vsega mešanega zbora.
Tujsko-prnmetno društvo v Radovljici priredi
v torek, dne 4. maja enodnevni tujsko-prometni težaj za Radovljico in okolico.-Kor je spored zelo zanimiv, vabimo k obilni udeležbi. Vstop brezplačen.
Letalska propagandna prireditev
Poleg številnih drugih prireditev sta bila prvi in drugi maj v Ljubljani posvečena tudi propagandi za naše letalstvo. V soboto zjutraj je bila prirejena pred kavarno »Zvezdo« razstava, ki je vzbudila veliko zanimanje občinstva. Razstavljeno je bilo enomotorno, visoko enokrilno letalo »Com-per«, last dr. Rapeta, brezmotorno letalo, s katerim j« lani dosegel g. Raznožnik na Blokah jugoslovanski rekord, ker je z njim ostal 10 ur in 47 minut v zraku, in pa voz za transportiranje brez-motornega letala. Med številnimi udeleženci so si ogledali razstavo tudi župan dr. Adlešič z gospo, soproga bana gospa Natlačenova in drugi odličniki. Dr. Rape in g. Raznožnik sta obiskovalcem tolmačila razstavljeni letali. Danes, v nedeljo se je razstava ponovila pred Narodnim domom,
LETALSKI MEETING
Kljub razmeroma neugodnemu vremenu jc bil danes na ljubljanskem letališču prirejen letalski meeting za propagando letalstva. Udeležbo občin-
Koroški pevci pri nas
Pri nas vedno jirisrčno pozdravljeni so dospeli v soboto v Ljubljano koroški slovenski pevci iz Brnce v Zilski dolini, ki jih vodi g. Kropivnik. Pred štirimi leti, ko so koroški slovenski pevski zbori tekmovali, je imelo pevsko društvo Dobrač z Brnce največji uspeh. G. Kropivnik je zaradi tega nastopa v svojem kraju celo izgubil službo zaradi zavidljivosti in nestrpnosti koroških Nemcev.
V Ljubljano je dospel 25 članov močan pevski zbor. Na kolodvoru jih je v soboto opoldne, ob prihodu jeseniškega vlaka, pozdravilo številno občinstvo, zlusti pa tukajšnji koroški Slovenci s predsednikom dr. Fellacherjem na čelu. Gospo Rožičova in Vajdova pa sta vsakemu izročili lep šopek cvetlic. Koroški pevci so kosili pri .Šestieikjer jim jo izrekel napitnico g. dr. Fellacher. Ob 14.20 so nadaljevali pol v Novo mesto, kjer so snoči nastopili ler tudi tam prenočili. Nalo so odpotovali v Trebnje ter se nocoj vrnili v Ljubljano. Koroški pevci nastopijo v ponedeljek zvečer s pevskim koncertom v frančiškanski dvorani. Koroške pevce iskreno pozdravljamo!
Razstava cvetlic
Ljubljana, 2. maja.
Zelo prikupna razstava je bila kot uvod v pomlad olvorjena v soboto zjutraj v prostorih bivšo restavracije -Kazine«. Klub ljubiteljev cvetlic jo namreč priredil razstavo nad tisoč raznih cvetlic, povečini tulipanov, pa tudi narcis, muškatnega cvetja in raznega okrasnega grmičevja, ki cvete sedaj spomladi.
Otvoritev razstave so počastili s svojo navzočnostjo: pokrovitelj mestni župan dr. Adlešič s soprogo, soproga bana gospa Natlačenova, zastopnik g. bana v. sv. Simoni?, za Sadjarsko in vrtnarsko društvo g Humek, obč. sv. polk. Androjka, ravnatelj velesejnta dr. Dular in drugi.
Pokrovitelja g. župana in vse ostale zasto|i-nike je loplo pozdravil načelnik kluba g. Drago Kos, ki jo kratko razložil idealizem razslavljalcev, članov kluba.
Lep govor je imel nalo pokrovitelj g. dr. Adlošič. ki je pesniško opisoval lepoto cvetlic. Društvo ljubiteljev, cvcllic jc kakor družba izvoljencev, ki
stva cenijo na okoli 10.000. Najprej so startala tri letala, ki so napravila razne akrobacije v zraku. Nato je bil vlečni start motornega in jadralnega letala. Zaradi dežja in oblakov pa je moral biti ta let prekinjen že po 600 metrih letenja ter sta motorno in jadralno letalo takoj nato pristala na letališču. Nato je startal g. Hribar s svojim športnim motornim letalom ter je izvajal v zraku razne akrobacije. Za njim pa je vzletel v zrak dr. Rape s svojim »Comperjem« ter izvajal številne loo-pinge, vrije in akrobacije. Da ba občinstvo ne bi bilo prikrajšano, je nato motorno letalo dvignilo jadralno letalo 1100 metrov nad zemljo. Jadralno letalo je pilotiral g. Raznožnik. V zraku je izvajal različne spretnosti; nato pa gladko pristal sredi letališča ob velikem navdušenju občinstva. Nato je bilo nad sto zračnih krstov. Nad sto ljudi se je namreč dvignilo prvič v zrak z letali. Ostali, ki so sicer kupili vstopnice za letalski polet, pa pridejo še med tednom na vrsto. Letalska prireditev jc torej na vsak način uspela.
daruje svojo najboljše, da zraste iz toga dobrega vsa pripravljenost, negovati cvetne družine, ki jili je v tisočo v vseh barvah, vrstah in oblikah. Gosp. župan je v svojem govoru navedel izjave mnogih uglednih gostov v Sloveniji, ki se čudijo našim vasem kol vrtnim gajem in mestu Ljubljani kot pravemu cvetličnjaku. Delo, ki ga klub opravlja, je lepo in zahvalno, kakor je lepa misija jiosred-nika lepote od človeka do človeka. Iz te razstave ponesiino misel, da so nam cvetlice prijateljice in tolažnice, zato jih vsi ljubimo.
Govorila sla nalo še gg. Simonič v imenu banske uprave in Humek.
Nato so si vsi ogledali lejjo razstavo.
Klub ljubiteljev cvetlic se je osnoval v okrilju vrtnarskega in sadjarskega društva jiod naslovom »Klub ljubiteljev dalij , lani pa se jc razširil v klub ljubiteljev cvetlic. Klub daje ljubiteljem vse informacije, dobavlja skupno semena, gomolje in mladike iz inozemstva. Klub priredi lotos šo več razstav, kakor vrtnic, nageljev, dalij, krizantein, vse po dobi cvetenja. Sedanja razstava je bila danes, v nedeljo zvečer, zaključena.
Občni zbor Slov. trgovskega društva v Mariboru
Maribor, 2. maja.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru jc imelo v petek zvečer v Narodnem domu svoj Ielni občni zbor pod vodstvom predsednika Branka Me-jovška. Lepo obiskanega zbora so sc udeležili tudi zastopnik Združenja trgovcev Major, Združenja obrtnikov Bureš, pomočniškega zbora Vrisk, koroških Slovencev Hochniuller, Tu.jsko-prometne zvezo 1'feifer ter predsednik društvenega pevskega zbora Mavrič. Predsedniško poročilo jo podal g. Branko Mejovšek, ki so je v svojih izvajanjih bavil predvsem z gospodarskimi vprašanji. Poslovna poročilo za minulo loto jo podal tajnik Albin Ambrožič. Delovanje društva je bilo v lanskem letu zelo agilno Prirejalo je predavanja, prijateljsko sestanke in družabno večere ter izlete. Kot glavno nalogo si je zadalo vzgojo trgovske mladino, prirejalo je v lo svrho nratižerske in prodajno tečaje ter vzdržuje enoletni trgovski tečaj ller-nios , na katerem poučujejo profesorji trgovske
Mariborski drobiž
Maribor, 2. 'maja-
Uvod v protituberkulozni teden jc bila danes cerkvena slovesnost v stolnici. Pontilikalno sv. mašo je opravil ob asistenci stolni dekan dr.^fpnc Cukala. Cerkveni govor je imel vikar Juranovič. V pridigi je omenil, da otvarja Protituberkulozna liga propagandni teden za borbo proti jetiki s slovesno pontifikalno sv. ntašo. Opozoril je na pomen protituberkuloznega tedna za ljudsko zdravje v Sloveniji in prosil božjega blagoslova za trud Protituberkulozne zveze. Pri sv. maši je pel pomnoženi stolni pevski zbor pod vodstvom kapel-nika g. Gašpariča. Službe božje so se udeležili piedstavniki mariborskega mesta z županom dr. Juvanom, predstavniki vseh tukajšnjih uradov, dobrodelnih in drugih organizacij. Žal jc slabo vreme preprečilo, da se sv. maša ni mogla vršili na Glavnem trgu. Po mestnih ulicah je šolska mladina prodajala danes znake v korist fonda za zgradbo azila protituberkulozne lige.
Na šahovskem bojišču se je zaključilo v potek 0. kolo. Mešiček je premagal Babiča, Stupan Scvorja, Lukež Krulca, Lobkov Albaneža, Knehtel in Kukovec pa sta svojo partijo prekinila. Stanje jio 6. kolu: Mešiček letos izredno dobro igra in še vedno vodi s 0. točkami. Stupan ima 4 (1), Krute VA, Lobkov 3'A, Kukovec 3 (1), Babic 3, Lukož 2'A, Secr 1 (1), Albaneže K-, Knehtel 0 (3).
Utopljenca je naplavila Drava pri Sv. Ož-baltu. Truplo nejioznanega moškega je ležalo v vodi nad 2 meseca, ker je bilo že jx)jx)ln0ma razpadlo. Vtopljenec je bil star 40 do 50 let, je imel sive lase in obrit obraz. Leva pest mu je že odpadla. Pokopali so ga na ožbaltskem pokopališču.
Pri tatvini je zasačil stražnik Jožefa Zafoš-nilta, ko je segal skozi okno gostilne Milela v Frankopanski ulici ter vlekel iz žepa denarnico za mizo spečemu ključavničarju Jožefu Salomonu. Še predno je prešla denarnica, v kateri je bilo 200 dinarjev, v tatinske roke, je zgrabil stražnik tatu ter ga aretiral.
»Trgovec iz Monakovega« — nevaren tat. V
petek zvečer jc prišel v neko mariborsko restavracijo elegantno oblečen moški ter se je pred-slavil kot trgovec iz Monakovega. Prosil je plačilnega, da bi mu nekoliko razkazal nočni Maribor. Natakar je jio policijski uri imenitnemu gostu res ustregel ter sta šla v neko kavarno, kjer jc pokazal tujec svojo gentlemanstvo, pa je naročal kup finih jedi in pijač. Ko pa je prišel čas plavanja, pa jo tujec naenkrat skrivnostno izginil in natakar je moral colo ceho plačali sam. Odšel jo takoj na jiolicijo ter dogodek prijavil. Cez dobro uro so policijski organi tujca res iztaknili v nekem druge mlokalu ler ga aretirali. Na policiji se jo trgovec iz Monakovega« naenkrat prelevil v 27 letnega avstrijskega državljana Ivana Iloferja, katerega imajo v policijski razvidnici zabeleženega kot nevarnega tala. Leta 1935. je ogoljufal v Bregu pri Ptuju nekega trgovca za 500 dinarjev, 7. VI. 1935. je ukradel mariborskemu gostilničarju Homelerju 0000 dinarjev vredno motorno kolo, 10. marca letošnjega lota pa jc odpeljal posestniku Poseku pri Muli 3000 dinarjev vredno kobilo iz hleva ter jo je hotel pretihotapiti v Avstrijo, pa so mu jo avstrijski linancarji zaplenili. Policija ga je oddala sodišču.
bo slavilo 30 letnico svojega obstoja. Proslava se bo vršila v večjem obsegu ter bo izdalo društvo brošuro o svojem 30 letnem nacionalnem delti. — . Blagajniško |ioročilo je podal blagajnik Franjo
1 Goleč. Denarni promet jo znašat lani 22.781.25 Din, j društveno premoženje pa jo sedaj 23.229.59 Din. O delovanju enoletnega trgovskega tečaja Hor-mesa« jc podal obširno poročilo prot. Struna. Tečaj ie obiskovalo lani 34 gojencev, lotos pa je vpisanih 50. Pri volitvah jo" bil izvoljen odbor
Nedeljski šport
BSK s Jugoslavija 2:2 (2:1)
Belgrad, 2. maja. m. Na prvi dan pravoslavne velike noči sta se srečala na BSK igrišču stara rivala BSK in Jugoslavija pred približno 7000 gledalci. Številna udeležba je potrdila, da vlada med športnim občinstvom še vedno ogromno zanimanje za borbo med starima nasprotnikoma na nogometnem polju.
V predigri je rezervno moštv BSK premagalo rezervo Jugoslavije 2:0 (0:0).
Takoj nato sta nastopili prvi moštvi Jugoslavije in BSK. V BSK so igrali nekateri novi igralci, ki še nimajo pravice igranja na prvenstvenih tekmah, ki se bodo pa na bodočem državnem prvenstvu že borili za modro barvo. To so Mrkušič na polju, Jovanovič kot levi branilec in Podhradski na levem krilu. Novinci so pokazali lepo igro in so precej okrepili BSK moštvo. Čeprav je bila tekma le prijateljska, pa je bila lepa in je potekla v izredno ostrem tempu, ter je izgledalo, kakor da sc obe moštvi borita energično
Nastop ljubljanskega okrožja
Gozdni teh na 3 km
Št. Vid, 2. maja. Danes popoldne je priredilo ljubljansko okrožje svoj tradicijonalni nastop na prvo majmško nedeljo t. raznimi gimnastičnimi točkami v Tacnu. Ob tej priliki je bil izveden tudi gozdni tek na 3000 metsov, katerega se je udeležilo 31 tekačev in v katerem je zmagal znani tekač Košir. Program nastopa je bil kljub deževju izvršen in ljudje, katerih se je nabralo nepričakovano veliko, so vztrajali do konca. Na posamezne točke prireditve se še povrnemo, omenjamo za danes samo to, da so naši fantje že lepo napredovali tako v gimnastičnih točkah kakor na orodju, kar je za tako kratko pripravo več ko razveseljivo. Ugajala je tudi topot nekompletna vrsta naših najboljših na drogu in krogih. Omenili bi, da so ti telovadci nastopali na krogih v popolnem deziu in so izvajali razne vratolomne vaje, ki so vse zadivile.	.
V naslednjem prinašamo rezultati gozdnega
teka:	„ , ,. . ,.
t. Št, Jakob 13 točk; 2.-3. Kodelievo in Šiška po 29 točk; 4. Št. Vid 39 točk; 5. Jezica 70 točk; 6. Ljubljana-mesto 80 točk.
Posamezniki: 1. Košir (Š. Jakob) 10.53,5; 2. Krpan (Šiška) 10.59; 3. Kos Janez (St. Peter) 11.5; 4. Šinkovec (Št. Jakob); 5. Novljan) (Kodeljevo).
Lahkoatletski miting Korotana (Ljubljana)
Ljubljana, 2. maja. Danes je priredil SK Korotan lahkoatletski meetlng po dolžnosti na igrišču Primorja, katerega so se udeležili poleg prireditelja še nekateri ljubljanski klubi. Doseženi so bili ti-le rezultati:
Tek na 100 m juniorji: 1. 14.05 Škraba Andrej (KorOtan); 2. 15.08 Šparovec Jože (K); 3, 16.09
Purkart Dušan (K).	.
Tek na 1000 m B: 1. 3,24.2 Jerneje brane (Primorje); 2. 3.30.1 Padovan Rudi (K); 3. 3,44.8 Ver ti Marijan (K); 4. 3,44.9 Čepon Adolf (K).
Tek na 3000 m seniorji: 1. 9.46 Srakar Ivan (P)- 2. 9,50.2 Pere Stanislav (P); 3. 10.07 Kranjec Ivan (P); 4. 10,26 TavčarSlavo (P); 5. 11,25.3 Ber-čič N. (P).
Skok v daljavo juniorji AB: 1. 4.30 m Kune Božo (Ilirija); 2. 4.00 m Vertl Marijan (K); 3. 3.68 m Šoarovec Jože (K).
Triskok seniorji: 1. 11.64 m Boltavzer Bog. (P); 2. 11.25 m Kosec Miloš (P); 3. 11.14 m Kra-meršič Marko (P).
Disk seniorji: 1. 38.13 m Kajfež (P); 2. 31.94 m Kosec Miloš (P); 3. 29.93 m Žerjav St. (K); 4. 27.29 m Žerjav Rudi (K).
Krogla juniorji: 1. 10.98 m Kune Rožo (U.); 2. 8.77 m Škraba Andrej (K); 3. 8.45 m Vertl Marijan (K).
Izbirna tekma naših kolesarjev za etapno vožnjo Belgrad-SofHa
LJUBLJANSKA PODZVEZA
Ljubljana, 2. maja. Danes je priredila ljubljanska kolesarska pod-zveza izbirno dirko za svoje naiboljše dirkače, ki naj bi zastopati naše barve na veliki dirki Belgrad-Sofija. Proga, kjer se je vršilo to tekmovanje, je peljala izpred gostilne Kačič na Tyrševi cesti ter je vodila preko Domžal in trojanskih klancev do Žalca, kjer je bil obrat in nato nazaj po isti poti v Ljubljano, kjer jc bil cilj na istem mestu kakor Start. Dolžina proge, katero so prevozili dirkači, meri 137 km.
Start je bil danes zjutraj ob 6.05 in je odpeljalo na dirkalno progo pet kandidatov in to: Gart-ner, Bricelj, oba od kolesarskega kluba Ljubljanica, dalje Štirn od SK Vrhnika, Kačič od Hermesa ter Močnik od Save. Do Krašnje so imeli dirkači dokaj ugodno vreme, potem pa jc začelo od tu dalje deževati vse do obrata tako, da so bili kolesarji precej močno premočeni. In sicer je deževalo tem močneje, čim bolj so sc bližali obratu v Žalcu. Na poli tja je bilo vse v redu, edino Kačič je imel defekt malo nad Krašnjo in je pot takoj nadaljeval, ko je dobil rezervno kolo. Kljub temu, da je Kačič radi tega zamudil preccj dragocenega časa, je prišel na obrat samo štiri minute za prvim.
Na obratu v Žalcu so dobili vsi dirkači primerna okrepčila, kar vse je prav dobro organiziral SK slovenskih kolesarjev Celje. Nazaj je vozila skupina do Vranskega, kjer je najprej odstopil Kačič, zaostal pa je tu blizu tudi Močnik. Pred trojanskim klancem pa je močno popustil tudi Štirn, ki je prišel kot tretji na cilj v Ljubljani.
Pri tej priliki bi tudi pripomnili, da je priredil tudi Maribor slično dirko, za katero je bil določen obrat na istem mestu kakor za ljubljanske dirkače. Imeli so pa Mariborčani za dva kilometra krajšo progo ter da so prišli ljubljanski dirkači 25 minut pred njimi na obrat. Mariborčani so sicer deset minut kasneje štartali kakor ljubljanski, vendar je bilo že na obratu opaziti, da bodo dosegli Ljubljančani boljši čas. Imeli so pa nasprotno dirkači iz Maribora precej težje stališče, kajti nje je, kakor jc izgledalo na obratu, precej bolj močil dež kakor ljubljanske.
Pri izbirni tekmi ljubljanskih dirkačev so bili dosečeni tile rezultati: Gartner (Ljubljanica), ki je prevozil progo v času 4 ure 36 minut ter 27 sekund;
2.	Bricelj (Ljubljanica) v času '1:41,04;
3,	Štirn (Vrhnika) v času 4:54,10.
za točke pri državnem prvenstvu. Igra je potekla v glavnem enakopravno ler je bilo sedaj eno, sedaj drugo moštvo v premoči. BSK je v samem začetku ostro pritisnil in vodil do 29. minute prvega polčasa z 2:0. Ko jc Jugoslavija videla, da s takšno sestavo ne opravi nič, je naglo uredila svojo napadalno črto, ki jc postajala vedno bolj nevarna za nasprotnika. V 29. minuti je zabila Jugoslavija že prvi gol, kmalu nato pa je desno krilo popolnoma izenačilo. Nastala je ostra borba za zmago in igra je do konca potekala v veliki nervoznosti, iz katere se je večkrat prešlo v grobost. Kljub vsem naporom ene in druge stranke se je tekma končala z neodločenim izidom 2:2 (2:1 za BSK).
Tekmo je sodil objektivno Vasa Stefanovič.
Jutri popoldne bo na igrišču Jugoslavije tekma med BSK in dunajsko Admiro ter med Jugoslavijo in Ferencvarošem iz Budimpešte.
Naše barve bosta z ozirom na rezultat današnie dirke zastopala na dirki Belgrad—Sofija prvo in drugo plasiranec in siger Gartner in Bricelj.
MARIBORSKA PODZVEZA
Maribor, 2. maja.
Danes jc bila na progi Maribor-Celjc-Žalec-Celje-Maribor (135.2 km) izbirna kolesarska tekma mariborske kolesarske podzveze. Prva dva najboljša dirkalca sc kvalificirata za udeležbo pri kolesarski dirki Belgrad-Sofija. Startalo jih je 14, na cilj pa jih je prispelo samo 5. Ostali so med tekmo izstopili na progi. Prvi je prispel na cilj Rozman Štefan (Železničar) 5:23,45, 2. Gregorič Janko (Mi-slinje, Slovenjgradec) 5:23,46, 3. Janko Pajer (Korotan, Mežica) 5:44,14, 4. Rampftl Franci (Železničar) 6:01,31, 5. Sodeč Karel (Maraton) 6:01,31. Proga je bila slaba in blatna, pa je doseženi čas vendarle prav dober. Rozman je spet pokazal svojo odlično kvaliteto, presenetila pa sta predvsem izvrstna dirkalca obeh mladih klubov Mislinje in Korotan, zlasti Gregorič se je izvrstno odrezal, ko je privozil na cilj tik za Rozmanom. Za tekmo Belgrad-Sofija sta se kvalificirala Rozman in Gregorič.
Mariborski nogomet
Ljubljana : Maribor 3 :1
Maribor, 2. ninjn.
V	korist blagajno LNP sla se srečala danes v Mariboru na stadionu SK Železničarja reprezentanci Ljubljane, ki je bila sestavljena iz kompletnega teama SK Ljubljane, in Maribora, ki so ga tvorili igralci SK Železničarja, okrepljeni v napadu z igralci ISSK Maribora. Sodniku g. Ber-gantu sta sc predstavili ob 17.30 moštvi v teh postavah:
Ljubljana: Logar, Šiška. Bertoncelj L, Slapar, Repotočnik, Boncelj, Janežič, (Hassl). Lah, Makovec, Grintal, Bertoncelj II.
M ari bor: Švajghofer, Ronjak, Antoličič, Golina, EferI, Škof, Lešnik, Ogrizek, Kroufcld, Kurt, Pavlin.
Tekma je pokazala prav lep šport. Ljubljana v začetku sicer ni vzela stvari preveč resno, toda ko so Mariborčani v 14. minuti izrabili zmedo pred vrati Ljubljane in po Lešniku zatuli gol, so ludi Ljubljančani pričeli z živahno in odločno igro. V 17. minuti je dobil Grintal lep predložek, ki ga jc poleg kritega Švajghoferja spremenil v izravnalni gol. Igra valovi iz polja v polje. Mariborski napad ustvarja precizno konihinacijsko igro in izvede celo vrsto nevarnih situacij, toda v odločilnih trenutkih jim je zmanjkalo strelcev. Obramba Ljubljane je na mestu. Silno požrtvovalno čisti. Pri nevarni situaciji pred golom Maribora imuta Švajghofer in Grintal neko obračunavanje, ki ga sodnik prekine z grožnjo, da bo oba izključil. Duhovi so bili s tem pomirjeni.
V	drugem polčasu Ljubljana energično napada, loda kmalu prevzame Maribor igro v svoje roke in se za delj časa vsidra na nasprotnikovi polovici. V 24. minuli oster protinapad Ljubljane in Lah prevzame žogo ter jo potisne v mrežo. 2:1 za Ljubljano. Mariborčani so vidno pot rt i iu popuščajo. V 30. minuti dobi Hassl na levem krilu lep predložek, ki ga sijajno centrira. Kombinacija sc konča z žogo v mreži Maribora. 3:1 za Ljubljano. Maribor zopet prične z veliko ofenzivo, loda vsi lepo premišljeni in izpeljani napadi končajo v avtu. V izenačeni igri žvižga sodnik konec.
Občinstvo, ki ga je ob zelo slabi reklami bilo zelo malo. je le deloma zadovoljivo zapustilo igrišče. Po poteku igre je rezultat previsok, toda mora se reči, da jo Maribor igral prav lepo za oko, toda manj uspešno za izid. Ljubljana je pokazala veliko rutino, toda ljudje so od vodilnegn slovenskega kluba pričakovali nekaj več. Sicer pa je bila igra obojestransko precej živahna, odigrana v hitrem lempu in v glavnem celo fair.
1'redtekma: juniorji Železničarja in kombinirana mladina Rapida 3:1 (2:0).
Začetek lahkoatletshe sezone v Mariboru
Maribor, 2. maja.
Današnji lahkoatletski miting, ki ga jc priredil na svojem igrišču SK Maraton, jc prinesel zadovoljiv rezultat, pač pa je bila udeležba zelo slaba. Deloma je bilo temu zelo krivo slabo vreme, kar pa ne sme biti opravičilo za pravega športnika. Nekateri starejši športniki so bili službeno zadržani. Igrišče je bilo primerno za skoke in deloma za mete, premajhno pa za tekališče. Na prireditvi jc startalo skupno 37 atletov, ki so tekmovali v enajstili panogah. Tekma je bila končana v dobrih dveh urah, kar dokazuje, da jc bilo vse dobro organizirano. Sodnikov je bilo le malo, ker ni instance, ki bi jih dirigiralo na prireditve.
Izidi:
Tek 1500 m: juniorji C: 1. Stojnšek (Maraton) 4:16, 2. Rottner (Železničar) 4:49,5, 3. Mirkovič (Maraton).
Tek 1000 m: juniorji B: 1. Gerhardi (Rapid) 3:12, 2. Jelša (Mt.) 3:15,2, 3. Kokolj (Ž.).
Tek 800 m: seniorji: 1. Herlč (Ž.) 2:17, 2. Štru-celj (Mt.) 2:17, 3. Žerak (Ml.) 2:18,5.
Skok v višino: seniorji: 1. Fika (Mt.) 160.
Skok v višino: juniorji: t. Lužar (Mt.) 155. 2. Erjavec (Ž.) 150, 3. Žimič (Ž.) 145.
Met diska: juniorji C: 1. Lužar (Mt.) 37.62, 2. Žimič (Ž.) 33.51, 3. Kovačič (Mt.) 32.65.
Skok v daljavo: seniorji: j. Požar (Primorje) 6:13, 2. Fika (Mt.) 5:66.
Skok v daliavo; juniorji: 1. Lužar (M t.) 5 53, 2. Erjavec (Ž.) 5:53, 3, Lindtncr (2.) 5,29,
Met krogle: seniorji: 1 Flere (Ž.) 11:71, 2. Fika (Mt.) 10:35, 3. Lipovšek (Mt.) 10:11.
Met krogle: juniorji B (1 kg): 1. Erjavec (Ž.) 11:98, 2. Jelša (Mt.) 9:84, 3. Kokolj (Ž.) 9:14.
Skok od palici: Gašperšič (P.) in Fika (Mt.) oba 3:10.
Napovedanega tenis turnirja med Rapidom in
varaždinsko Slavijo zaradi slabega vremena ni bilo.
Občni zbor Motokluba Maribor
Maribor, 2. maja.
Motoklub Maribor je imel v Veliki kavarni pod ^dstvom predsednika Antončiča svoj redni občni zbor. Predsednik jc podal kratko poslovno poročilo ter omenial nazadovanje motociklističnega športa, ki ga ubijajo slabe ceste in drag bencin. Tainik Simon Simončič je navajal v svojem poročilu, da šteje klub 63 rednih in 2 podporna člana. Klub jc priredil lani 1 dirko, 2 izleta, lov na lisico in razne zabavne prireditve. Poročal ie tudi o blagajniškem stanju, ki je zadovoljivo. Sledile so volitve Ker dosedanji predsednik Antončič, ki je zelo uspešno vodil klub 8 let, m sprejel več predsedniške funkcije ter je bil izvoljen za novega predsednika Kari Salamon. I. podpredsednik je Ivan Pelikan, II. Kari Kancler, 1. tainik Herman Cverlin, II. Simon Si-monič, I. blagainik Franc Majcen, II. Rupert Dra-ksler. Odborniki: Zinthauer Ludvik, lras Rudi, Hannig Konrad, Ltz Ivan in Rudi, Ccrič Alojz, Divjak Bogomir. Športna komisija: ing. Kancler. Orc-hovski, Cerič. Revizorja: Watzek Aleksander in Kopič Drago. Dosedanji predsednik Antončič in podpredsednik Pelikan sta bila izvoljena za častna člana.
i* š • v
Celjski šport
Cefje : Trbovlje 3:3 (2 : t)
Celje, 2 maja.
Danes se je odigrala na Glaziji nogometna tekma med izbranima enajsloricama Celja in Trbovelj. Tekma sc je vršila v korist LNP. Tekma je popolnoma dosegla .svoj namen in v kolikor ni, ic bilo temu krivo izredno slabo vreme. Ves dan je močno deževalo, tako da jc marsikoga zadržalo doma in je tudi igra trpela. Zlasti v drugem polčasu se je pokazala izčrpanost obeh moštev. Vendar je bila tekma skoraj ves čas zanimiva, čeprav je tempo v zadnjem delu igre padel. To je bilo
jasno že takoj v začetku igre, da nc bodo mogli zdržati hitrega tempa do konca. Celjani so tehnično boljše moštvo, kolikor je sploh tehnika mogla priti do izraza. V glavnem jc to zasluga kril-ske vrste. Čim je Slaraič opešal, so prevzeli ini-cijativo Trbovcljčani ter jc zasluga spolzke žoge in vratarja, če je prišlo do izenačenja kljub temu, da so Celjani vodili že s 3:1. Sicer sla se obe moštvi zelo trudili, Posebno pa še Trboveljčani, ki so vztrajali do konca v ostri borbi. Igra jo bila vseskozi fair. Gostom manjka še precej treninga, kajti izenačenje so dosegli lc z veliko vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, nikakor pa nc z znanjem. Sodil je g. Hobacher ki je imel zelo lahko nalogo.
V predtekmi je zmagala mladina SK Celja nad kombinirano mladino Olimpa, Atletikov in Jugoslavije s 4:2 (1:2).
Za Davisov pokal
Včeraj so bile naslednje tekme za Davisov pokal: V Brightonu med novo Zelandijo in Kitajsko 2:1, v Ziirichu med Švico in Irsko 1:1. v Budimpešti med Madžarsko in Belgijo 1:0; v Amsterdamu nicd Južno Afriko in Nizozemsko 2:0.
Belgrajski motoristi
Zaradi slabih vremenskih prilik je večina napovedanih motoristov-izletnikov odložila izlcl iz Belgrada v Ljubljano na poznejši čas. Zastopniki ljubljanskih motoristov so v soboto in nedeljo zaman pričakovali tudi napovedano manjšo skupino odpornejših belgrajskih motoristov, ker so isti morali prekiniti vožnjo, čim so v Sremski Milro-vici prešli z nove mednarodne ceste na navadno cesto, ki jc zaradi sedanjih poplav težko uporabil.i.
Ljubljana, 2. maja. Od napovedanih 40 motoristov je kljub številnim vremenskim ncprilikam prispel nocoj v Ljubljano najboljši jugoslovanski motorist Kosta Jovanovič, ki so ga sprejeli čhiui motokluba Ilirije v Ljubljani.
Novi Sad, 2. maja. b. NAK : HAŠK 3:2 (2:1).
Varaždin, 2. maja. b. Slavija : Hajduk 7:0.
Kapctan Mario Stopani je s trimotornim letalom, v katerem so se razen njega nahajali še dva mehanika in radiotclcgrafist, postavil nov svetovni rekord na progi U'00 in 2000 km. Letalo jo bilo obremenjeno s 500 kg. Progo je Stopani preletel s povprečno brzino 252 km na uro.
Hitler napada Cerkev
V državi mora biti samo ena oblastu
Berlin, 2. maja. b. Huda borba narodnega socializma proti katoliški cerkvi v Nemčiji je dosegla včeraj svoj vrhunec zaradi Hitlerjevega uo-vora. ki ga je imel na olimpijskem stadionu pred 120.000 poslušalci, večinoma mladeiiičev. ki so včlanjeni v narodnosocialističui organizaciji. Hitler je v svojem govoru povdaril. da Nemčija ne more iu ne bo dovoljevala bolj izrazitih napadov sovražnikov narodnega socializma ua obstoječi red v državi. To velja tudi za rimsko katoliško cerkev. V državi je lahko mir in red samo tedaj, če je v njej ena sama oblast. Ce se pa hoče cerkev vmešavati v stvari, ki se nje no tičejo, potem narodnisocialisti Nemčije dobro vedo, kako morajo postopati.
Hitler jc nalo obrazložil položaj nemškega delavstva in povdaril. kaj vse je storila država.
Hitler je dejal, da zelo obžaluje, du ni mogel najti sredstev za zvišanje plač, to pa samo zaradi pomanjkanja sirovin. Povdaril je, da jo potrebno, da se Nemčiji vrnejo kolonije, nakar Im Nemčija rada sodelovala na mednarodnem sporazumu iu na ozdravitvi svetovnega gosjiodarslva..
Berlin, 2. maja. AA. V vseli katoliških cerkvah v Nemčiji --o danes prečitali pastirsko pismo msgr. Prey-Jngiia, berlinskega škofa. Pismo govori o krščanski vzgoji. Škof opozarja starše, da ni b1 njihova dolžnost, nego tudi pravica, ki jim je zajamčena po konkordntu. da odločajo o verski vzgoji svojih olrok. Pastirsko pismo poziva vse krščanske roditelje k odločnemu nastopu. Vsi katoliški starši naj se poslužijo svoje pravice, ki jim je zajnmCcna po konkordatu.
Sveii oče
Rim, 1. ma a. AA. (Štefani) Sveti oče je odpotoval iz Vatikana v Castel Gandolfo. Njegov avtomobil so .spremljali trije drugi vatikanski avtomobili. Na trgu sv. Petra je četa askarjev izkazala papežu vojaške časti. Po vsem mestu so ga pozdravbali pasanli. Uro pozneje je prispel v svojo lelno rezidenco. Vse mestece je bilo okrašeno z italijanskimi in vatikanskimi zastavami. Papeža je sprejela večja množica ljudstva z ova-cijami. Sveti oče ie množico blagoslovil, posebno pa še zastopnike občine in oblasti, ki so se bili zbrali na balkonu občinske hiše. Ko jc množica zapela papeško himno, se je odpeljal v svojo palačo. Ljudje so zapeli tudi državno in fašistično himno.
Nadškof dr. Ujčič
med oaračins^imi Slovenci
Belgrad. 2. maja. m. Davi jo prispelo v Bel-grad 40 Slovencev, ki so zaposleni v parafinskih tovarnah, na obisk k tukajšnjemu Prosvetnemu društvu. Paračinske Slovence je predpoldne sjire-iel tudi belgrajski nadškof msgr. dr. Josip 1'jčif, katerega je nagovoril v imenu paračinskih Slovencev g. Ivan Postojin.
Za pozdrav se je prevzvišeni zahvalil s prisrčnim govorom, v katerm je mod drugim izjavil, da čuti z njimi istotako, kakor čuti oče s svojo družino in s svojimi otroki. Drugega jim trenolno ne more dati kakor svojo ljubezen iu svoje srce. Glede ložav paračinskih Slovencev |ia je prevzvišeni izjavil, dn so mu že vse znane in da bo storil vse, kakor hitro bo mogoče, da se bodo njihove želje iz|iolnile. Prevzvišeni jo tudi obljubil, da bo prišel ob prvi priliki k njim in da bo v prvi vrsti nanjo mislil. V nadaljnjih izvajanjih je vzpodbujal Ii krepostnemu živlejnju ter jih naprosil, naj (Kinoso njegov pozdrav in nadškofovski blagoslov, ki ga je vsem navzočim podelil, svojim domačim. Paračinski Slovenci so si nato ogledali
znamenitosti naše prestolice, popoldne pa so prisostvovali šmarnicam v Krimski uliri. Po šmar-nicnh so v dvorani nastopili s peljem, taniluirn-škim zborom in kratko enodejnnko. Že v cerkvi iu nato šo v dvorani jih jc pozdravil v imenu Prosvetnega društva g. prof. Tomaž Ulaga. Na prijateljskem sestanku, ki ua je priredilo Prosvetno društvo zvečer, je gororil g. senator Smodej.
Pravoslavna velika noč v Belgradu
Belsrad, 2. maja. m. Prvi dan praznikov je potekel v popolnem političnem zatišju. Za prn/. nike se je Belgrad zelo dopro pripravil, ker j'-bilo v teku predvčerajšnjega iu včerajšnjega dne prodanih na bolgrajskom trgu okoli 12.000 zaklanih ovac. V belgrajski klavnici pa so zaklali šo novih 10.000 ovac, polog tega pa še okoli 3000 pujskov. Današnji in včerajšnji dan pa slu potekla v znamenju selitev. Topot je bilo v Belgradu manj selitev kakor pa druga lota. Sodnijsko jo bilo odpovedanih nekaj nad 1000 stanovanj, zasebno pa nekaj nad 3000, tako da se jo včeraj in danes presolilo okoli 1500 strank. Po uradnih podatkih jo bilo lani v Belgradu zgrajenih 201 novih hi-s 120,"> stanovanji. To hišo so stale nad 100 milijonov dinarjev. Približno 14% vseh hiš v Belgradu pa je last inozemcev.
Volitve na Japonskem
Tokio, 2. maja. AA. Agcncija Domej jc objavila danes prve začasne rezultate parlamentarnili volitev. Po njenih podatkih je dobila konservativna stranka Minseito 152 mandatov, liberalna Sejukaj 128, konservativna disidentska stran-Sovakaj 16, socialistična delavska stranka 32, nacionalna liga 7, stranka Tobaka j 10, druge sfrankc skupno 5 mandatov, 19 novih poslancev pa jc neodvisnih. Splošno jiozornost ji: zbudil precejšnji uspeh socialistične delavske stranke. Samo v Tokiu jc bilo izvoljenih osem delavskih kandidatov.
Zahvala
vVem. ki so nas ob nenadni bridki izgubi našega očeta, tasta in starega očeta
Aio|zifa Knafellca
zel. inšpektorja v pokoj u
tolažili in vsem darovalcem vencev in prekrasnih šopkov, ter vsem, ki so blagega pokojnika kljub najslabšemu vremenu spremili k večnemu počitku, naša najiskrenejša zalivala. Posebno zahvalo |>a dolgujemo zastopniku župana mesta Ljubljane n. ravnatelju \Vestru, zastopniku Zveze jugoslovanskih planinskih društev g. dr. Tominšku, predsedniku SPI) g. dr. Protnerju, zastopniku triglavske podružnice SPI) v Mojstrani gosp. Gregorju Lahu in Prometnemu društvu Medno-Tacen, da so mu na tako ganljiv način izkazali poslednjo čast.
Prosimo, da blngopokojnika ohranite posebno nn planinah v dobrem spominu. Maša zndiišnica se bo darovala dne 4. maja ob 7 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Ljubljana, dne 30. aprila 1037.
(1 I o h o k o žalujoči ostal i.

Primorske vesti
Po podpisu prijateljske pogodbe
0 novi amnestiji piše »Istra« in ugotavlja, da jo bilo na podlagi statističnih podatkov vseh slovenskih in hrvatskih pregnancev (konfiniraneev) okrog 130. Nekateri izmed njih niso bili konfini-rani samo iz političnih razlogov, zato za nje tudi politična amnes/tija ne more veljati. Poleg onih, ki jih je >Ponedeljski Slovenec« že imenoval, so se zadnje dni vrnili Valler Valič, Zavadlal iz \ ojščice, Roman Pahor, 4 fanti iz istrske pravoslavne občine Peroja, pet fantov iz Lupoglave, pet fantov iz Labinjščine in pet iz Pazunščine. Niso se vrnili še konfiniranci iz. okolice Ilirske Bistrice in nekaj pregnancev iz Istre. Politični kaznjenci pa, ki so bili sojeni od rednih sodišč in se nahajajo v ječah, niso bili amnestirani po sedanjem zakonu, ker upravnopolitična amnestija ne velja za sodno področje. Tudi onim, ki so bili kaznovani po upravni oblasti na denarne globe, na policijske opomine ali pa so prišli pod policijsko nadzorstvo, se kazni še niso odpustile, a je pričakovanje, da se bo to zgodilo, upravičeno.
Preiskavo v Rarkovljah. Tržaški »Piccolo« je poročal, da so oblasti prijele onega človeka, ki je oskrunil cerkev v Barkovljah sredi meseca aprila. Potični človek se jo pri vlomu ranil in je potem s krvjo pomazal vse oltarne prte in s krvjo narisal na steno veliko srce, ki ga prebada križ. V zapor so bili najprej odvedeni cerkovnik 1'ertot (o katerem smo že poročali) ter še dva druga Slovenca. Sedaj so vse tri izpustili in prijeli Silvestra Ščuko, soboslikarja, ki da je po vsem kraju znan kot pijanec. On je baje zakrivil malovredna dejanja v cerkvi. Prepeljan je bil v zapore, kjer bo čakal na nadaljnji sodni postopek.
0 prebivalstvu Julijske Krajine piše tržaški >PopoIoc, da je koncem leta 1930 štela Julijska krajina, to se pravi goriška, tržaška, reška in puljska prefektura, 955.257 prebivalcev, od tega tržaška pokrajina 35.595 in goriška 200.152. Trst sam je štel 248.379, Gorica 46.640, Reka 53.896 in Pula 46.259 prebivalcev. Vsi 60 po pisanju tržaškega lista »Italijani« in iz uradne statistike ni več razvidno, koliko je drugorodnih prebivalcev.
Slovenska goriška vina, ki so zadnja leta prišla ob veljavo, so sedaj, kot poroča »Agist, zopet upoštevana. Goriška vina so baje vsebovala premalo alkohola. Oblasti so izdale naredbo o tem, koliko stopinj mora imeti vino, če ga kdo hoče prodajati in so slovenska vina bila vedno pod potegnjeno črto. Sedaj po podpisu pogodbe pa je nastopilo zopet veliko povpraševanje po vinih iz Julijske krajine, ki so zopet izpodrinila južnoitali-janska vina.
Fašistična imenovanja. Fašist Giovanni Gona-no je bil imenovan za inšpektorja fašistične milice vipavskega okrožja na mesto Giuseppea Nordinija, ki je bil poslan drugam. Na Gonanovo mesto je bil imenovan tajnik fašistične milice v Vipavi Martini« Bruno. Premeščen je bil tudi komisar fašistične milice v Cerknem Adolfo Roesi.
Sfafai jugoslovanski-italijanski gospodarski odbor
Iz Rima poročajo, da so člani za stalni jugo-slovansko-italijanski gospodarski odbor, ki ima na podlagi pogodbe, ki je bila podpisana med obema državama, nalogo, da nadzira in pospešuje medsebojno trgovino, že imenovani. Odbor se bo v prvi polovici meseca maja sestal v Opatiji na prvi konferenci. Predmet razmotrivanj bo ureditev pomorskega trgovinskega prometa v reški in sušaki luki ob sodelovanju trgovinskih brodovij obeh držav.
Izpred sodišča
Na tri mesece ječe in plačilo sodnih stroškov je bil obsojen Italijan Mario Capuccio, doma nekje pri Neapulju, ker se je nasilno obnašal napram domačinki Bernardini Koleno.
Oproščen je bil Ivan Lapajne iz. Cerknega in stanujoč v Jagerščah, ki je bil obložen, da je zlonamerno zanetil požar v gozdu, ki je last Frančiška Prezelj.
Dvajset mesecev zaporne kazni in 2000 lir globe je sodi:če prisodilo Francetu Vidmarju, 24 let staremu, doma iz Idrije, ker je poneveril večje zneske v škodo blagajne strokovnega društva delavcev in strokovne zveze poljskih delavcev ter zasebnikov Jožefa Ribiča in Antona Robide.
Policijsko so bili kaznovani Stanko Gravner, Bernard Koderinan, Karel Pavan, Giuseppe Anioni, Šlefan Vižin, Anton Znideršič, Valerija Sfi-ligoj, Rok Benza in Albert Goinišček, ker so v gostilni Antona Fiegla v Podgori pri Gorici ob policijsko prepovedanem času dajali izraza svojemu navdušenju in prepevali narodne pesmi. Gostilničar pa se bo moral zagovarjali na drugem mestu.
Na 10 mesecev strogega zapora je bila obsojena 18 letna Albina Baje, ker ji je sodišče dokazalo, da je v družbi z nekim Alojzijem Ipavcem v aprilu lanskega lela poskušala zanetiti požar v gozdu ter pri tej priložnosti zagrešila tudi dejanja, ki se kaznjujejo po zakonu o zatiranju uporov proti državni oblasti. Ker pa njen primer spada pod zakon amnestije, je bila takoj izpuščena na svobodo.
Ker so brez dovoljenja oblasti po nekdanjih goriških boji:čih prekopavali zemljo in iskali morebitno zaostalo municijo, so se morali pred sodiščem zagovarjali Marka in Daniel Komiš ter Janez Marušič, vsi trije iz Solkana. Sodišče sodbo še ni
izreklo, ker je vložil proti njim tožbo tudi posestnik Jožef Prijon, ki so mu ti trije mladeniči s prekopavanjem zemlje na njegovem posestvu prizadeli občutno škodo. Sodna oblast se tudi zanima, zakaj so obloženi nabirali orožje in municijo in čemu najdenih 170 patron kalibra 7.5 niso takoj oddali vojaškim oblastem,.kakor to zahteva zakon.
Tri mesece' strogega zapora so prisodili Ignaciju Rijaveu, 2-1 letnemu fantu iz Šenipasn. ki je nevarno potolkel Franceta Kc.žula, tako du je moral tri tedne ležati v bolnišnici.
V	Socialni tiskrrni v Gorici so nepoznani tatovi odnesli tiskarskega blaga in denarja v skupni vrednosti 11.200 lir. Odnesli so ludi nekaj letakov, ki bi morali le < 111 i priti v javnost.
V	Gorici smo videli preteklo nedeljo večje število slovenskih turistov, i;i so si ogledali ineslo Ier okolico in so šli ludi na pokopališče v Redi-pulji. Zvečer se je avlokar odpeljal dalje proti Milanu, kjer bodo Slovenci, kol so dejali, obiskali tainošnjo razstavo.
Goriški prefekt je v imenu kralja razdelil nekaj visokih odlikovanj med prebivalce Julij ke krajine. Med drugimi so bil odlikovani z redom Italijanske krone V. stopnje dr. Achille Vidri, dr. Emil Casanego, župan občine Kal pri Kanalu, dr. Fedels Cova, župan v Saloni, ter končno ša Anton Oržan, trgovec.
Največjo križe imajo oblasli z ureditvijo cen za surovo maslo. Podeželje le zelo nerado pošilja surovo maslo na trg, ker dobiva zanj ugodnejše cene, ako ga prodaja po zasebnih poteh. Oblasti skoraj vsak dan določajo nove cene surovemu maslu, ki ga pa navzlic temu le malo pride na spregled.
Po goriških ulicitk so se v noči od torka na sredo pojavile neke slikarije, ki so bolele smešiti obstoječi režim in pogodbo med Jugoslavijo in Italijo. Oblasti so pozaprle veliko število mlajših ljudi, ki pa vsi zatrjujejo, da niso ničesar sliiiali po goriških zidovih.
Koroški Slovenci in krščanska stanovska Avstrija
Prvega maja jc praznovalo avstrijsko ljudstvo tretjo obletnico onega velikega dne, ko je pokojni kancler Dollfuss proglasil novo državno ustavo, predvidevajočo krščansko, stanovsko ureditev Avstrije. Kancler dr. Schuschnigg in z niim vse do-brohoteče ljudstvo sme ob triletnici reči. da veliki trud pri izgrajevanju nove države ni bil nikakor zaman, marveč je prinesel Avstriji lepe uspehe v njenem notranjem življenju in zunanjem uveljav-ljenju. Manj senc in več sonci je danes okoli nove Avstrije. Pot k uresničitvi Dollfussove zamisli je utrjena in ne more več zgrešiti svoje smeri.
Tretja obletnica prvega ma;a 1934 stoji v znamenju krščanskega značaja države. Pred njo in ob njej je čuti pozive, naj preide vlada in z njo krog merodajnih mož v državi in deželi od vsakojakib poizkusov pridobivanja in prigovarjanja ob strani stoječih k odločilnemu koraku končnovcljavnega pomirjenja. Nc, slučajno ni zapisal katoliški nemški dnevnik v deželi nedavno besede: »Poguma za frontni boj! Nacionalisti skušajo v zadnjem času izobešati na stolpih katoliških cerkva kljukaste zastave, množijo se tožbe, da prikazuje zapeljana mladina očitno protiversko zadržanje,_ avstrijske naciste je zgrabilo nekaj kulturno-bojnega duha, ki je značilen za Nemčijo v njenem boju proti Cerkvi in krščanstvu Danes gre za zadnjo veliko odločitev, katere ne bomo izsilili z obrambo, marveč z
Zatiran e tihotapcev
Brata Makovec, od katerih se eden že piše Rudolf Makozzi, drugi pa je še ostal Avguštin Makovec, sla bila zasačena, ko sla pri Opatjemselu iz Jugoslavije v Italijo spravljala kolesa. Carinske oblasti so ju na licu mesta kaznovale z denarno globo 2000 lir, ki jo bosla morala plačali vsak polovico.
Iz Ajdovščine poročajo, da so carinske oblasti prijele Maksimilijana Makovca iz Vrteč pri Rifempergu in Amedeja Vodopivca od islotam, ker sta iz Jugoslavije v Italijo prenašala brinovec in slivovko Ier dobro jugoslovansko pijačo oddajala številnim odjemalcem. Sodišče ju je obsodilo na denarno globo 1000 lir ter je obsodbi pristavilo pripombo, da prideta prihodnjič oba tudi še v zapor, če bi svoj tihotapski posel nadaljevala.
Nesreče oo Julijski hrajini
Iz Ješce pri Cerknem poročajo, da je krava zdivjala in nevarno zabodla Jerco Eržen, tako da se ji je takoj zlilo oko. Erženova se nahaja v bolnišnici.
V	Potočah pri Gorici so našli truplo nekega okrog 70 let starega moškega, o katerem ni mogoče vedeli. na kakšen način je našel smrt. Domačini, ki so se pri mrliču zbrali, so 6prva mislili, da gre za nekega Jerneja Premrla. Našli so njegovo fotografijo, toda tudi z njeno pomočjo ni bilo mogoče ugotoviti, če je mrlič istoveten s Premr-loni, kajti slednji je odšel iz. domačega kraja že pred 20 leti in se njegovega obraza ludi starejši domačini ne spominjajo. Orožništvo sluti, da gre za zločin.
Iz. Gornje Ravni pri Kobaridu poročajo, da se je mladi 131etni šolarček Jožef Koren igračkal z možnarjem, ki ga je po podeželski navadi nabasal s smodnikom in kamenjem ter ga vrgel na kup gorečega sena. Smodnik se je vnel, možnar pa je razgnalo tako, da je bil deček nevarno poškodovan in odpeljan v bolnišnico, kjer ga bodo spravili zopet na noge.
V	Vitovljah pri Šempasu je iz še nepoznanih vzrokov izbruhnil požar v žagi Franca Ukmarja, ki io pristojen v Solkan, ter v kratkem času uničil vse poslopje in vse skladišče. Ob času požara je pihal močan veter, ki je onemogočil vsako gašenje. Gasilci so sicer takoj prihiteli tako iz Gorice kakor iz Ajdovščine, toda njihova požrtvovalnost je bila brezuspešna, ker je ogenj ob njihovem prihodu ze napravil svoje. Škoda e ogromna in je bila od komisije ki je šla na kraj nesreče, cenjena na sto Toč Ur, ki le delno krite po zavarovanju Orožni-Ivo je prepričano, da gre za zločin n se trudi! da bi odkrilo hudodelce. Med domaČim Uk-mar nima nobenih nasprotnikov.
Na Corso Villorio Enimanuele III v Gorici je v noči od ponedeljka na torek prišlo do silovitega trčenja med dvema avtomobiloma, ki sta jih so i-rala Valentin Povodnik iz Cerknega in Jožef hi i-noj iz Gorice. Avtomobila je vrglo v obcestni kandelaber. ki je porušen. Pravi čudež je, da se šoferjema, ki sla vozila prazne avtomobile, ni pripetila večja nesreča in sta od trčenja odnesla le nekaj manjših prask.
Koroška soet žolu'e
V Štebnu v Pedjuni so ob res veliki udeležbi iz vse okolice pokopali Ferdinanda Krajgerja, dolgoletnega župana globaške občine in predsednika političnega društva koroških Slovencev. Po glasovanju je g. Krajger pomagal s svojim ugledom spet zbirati razmahanc ostanke koroških svojih zavednih slovenskih rojakov in stal res kot skala zmi-raj na braniku za njih pravice. Zalo so mu tudi upravičeno in z zaupanjem poverili leta 1921 mandat koroškega slovenskega poslanca. Niso se varali. Svojemu zvestemu faranu — mesečno je redno sprejemal sv. zakramente, tedaj ko je bil pred par leti na poti iz Šmihela domov ponoči napaden in skoraj dosmrtno obklan, jc molil sv. rožni venec — je govoril g. dekan Kindlman v slovo prelepe besede. V imenu koroških Slovencev in v zahvalo za trud in trpljenje je svojemu nakdanjemu tovarišu iz deželnega zbora v pretresljivi nagrobnici izročil zadnzi pozdrav škocjanski župnik g. Poljanec. Hrasti padajo in drugih ni. Počivaj v miru naš Nandel
Borove!{ski puškarji
»Koroški Slovenec« poroča:
Morda je še v,se premalo znano, da poznajo boroveljske puškarje daleč okoli po svetu. Ta obrt je prav za prav umetnost, kajti v Borovljah sc je vedno delalo večinoma z roko, vsled česar so bili »piliji« znani kot precizni delavci. Povsod, kjer so se ustanavlja'e nove tovarne orožja, so radi sprejeli pilije iz Borovelj, Tako jc delalo pred vojno stveno stanje psa po top-večje število Borovljcncev v Berlinu, Budimpešti, loti njegovega nosa ali Steyru, Kragujevcu, Dunaju, Ameriki itd. in povsod smrčka, tod še najdeš Borovljanca. Med vojno jih je bilo Zvezni urad za ljudsko zaposlenih v Steyarah preko 50 oseb. Kadarkoli štetje računa in sodi, da so prejele lake tovarne večja naročila, so se na- znaša sedaj število skup-potili Borovljanci v svet. Po vojni je oboroževanje nega prebivalstva Zdrtt-nehalo in mladini se ni nudilo prilike pogledati v ženili držav 141,574.000.
napademl Odstranite s poti obrekovalce in nadlež-neže, frontni duh naj preide v dejanje!...«
Stališče koroških Slovencev do krščanstva, stanovske Avstrije nam ni treba navajati, ker ga jasno dovolj prikazujejo naša deanja. Ne samo, da si od prvega dne nove Avstrije do danes nismo svesti niti najmanjše protidržavnosti, ob vseh številnih razočaranjih in tolikem nerazumevaniu za na?e narodnostno vprašanje, smo stali v prvih vrstah ze izgraditev krščanske, stanovske države v našem delu države. In to kljub temu, da je med nami še d-ines dovolj poizkusov, ki naj zabrišejo sledi Dollfussove Avstrije in ljudstvo približajo nazorom hitlerjanske Nemčije Izvestni krogi skušajo te poizkuse skriti za neke nacionalno-politične cilje in še nedavno so pozvali nemško javnost, naj jim sledi, češ, kadar -gre proti Slovencem, bodijo Nemci samo Nemci. Z veseljem beležimo, da odklanjajo najnovejšo protislovensko krilatico tudi krščanski nemški krogi v deželi.
Naših ciljev ne skrivamo pred nikomur. Hočemo konca s slepomišenjem med našimi narodno-nezavednimi brati in sestrami, hočemo krščanske, narodno-zavedne in svoji državi zveste Slovence. Za ta svoj cilj se bomo tudi v bodoče borili s podvojenim pogumom, vedoč, da lako utrjujemo v našem delu dežele temelje krščanske, stanovske Avstrije.
svet. Zadnje mescce se z mrzlično naglico oboro-žuje vse in zopet je začelo »mikati« naše pilije. Večje število jih je že odšlo v Oberndorf na Wiir-temberško v Nemčiio, kier se nahaja velika tovarna za orožje. Vsi so bili sprejeti in že delajo. Zadnji teden je prišel poziv od delav. zbornicc, da se puškarji še vedno iščejo. Dne 20. t. m. se jih je javilo na občini menda 21 oseb in bržkone bodo dotični, ki bodo sprejeti, kmalu odpotovali. Sprejemajo se pa le neoženjeni in stari pod 35 let. Če bomo zvedeli, kako jim gre, vam pozneje poročamo.
Hltlerfevci v Rožu
»Koroški Slovenec« poroča z Roža: Naši na-ciji so Hitlerjev rojstni dan praznovali menda po vseh občinah po enakem navodilu: kljukaste zastavice so v noči razobešali, ceste s polomljenimi križi posejali in ponekod celo žgali kresove. Na Bistrici so v jutru 20. t. m. opažali kl ukaste zastavice na drevju, telefonskih in električnih žicah, ccsta je bila posejana ko z rožicami. V začetku so ljudje mislili, da si je to šalo dovolil kak nočni aeroplan, pozneje šele so pogruntali, odkod ta nočna demonstracija. Orožništvo je poskrbelo, da je
prišla vasica kmalu v stari red. V Svečah so nočni ptiči nalepili Hitlerjevo sliko celo na tablo domovinske fronte. Res je tako, kakor je dejal govornik na občnem zboru našega društva, da je še dovolj tajnih prevratnih organizacij v deželi, ki rujejo proti državi.
Drobne novice
Za kaplana v Št. Jakobu v Rožu je bil imenovan g. Tomaž Holmar.
Umrla je v Št. Tomažu pri Celovcu posestnica p. d. Tamišinja.
Po številu rojstev je na najslabšem v deželi Beljak, izmed vseh avstrijskih sodnih krajev pa je najboljši krški.
Nesreče z motornimi kolesi. Preteklo nedeljo je bilo v Celovcu več nesreč z motornimi kolesi. Mizar Janez Wornig je zavozil v avto in se s svojo spremljevalko vred hudo poškodoval. Mehanik Medved iz Celovškega Št. Petra se je z motorjem ponesrečil. Pri Vetrinju je neki motorni kolesar zavozil v družbo več oseb in se smrtno ponesrečil.
FOTOAMATER
Ustaljevanje pozitivnih slih (liksiranje)
je važna zadeva, saj stremi vsak amater za tem, da si ohrani slike čim daljšo dobo popolnoma brezhibne in neizpremenjene. Da se ne ustalju-jejo Slike z uspehom v izčrpanem ali skoraj iz-črpanem ustaljevalcu, je obče znano pravilo, ki ga nekateri amaterji upoštevajo, nekateri pa tudi ne. Manj znano pravilo pa je, da je uporabljati za ustaljevanje pozitivov in negativov ločene usta-ljevalce, če se naj sigurno izognemo okvari pozitivnih slik.
V ustaljevalcu se nabirajo srebrove soli: po kopeli negativnega tvoriva, ki ima v plasti precejšnjo količino srebra, ostane v ustaljevalcu več srebra kot po pozitivnem tvorivu, ki ima tanjšo bromosrebrno plast. Večina fotografskih papirjev ima namreč na površini 1 m'"' dva do tri grame srebra, dočim ga ima negativno tvorivo od 8 do 20 g na 1 mJ površine. S poizkusi je dognano, da se nabere v 1 litru ustaljevalca 2 g srebra z usta-ljenjevanjem 300 papirjev formata 9X12 in ista količina z ustaljevanjem 24 plošč formata 9X12. Prav tako je s poizkusi dokazano, da sta 2 g srebra v 1 litru ustaljevalne kopeli največja dopustna količina, ki jo 6me vsebovati 1 liter ustaljevalca za fiksiranje pozitivnih slik. Večje količine srebra ni namreč mogoče popolnoma odstraniti iz papirja niti z dolgotrajnim izpiranjem. Iz papirja neizprane soli pa so vzrok dveh napak: pri ten.jenju takšnih slik s sulfidi ali selenidi ne dobimo čistih belin, temveč postanejo rumenkaste. To jc manjše zlo, ker je prišlo tenjenje vsaj za sedaj iz mode. Večje zlo pa je, da se pretvorijo brezbarvne srebrove soli v temno žveplovo srebro ter slike zaradi tega porumenijo. Čim več je bilo srebra v ustaljevalcu, tem močnejši je ta pojav. Marsikdo si je že belil glavo, od kod takšna okvara slik, ko je bil vendar prepričan, da ni bil površen niti pri ustaljevanju, niti jwi izpiranju slik. Če bi preiskal svoj rabljeni ustaljevalec z ozirom na količino vsebovanih srebrovih soli, bi tpu postala okvara takoj jasna.	u -. cLUpi
Ali naj zaradi tega ustaljevalec odvržemo, ko doseže z ustaljevanjem enega ali drugega tvoriva največjo dopustno količino dveh gramov srebra?
Ustaljevalec, v katerem smo ustalili 24 plošč formata 9X12, je še vedno uporabljiv za ustaljevanje negativnega tvoriva, dočim je za pozitivne slike neuporabljiv. Nasprotno je ustaljevalec, v katerem smo ustalili že 300 slik formata 9X12, neuporabljiv za negativno in pozitivno tvorivo. — Koncentracija kopeli je zdrknila z ozirom na količino fiksirnega natrona skoraj na polovico, ker ga je vsrkal papir vase precejšnjo množino in je kopel zaradi tega za ustaljevanje negativnega tvoriva preveč razredčena, čeprav bi sicer kopel sama na sebi negativnemu tvorivu zaradi tega ne škodovala. Le čas ustaljevanja zdaljšamo s preveč razredčeno kopeljo po nepotrebnem. Za pozitivno tvorivo je zaradi prevelike vsebine srebrovih koli iz opisanih razlogov prav tako nepriporočljiv. Zato ga vržemo proč.
Kdor hoče povsem varno voziti, naj ima v temnici dva ustaljevalca: enega za pozitivno in drugega za negativno tvorivo. Popolnoma ločeno!
Naša društva
Fotoklub Ljubljana. V ponedol:ek, dne 3. maja seja ožjega odbora, v torek in petek običajni članski sestanek in dogovor zaradi izleta v nedeljo. Člani naj prinesejo slike, ki smo jih namenili za razstavo, sigurno do 5. maja. Po tem dnevu dospele slike bo razstavni odbor odklonil. V maju prične klub s skioptičnimi predavanji, ki bodo v Ljubljani in v krajih, kjer ima klub svoje člane. Vsa predavanja bo imel tajnik K. Kocjančič. Prvo predavanje bo v Ljubljani dne 11. maja v klubo-vem lokalu, potem 14. maja v Celju, dne 21, maja v Ribnici in 28. maja na Jesenicah.
Noben živinozdravnik nc more dognati zdrav-
Itavnatcljstvo in učiteljski zmir Državnega konservaforija v Ljubljani javljata žalostno vest, da je umrl gospod
i o 11 s c r v a t o r i j a v p.
Nepozabnega pokojnika iti preblagega predstojnika, katerega ime bo za vse čase zajiisano na prvem mostu v zgodovini glasbeno-kuRurnega podviga Slovencev, spremimo na njegovi zadnji poli v lorek, dne 4. maja 1937 ob 4 popoldne.
mgtm
V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dotrpel danes ob 4 zjutraj, po dolgi in težki bolezni naš nad vse ljubljeni in najboljši soprog, oče, brat in stric, gospod
koncertni vodja Glasbene Matico in ravnatelj Državnega konservatorija v pokoju
Zemske ostanke predragega pokojnika prepeljejo v torek, dne 4. maja 1937 zjutraj v Glasbeno Matico, odkoder bo pogreb na pokopališče k Sv. Križu ob 4 popoldne. Prosimo tihega sožalja! V Ljubljani, dne 2. majnika 1937.
J c r i c a roj. D o I c n e, soproga; Samo, sin: Ivana sestra; družine: II u h a d , d r. Z a r n i k , 1' o d gor - r !. . S v c t c c , M o h o r č i ž, Zor in E p p i c h.