APRIL
2003
REŠETO
M
GLASILO OBČINE RIBNICA	/L
28. april 2003, letnik Vil	Št.^T
«s • * -* - * . ' *•.*,!■ t sv,'' *« -	-* , - - -	^
--'V-v	^s»
?«->' .r:.".v •* v;,-;aži;;':-''-‘.i	• •»:	i
• - Z/ •*	4"*' ' -• *’ * »»vC"•'	'Jv» '• !»V, • ’ • » v • 1 > _
■ -'■ |y .:rkmx& z. v:	;■

Pogovor: ANDREJA HOJČ
Proračun sprejet
Sestra Vendelina:
O, moja Ribnica!
■ ;►*: jLiss ■".■ c:i o«i
MUZEJ MIKLOVÄ HIŠA VAM PREDSTAVLJA:
'SEDEMDESETA V RIBNICI"
Šestdeseta so se poslovila zelo pompozno: prvi človek je stopil na Luno. Kazalo je, da v sedemdesetih ne more nič več presenetiti. Vesolje, rock and roli, seksualna revolucija, hipiji,... vse je bilo že odkrito.
Glasba je iz začetka sedemdesetih, ko se je še čutila "hipijada", prehajala v drugi polovici v "disco fever".
V	"naši širši domovini" Jugoslaviji je zaznamovala nova ustava, s katero je bil uveden delegatski sistem. Zakon o združenem delu je leta 1976 uzakonil ozde, tozde in sozde.
V	sedemdesetih so mejni prehodi postali prenatrpani zaradi nakupovalnih izletov, v avtomobilski industriji je fičke zamenjala zastava 101. Množični turizem je napolnil kampe ob jadranski obali. Slovenski film To so gadje, ki je polnil kino dvorane in je bil označen kot najbolj gledan film do takrat, je iz leta 1977. Na zabavah pa so se vrteli ob melodijah, kot so "Že dneve in tedne in leta stojim na postaji..." Trideset let Ota Pestnerja, Dan ljubezni, ki so jo prepevali Pepel in kri, Novi fosili in njihov Dječače plavi, Kičo Slabinac- Zbog jedne divne črne žene, Čobi - Pro Arte - Tike tike tačke in še vrsta drugih.
Na splošno se lahko pohvalijo sedemdeseta z živahnim življenjem.
To je bilo desetletje občutka, "da je vse v redu".
Živahno življenje se je odražalo tudi v tem, da se je veliko gradilo, postavljalo spomenike, prirejalo proslave, proslavljalo... Tudi v Ribnici.
Že začetek sedemdesetih se prične z nastopi zabavnega garnizijskega ansambla na grajski ploščadi, vsako nedeljo popoldne: "ki je imel v svojem programu za vsakogar nekaj: beat glasbo, zabavno glasbo in narodno iz širše domovine..."
Proti koncu leta 1975 se je dogradil in svečano odprl novi Dom JLA. "... Med drugim bo v njem večja dvorana za kulturne in druge prireditve, knjižnica, kegljišče, nekaj prenočišč."
Dom JLA je predstavljal sam center dogajanja v kraju. V njem so se odvijale razne prireditve, likovne razstave, koncerti, "...v ribniški občini skoraj ni kulturne, športne, politične pa tudi zabavne in druge dejavnosti, ki ne bi bila bolj ali manj tesno povezana z Domom JLA. Dom namreč ni odprt le za pripadnike JLA, ampak za vse delovne ljudi in občane, saj so ti pomagali pri njegovi gradnji...."
Leta 1978 je bila v Domu JLA med drugim tudi revija ansamblov iz ribniške občine. Menda so poslušalci zasedli vse sedeže, Vse dodatne sedeže, vsa stojišča in celo vse prehode, takega
Na fotografiji moški pevski zbor iz Ribnice na vajah. V ribniški občini imamo pet moških pevskih zborov: v Ribnici, Dolenji vasi, v Loškem Potoku in dva v Sodražici. Zelo močno pevsko tradicijo so imeli tudi pri Sv. Gregorju, kjer so še pred leti pripravili domači pevci veliko pevskih nastopov..."
(Dolenjski list, 1974)
RädB- P*
"Na svečanosti ob odkritju spominske plošče /Francetu Prešernu op.a./. V Ribnici seje zvrstilo več govornikov, v kulturnem delu proslave pa so nastopili učenci osnovne šole, dijaki gimnazije in moški pevski zbor iz Ribnice..." Ploščo je odkril dr. Jakob Rigler. (Dolenjski list, 1974)
obiska ne pomnijo..." izmenjalo se je osem ansamblov: "...Revijski orkester iz Ribnice, sestavljajo ga člani godbe na pihala, Vrnitev iz gore iz Loškega Potoka, Impulz iz Sušja, Pika iz Ribnice, Bele stene iz Rakitnice, Šepet iz Sodražice, Ribničan iz Ribnice in SMB iz Garnizona Ribnica. Manjkali so le še Ribniški fantje."
Tudi Dolenja vas, je bila vtem času zelo aktivna. Leta 1974 so odprli svoj kulturni dom, ki so ga imenovali DC - 16; "V počastitev krajevnega praznika KS Dolenja vas bo končno "poletel" DC -
16....Dvorana, družbeni center ali DC -
16, bo torej dograjena, potem ko so njeni temelji čakali boljših časov dobrih 16 let, od prvih načrtov zanjo pa je minilo že 21 let. Namenjena bo telesnovzgo-jni in kulturni dejavnosti območja Dolenje vasi...."
V Ribnici je bila gostilna, ki so ji marsikdaj pravili kar "salon smeha". Ta vzdevek si je nadela že proti koncu šestdesetih, to je bila Žuljeva gostilna, "...kjer si lahko ogledaš nešteto šaljivih likovnih prizorov, ki ponazarjajo današnje čase stabilizacije. Vedno nasmejan in dobrovoljni mladi krčmarje gostom prijeten sobesednik in ustrežljiv ter potrpežljiv..."
Tudi "cvet lepote" je prihajal iz Ribniške doline. V Prigorici "Pri Rudku" je doma takrat znani dolenjski maneken Miloš Merhar. Prav tako izvira iz ribniškega konca Saša Zajc, ki je zmagala na lepotnem tekmovanju v Maroku za lepotico Evrope 1969.
Prijetna pridobitev za izletnike je bil nedvomno kopalni avtobus, "...v juliju in avgustu bomo poskušali uveljaviti ob nedeljah kopalne avtobuse na Reko, Kraljevico ali Selce. V hladnem jutru se
bomo odpeljali in se.....zopet v hladu
vrnili domov".
Ribniški rokometaši in njihovi navijači so vedno poskrbeli za dobro "fešto". Dolenjski list iz 1974 nam pripoveduje o eni izmed njih: "... Pravo južnoameriško vzdušje na tekmi v Ribnici. 28. septembra zvečer se je vsa Ribnica zlila na domače rokometno igrišče. Vzrok je bil derby srečanje slovenske rokometne lige, med Ribnico in Slovenj Gradcem.... Pol navijačev je prišlo z zastavami, raznimi navijaškimi rekviziti, najbolj glasna pa je bila godba na pihala, ki je igrala med vso tekmo, po njej pa se je pridružila splošnemu slavju Ribničanov in igrala po ulicah mesta..."
Nadaljevanje na strani 35
Aprila PIŠEMO:
Novice iz doline
Proračun 2003	4
Pogovor meseca	6
ANDREJA HOJČ, ravnateljica Vrtca
"Ribniški vrtec, ki ga že od leta 1977 vodi ravnateljica in socialna pedagoginja Andreja Hojč, je v svojih začetkih pritegnil medse le okrog 40 odstotkov celotne otroške populacije Ribniške doline, medtem ko se jih zdaj v njegovih igralnih kotičkih in prostorih na vstop v urejeno življenje pripravlja kar 70 odstotkov. Svet izpred 50 letih je izginiL.ta naš novi pa pridaja razumski kvaliteti v razvoju posameznika še dve vrlini: učenje socialnih veščin in oblikovanje čustvene inteligence. Tak nov svet je zmedel marsikakšnega odraslega, ki je bil vzgojen po drugačnih vzorcih, in mu je zato sedaj naložena zahtevna naloga prilagajanja. To pa jemlje čas. Dragocenost časa poskuša vsaj pri otrocih ujeti vrtec in staršem pomagati otroka sooblikovati v osebnost, polno zdravega, razmišljujoče-ga duha in čutečega srca."
Veličina in bogastvo duha	s
Sestra Vendelina
Kulturne drobtinice
Komorni zbor bronast v Mariboru	9
Med dobrimi ljudmi	12
Aleluja, Andrej Žigoni
Razpisi in pomembna obvestila	14-16		
Zabavne strani na strani 21	3.5,225	
Bralci pišejo	S	25
Aktualno		28
Okrogla miza o pornografiji		
Od vrtca do šole		31
\ "Res je lep ta svet"		
Športni utrinki		32
Ledena opojnost
Andreja Hojč
Tabor je dejansko ena sama velika družina, pravi Branko Hudorovič, saj so v njem njegove sestre, mati in hčerke z družinami. Še vedno poudarja, da bi v Lepovčah lahko živeli le, če bi bili ločeni od tamkaj bivajočih Romov, vsekakor pa so pripravljeni iti na katerokoli lokacijo, kjer bo voda, je dodal. "Voda je najhujši problem in vsepovprek se Romi selijo ravno zato, da so čim bližje vodi." Selili bi se radi pa tudi na sosednja polja in posadili kako sadno drevo ali uredili njivo, je dejal Branko, toda "lastniki tega ne dovolijo."
Več na strani 29
Marija Uc,
sestra Vendelina, Ribničanka po rodu, redovnica pri šolskih sestrah svetega Frančiška na Brezjah, kjer tudi živi, je ena izmed najbojj znanih slovenskih kuharic, bila je vzgojiteljica in predavateljica, vodstvena delavka, avtorica več kuharskih priročnikov in voditeljica neštetih tečajev. Zdaj, pri ryenih 87 letih, tudi Ribničani izpolnjujemo svoj dolg do znane rojakinje.
Več na strani 8
ji	Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica	Naslov: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023
f A	Metka Tramte - članica	E-pošta: reseto.ribnica@siol.net
-iS	Zdenka Mihelič - članica	FAKS: 8361 091,8369 765
	Programski svet: Jože Tanko, Darja But,	Izid naslednje številke:
v	Janez Debeljak, Vesna Horžen,	30. maj 2003
	Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar	Na podlagi Zakona 0 davku na dodano vrednost (Ur. list št.
u 1/	Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora:	89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
	Marko Modrej, GSM: 041-536-889	V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si
	Tisk in prelom strani:	pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si
'j'	KVM Grafika, Ribnica.	pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v
	Naklada: 3.200 izvodov	našem glasilu.
D
Gradivo za naslednjo številko oddajte do 11. maja 2003
Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani WWW.ribtlica.si
Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.
Fotografija na naslovnici: Jože Pahulje
mm
3
■ INJ IKXl ^zri aiOHyVO
2 SPREJET RIBNIŠKI PRORAČUN ZA LETO 2003
Novih investicij ne bo vsaj še do drugega leta, dokler se ne dokonča in poplača obnove dvorane
'' '	- j
Dvorana naj bi se zaprla danes, 28. aprila, in osnovnošolska mladina ter športniki bodo morali 'z dežja pod kap' vsaj za tri aktivne mesece, dokler se na začnejo počitnice. Mirovanje bo tudi čas, da si Občina in vsi, kakorkoli zainteresirani, omislijo, s kakšno vsebino zapolniti prostorno površino in koga določiti za upravljanje z objektom. Najbolje bi bilo preko javnega razpisa pridobiti kakega zasebnika, ki bi hotel in znal izkoristiti novo pridobljene površine. Glede na to, da Ribnica nima niti ene primerne konferenčne dvorane in predavalnice (ima pa jo Loški Potok), bi bilo morda dobro razmišljati tudi v tej smeri, da se objekt ne polni samo s športnimi programi, ampak Športni center postane stičišče ribniškega družabnega in društvenega življenja.
Smo v položaju, ko novih investicij praktično ne moremo začenjati, zato lahko kot ‘nove’ projekte, umeščene v proračun, omenim le srednjo šolo (1 mio SIT) ter dokončanje vodovoda Grčarice-Rakitnica. Slednji bo stal 116 mio SIT, 70% sredstev zanj pa bo prišlo iz programa Sapard.
Kaj pa koalicija? Obstaja ali ne? Uradno še ne obstaja, je pa razumljivo, da proračun in prostorski plan brez političnih usklajevanj ne bi bila sprejeta.
dragega projekta namesto Občine vključil kakšen drug soinvestitor, in bi Občina za blok zagotovila le zemljišče. Župan se je zato dogovarjal z Ministrstvom za notranje zadeve, ki naj bi zaradi uveljavitve schengenske meje na našem območju potrebovalo večje število stanovanj, da bi se vključilo v projekt. Zanj pa ni pokazalo zanimanja, češ da ima dovolj potrebnih prostorov za svoje policijske nameščence.
“Za gradnjo bomo sicer poskušali dobiti kakega drugega vlagatelja, sama Občina pa se te investicije ne bi rada lotila." Po županovem mnenju je razlog za to, ker bo morala Občina najemati kredite še za poravnavo tekočih finančnih obveznosti in za
Tudi četrta seja novega občinskega sveta je štela več kot štiri ure, kot poprejšnja, toda upravičeno dolga zato, ker je šlo za najpomembnejši letni občinski akt, po katerem je sedaj jasno, na kakšnem in kako hitrem vlaku se bo Ribnica vozila letos v smeri kratkoročnega razvoja.
Ta je ostro začrtan že dve leti z obnovo dvorane in Športnega centra, ki zaradi svoje visoke cene ne dopuščata veliko manevrskega prostora pri sestavi proračuna in bosta letos zahtevala od občine še nadaljnjih 575 milijonov tolarjev. Letošnja gradbena faza je tudi najzahtevnejša, z njo naj bi se do jeseni oz. novega šolskega leta zaključila celotna investicija. Plačilo omenjene faze bo k sreči zapadlo v dveh letih in bo občina letos prispevala le 200 mio SIT.
Svetniki so svoje predloge lahko v proračun 2003 tako umestili z amandmaji le s tem, če so našli primerno postavko, iz katere so jemali, da so lahko dajali drugam. Od prve obravnave osnutka so prispeli le amandmaji finančnega odbora, občinske uprave in Liberalne demokracije ter Nove Slovenije, medtem ko je bilo 14 točk Jožeta Tanka (SDS) na prejšnji seji podanih le kot stališča, do katerih se je kasneje opredeljevala občinska uprava. Tanko je bil zato "razočaran nad predlagateljem proračuna", ker po njegovem mnenju župan Alojz Marn ni upošteval njegovih predlogov niti ni dobil odgovora nanje. "Proračun je izrazito naravnan na osebno porabo, za plače nepoklicnih funkcionarjev, Miklovo hišo in kmetijske subvencije, namesto da bi se vlagalo v investicije,"\e dejal Tanko.
Marn je menil, da proračun ni nič bistveno drugačen od tistih, ki jih je leta pripravljal Tanko kot bivši župan, saj je bil narejen po enakem principu. Zamisli o spremembah je bilo sicer veliko, toda ustavile so se šele pri treh milijardah, zato jih je bilo treba opuščati in osnutek proračuna je moral župan popravljati kar trikrat, da je le-ta postal uravnotežen in se je ustavil pri 1,4 milijarde SIT. Zaveda se, da bo morala občina "sčasoma zagristi tudi v izgradnjo doma starejših občanov", čeprav je jasno, da ga sama ne bo mogla finančno izpeljati in bo morala iskati soinvestitorje. Zanj je v letošnjem proračunu namenjenih 3 milijone SIT, v Načrtu razvojnih programov od leta 2004 do 2006 pa sredstva za to sploh niso predvidena. Na to je opozorila Anica Benčina (Nsi), ki meni, da je bil omenjeni dom očitno le volilna obljuba v smislu taktične poteze političnih strank.
Benčinova se je ponovno postavila v bran bivšega župana, češ da bi svetniki morali "nasvete Tanka izkoristiti, ne pa samo čakati, kdaj boste lahko planili po njem."
Tiha vzpostavitev dveh polov v občinskem svetu je bila ob tako pomembni točki dnevnega reda, kot je proračun, pričakovana, in čeprav uradno zabeležene in podpisane koalicije še ni, je njen obstoj vendarle potrdil Marko Obrstar (LDS), ko je poskušal prekiniti Tankovo polemiko okrog proračuna. "Z novim županom se je v Svetu oblikovala večina, ki bo poskušala politiko voditi kot je najbolje možno." Ta politika pa po mnenju Mihe
Kluna (SDS) ni prepoznavna in je večina smernic še vedno "tabu". Zmotilo ga je predvsem dejstvo, da aktualna oblast ni jasno povedala, da se več ne zavzema za izgradnjo stanovanjskega bloka na Knafljevem trgu, ki bi Ribnici prinesel 30 novih stanovanj in bi se že lahko začel graditi. Stanovanjski sklad RS je pripravljen finančno podpreti 15 stanovanj, vendar pogodba velja le še do jeseni tega leta. Tako kot LDS se tudi SLS zavzema, da bi se v financiranje 200 mio SIT
nove investicije preprosto ni denarja. Je pa v proračunu predvidenih 9 milijonov tolarjev bruto za plače nepoklicnih funkcionarjev, med katere je poleg sejnin tokrat vračunana tudi plača bodočega podžupana, ca. 5 mio SIT bruto. Dogovori glede njegove izbire s SLS že potekajo, vodja svetniške skupine LDS Dušan Erčulj pa je potrdil, da naj bi bil požupan predlagan iz vrst liberalne demokracije, čeprav konkretnega imena še nimajo.
Tekst in foto Alenka Pahulje
Komentarji
proračuna
Proračun je že zaradi svoje zahtevnosti in pomembnosti vir mnogih polemik, v katere se vključujejo vse politične stranke. Uradne koalicije po županovem mnenju sicer še ni, je pa bilo na zadnji seji razvidno, da sta se v svetu oblikovala dva pola. Za komentarje seje smo zato poprosili vodji svetniških skupin LDS in SDS, ki sta se najbolj očitno znašle na različnih straneh. Izkazalo se je, da imata v marsičem drugačna politična in vsebinska izhodišča.
Dušan Erčulj,
vodja svetniške skupine LDS
Koalicija torej obstaja ali ne? "Z novim županom se je v Svetu oblikovala večina, ki bo poskušala politiko voditi kot je najbolje možno," je na zadnji seji dejal vaš svetnik, kar daje slutiti, da je odgovor DA.
Smo šele v fazi priprave postopka za sklepanje koalicije.
Sicer pa jo vedno sklepa župan, ki tudi vodi politiko občine. LDS je pod pogojem, da se uskladimo na programskih točkah, pripravljena sodelovati z županom in njegovo stranko, vendar konkretnih zadev še nismo dorekli.
Marko Obrstar je na zadnji seji samo nakazal možnost koalicije in opozoril na novo razmerje moči znotraj političnega prostora v občini. Iluzorno je namreč pričakovati, da bo zadeve urejala bivša politična struktura, saj so se volivci na zadnjih volitvah izrekli za spremembe. Naša izhodišča so drugačna in želimo, da naše rešitve pripeljejo Ribnico do napredka. Zavzemamo se, v skladu s politiko naše stranke, zagotavljati drugačnost idej in pogledov v prostoru, kot so si jo zaželeli tudi volivci.
Amandmaji LDS so bili med redkimi, ki so bili k proračunu sploh predlagani, in edini, ki so bili vsi sprejeti. Bili pa so samo trije, čeprav ste imeli ob prvem branju proračuna več predlogov. Zakaj torej samo trije?
V danem trenutku lahko z njimi vplivamo na prerazporeditev finančnih sredstev in vsi trije so odraz naših pogledov na sedanji položaj. Zavzemamo se za to, da se vsem v občini zagotovi osnovne pogoje za življenje (elektrika, voda, ceste), zato smo predlagali rekonstrukcijo vodovoda Ortnek - Podpoljane. Del sredstev smo vzeli iz postavke širitev pokopališča, ker smo bili proti sprejetju le-te, saj bi želeli problem širitve
Sbšeto
reševati drugače. Ureditev pokopališča na novi lokaciji, podobni kot jo ima Dolenja vas, se nam zdi veliko bolj sprejemljiva.
Miklova hiša je bila sploh kamen spotike med SDS in LDS. Prva ni razumela nenadnega povečanja sredstev za namen profesionalne kulture, ki jo je pravzaprav predlagala ravno LDS.
Začutili smo, da je SDS nekako usmerjena proti povečevanju sredstev Miklovi hiši, toda politika zaposlovanja in dela tega zavoda je bila sprejeta že v prejšnjem mandatu in smo mi le nadaljevali to smer. Tako smo na račun širitve pokopališča pridobili denar tudi za Galerijo Miklova hiša, ki ji je bil del sredstev odvzet na račun izgradnje igrišča pri Sv. Gregorju.
Uspeli ste tudi s postavko, v kateri milijon tolarjev namenjate za elektronske medije. Najprej je bil za občinsko subvencioniranje mišljen R-kanal, na sami seji pa ste naziv spremenili v elektronske medije? Zakaj? Najprej smo res opredelili konkretnega izvajalca, to je R-kanal, ki na tem področju že deluje, vendar lahko denar iz te postavke črpa kdorkoli, ki sodi v kategorijo elektronskih medijev. LDS se zavzema za to, da vsi mediji dobijo enako veljavo, hkrati pa bi bilo škoda, da elektronskih medijev ne bi izkoristili za informiranje občanov. Univox že pokriva radijski del, enake možnosti pa bi morali zagotoviti tudi lokalni TV. Denar za to postavko (1 mio SIT) smo vzeli iz sponzorstva Rokometnemu klubu Inles-Riko, kar predstavlja četrtino vsega občinskega sponzorskega deleža. Zavedamo se pomena ribniškega rokometa, a takšno financiranje, kolje bilo do sedaj, ne bo več možno, saj je kakovostnih športnih panog vse več. Sponzoriranje vrhunskega športa bodo sčasoma morala prevzeti podjetja, medtem ko bo Občina zagotavljala le financiranje dela z mladimi. Perspektiva je v razviti športni organizaciji - športni zvezi, ki bo v skladu s pravilnikom namenjala denar klubom in društvom.
Miha Klun,
vodja svetniške skupine SDS
Zakaj je bilo tistih 14 točk, ki jih je predlagal J. Tanko, predloženih le v obliki stališč, ne pa kot predlogi ali amandmaji?
V javnost se iz določenih krogov, verjetno ne zgolj slučajno, "plasira" nek očitek, češ da ima Jože Tanko in SDS namen le nagajati in blokirati delo
sedanji občinski oblasti. Tisti, ki to širijo, imajo seveda jasen cilj. Iz tega razloga nismo izrabili poslovniške možnosti za amandmaje k predlaganemu proračunu, ampak smo v prvi obravnavi predlagali določena izhodišča, ki naj bi jih župan
upošteval pri pripravi dokončnega predloga proračuna. Vsa ta izhodišča so strokovne narave in v njih ne gre za politikantstvo. So le nadaljevanje začetega dela, ki bi ga bi bilo po našem mnenju škoda ustaviti, saj prinaša občini jasne koristi. Seveda pa je po drugi strani tudi jasno, da v primeru, če ni politične volje za upoštevanje navedenih izhodišč, ne bomo uspešni niti s predlaganjem amandmajev.
Politika, ki jo vodi nova občinska oblast, naj bi bila po Vašem mnenju netransparentna in vanjo druge stranke menda nimajo zadostnega vpogleda.
Izjava je bila dana v kontekstu razprave o že omenjenih 14 točkah. Pričakovati je bilo, da bomo svetniki dobili minimalno obrazložitev, zakaj te točke niso bile upoštevane pri pripravi zaključnega predloga proračuna. Pričakovali smo, da bomo izvedeli, kakšne bodo prioritete nove oblasti. Seveda je legitimno in prav, da ima svoj pogled na razvoj občine, vendar pa ga je dolžna javno predstaviti. Tako pa smo v nasprotju z dosedanjo prakso in tudi s poslovnikom občinskega sveta šele po intervenciji dobili k proračunu priložen načrt razvojnih programov občine, za katerega pa se je ugotovilo, da sploh ni usklajen z nekaterimi postavkami proračuna. Ilustrativen primer je bilo odločanje o financiranju Ustanove p. S. Škrabca. Tudi po mojem dolgotrajnem vztrajanju, da izvemo za namen in način financiranja te ustanove, župan o njej ni povedal nič konkretnega. Najprej je bilo rečeno, da bo Občina ustanovitelj ustanove, kasneje pa, da jo bo samo sofinancirala. Kot sem že na seji rekel, ne želimo biti vnaprej proti določenim projektom, vendar bi radi vedeli, o čem odločamo in komu namenjamo denar. Tega pa žal ni bilo. Kot tudi ni bilo resne obrazložitve glede povečanja sredstev na postavki Miklova hiša. Kar komična pa je bila obrazložitev postavke Fundacija za šport. Župan je predvidel 75,8 mio sit, čeprav smo ga opozorili, da je Občina najmanj mesec dni prej prejela sklep omenjene Fundacije, ki je občini odobrila samo 10 mio sit. Opozorilo ni zaleglo. Koalicija je potrdila znesek 75,8 mio sit. Prepričan sem, da je tako ravnanje neodgovorno, saj ne moremo potrditi nečesa, česar očitno ni.
Koalicija uradno še ni izoblikovana, vendar se o njej javno govori že od ustanovitve OS. Kako si predstavljate svoj položaj v OS, če bo ta koalicija postala tudi uradna?
Položaj ne bo nič drugačen, saj ta koalicija dejansko že deluje. Nemogoče je, da bi brez vnaprejšnjega dogovora prihajalo do tako usklajenega glasovanja pri vseh ključnih odločitvah znotraj strank, ki sestavljajo koalicijo (SLS, LDS, ZLSD). Da je koalicija izoblikovana že od vsega začetka, se je pokazalo že pri tem, ko so prav naštete tri stranke odstopile od medstrankarsko že usklajenega predloga predsedovanja mandatni komisiji, ki naj bi pripadlo SDS, oz. g. Tanku. Še več, kako in zakaj se je to zgodilo, je na zadnji seji povedal tudi g. Škrabec (LDS), ko je javno potrdil eno svojih prejšnjih izjav, da ne bi rad, da bi bil Tanko predsednik mandatne komisije zato, ker se ga boji, saj preveč ve in zna. Predsednik je nato postal Franc Češarek (SLS). Osebno menim, da občinam, kot je Ribnica, koalicije ne koristijo, saj z njimi že po definiciji prihaja do delitve "fevdov" in kupčkanja med naše in vaše. Tega do sedaj ni bilo. Potrebe okolja so prevladale politične interese. Z zapiranjem v koalicijske okvire in ignoriranjem drugih predlogov zunaj njih, se jemlje volja za delo, na kar pa so, zanimivo, pred volitvami opozarjali prav nekateri iz vrst sedanje koalicije.
5
mmm
ir>ui ioci >ri aoiwoixi

■■HEMBBSSEKj
ANDREJA ROJC,
ravnateljica ribniškega Vrtca
Svet je bil pred 50 leti, ko je Ribnica dobila svoj prvi otroški oddelek z 31 otroki in s prvo M vzgojiteljico, Maro Koprivec, drugače družbeno oblikovan in miselno naravnan. Takrat se je na pobudo žensk, ki so začutile, da je treba vzgoji starih mam dodati še vsaj trohico sodobnih vzgojnih primesi, začela uradna družbena skrb za otroke. V stanovanju stare deške šole oz. sedanji šolski knjižnici je bilo moč nov sistem uveljavljati do leta 1973, a število otrok se je vse bolj povečevalo, kar je narekovalo v letu 1976 izgradnjo vrtca. Zdaj je v njem 18 oddelkov in 310 otrok. O, da, v vrtcu je nekdaj še bolj vrvelo od otrok, ki so se gnetli po njegovih hodnikih; leta 1986 je sprejel celo 407 varovancev in s tem krepko presegel normative. Ribniški vrtec, ki ga že od leta 1977 vodi ravnateljica in socialna pedagoginja Andreja Hojč, je v svojih začetkih pritegnil medse le okrog 40 odstotkov celotne otroške populacije Ribniške doline, medtem ko se jih zdaj v njegovih igralnih kotičkih in prostorih na vstop v urejeno življenje pripravlja kar 70 odstotkov. Svet izpred 50 letih je izginiL.ta naš novi pa pridaja razumski kvaliteti v razvoju posameznika še dve vrlini: učenje socialnih veščin in oblikovanje čustvene inteligence. Tak nov svet je zmedel marsikakšnega odraslega, ki je bil vzgojen po drugačnih vzorcih, in mu je zato sedaj naložena zahtevna naloga prilagajanja. To pa jemlje čas. Dragocenost časa poskuša vsaj pri otrocih ujeti vrtec in staršem pomagati otroka sooblikovati v osebnost, polno zdravega, razmišljujočega duha in čutečega srca.
Če bi poslušali starše, ki tarnajo nad njegovo ceno, potem bi težko verjeli, da vse več otrok vpisujejo v vrtec. Kaj se pojavlja na njihovi tehtnici: prisila zaradi pomanjkanja časa ali pa morda že prebujena zavest o tem, kaj lahko za razliko od njih vrtec otroku še ponudi, da ga pripravi na življenje?
"Ni samo potreba staršev tista, ki jih vse več sili k vpisu, ampak tudi potreba otrok. Če kdaj, potem je vrtec potreben ravno danes, ko otrok nima več niti soigralca za igro! Otrok je vse manj, stare, dobre velike družine so razpadle, otrok pa se vendarle želi čutiti sprejetega, varnega in zaščitenega. Potrebuje stabilno družino, očeta in mater ter odgovorno starševstvo. V prihodnosti bo vse več otrok, ki bodo za svoj celostni razvoj nujno potrebovali vrtec, saj starši svojega poslanstva zaradi objektivnih razlogov (revščina, brezposelnost, razne odvisnosti) ne bodo zmogli opravljati. Starši v tem prenapetem času otroku skrajšujejo otroštvo, čeprav je predšolsko obdobje že tako zelo kratko. Hočejo vplivati na to, da bi otrok čimprej odrasel, pozabijo pa otroka vprašati, kaj si on sam želi, ker premalo zaupajo njegovi lastni presoji.
Otroštvu se mora dati posebno mesto! Pri starših še vedno prevladujejo miselni vzorci vzgoje, ki so jo sami doživeli, medtem pa se je svet spremenil in mnogi starši se v novi situaciji ne zmorejo znajti. Včasih je bilo napačno biti samosvoj, svojeglav in radoveden, dandanes pa so to kvalitete, ki se jih posebej poudarja. Priporočajo se iniciativnost, humornost in velikodušnost. Vzgojiteljice se zavedajo, da so to dejavniki, ki spodbujajo vseživljenjsko učenje in jih vključujejo v prenovljen vzgojni proces, ki je osredotočen na otroka. V spremenjenem okolju vrtca vzgojitelji ustvarjamo pogoje, v katerih bo otrok lahko miselno aktiven in bo lahko razvijal notranjo motivacijo. Še vedno vsi skupaj premalo verjamemo v naravno učenje, in tudi sama pozivam vzgojiteljice, da presodijo, kaj so dejansko postorile za otroka s svojim delom in koliko je otrok lahko sam odločal o sebi, ker ima možnost izbire. Pravi ščepec obojega mora biti: usmerjenosti in samoniciativnosti."
Tistim, ki poznate razvojno psihologijo, je uravnoteženje obojega lažja naloga, kot staršem, ki pogosto prečkajo mejo in so pri vzgoji ali pretirano popustljivi ali prestrogi.
Kako naj si postavijo pravo ločnico in otroku določijo vedenjske in miselne okvire?
"...ko bi obstajali recepti tudi za to..., a jih ni. Vzgojitelji bi starše radi spodbudili, da otroke enakovredno sprejemajo, ne pa kot pomanjšanega odraslega. Otroci nosijo v sebi mnogo več darov, kot smo si sposobni takoj priznati. Pogosto preveč posegamo v otroke, čeprav je pomembno tudi to, da otroku znamo postaviti meje. Ob vsem tem pa se starši morajo zavedati, da se predšolski otrok uči izključno preko zgleda: v svojo otroško dušo si za vse življenje zapiše tisto, kar vidi, občuti, in ne tistega, kar sliši. Zato mora vsak človek najprej začeti pri sebi, saj bo otrok takoj spregledal dvojno moralo in neenotna merila. Prav tako je zanj vsaka situacija priložnost za učenje, zato je treba skupaj z otroki določiti pravila in spoštovati dogovore. Odstopanj ne sme biti!" Toda neenotna pravila se lahko vzpostavijo ravno s prihodom otrok v vrtec. Starši jim uokvirijo določeno podobo sveta, zgodi pa se, da otrok v vrtcu spozna povsem novo... "Lahko se zgodi, zato je ena od naših pomembnejših nalog poenotenje vzgojnih stilov, ki ga poskušamo doseči z raznimi oblikami sodelovanja s starši. Slednji lahko vstopijo v naš svet dela z otroki in se ob tem učijo. Večina jih presenečeno ugotavlja, da otrokove pravice nikakor ne pomenijo, da je otroku vse dopuščeno. Vrtec v mno-gočem lahko vpliva na oblikovanje družine, saj jih združuje na prireditvah, srečanjih, praznovanjih, kjer vsi lahko kaj novega spoznajo in pridobijo. Pogovori s starši so stalnica, obiski v vrtcu, ob uvajanju otroka v vrtec je možna prisotnost
Ne zavedajo pa se, je za razliko od šole, ki ima zabrisano ceno, cena vrtca evidentna. Borba za preživetje oz. dostojno življenje odraslih ne gre niti mimo otrok, zato si nekateri otroci pogosto ne želijo isto kot starši. Za njihovo mnenje pa jih starši predhodno ne vprašajo. A bi jih morali. Otrok v vrtcu si že pri dveh letih zna izbrati vrsto zajtrka. Ima priložnost soustvarjati dan in je navajen pretoka idej. To je posledica spremenjene metode dela v vrtcih in demokratizacije družbe. Otroka učimo izraziti mnenje."
Kljub temu, da se otrokom v smislu vzgoje nudi lahko več, jih je vse manj, ker imajo potencialni ali že obstoječi starši občutek, da materialno ne morejo zadostiti otrokovim potrebam. Kot ravnateljica vrtca spremljate trende rojstev v Ribniški dolini in ravno zadnja leta Vas je slišati, da opozarjate na alarmantno nizko rodnost.
"Da, ker to pomeni velik problem tako za obstoj vrtca kot za razvoj okolja. Poleg nizke rodnosti nas je letos zadela še devetletka, ki nam bo vzela eno generacijo. Stopnja rodnosti se niža vse od leta 1990, in v zadnjih 10 letih se je število rojstev skoraj prepolovilo. Najnižje je bilo leta 2002, ko se je rodilo le 64 otrok. Trenutno šolo že obiskujejo zadnje velike generacije. V vrtcu je še nekaj družin s 3 otroki, a prevladujejo tiste s po 2 ali z enim."
Ali in se vrtec lahko vključi v spodbujanje rodnosti? Kako?
"Upam, da to uspevamo z našimi prireditvami, saj ugotavljamo, da se mladi navdušujejo nad delom vrtca. Razkorak med starši in vrtcem seveda nas-
staršev. Program Korak za korakom vključuje celo obiske na domu. Z mnogoterimi dejavnostmi in informacijami pripomoremo k temu, da znajo starši iz povodnji receptov za vzgojo izločiti pravega. Ker pa so starši pogosto v časovni stiski in pod hudimi družbenimi obremenitvami, jih poskušamo usmerjati vzgojitelji."
Ribnica bo s prihodnjim šolskim letom uvedla devetletko, že zdaj pa je bilo mnoge otroke moč slišati, da si tako naglega vstopa v šolo le ne želijo. Šola, pa čeprav bo imela v prvem letu prilagojen program, sproži v njihovih glavah drugačen odziv kot vrtec, kjer do spoznanj prihajajo igraje in delo ni prežeto z resnostjo. Kako Vi sprejemate devetletko? "Starši domnevajo, da bodo stroški za vzgojo otroka manjši, če ga bodo prej vključili v šolanje.
tane pri plačevanju, zato si želimo, da bi delež stroškov našega kadra krila država, kot to počne v šoli."
Sami pogosto pravite, da se vrtec obravnava kot nek nebodigatreba, čeprav je težko razumeti tak nonšalantni odnos do institucije, ki je bistvenega in odločilnega pomena za otrokov razvoj. Preživetje vrtcev, ki so finančno breme občin, ne pa države, je res postalo vprašljivo, in vse več je teženj, da se vrtci začnejo sami tržiti. Boste stopili na to pot?
"Vrtec je zdaj res v celoti odvisen od občinskega denarja. Strateški razvoj vrtca je začrtan že dlje časa, naloga Občine pa je, da se odloči, kakšen vrtec želi in koliko je vanj pripravljena vlagati. Sčasoma se bodo med vrtci pojavile razlike, ker
Rešem
se teži k privatizaciji in k ponudbi posebnih zanimivih programov, ki pa so pogojeni tudi z višjo ceno. Zavod za šolstvo in Filozofska fakulteta bosta preverjala kakovost programov vrtcev, in na podlagi teh meritev se bodo starši lahko lažje odločali, komu zaupati svojega otroka. Kakovost našega dela pa je seveda odvisna od pogojev dela. Sama poleg srčnosti, ki je nujna za opravljanje vzgojiteljskega poslanstva, zelo poudarjam strokovni napredek, zato se pri nas nizajo strokovna srečanja in posveti. Kljub temu, da je ribniški vrtec ves čas prenapolnjen, bi vseeno želeli vanj vključiti vse, ki bi v njem hoteli biti. Vrtec se bo moral prilagajati tudi še tako specifičnim potrebam, kot so vključevanje otrok s posebnimi potrebami, etnične manjšine...Soočanje z drugačnimi od večine populacije je imenitna priložnost, da otroci že v najzgodnejših letih razbijejo predsodke. Pogosto so deležni najlepših priložnosti za vzgojo srca in se jim z raznolikostjo naših programov odpira možnost drugačnega življenja." Vrtec se bo potemtakem moral prenoviti tudi v materialnem smislu. Igralnice so že spremenjene, a prostori so majhni. Streha je povsem načeta. Kot da okolje ne dohaja vsebinskega napredka...
"Slovenski vrtci smo nasploh presegli evropske standarde in prav je, da z našimi otroki, ki jih je tako malo, ravnamo spoštljivo. Okolje pa nas včasih res ne zmore dohajati, in dokler ne bom zaključila svojega poslanstva v vrtcu, bom prepričevala neprepričane. Ribniški vrtec bo treba prenavljati v smislu spremenjene metode dela. Dodatna širitev sicer ni potrebna, preureditev pa. Občina nas je prijavila na državni razpis za dodelitev sredstev za prenovo objektov. Upamo, da bomo izbrani. Sami namreč ne moremo financirati niti obnove strehe, saj njen predračun znaša 13 mio SIT, mi pa letno z amortizacijo zberemo le 5 mio SIT. Zakon sicer pravi, da morajo občine zagotoviti sredstva za investicije, toda denarja povsod primanjkuje. Naš vrtec je potreben preureditve tudi zato, ker ni sodoben, marveč uniformiran in grajen kot zavod s številnimi ekološko-psihološkimi pomanjkljivostmi. Določajo ga ozki hodniki in gneča, ko se mora 5 področij kuriku-
Ribmški vrtec bo še naprej stavil na kakovost in prepoznavnost. Odpiral bo svoja vrata vsem zainteresiranim, da bi videli naše dosežke in se seznanili s problemi. Je samosvoj in originalen v svojih zamislih in deluje kot velika, ustvarjalna družina. To mi daje moč in vztrajnost, tudi če kdo ob tem še vedno pripomni, da smo 'nebodigatreba'.
luma odvijati znotraj 42m2velike igralnice, prerazporejene v kotičke, kjer otrokom ne moremo zagotoviti zasebnosti in intimnost, kakršno bi potrebovali. S tem vrtcem živim že skoraj 30 let in preden odidem v pokoj, ga želim urediti takšnega, kakršnega predšolček potrebuje in tako, kakor ga nima nihče v Sloveniji. Zavedam se, da je to visokoleteč in svetel cilj...Koga naj torej prepričam, da je ta želja vredna truda?"
Pogovarjala sem se in fotografirala
Alenka Pahulje
i - ■.
7
>■ <>/v<>-><>«ri
VHnCl O/sqiserSeo«! mmu VIVIIZUTO/V
Marija Ilc, sestra Vendelina, Ribničanka po rodu, redovnica pri šolskih sestrah svetega Frančiška na Brezjah, kjer tudi živi, je ena izmed najbolj znanih slovenskih kuharic, bila je vzgojiteljica in predavateljica, vodstvena delavka, avtorica več kuharskih priročnikov in voditeljica neštetih tečajev. Zdaj, pri njenih 87 letih, tudi Ribničani izpolnjujemo svoj dolg do znane rojakinje.
SESTRA
"Stara sem bila stala sem na pr
estra Vendelina se rada spominja svojega otroštva v Dolenjih Lazih, ko je kot šesta od ^^^devetih otrok odraščala v kmečki družini. Oče Ivan, ki je tekoče govoril nemško, se v vzgojo ni vtikal, za to je skrbela mati Ivana. Pozimi je vsa družina pripravljala suho robo, oče je nosil krošnjo po Štajerskem, v Gradcu pa je imel svojo trgovinico. Mati je bila zelo varčna, očeta pa se spominja kot molčečega, razsodnega in mirnega, v njenih otroških spominih pa zaživi tudi njegova radodarnost: "Oče so nam v Gradcu vsega nakupili."
Vendelinina mati, praktična ženska, jo je komaj šestletno posadila na kuhinjsko pručko, da je ponosno mešala žgance za vso družino.
"Mati me je znala vedno vključiti v delo. Ljubezen do kuhanja je odvisna od našega odraščanja. Mama to ljubezen vnaša v otroka, saj vemo, da so vsa gospodinjska dela otroku zoprna. Če pa jih znamo navdušiti, radi delajo, in ta ljubezen raste iz leta v leto. Tudi danes, če znajo starši in vzgojitelji otroka tako zaposliti, da med delom tudi ustvarja, je rešen marsikatere pubertetne zablode." Pogovor o materi navda obraz sestre Vendeline s posebnim žarom.
S prav takim žarom pripoveduje o svojem otroštvu in kopanju v bližnji Bistrici. "Celo zdravnik je takrat priporočal kopanje, zato sem z vodo rasla. Prvo leto v kloštru sem najbolj pogrešala kopanje...to je bila moja prva pokora."
Njeno otroško radovednost so razvnemale zgodbe o raznih bitjih, dobrih in slabih, o katerih ji je pripovedoval stari oče. Začela je razmišljati o
dobrem in slabem, zgodaj se je ob nevarnostih zatekala k Bogu.
V šoli je zvedela marsikaj o sestrah usmiljenkah, ki pomagajo v bolnicah. Takrat se je za klošter odločila sestra Ivana. Končala je medicinsko šolo, bila negovalka otrok v internatu v Šiški, med vojno je vodila oddelek v Nišu.
“Čutila sem, da me Bog kliče, kljub temu je bila odločitev težka. Borila sem se v sebi, tri dni nisem ne jedla ne spala, nato sem se odločila, v sebi sem začutila olajšanje.
Od takrat nisem več dvomila v svojo odločitev. Če bi bila še enkrat mlada, bi si izbrala isti poklic."
Po ljudski in meščanski šoli v Ribnici je nadaljevala in diplomirala na Učiteljsko gospodinjski šoli dr. Kreka v Ljubljani. Ne da bi jo vprašala, je ena od sošolk poslala njeno pisavo v presojo dr. Trstenjaku in ta je odgovoril: "Je zmožna zvestega prijateljstva, ima gospodinjske talente, je energična, pa tudi nagnjena k nagli jezi."
Danes sestra Vendelina o tej izjavi meni: "Nagla jeza, ki je navadno povezana s trmo, je človeku v korist, če je obvladana. Junak je človek takrat, ko obvladuje samega sebe."
Marija Ilc je prosila za sprejem k šolskim sestram, še isto leto je bila preoblečena, sestra Vendelina, ki sme nositi le še takšno obleko kot njene soses-tre.
"Že redovna obleka je neke vrste pokora, še posebno tedaj, ko nisi navajen nanjo. Poleti, v tisti vročini, res ni bilo lahko, hudo je odtrgati se od nečimrnosti in sebičnosti ter zavestno sprejemati težave. Čutila sem, da želim z nedeljeno ljubezni-
jo služiti Bogu in sočloveku.
V Krekovi šoli sem pomagala zdraviti, ne vem, kakšna roka me je vodila, da sem postavljala prave diagnoze. Včasih so mi rekli, da imam posebno moč."
Dve leti je živela v Mariboru, se uvajala za redovno življenje in prakticirala v enoletni Kmetijsko gospodinjski šoli. Nato je desetletje v Šiški učila kuhanje in vodila internat.
"Učila sem po knjigi Felicite Kalinšek, že takrat sem za vsakega od 4000 receptov vedela, kje je." Nastopila je vojna, leta 1945 pa veliko sprememb. Sestra Vendelina je bila poslana na Koroško v Št. Rupert, kjer je vodila enoletno kmetijsko šolo. Zapletlo se je okoli lastništva, ker so koroški Slovenci želeli, da se hiša odkupi.
"Sestre nismo imele denarja. Šla sem v Ljubljano. Najprej sem govorila z mojim sošolcem in rojakom Matijo Maležičem, ki je bil takrat finančni minister. Sam me je peljal na komite. Razložila sem jim, kako rešujemo slovenstvo in jih povabila na zaključno prireditev. Prišli so trije gospodje in rekli, da so več videli, kot sem jim rekla.
Matija Maležič me je obvestil tudi o 25 - letnici ribniške mature in me prišel tudi iskat. Takrat mi je izdal, da je bil najbolj srečen takrat, ko je hodil k Sveti Ani.
Po njegovi zaslugi smo sestre hišo kupile in jo začele obnavljati. Bog pomagaj, kakšno je bilo! Hiša je bila ob smetišču, streha se je udrla, pospravile smo, posejale travo, belile, čistile. Sosed mi je rekel: Sestra, mislite, da bo opeka rasla?' 'Bo, bo, sem rekla,' in nastal je krasen park.
S
1A1L
.Rešeto
'Sestra, vam damo državljanstvo,'je prišel nekdo iz občine, ko je bilo delo končano. 'Veste, bom kar pri svojem ostalal' Deset let bivanja v Avstriji mi je dalo širino. Obvladala sem jih, strokovno sem jih
obvladala, drugače bi me črtali."
Po desetih letih se je vrnila v Slovenijo. Škof Jožef Pogačnik jo je prosil,, naj začne s tečaji, izvoljena pa je bila tudi za provincialko. Veliko je potovala, po bivši Jugoslaviji, Severni in Južni Ameriki, kjer je služboval brat Lojz in sestra Ada. Povsod, kjer je bila, se je zanimala, na kakšen način pripravljajo hrano.
"Bog me je imel rad, vedno so me obdajali ljudje, s katerimi sem se razumela, ki so bili pripravljeni deliti z menoj svoje znanje.
Šola ti lahko da le podlago, osnovnih stvari se naučiš, vendar recept je mrtev. Kuhanje pa je
umetnost, komur ni prirojena, se je lahko privzgoji. Le jed, kuhana z ljubeznij,o ima pravi okus. Ljubezen je tista, ki se daruje bližnjemu. Človek ne čuti tiste utrujenosti, ki nastopi, če delamo z nejevoljo."
Leta 1976 je sestra Vendelina	sprejela
ponudbo, da posodobi in obnovi 18. izdajo Slovenske	kuharice
Felicite Kalinšek. 1994 je bila pri založbi Vale Novak izdana Slovenska meščanska kuhinja, ki jo rade vzamejo v roke mnoge gospodinje, leto pozneje pa še Pecivo sestre Vendeline, Božič je izdala z mojstrom Goljatom in Edvino Novak.
Vse svoje recepte ima v glavi. Pozna skrivnosti dolenjske, koroške, štajerske, prekmurske itd. kuhinje, za svojo kuharico pravi, da je evropska. Vedno je z velikim zanimanjem sprejemala vse novosti v stroki in ohranjala spoštljiv odnos do tradicije. Recepte je zbirala, preizkušala in dopolnjevala vse življenje.
"Naši predniki so znali dobro in zdravo kuhati. Pridelki iz nezastrupljene zemlje so prihajali naravnost v kuhinjo. Od pravilno skuhane in zaužite hrane je odvisen pravilen razvoj otroka, dobro počutje in zdravje odraslih. Po taki hrani se počutimo dobro razpoloženi in pripravljeni na vsako delo. Nasprotno, pri pomanjkajoči hrani smo nerazpoloženi, zadirčni in lenobni. Posnemajmo
naše matere, ki so pekle kruh iz polnozrnatega žita. Pri hrani je važen red in zmernost, to je najtežji in najboljši post. Če se le da, moramo biti pri skupni družinski mizi, ta mora povezovati družinske člane. Otroci se navadijo lepega vedenja pri mizi, otroci postanejo ustrežljivi.
Če nam položijo v usta, da je hrana božji dar, jo uživajmo, ohranjajmo zdrav odnos do nje in tudi svojo sredinsko težo. Moj nečak v Ameriki svojo anoreksično hčerko daje v najboljše ustanove, pa ji ne morejo pomagati."
Sestra Vendelina dela, piše in ustvarja vse življenje. Rada se spominja papeževega obiska v Sloveniji, ko mu je za rojstni dan spekla torto. Bila je med finalistkami za Slovenko leta, neštetokrat gostja v mnogih radijskih in televizijskih oddajah, vendar sama ne govori rada o svoji medijski slavi. Od kod ji ta praktičnost, od kod človeku moč, kdaj počivati, kje nehati?
"Kadar sem bila utrujena, sem za počitek fizično delala, če sem bila jezna, sem okopavala s podvojeno močjo. Za dopust nisem potrebovala nobenega morja, samo gmajno, gozd pod Sveto Ano. Ljubi Bog, nekaj ti lahko podarim, kar si mi ti dal. Laze in Sveta Ana, to je nekaj enkratnega. Prva leta, ko sem bila v gospodinjski šoli, sem vsak dan gledala, kako bi šla domov. O, moja Ribnica! Ko sem bila v samostanu, sem pogrešala kopanje v Bistrici, trganje lipovega cvetja in lepe trenutke v gozdu, naravi.
Sedaj še vedno delam, kljub bolezni. Prav te dni bo izšla moja zadnja knjiga za vse novince v kuhinji, saj se držim pravita Simona Gregorčiča: Ne samo, kar moraš, ampak kar moreš, storiti si dolžan."
Erna Dejak Furlan
Foto arhiv sestre Vendeline
Občina Radovljica je naši rojakinji podelila plaketo za življenjsko delo, Ribničani pa...
VELIKONOČNE DOBROTE NEKOČ IN DANES
'Smo žene s podeželja glave skup staknile, prevzela nas je želja, da bi razstavo priredile," \e v uvodu odprtja že 2. velikonočne razstave pozdravila predsednica Društva podeželskih žena Ribnica Marinka Vesel, ki je prireditev tudi povezovala. Običaji in navade naših babic pri pripravi velikonočnih jedi, obredov, krašenju pirhov, vezenju prtičkov za žegen, pripravi svečane mize za žegen... so prav tako pomembni za ohranjanje naše tradicije, nekatere jedi pa so značilne samo za Ribniško dolino in tega se podeželske žene še kako zavedajo.
Odprtja razstave, ki je svoje mesto zavzela v prostorih bivše Manufakture ^ na Škrabčevem trgu 38, se je udeležilo res veliko ljudi, med njimi tudi minister za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Franci But, in župan občine Ribnica Alojz Marn. Tudi onadva sta v svojih pozdravih podeželskim ženam ter njihovim idejam in aktivnostim poudarila pomembnost ohranjanja in oživljanja tradicije, s čimer se predstavljamo tudi navzven, v širšem prostoru. Zahvalila in čestitala sta jim za razstavo, v katero je bilo vloženo veliko truda, volje in časa, vsem pa želela blagoslovljene in čim lepše praznike.
"Veselje je pogledati jedi, ki so značilne za velikonočni čas, ki daje vsemu temu še poseben čar in misli kar uidejo v otroštvo,"je med drugim dejal župan.
G. župnik Maks Ipavec pa je vse dobrote tudi blagoslovil.
Pri odprtju so sodelovali, nas navdušili in še polepšali večer poleg pevk DRŽ: Dejan Vesel na frajtonarici, Boris Petrovič na citrah in dekleta komornega zbora OŠ iz Ribnice pod vodstvom
Nataše Arko. Vladka Turk Mate, vodja kmetijske svetovalne službe v Ribnici, je predstavila tudi zelo široko zastavljen program dela v tem letu, ki ga bodo bogatile razne aktivnosti, predvsem v spomladanskem in jesensko-zimskem času.
Na sami razstavi, ki je bila odprta od petka, 9. aprila, do nedelje, 13. aprila, je sodelovalo še več žena s svojimi izdelki. Tudi VDC z izdelki gojencev je bil prisoten, pa tudi otroci iz ribniškega vrtca in osnovnih šol Ribnice, Dolenje vasi in Sušja s svojimi čudovitimi domislicami so se predstavili. Če ste bili eden izmed množice ljudi, ki so jih podeželske žene z velikim veseljem sprejele na tej posebni razstavi, ste gotovo sebi, domačim ali pa morda prijateljem kupili kakšen kos potice, kolača... Taki prazniki nam vsaj za kratek čas omogočajo, da pozabimo na vse težave in v trenutku, ki ga živimo zdaj, bi lahko odkrito rekli, da nam prav ti prazniki v vseh mogočih krizah pomenijo še več. Na to nas je spomnila predsednica DRŽ Ribnica. "Na poti skozi življenje nas spremljajo včasih trenutki neizmerne sreče, včasih trenutki neizmernega trpljenja, veliko-nočni prazniki pa te trenutke strnejo. To je čas, da najdemo svojo notranjo moč in veselje. To je čas, da najdemo svojo ljubezen in srečo, upanje in spoštovanje, da jih vsak dan podarimo svojim najbližjim. Človek ne zna voščiti toliko želja, kot jih zmore uslišati življenje. Preproste stvari in majhne pozornosti delajo čudeže... Naj jih bo vtem velikonočnem času veliko."
Tekst in foto Zdenka Mihelič
vHn« «zvkskss»«! mi vzMionavv
aoinaiJLsioatiKH a 1x1^« n^Em r”i>i

Državno tekmovanje pevskih zborov
KOMORNI ZBOR BRONAST V MARIBORU
'Kdor poje, slabo ne misli,' se glasi pregovor. To gotovo drži, drži pa tudi to, da kdor v vaje vloži še obilo truda, volje in energije, mu uspeh ne bo izostal. Tako so tudi pevci Komornega zbora p. Stanislav Škrabec pod vodstvom Marjana Cvitka dosegli svoj res izjemni uspeh - državno bronasto priznanje.
Državno tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem je bilo letos že osemnajsto po vrsti, tokrat od 29. do 30. marca, v prekrasni in zelo akustični Unionski dvorani v Mariboru. Tekmovanje je razpisal JSKD RS Zveza kulturnih društev Maribor, udeležilo pa se gaje kar 26 slovenskih pevskih zborov (moški, ženski in mešani) iz Slovenije in Italije.
Nastope zborov in skupin je z budnim očesom in tenkočutnim ušesom ocenjevala petčlanska mednarodna žirija. Tekmovalni spored zbora je bil predpisan: obvezna pesem za posamezno zasedbo in tri skladbe, od katerih je morala biti ena slovenska ljudska pesem, dve pa izvirni zborovski skladbi.
Umetniški vodja in zborovodja Komornega zbora p. Stanislav Skrabec Marijan Cvitak ni skrival zadovoljstva in veselja nad nedavnim uspehom. Zbor bo letos o Miklavžu praznoval svojo petletnico delovanja. V njem trenutno poje 22 pevcev (6 sopranov, 6 altov, 6 basov in 4 tenorji) z vseh koncev- iz Ribnice, Kočevja, Sodražice, Blok, Domžal in Dolenje vasi.
Kako so sploh zajadrali na to tekmovanje? "Da vestno in natančno delamo, se je izkazalo že
dvakrat, ko nas je glasbeni kritik Andraž Hauptman predlagal za Našo pesem v Mariboru. Na podano vabilo smo oktobra lani res napisali prijavnico in jo skupaj z glasbenim posnetkom koncerta poslali komisiji. Na podlagi tega se je komisija odločila, kdo se bo uvrstil na državno tekmovanje. Odgovor smo dobili decembra in če je kdo mislil, da smo do takrat res že fino delali, se je trdo garaško delo takrat šele začelo," je razlagal Cvitak. Imeli so nekako po 5 ur vaj tedensko, dodatne vaje za posameznike in intenzivne vaje v
Strunjanu, kjer jim je petje gledalo že iz pet. "Delo, odrekanja in garanje je garancija za uspeh. In glede na to, da je 5 pevcev v zboru šele od lanskega oktobra, je naš uspeh resnično velik. Bronasta plaketa je bila tudi moj cilj, saj sem vedel in zaupal v zbor, čeprav so bili pevci kar zaskrbljeni, dajala jih je blazna trema! Pa še prvi smo šli na oder v naši kategoriji, kategoriji mešani zbori. Pevci smo zadovoljni, da smo od začetka dela s skladbami do same izvedbe in prejema priznanja vse naredili sami, brez 'uvoženih'
pevcev. Kajti to je bilo res videti v nekaterih že uveljavljenih zborih in človeku se res porodi vprašanje, če bi ti zbori prejeli tako visoka priznanja, če ne bi imeli teh pevcev," ni bil skromen Cvitak, ki je svoje pevce pohvalil, in nadaljeval: "Tudi kot družba so fajn, držijo skupaj, saj so "skupaj dali" neko trpljenje. Tudi zabavati se znajo, kar mi je res všeč. Med pevci je kar nekaj glasbenikov, in ko skupaj eno urežejo, je veselje."
S katerimi pesmimi ste nastopili? Slišati je bilo, da ste eno pesem izvedli tudi premierno? “Ena skladba je bila obvezna, to je bila skladba Pomladni spev Antona Lajovica. Drugo skladbo sem uvrstil v program z namenom, da se zahvalim avtorju, sicer pa prijatelju in dolgoletnemu mentorju (pokojnemu) Primožu Ramovšu. Tretja skladba je bila Pittonijev Cantate Domino, četrta pa Marko skače v priredbi Sama Vremšaka. Vse skladbe so precej zahtevne, vendar je to tudi zahteva žirije. V drugem delu, po samem tekmovanju, pa smo nastopili skupaj s še tremi zbori na koncertu Čist'druga pesem, kjer smo morali predstaviti pesem v smešni obliki - in mi smo izvedli, predvsem pa res navdušili s pesmijo Iztoka Mlakarja 'V livarni, v vročini...'," je povedal Cvitak.
Tudi načrte za naprej nam je predstavil: “Večina pevcev je mladih, tako da imajo vsi ogromno aktivnosti, pa študij ali šolo, zato moram urnik, intenzivne vaje in gostovanja napovedati vsaj mesec prej, da pevci lahko vse uskladijo. Najprej planiramo v juniju letni koncert, nekaj krajših gostovanj (Ljubljana, Hinje), snemanje kompaktne plošče, v letu 2004 pa gostovanje pri grških Slovencih v Atenah," je pripovedoval Cvitak. Snemanje kompaktne plošče z najmanj 8 skladbami je namreč tudi nagrada RTV Slovenije dobitnikom zlatih, srebrnih in bronastih priznanj. Pevci so v Mariboru nastopili tudi v novih oblekah. "Ja, res je, bili smo še posebej lepi! Pri tem nam je velikodušno priskočil na pomoč g. Skrabec, kajti bil je eden redkih, ki je uslišal naše prošnje; občina Ribnica jih je namreč preslišala."
Zdenka Mihelič
Foto: arhiv društva
ALENKA B0IC
in njena ljubezen do klavirja
Na naši glasbeni šoli smo 10. aprila prisluhnili koncertu absolventke 10. letnika klavirja Alenke Bojc, iz razreda prof. Janje Galičič, ki ji je bila mentorica vseh deset let.
Prisrčen glasbeni večer so ji pomagale oblikovati Maša Karpov in Špela Petek, učenki višjih letnikov klavirja, ter njihova mentorica Galičičeva. Tovrstne svečanosti niso pogoste, saj je Alenka 13. v vrsti učencev, ki so zaključili 10 letnikov instrumenta na Glasbeni šoli Ribnica v 39 letih delovanja.
Klavirje Alenkina velika ljubezen in nepogrešljivo zatočišče v njenih najraziičnih notranjih razpoloženjih, doživetjih ter izrazno sredstvo njenih občutij. Hkrati pa obveza, ki zahteva nemalo vztra-
jnega dela in predanosti. Nič čudnega, da je kdaj tudi oklevala nadaljevati, saj ji je ob zahtevnem gimnazijskem programu zmanjkovalo časa za redne vaje. Vendar je bila želja po še večjem znanju klavirja prevelika, ljubezen do glasbe premočna. To je bil glavni motiv, daje Alenka vedno znova našla zagon in vztrajala.
Poleg številnih solističnih nastopov se je preizkušala kot solistka z godalnim in pihalnim orkestrom glasbene šole, igrala je s komorno skupino pihal, zelo pogosto smo jo slišali v štiriročni klavirski igri, kot korepetitorko in v igranju skladb za dva klavirja.
Leta 1997 seje udeležila tekmovanja mladih glasbenikov "dr. Roman Klasinc" z mednarodno udeležbo v Mariboru. Prejela je bronasto plaketo. Letos je Alenka tudi maturantka kočevske gimnazije. Želimo ji uspešen študij na univerzi, glasba pa naj ostane njena zvesta sopotnica, prijateljica in zaveznica.
Bernarda Kogovšek,
ravnateljica
Arhitekturne razstave v galeriji Miklova hiša v Ribnici
Paralelni
svetovi
Stavbe, ulice in mesta so galerije na prostem - predmeti in prostori vsakodnevnega občudovanja in/ali zaletavanja. Zato bi morali biti do arhitekture prav posebaj pozorni.
Pa smo? Arhitekturi, za razliko od slik in skulptur, ne moremo ubežati. Kaj nam je ponudila lanskoletna arhitekturna razstava v Ribnici in kakšni so letošnji načrti Galerije glede arhitekture?
Ribnica, ki ima sicer podobno usodo kot mnoga slovenska mesta, ki so se razvila od srednjeveškega trga do najnovejših arhitekturnih posegov, v prostoru odslikava subtilne nianse in razlike preteklega razvoja. Vpeta je v prelepo krajino. "Ribn'öan Urban po celem svetu znan", poje pesem in govori o svetovljanstvu in odprtosti. Tako je tudi danes, dobre pol ure vožnje od Ljubljane, lahko Ribnica glede na svojo velikost z notranjim potencialom zgled drugim mestom. Galerija Miklova hiša z domiselnim programom in ponudbo že dalj časa omogoča druženja umetnikov, obiskovalcev, podjetnikov in tudi politikov. Konec leta 2001 sta z razstavo slik v ribniški galeriji pritegnila pozornost ameriškega, ruskega in kitajskega veleposlanika, pri nas v Ljubljani živeča slikarka Kitajka Huiqin Wang in Živko Marušič.
Bogat arhitekturni zapis Ribnice
Kakovostni kulturni zapis Ribnice lahko zaznamo tudi v arhitekturi: opozoriti velja na bližnjo baročno cerkev pri Novi Štifti, zvonike Jožeta Plečnika, na stavbo zasebne zdravstvene ordinacije Novak arhitekta Iva Spinčiča (danes je v njej Policija), vilo Hren stavbenika Alojza Hrena iz tridesetih v funkcional-ističnem stilu, prenovo Ljubljanske banke Miloša Bonče (objekt trenutno sameva in mu je treba poiskati novo, primerno namembnost, da ne bi izgubili tega kakovostnega ambienta), Park kulturnikov ob Gradu - delo Plečnikovega učenca Vlasta Kopača - z obeležji z Ribnico povezanih kulturnih velikanov, kot so: Trubar, Prešeren, Gallus in drugi. Omeniti velja še belokranjskega preroditelja Franja Lovšina (1863-1931), ki je bil rojen v Ribnici in je oče Evgena Lovšina, utemeljitelja vertikalne nepremičninske politike Pokojninskega zavoda za Dravsko banovino in Dalmacijo, katere rezultat je bila gradnja ljubljanskega
Nebotičnika. V bližnjih Dolenjih Lazih je bil rojen arhitekt Milan Mihelič, ki je eden najpomembnejših povojnih arhitektov pri nas. Tudi sodobna slovenska arhitektura je povezana z Ribnico -nagrajenci natečaja Rika so se lansko leto predstavili v Carrousel du Louvre v Parizu v okviru razstave Evropski način(i) življenja.
Profiliran program Galerije Miklova hiša Galerija v vsakoletni program vključuje arhitekturo, oblikovanje in fotografijo, kar je ob slikarskih in kiparskih razstavah poživitev in novost. Tako je bila leta 2000 v galeriji razstava risb arhitekta Marka Mušiča, leta 2001 razstava arhitekta Svetozarja Križaja, lansko leto pa se je predstavil a.biro z razstavo Paralelni svetovi. V letošnjem letu bosta v galeriji predvidoma kar dve arhitekturni razstavi. Prva bo namenjena lanskoletnim Piranesijevim nagrajencem za osnovno šolo ob Rinži v Kočevju, druga, ki sodi med vsakoletne projekte predstavitev pomembnih imen iz ribniške kulturne zgodovine, pa bo z naslovom Modernizem na deželi predstavila opus ribniškega graditelja Alojza Hrena. Vodja galerije Stane Kljun pravi: "Program Galerije gradimo skupaj z galerijskim svetom na večplastnosti in kakovosti, v galerijo skušamo privabiti ne samo domačine, ki imajo v isti stavbi tudi knjižnico, ampak tudi obiskovalce iz drugih krajev Slovenije, saj je Slovenija pravzaprav malo vrtno mesto ali omrežje različnih mest."
Preplet izkušenj in generacij
Razstavo a.biroja, ki je bila na ogled do 2. julija 2002 v Ribnici, je zasnoval arhitekt Tomaž Brate, in se je iz Ribnice preselila še v ljubljanski Cankarjev dom ter v mariborsko Umetnostno galerijo. Razstava pomeni predstavitev a.biroja, katerega nekateri člani - tu mislim predvsem na profesorja Miloša Florjančiča (1955) - so že uveljavljeni in dlje časa prisotni na slovenski arhitekturni sceni. Florjančič je bil dolgo časa povezan z arhitektom profesorjem Milošem Bončo, saj je bil vrsto let njegov asistent na Fakulteti za arhitekturo. Jerneja Fischer Knap (1971) in Matej Blenkuš (1973) sta bila Bončinova študenta, Katarina Štok (1978) pa je Florjančičeva diplomantka. Blenkuš se je tudi podiplomsko izpopolnjeval na Helsinki University of Techology.
Ali v a.biroju obstaja tradicionalen odnos učitelj - učenec? Za razliko od številnih drugih arhitekturnih birojev pri nas, ki imajo potrebo po lastnem imenu v naslovu biroja, a.biro gradi na enakopravnosti svojih članov. Arhitekt Florjančič predstavlja povezovalno in osrednjo osebnost, ki pa ne gradi na dominantnosti. A.biro je zatorej primer nove uspešne nehierarhične organizacije arhitekturnega biroja, ki združuje izkušnje analognega sveta in digitalno razposajenost mlajše generacije, je primer medsebojnega prepletanja, ustvarjalne svobode in strokovne rasti.
Bogo Zupančič
ZDRUŽENA USTA
socialnih demokrata*-
Občankam in občanom čestitamo ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju in
za 1. maj - mednarodni dan dela. Vsem želimo tudi prijetne praznike.
VABILO
Območna organizacija ZLSD Ribnica prireja proslavo v počastitev
27. aprila - dneva upora proti okupatorju - in 1. maja - mednarodnega praznika dela.
Vabimo vas, da se nam pridružite v torek, 29. aprila ob 20. uri v dvorani Ideal Ribnica.
OO ZLSD Ribnica
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Ribnica vas vabi na odprtje območne razstave otroških likovnih ustvarjalcev, ki bo v četrtek.
8. maia. v avli OŠ D. F. Pr. Ribnica ob 17, uri.
V petek. 9. maia ob 17, uri v dvorani centra Ideal pa lahko prisluhnete mladinskim pevskim zborom, ki se bodo predstavili na medobmočni reviji mladinskih pevskih zborov osrednje slovenske regije.
Spoštovani ljubitelji Grmade!
Pomlad je vstopila skozi velika vrata. Takoj ko posije prvo močnejše sonce in zadiši po pomladi, nas vleče v naravo. Pomlad pa si lahko pričarate tudi na Grmadi ob že tradicionalnem prvomajskem kresu.
Turistično društvo Grmada vabi prijatelje in vse ljudi dobre volje 30. aprila na Grmado na praznovanje pomladi.
POZIV VSEM ORGANIZATORJEM RAZNIH PRIREDITEV!
Ena izmed nalog Turističnoinformacijskega centra je INFORMIRANJE ljudi. Da bo ta naloga kar najbolje izpolnjena, ppzivam vse ORGANIZATORJE RAZNIH PRIREDITEV, DRUŠTVA, ŠOLE,... da mi posredujejo informacije o prireditvah, ki jih nameravajo organizirati. Že nekaj let ima ribniška občina svojo spretno stran (www.ribnica.si), kamor se lahko vpisujejo tudi aktualni dogodki( kot so razne prireditve, tekmovanja, razstave...), do katerih ima dostop za vpis tudi TIC Ribnica, ki sodeluje tudi z drugimi TlC-i po Sloveniji in si izmenjuje te vrste informacij (spletna stran je zelo obiskana!). Menimo, da bi bila tudi obveščenost med Ribničani večja, če bi TIC dobil več informacij, ki bi jih lahko posredoval naprej. Obvestila o prireditvah mi lahko posredujete na: tel.&fax: 836 93 35, naslov: TIC: Škrabčev trg 23; 1310 Ribnica, E-mail: turizem.ribnica@siol.net.
Danica Čampa Marinč, TIC Ribnica
i > ■ ivi ■	c»i <■	rxi>i r i. ■ n r a >1
■ iAiczne*ni ■ i^ü	* ■ :■ i/vi
Med dobrimi ljudmi
Aleluja, Andrej Žigon!
S tem velikonočnim pozdravom je stopil v moje srce dobrotnik iz Logatca - Andrej Žigon. V reviji Naša žena ga je novinar že leta 1996 imenoval "duša Logatca, Notranjske in Slovenije. Slovenijo je že ničkolikokrat prevandral z dvignjenim palcem, bisago na rami in s fotoaparatom okoli vratu..."
Tako originalen je prišel na četrto postno nedeljo tudi v Ribnico. V pogovorni pridigi je pri vseh štirih mašah spregovoril o svojem življenju, delu in plemenitem poslanstvu dobrotnika za slovenski misijon na Madagaskarju, ki ga vodi misijonar Peter Opeka. Ta junaški misijonar po mami izhaja iz Gornjih Podpoljan (župnija Velike Lašče), po
jonarjem Opeko se mu je odprlo veliko obzorje pravega dela: pomagati ubogim in trpečim ljudem na Madagaskarju. Nič več ga ne zanimajo slava, čast in oblast, ki so gonilna sila vsega hudega na zemlji. Ob srečanju s tem beduinsko razpoloženim Andrejem spoznaš, da ni pomembna človekova zunanjost, fasada, ampak da Bog gleda na srce in dušo. Andrej s svojo pristnostjo in neponarejenostjo prodira v človekovo notranjost, kjer se pokaže prava podoba, ki je ne more zakriti nobena imenitna obleka.
V župnišču sem ga prosil, naj mi zapiše nekaj utrinkov iz svojega življenja za naše občinsko glasilo Rešeto. Njegova "osebna izkaznica" se v originalu tako glasi: “Rodil sem se nizko velban in žilav 9. junuarja istega leta (I), na deževen dan, tako da se mi je prvikrat posvetilo šele, ko sva se s trebuhasto babico udarila ob prag in je mati strašansko zatulila v rovtarskem narečju: Po
očetu pa iz Topola (župnija Begunje pri Cerknici). Misijonar dobrote - Andrej Žigon - ima za seboj zelo razgibano življenje. Bil je profesor angleščine in slovenščine. Učil je na OŠ Dutovlje na Krasu in OŠ Rakek na Notranjskem. Zdaj živi v Gornjem Logatcu. Po velikem trpljenju, preizkušnjah in pravi življenjski kalvariji je spoznal, da je bistvena naloga kristjana biti usmiljeni Samarijan. V vsakem človeku, tudi sovražniku, vidi brata in sestro v Kristusu. Ob srečanju z misi-
POPRAVEK
V prejšnji številki je prišlo do napake v besedilu zahvale ob smrti Antona Trdana iz Dolenje vasi. Uvodni del se namreč pravilno glasi: Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in ata, in ne: dragega sina....
Skladno s tem je v podpisu pravilno tudi: žena ter sinova Drago z družino in Tone, in ne mama, kot je bilo prvotno zapisano.
gasilce!' Rano mladost sem preživel dobro vzgojen, slabo oblečen. Vsako leto - pretiravam - sem si zlomil roko ali zlasal sosedovo rdečelasko. Do trinajstega izpita na slavistiki se mi še sanjalo ni o narodni zavesti. Ja, ljubi Kranjci, kdo bo pa rundo plačal? Kadim, če imam. Umreti mislim kasneje. Konec! Ne, ne, ne - konec koncev po Kristusu -čudenja začetek. Aleluja!
Rojen sem iz ljubezni za ljubezen. Morju in norcem sem dolžan studenčni spomin, ciganom
žrebeta, cesti srce, murnom dobrave, prijateljem in ljubi ljubezen do samomora, materi življenje. Očeta sem samo enkrat videl.
Moja prepadno-nebesna nalomljenost med lučjo upanja in temo obupa je dozorela v bivanjski dilemi: izropan ljubezni, ljubiti ali ubiti se, in tako odmreti temu svetu - laži - časti, moči - slasti.
Zdaj vem, o kako globoko - do krvavo izsušenega dna dušnega vodnjaka vem, kako mi je vse postaje križevega pota stala ob strani mati. In kako so ji žarele oči duše, ki je spremljala moje laično misijonsko delo v podporo misijonu Petra Opeke na Madagaskaju. Komaj dve leti po moji vrnitvi z Madagaskarja je ugasnila temu svetu."
Trpljenje in bolečina srca ob smrti ljubljenega bitja Andreju nista vzela upanja. Napolnjen z Božjo energijo sporoča današnjemu človeku, ki se peha za oblast in denar: “Upanje tega in onega sveta je mati Terezija v Kalkuti, v Sarajevu, pribita na zvezdni križ Nobelove nagrade za mir. Upanje tega in onega sveta je misijonar Peter Opeka med smetiščarji krog in krog sveta. Upanje tega in onega sveta si ti, prijatelj, ste vi, gospa, sem navsezadnje jaz, hudič v angelski pižami, med zgornjo in spodnjo 'Tovšijo" in naprej v centralno zamero ljubljansko krvaveč...
In vendar upanje je. Kristus - sonce razdajajoče se v nas, Kristus - luna odpuščajoča v nas je vstal za vse nas. Aleluja! Grob je prazen! Konec koncev po Kristusu. Aleluja!
Ker postaja naša zemlja - zemljica - pink ponk žogica med zlobnimi ali dobrimi loparji nas samih, je zadnji čas, da vsak po svojih močeh ustavi ta moralncretičnipropad. Od leta I995 zbiram denar za reveže - smetiščarje, zbrane okrog misionarja Petra Opeke. Do sedaj mi je uspelo zbrati za njegov misijon nekaj čez pet milijonov tolarjev. 'Kaplje studenčnice v morje zla,' boste morda rekli. In vendar - kaplja v življenje, vam odgovarjam. Tudi z vašim velikodušnim prispevkom. Ko ljubiš, daješ in odmevaš. Aleluja! Kar iz srca v dar škropiš, po kolenih v nebo prisabljaš. Kar za svojega bližnjega ali daljnega brata, sestro vase tiščiš - žepne črve rediš. Za kam?! Za v grob? Fikslaudan!?1
Ribniški farani ste na četrto postno nedeljo, ob obisku Andreja Žigona, zbrali 250.000 SIT za misijon Petra Opeke na Madagaskarju.
Dragi prijatelj Andrej! Hvala ti za velikonočno sporočilo, da je ljubezen močnejša od sovraštva, dobrota silnejša od hudobije, oznanjevanje Božje besede učinkovitejše od človeškega opravljanja in obrekovanja. Skupaj z dobrotnikom misijonov Andrejem Žigonom vam želim, da bi imeli upanje v življenje, ki je močnejše od smrti in da bi se vedno z dobrotnim in usmiljenim srcem bližali slehernemu človeku, ki ni najprej strankarski, ampak je vedno prvenstveno Božja podoba, Božji otrok!
Maks Ipavec, župnik
Foto Zdenka Mihelič
OBJAVA prostih učnih mest na Glasbeni šoli Ribnica	
Za šolsko leto 2003/04 objavljamo prosta učna mesta za naslednje instrumente in petje:	
- violina 6	- solopetje 3
- violončelo 2	- predšolska glasbena vzgoja do 15 otrok v
- kontrabas 2	starosti 5 let
- kitara 4	- pripravnica do 15 otrok v starosti 6 in 7 let
- klavir 4	- za pevke je določena starost med 17. in 25.
- harmonika 4	letom
-	flavta 3 -	klarinet 2	- za pevce pa med 18. in 26. letom
- trobenta 3	Bernarda Kogovšek,
- druga trobila 4	ravnateljica
Mama, nikoli te ne bomo pozabili.
Odkar utihnil je tvoj plemeniti glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
Ljubila si življenje, polje in dom, vendar brez slovesa zapustila si naš dom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in sestre
NEŽKA GNIDO
iz Dolenje vasi
Ni je solze, ki bi te obudila, ni zemlje, ki bi te nam vrnila.	1
Prikradejo se slike iz spomina.	
Pogled zdrsi na stol, kjer občasno si sedel,	f v «F
na stvari, ki si jih rad imel.	
V srcu nastala je praznina, ostale so le slike, bolečina.	
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, tasta in starega ata
ALOJZA LOVŠINA
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala dr. Kregarjevi, sestri Vesni in ostalemu osebju ZD Ribnica.
Hvala g. župniku Branku Potočniku za lepo opravljen mašni obred ter pevcem PZ LONČAR Dolenja vas.
Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje.
Iskrena zahvala tudi celotnemu osebju ZD Ribnica, posebno pa sestri Darinki za nesebično pomoč in tolažilne besede.
Hvala tudi župniku g. Ipavcu za molitve, lepo opravljen obred in lepe poslovilne besede.
Posebna zahvala tudi gasilcem GD Ribnica, ki so ga lepo pospremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem zastavonošam, pevcem za lepe poslovilne pesmi, Komunalnemu podjetju Ribnica in vsem, ki ste ga obiskovali in nazadnje v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, tasta in strica
LEOPOLDA MERHARJA
iz Blat
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvaležni smo sorodnikom, sosedom, prijateljem znancem, članom Zveze borcev in Društva upokojencev, za pisno in ustno izraženo sožalje, za poklonjeno cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se govornici Zveze borcev gospe Irmi Grbec, dolenje-vaškemu župniku gospodu Branku Potočniku za lepo voden obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi ter praporščakom ZB in DU. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, ki so mu zadnja leta podaljševali življenje.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njegovi
REŠETO.RIBNICA
SIQL.NET
OB SMRTI ALOJZA LOVŠINA
Člani Prostovoljnega gasilskega društva smo se v soboto, 22. marca, na pokopališču v Hrovači poslovili od našega dolgoletnega člana društva Alojza Lovšina -Burca z Gorenjske ceste v Ribnici.
Pokojni je bil rojen 10. junija 1911 leta. Že kot osemnajstletni kmečki fant seje leta 1929 priključil prostovoljnim gasilcem društva Ribnica in se z ostalimi gasilci spopadal z ognjeno stihijo, kije tudi takrat uničevala imovino ribniškega človeka. Lep spomin imamo ribniški gasilci na pokojnega, ko gledamo fotografijo, na kateri je pokojni s tovariši, ki so skupaj igrali na društvene fanfare, ki so še pred drugo svetovno vojno razveseljevale po Ribniški dolini in širše po Sloveniji. Vsako leto seje kot gasilski veteran rad udeleževal občnih zborov gasilskega društva. Tuje rad prisluhnil poročilom o delu društva v minulem letu. Tako nas je nazadnje obiskal tudi leta 2002, ko je ob svoji 90-letnici življenja prejel skromno darilo gasilskega društva. Leta 2000 je prejel tudi priznanje za 70-letnico članstva v gasilski organizaciji.
Ob slovesu se mu člani PGD Ribnica zahvaljujemo za njegovo opravljeno delo v društvu in mu želimo, da v miru počiva v domači ribniški zemlji, ki ji je ostal zvest do zadnjega trenutka.
Ob slovesu njegovi ženi, otrokom in sorodstvu še enkrat izrekamo iskreno sožalje.
Dragi Lojze, ostal nam boš v trajnem spominu.
Člani PGD Ribnica Matjaž Virant, predsednik
73
L^rixwi
ISlarl
■■■■■■■■
Občina Ribnica objavlja na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ribnica (Uradni list RS, št. 36/03)
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Ribnica v letu 2003
1.	Naročnik javnega razpisa: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica.
2.	Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin:
-	redna dejavnost registriranih kulturnih društev oz. njihovih sekcij, kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost,
-	kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije - vse le v delu, ki presega šolske vzg oj n o-izobraževalne programe,
-	izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
-	kulturne prireditve in projekti, ki so v interesu občine.
3.	Za kulturne programe štejejo vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju knjižne, glasbene, plesne, folklorne, gledališke, lutkovne, literarne, likovne, fotografske, filmske in video dejavnosti ter kulturne dediščine.
4.	V roku prispele prijave bodo ovrednotene na podlagi določil in strokovnih meril veljavnega pravilnika, ki je priložen razpisni dokumentaciji.
5.	Vrednost sredstev razpisa je 6.000.000,00 SIT.
6.	Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v obdobju proračunskega leta 2003, upoštevaje plačilne roke, kot jih bodo določali Zakon o izvrševanju proračuna RS in ostali podzakonski predpisi.
7.	Pogoji sofinanciranja: Na javni razpis se lahko prijavijo kulturna društva, zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda ter samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt ter izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v občini Ribnica,
-	da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti najmanj eno leto,
-	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, prostorske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih kulturnih dejavnosti,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu,
-	da opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi,
-	da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnje leto,
-	posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v občini Ribnica.
8.	Vsebina vloge: Ponudbe morajo biti podane na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite ves čas razpisa med uradnimi urami na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica.
9.	Rok in način prijave: Pisne prijave na originalnih obrazcih, z vsemi obveznimi prilogami, morate poslati najkasneje do 30. 05. 2003 na naslov Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in pripisom "Javni razpis LJUBITELJSKA KULTURA 2003 - NE ODPIRAJ". Šteje se, daje prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti kot priporočena pošiljka ali do 12. ure v vložišču Občine Ribnica.
10.	Obveščanje o izboru: Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi župana. Z izvajalci kulturnih programov in projektov bo župan Občine Ribnica sklenil pogodbe o sofinanciranju.
11.	Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na Občini Ribnica, Oddelku za družbene dejavnosti pri Metki Tramte, telefon 01/837 20 23.
ŽUPAN Alojz Mam
IH


SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE, OBLETNICE, POROKE
DELOVNI ČAS:
GOSTILNA:
•	pon.: od 9h- 15h
• tor., sre., iet.: od 911- 22h • pet., sob.:od9h-24h
•	ned.: od 10h- 15h • Tel.: 83 62 621
MESARIJA:
• pon.-pet.: od 7h- 19h30
•	sob.: od 7h- 13h
•	ned.: od 811-11h
•	Tel.: 83 62 126
OPTIK
JANEZ POZNIČ
Delovi}! čas: vsaK dai} od 91} do 191} sobota zaprto
optixQ
Majnikova 1, Ribnica polegSANOiARnoiAi
EM Dl
Tel.: 83 61 128
V ZDRAVST	_ __ ______
Iz naše ponudbe:
•	korekcijski okvirji in stekla
•	ugodne cene, svetovanje, kakovost
•	očala na recept tudi brez ddplačira
•	tekočine za kontaktne leče
INKA
blesk
Tone Pogorelec
Blesk 2 d.o.o.
Čistilni servis in slikopleskarstvo Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel.: 01/836 99 33, fax: 01/836 99 34, gsm: 031/647 188, E-mail: blesk2@amis.net
. s»»;—
e izdelava epoksidm tlakov
. polaganje laminatov,
toplih P-dov
REŠETO.RIBNICA
SICL.NET
Na podlagi 16.člena Statuta Občine Ribnica (Ur.l.RS št. 37/2000) ter 31. in 175.člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l.RS št. 110/02) je Občinski svet Občine Ribnica na svoji 4. redni seji dne 25. marca 2003 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo ceste R1-212, odsek 1120 Sodražica -Žlebič, od km 5,090 do km 5,304, in priključka Sušje
1.
Javno se razgrne osnutek Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo ceste R1-212, odsek 1120 Sodražica - Žlebič, od km 5,090 do km 5,304 in priključka Sušje, ki ga je izdelal Projektivni atelje - Prostor d.o.o., Prostorsko in urbanistično načrtovanje, Kersnikova 9, Ljubljana, številka naloge 1181/00, septembra 2002.
2.
Osnutek Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo ceste R1-212, odsek 1120 Sodražica-Žlebič, od km 5,090 do km 5,304, in priključka Sušje se nanaša na območje urejanja naslednjih parcel oziroma delov parcel, ležečih v k.o.Sušje: 641/1, 642, 740/3, 817/2, 819/3, 820, 821, 822/1, 822/5, 822/6, 822/7, 822/8, 822/9, 822/10, 822/13, 822/17, 822/18, 823/1, 823/2, 823/5, 823/6, 827/2, 827/3, 828/2, 828/3, 829/2, 831, 832, 2419, 2420/2, 2421, 2422, 2423, 2479/2, 2479/3 in obsega površino 0,4 ha zemljišča.
3.
Osnutek Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo ceste R1-212, odsek 1120 Sodražica-Žlebič, od km 5,090 do km 5,304, in priključka Sušje bo javno razgrnjen v prostorih Občine Ribnica in prostorih Krajevne skupnosti Ribnica. Javna razgrnitev bo trajala od 15. 4.2003 do 16. 5.2003.
4.
V	času javne razgrnitve osnutka Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo ceste R1-212, odsek 1120 Sodražica-Žlebič, od km 5,090 do km 5,304, in priključka Sušje bo v torek, 29. aprila 2003 ob 18. uri javna obravnava v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3,1310 Ribnica.
5.
V	času javne razgrnitve lahko zainteresirani posamezniki, organi in organizacije podajo pisne pripombe na osnutek Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo ceste R1-212, odsek 1120 Sodražica-Žlebič, od km 5,090 do km 5,304, in priključka Sušje v knjigo pripomb in predlogov, ki bo v prostorih javne razgrnitve ali na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica.
6.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Občinski svet Občine Ribnica
ŽUPAN Alojz Marn
SPREJETE SPREMEMBE PLANSKIH AKTOV
V	letu 1998 je Občinski svet Občine Ribnica sprejel Program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ribnica za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Ribnica za obdobje 1986-1990. S tem je bil dan pogoj za pričetek spreminjanja planskih aktov, ki so bili v veljavi od leta 1987.
Že pred izdelavo osnutka sprememb so podali občani 154, Občina Ribnica 79 in izdelovalec sprememb 7 predlogov za spremembe prostorskih aktov.
V	fazi javne razgrnitve so občani podali dodatno 173 predlogov oziroma pripomb.
Po končanem usklajevanju z obveznimi republiškimi izhodišči je Vlada RS ugotovila, da je usklajenih 187 predlogov. Obseg stavbnih zemljišč se je zaradi uskladitve s pravnim stanjem in zaradi širitve stavbnih zemljišč povečal za 101,47 ha.
V	postopku usklajevanja z obveznimi republiškimi izhodišči je bilo treba pridobiti soglasja 11-tih ministrstev in njihovih organizacij. Vlada RS je sklep o ugotovitvi usklajenosti predloga Odloka o spremembah prostorskih sestavin planskih aktov Občine Ribnica z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije sprejela v decembru 2002. Tako usklajen predlog odloka je Občinski svet Občine Ribnica sprejel na svoji 4. redni seji 25. marca 2003 in bo stopil v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
0
5
Občina Ribnica Oddelek za okolje in prostor Danilo Hočevar
OBVESTILO
Občina Ribnica, Oddelek za okolje in prostor, obvešča, da se je skladno s programom priprave pričel postopek sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev (RUP) v občini Ribnica, in sicer za območja KS Sveti Gregor, KS Velike Poljane, KS Ribnica in KS Dolenja vas.
Pozivamo vse zainteresirane občane in organizacije, da podajo pismene predloge za spremembo prostorsko ureditvenih pogojev na Občino Ribnica, Oddelek za okolje in prostor, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, in sicer najkasneje do 31. 05. 2003. Predlogi lahko vsebujejo samo spremembo pogojev iz PUP-a, kot so npr. merila in pogoji glede vrste posegov v prostor, merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in ostalih posegov v prostor, merila in pogoji glede urejanja prometnega omrežja, merila in pogoji glede komunalnega opremljanja zemljišč ipd.
Občina Ribnica Oddelek za okolje in prostor
CENTER ZA SOCIALNO DELO RIBNICA IŠČE
REJNIŠKE DRUŽINE!
5. Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, na posebnem obrazcu vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti z ustreznimi dokazili pri Centru za socialno delo Ribnica, Škrabčev trg 17, Ribnica.
1.	Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini.
2.	Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.
3.	Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, mora imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in vsaj poklicno oz. strokovno izobrazbo. Mora biti polnoletna.
4.	Rejnik je za posameznega rejenca upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela. Če rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, mu Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost.
Vsi zainteresirani lahko dobijo dodatne informacije na
CENTRU ZA SOCIALNO DELO RIBNICA,
Škrabčev trg 17, Ribnica,
pri socialni delavki Veroniki Tanko.
Telefon: 8361 003 ob ponedeljkih, sredah in petkih.

ŠlOL.ISfET
/5
vixKiv^n
Podjetniške informacije
Vavčerski sistem svetovanja:
Ponovno obveščam vsa mala in srednje velika podjetja ter podjetnike (obstoječe in bodoče), da izvajamo sistem Vavčerskega svetovanja, kjer ste lahko deležni sofinanciranja svetovalnih storitev in podjetniškega usposabljanja do višine 300.000 SIT(do 50% sofinanciranje, bodoči podjetniki do 100%). V okviru istega sistema so vabljeni k sodelovanju tudi podjetniški svetovalci za posamezna področja poslovanja podjetij, da se v Vavčerski sistem vključijo kot splošni ali specialistični svetovalci. Informacije dobite na naslovu Področnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica (8369-753, GSM 041/436-233).
Povzetek objavljenih javnih razpisov:
Javni razpis za ugodnejše kredite malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljevanju: MSP) v letu 2003
A
tu
r
R
»
te
Uradni list RS, št. 31, 28. 3. 2003, stran 1653 Predmet razpisa je 1.820,000.000 SIT ugodnejših kreditov MSP, ki jih razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva (v nadaljevanju: Sklad) v sodelovanju z določenimi bankami. Celoten znesek kreditiranja je namenjen za načrtovane dolgoročne kredite oziroma najete kredite od 1. 1. 2003 dalje.
Rok za prijavo je odprt od objave do porabe namenskih sredstev.
Javni razpis za odobravanje dolgoročnih investicijskih kreditov za mlade podjetnike v letu 2003 Uradni list RS, št. 31, 28. 3. 2003, stran 1653 Predmet razpisa je 100,000.000 SIT ugodnejših dolgoročnih kreditov MSP, ki jih razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva (v nadaljevanju: Sklad). Sklad bo kredite dodeljeval neposredno.
Na razpis se lahko prijavijo podjetniki, ki spadajo v skupino mladih podjetnikov. Za mlade podjetnike štejejo tiste, ki so zaključili šolanje pred manj kot desetimi leti od dneva vložitve vloge in so po 1. 1. 1999 registrirali svoje podjetje. Za mlada podjetja pa štejejo tista, kjer vsaj 50% lastnikov ustreza definiciji mladega podjetnika.
Rok za prijavo je odprt od objave do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu.
Velja za oba razpisa:
Na razpis se lahko prijavijo vsa mala (do 50 zaposlenih) in srednje velika podjetja (do 125 zaposlenih) s sedežem v Republiki Sloveniji.
Na razpis se ne morejo prijaviti podjetja, če imajo za opravljanje svoje dejavnosti podeljeno koncesijo.
Prav tako se na razpis ne more prijaviti podjetje, ki je odvisno (neodvisno podjetje je tisto podjetje, v katerem veliko podjetje ne razpolaga z lastniškimi ali glasovalnimi pravicami, večjimi od 25%) ali je v težavah (podjetje je v težavah, če tekoča izguba in izguba iz prejšnjih let dosega polovico kapitala, ki je izkazan v bilanci predhodnega leta ali je podjetje v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije).
Zgornje meje pri dodeljevanju državnih pomoči so v višini 15% od vrednosti investicije za mala podjetja in 7,5% od vrednosti investicije za srednje velika podjetja (združevanje različnih instrumentov, oziroma različnih vrst pomoči istemu prejemniku, kar preverja sklad s prijavnim listom).
/5
Vse ostale informacije dobite na: 02/234-12-64, 02/234-12-72 in 02/234-12-74, ter bostjan.vidovic@jsmg-sklad.si in manfred.lepej@jsmg-sklad.si.
Prijavni list za pridobivanje pomoči (obrazec sklada dobite na sedežu sklada pri Mikeln, na spletni strani: www.jsmg-sklad.si in na enotah bank, ki so v razpis vključene).
Ministrstvo za gospodarstvo objavlja v UL 29, 21.03.2003, stran 1485, javni razpis za spodbujanje novih domačih investicij v regije, ki zaostajajo v razvoju in imajo najvišjo stopnjo brezposelnosti. Sofinancirajo do 40% investicije, ki bo do konca 2005 odprla najmanj 30 delovnih mest. Sredstva: 290 mio SIT. Rok oddaje vlog 08.05.2003. lnformacije:478-32-27, Barbara Eberl. Predstavljeni so le povzetki razpisov, ki sijih lahko v celoti ogledate v Uradnih listih. Informacije lahko dobite tudi na naslovu Področnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica (8369-753, GSM 041/436-233).
Predstavljam vam tudi informacije, ki jih posreduje PCMG - Euro Info Center, Dunajska 156,1000 Ljubljana. Kolikor ste zainteresirani, mi, prosim, to sporočite na moj naslov. Te informacije vam lahko posredujem predvsem po elektronski pošti. V-mar-36
Italijanski vrtni center išče poslovne partnerje za trgovski dogovor za sadike kaktusov, palm in okrasnih rastlin.
V-mar-39
Poljsko podjetje želi izvažati dekorativne izdelke za dom in vrt.
V-mar-40
Podjetje iz Litve ponuja lesene palete in drva.
V-mar-41
Slovaški ponudnik metalurških izdelkov išče trgovske partnerje.
V-mar-44
Italijanski oblikovalec in proizvajalec moških majic želi vstopiti na nove trge.
V-maM5
Italijanski proizvajalec kuhinjskega pohištva išče partnerje za trgovinske dogovore.
V-mar-46
Bolgarski proizvajalec prahu za gašenje ognja BC in ABC išče uvoznike in distributerje.
V-mar-47
Nemško podjetje, specializirano v montaži dvigal, išče poslovne partnerje.
V-mar-48
Irski prodajalec otroških oblačil išče distributerje na tujih trgih.
V-mar-49
Francoski proizvajalec standardnega orodja išče poslovne partnerje in distributerje.
V-mar-50
Italijanski design-studio (nakit, ure, idr.) išče poslovne partnerje na področju tehničnega sodelovanja.
V-mar-51
Bolgarski proizvajalec medicinskih naprav išče distributerje.
V-mar-54
Angleški proizvajalec artiklov za neveste išče agenta in/ali distributerja.
V-mar-55
Italijansko podjetje, specializirano za sestavo strojev, išče tuje partnerje.
V-mar-56
Italijansko podjetje, ki deluje na področju preciznih naprav, išče poslovne partnerje za tehnično in trgovsko sodelovanje.
V-mar-57
Italijansko podjetje, aktivno na področju tiskanja in embaliranja, išče poslovne partnerje.
V-mar-58
Italijansko podjetje, specializirano na področju grelnih sistemov in radiatorjev originalnega designa, išče trgovske partnerje.
V-mar-59
Italijanski distributer strojne in programske opreme želi vstopiti na nove trge in išče poslovne partnerje.
V-mar-60
Italijanska farma, proizvajalka mlečnih izdelkov in zelenjave, išče distributerje.
V-mar-61
Italijansko podjetje, specializirano na področju logistike in tehničnega sodelovanja, išče poslovne partnerje.
V-mar-64
Romunsko podjetje išče poslovnega partnerja za proizvodnjo športne obutve in ščitnikov.
V-mar-66
Bolgarski proizvajalec delovnih oblačil, kap, rokavic ipd. zbira naročila za svoje proizvode.
Dodatne informacije: PCMG - Euro Info Center, Dunajska 156, 1000 Ljubljana.
Kontaktna oseba: Emina Zejnič,
Tel: 01/589-18-90, Faks: 01/589-18-85 E-mail: eictajnistvo@pcmg.si Spletna stran: www.pcmg.si
VOZNIKI, P0Z0B!
Če niste prepričani, da imate še veljavno vozniško dovoljenje, to takoj preverite.
Iz računalniške evidence je namreč razvidno, da veliko število voznikov poseduje neveljavno vozniško dovoljenje.
Podaljšanje lahko opravite na Oddelku za upravne notranje zadeve UE Ribnica, Gorenjska c. 9, v času uradnih ur: pon. od 7. do 14.30 ure; sre. od 7. do 16.30 ure in pet. od 7. do 13.30 ure.
Cena znaša 2.230 SIT. Fotografija ni potrebna.
OPOZORILO IMETNIKOM OROŽNIH LISTIN!
Sedmega januarja je potekel dveletni zakonski rok za zamenjavo orožnih listin, zato so vse stare orožne listine neveljavne. Neveljavne orožne listine lahko zamenjate na UE Ribnica-Oddelek za upravne notranje zadeve, v času zgoraj navedenih uradnih ur.
RESETO.RIENICA
*
SIQL.NET
nashuatec
2
|
Vibolt
12051
w
I
ZELO DO
.7
Večnamenski fotokopirni 0pMOi stroj
ca'

Tiskanje
Telefax	Kopiranje
ViboK
URADNI ZASTOPNIK IN SERVISER: VIBOR d.0.0., Brnčičeva 11b, 1231 Ljubljana tel.: 01/561 33 21, fax: 01/5B1 12 54 E-mail: info@vibor.si p.č.: Maribor, tel.: 02/250 29 40
Pooblaščeni prodajalec in serviser:
TRIXIN d.0.0.. Obrtniška 5. Koper, tel.: 05/625 91 10 SECOP d.0.0., Vojkova 77, Ljubljana, tel.: 01/565 73 80
Pooblaščeni prodajalec:
DIGITAL LOGIC d.o.o., Kranj, tel.: 04/236 56 66 TRUECAD d.0.0.. Ravne na Koroškem, tel.: 02/821 77 60 BITIS d.0.0., Ribnica, tel.: 01/836 97 90 DZS d.d., Ljubljana. PE po Sloveniji
LESENA OKNA INO-68 PLUS
Kombinacija lesenega okna na notranji strani z aluminij profili na zunanji strani;
-	toplina lesa znotraj prostora omogoča prijetno bivanje
-	aluminij na zunanji strani pomeni enostavno vzdrževanje
-	dolga življenjska doba aluminija
-	velika izbira barv aluminija,
ki ustrezajo barvi vaše fasade
-	materiali za 100% recikliranje
• lesena okna in vrata
•	aluminij/ les okna
•	pvc okna in vrata
•	pvc/ aluminij okna • aluminij okna in vrata
• polkna, rolete, komarniki
• svetovanje - izmera - montaža - servis e 5% gotovinski popust
•	brezplačen prevoz do 100 km
•	ugodni kreditni pogoji TOM+0
pr
INLES d.d.
Sl -1310 Ribnica, Kolodvorska 22
Maloprodaja Ribnica 01 8377 162, fax: 01 8377 331 e-mail: info@inles.si

KiTClGUTEZEICHEN

IsSjSi'

, jpF
inles
mm
ÄH
v
Akcija AIR+
RENAULT
TWINGO
240.000 SIT

CLIO
250.000 SIT
THALIA
250.000 SIT
MEGANE
300.000 SIT
SCENIC
300.000 SIT A™
LAGUNA
400.000 SIT
MEGANE II
200.000 SIT

Vsa vozila Renault letnik 2003 imajo 2 - letno garancijo ne glede na količino kilometrov
A VTOCENTER
RUFAC
d.0.0.
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA RENAULT
Cesta na Ugar, Ribnica,tel.: 8369-956, 8369-957, fax: 8369-958 Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 8-12 in 13-17 Ob Mahovniški c. 3, Kočevje, tel.: 8954-042, 8954-666, fax: 8955444 Delovni čas: 8 - 12, 13-17, sobota 9 - 12
>
itiTERHLTB
pvc okna in vnnrn
"m.
Ugodni krediti
Okna Interalta omogočajo višjakulturo bivanja
PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si
SARA LEE NEPREMIČNINE
Saša kržin s.p., Rašica 39, WS Veuke Lašče Imetnica licence Nepremičninske zbornice
Nudim posredovanje pri prometu z nepremičninami
Prodajate nepremičnino?
Moja želja je vzpostaviti bazo vseh nepremičnin, ki so naprodaj, za področje Velikih Lašč, Dobrepolja in tudi Ribnice; pa tudi bazo povpraševanja. Moj cilj je delati s srcem in poslovati z zadovoljnimi partnerji.
Trenutno iščem več zazidljivih parcel v okolici Velikih Lašč, kmetijo na samem, kmetijo v slabšem stanju do 10.000.000 SIT do 50 km iz Ljubljane.
Prodajam pa zazidljivo parcelo na Turjaku, kmečko hišo v okolici Ivančne Gorice in hišo z 7 ha zemlje v Starem trgu ob Kolpi.
POKLIČITE!
Obljubljam najnižje cene, storitev s pravno podporo IN OGLAŠEVANJE v aktualnih medijih.
Tel: 041 869 927 - E-NASLOV: KR2ZIN@SIOL.NET
vse dni v tednu, tudi med prazniki.	&
3
SPREJEMAMO REZERVACIJE	|
ZA SEZONSKE KARTE,	£
VPISUJEMO TUDI VTEČAJETENISA.	s
O
T
Tel.: 01/788 19 88,01/788 19 89,041/348 498	«3
o*
e*
Obiščite nas in našli boste	u
pravo rešitev za prosti čas!	2
imMEE, NEPREMIČNINE
Franc TANKO s.p.
Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004
PRODAMO
HIŠE:
•	RIBNICA • Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19 mio SIT ali 89.500 EUR.
-	KOČEVJE • center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (94.000 EUR).
-	LOŠKI POTOK - Hrib, center • stanovanjska stavba, vel. pare. ca 500 m2, takoj vseljiva, klas. ogrevanje, el. voda, cena 9.5 mio SIT ali 44.000 EUR.
-	RIBNICA • Loški Potok, Mali Log, stan. hiška, 8x8 m, vel. pare. ca 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK, cena 7,7 mio SIT ali 34.500 EUR.
-	SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša • s poslovnim prostorom 37 m2 - trgovina in gospodarsko poslopje, vel. pare. 608 m2, zemlj. 162 m2, klas. ogrevanje, el. voda. Cena za stan. hišo in posl. prostor 12,3 mio SIT ali 58.500 EUR, za gospodarsko poslopje pa 6,8 mio SIT ali 32.500 EUR.
-	OSILNICA • Padovo - Kolpa, kmetija primerna za vikend - stan. hiša in nekaj gozda, njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri 8.5 ha. Cena 9.988.000 SIT ali 44.000 EUR.
•	RIBNICA-Sodražica, center, starejša stan. hiša z gospodarskim poslopjem, potrebna adaptacije, dok. pridobljena, vel. pare. cca 1668 m2, cena 10,95 mio SIT (48.000 EUR).
■ LOŠKI POTOK, Gora • Kržeti, stan. stavba, III. gradb. faza z gospodarskim poslopjem in travnikom, v skupni izmeri 2782 m2, cena 5,7 mio SIT ali 25.000 EUR.
•	STARA CERKEV - Koblarji, starejša stan. hiša, 8x14m, kompletno opremljena, dve etaži, klasično ogrevanje, vel. pare.
nr.A 1000 m2 takni vseliiva lena lokaciia cena 18.9 mio SIT ali
- DOLENJA VAS - dvosobno 61,05 m2, prvo nadstropje, etažna centralna, vseljivo takoj. Cena 7,95 mio SIT ali 34.268 EUR.
• RIBNICA - center, trosobno stanovanje, vel. 71,21 m2, v pritličju,
CK, KT, tel., takoj vseljivo, cena 11,9 mio SIT ali 51.000 EUR.
• KOČEVJE - center, dvosobno, 50,35 m2, v visokem pritličju, klas.
ogrevanje. KTV, TEL. cena 6,8 mio SIT ali 29.122 EUR.
- RIBNICA - center, dvosobno 63,16 m2, v visokem pritličju, lepo
cca 1000 m2, takoj vseljiva, lepa lokacija, cena 18,9 mio SIT ali 82.500 EUR.
-	STARA CERKEV - Koblarji, novejša stan. hiša. 9x1 Im, kompletno opremljena, dve garaži, CK ogrevanje na olje, vel. pare. cca 1000 m2, takoj vseljiva, lepa lokacija, cena 18,0 mio SIT ali 78.500 EUR.
-	STARA CERKEV - stanovanjska stavba, vel. 12x10 m, novejša, V. gradb. faza, z vso dokumentacijo, cena 11.4 mio SIT ali 49.000 EUR.
-	RIBNICA-Rakitnica, obnovljena stanovanjska hišiča z drvarnico in garažo, vel. parcele 714 m2, zanimiva lokacija, cena 12.4 mio SITali 53.500 EUR.
-	RIBNICA - Dolenji Lazi, novozgrajena stanovanjska hiša, V. gradbena faza. velikost ca 115 m2, parcela ca 950 m2, sodobna gradnja, odlična lokacija, cena 23.2 mio SIT ali 99.500 EUR. hitra vselitev.
• KOČEVJE • strogi center, poslovno stanovanjski objekt, velikost parcele 147 m2, v obratovanju (trgovina, servis, stanov.), 3 etaže,
nnnrahna nnviina rra 3fin m* rpna min RIT ali 119 DfiQ FIIR
uporabna povšina cca 300 m2, cena 26 mio SIT ali 112.069 EUR.
STANOVANJA:
NOVO V RIBNICI • več novozgrajenih stanovanj v centru Ribnice, cena za m1 po dogovoru, rok vselitve približno 4 mesece.
- RIBNICA-center, trosobno stanovanje 78,66 m2, IV. nadst. TEL, CK. cena 13,1 mio SIT ali 58.000 EUR.
ohranjeno, mirna lokacija, z dosti dodatne opreme, TEL, KT, CK, vseljivo v enem mesecu, cena 11,64 mio SITali 49.950 EUR. POSLOVNI PROSTORI:
-	RIBNICA - center, na škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt. IV podaljšana faza, 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali 445.000 EUR)
•	RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19,4 mio SIT ali 89.500 EUR.
•	RIBNICA - obrtni center Ugar, poslovni objekt • mizarska del. -možnost tudi drugih dejavnosti, vel. objekta 267 m2, zemljišče 1444 m2, vsa infrastruktura, tel. CK na olje, cena 30,1 mio SIT ali 133.000 EUR.
-	KOČEVJE - bivša Oprema • okrepčevalnica v izgradnji v nadstropju, vel. cca 100 m2, z ustreznimi prostori, kot jih predvideva zakon o gostinstvu. Cena 10.7 mio SIT ali 47.500 EUR.
-	KOČEVJE - Stara Cerkev, gostinski lokal ob glavni cesti, potreben obnove, cena 22,5 mio SIT ali 97.000 EUR. GRADBENEPARCELE:
•	RIBNICA - Hrastje, več gradbenih parcel, različnih velikosti, prodamo. Cena 3.200,00 SIT/m2, ali 14 EUR/m2.
-	ORTNEK, več gradbenih parcel, različnih velikosti z lokacijskim dovoljenjem, cena za m2 4.530,00 SIT ali 20 EUR.
VIKENDI:
•	RIBNICA-Loški Potok, Mali Log. stan. hiška, 8x8 m, vel pare. ca 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK, cena 7,7 mio SIT ali 34.500 EUR.
ODDAMO V NAJEM
POSLOVNI PROSTORI:
-	RIBNICA - center, gostinski lokal oddamo v najem, kompletno urejen z vso dokumentacijo, cena po dogovoru.
-	RIBNICA - bivši RIKO, posl. prostor v nadst., vel. 429 m2, ki zajema sobo 391 m2, pisarno 19 m2, in garderobo 19 m2. Tovorno dvigalo, nos. 1.000 kg, CK, el., voda. Cena najema za m2 3.5 EUR ali 793 SIT.
-	KOČEVJE - tri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel. cca 63 m2, 21 m2 in 16 m2, CK, vsa dokumentacija • uporabno dovoljenje, cena po dogovoru.
•	RIBNICA • center, oddamo VILO na zelo dobri lokaciji za mirne dejavnosti, ca 330 m2 koristne površine, vel. pare. 1635 m2, cena po dogovoru.
-	RIBNICA-Breg, oddamo trgovski lokal z vso dokumentacijo na frekventni lokaciji, velikost ca 63 m2, cena 69.000 SIT, garancija, sprotno plačilo.
GOSTINSTVO - TVRIZEM
PVGELJ
Alojz Pugelj s.p., Lepovče 23,1310 Ribnica
TSl.: Ol/836t 189 ALI OI/836I-66S
GSM: 031/760-697
Sprejemamo rezervacije
ZA DRUŽINSKA SREČANJA
- ZAKLJUČENE DRUŽBE
-jHH
SHAJIIA
fJKRSTI JSTNI DNEVJ: POROKE m OBLETNICE - POGREBŠČIN

■Ü

Polo poljub.
•	klimatska naprava
•	električni paket
•	pomladanski modni dodatki
•	prihranek 260.000 SIT
Slika je simbolna, število vozil in modelov je omejeno.
Polo

VOZILA NA ZALOGI

VW Polo 1.2 47 kW, 1.4 55 kW comfortline, 5V, meh. klima, dnevne luči, zrcal, srebrna barva, radio bela letnik 2003
VW Polo 1.9 SDI, 47 kW, basis, 1.2 47 kW trendline 3 in 5V, meh. klima, dnevne luči, el. paket VW Golf 1.9 SDI, 50 kW 1.9 IDI, 74 kW edition, 5V, radio Beta, dnevne luči, el. paket, zrca. srebrna kov., letnik 2003
VW Golf 1.4 55 kW, 1.9 SDI 50 kW, 1.9 IDI 74 kW ocean, 5V, el. paket, srebrna kov. letnik 2003
VW Bora 1.9 IDI, 74 kW, avt. klima, vihar, bež barva, letnik 2003
VW Transporter T4 Krpan Plus 2,5 TDI DMR, meh. klima, dalj. cent. zakl, alarm, letnik 2003
TESTNA VOZILA
VW Polo 1.2,47 kW, comforline., 3V, rumena barva, letnik 2002
VW Golf 1.9 TDI, 66 kW, ocean, 5V, dnevne luči, el. paket, radio Beta, vihar, bež kovinske barve, letnik 2003 VW Passat var. 1.9 TDI 96 kW, trendline, urbano siva kovin, exclusive paket, dnevne luči, letnik 2003


RABUENA VOZILA
VW Golf 1.4 generacija, modro biserna barva, letnik 2000 VW Golf JX, 1.3 bencin, 3V, letnik 1988
SERVISNE STORITVE
Novost v našem servisu:
NOTRANJE ČIŠČENJE BENCINSKIH IN DIZELSKIH MOTORJEV
RANDEU
PORSCHE
/\ V T O H I Š /X
KREDIT IN LEASING
Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, lelefax 01 8955 240 e-mail; damijan.randelj@porsche.si salon in delavnica pon,- pet. od Z do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure
Gospodarska
vozila

		 				 	
Vabimo vas
Restavracija MAROF
v Kočevju, Rožna ulica 39
tel: 01 Sgs 49 $3, gam. 031 683 974
Restavracija JAGER
v Kočeviki Reki 20
tek 01 894 03 n, sem: 041 629 834 v._________ _______________/
Vsakodnevno nudimo več vrst toplih malic, kosil, tudi dostava hrane na želeno lokacijo, bodisi v poslovne ali domače prostore oz. kjerkoli v naravi (catering).
Sprejemamo naročila za turistične skupine, zaključene družbe (birme, obhajila, poročna in družinska srečanja, poslovna srečanja, predavanja, maturantske in elitne plese, piknike).
Možnost najema lovskih koč na območju Kočevske Reke, po naročilu dostava hrane v koče.
LEON
ŽE od 2.930.000 SIT
NUDIMO PORSCHE KREDIT IN LEASING
Joras Center
Prodaja in servis vozil SEAT Ob železnici 7, 1310 Ribnica Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045
Delovni ins: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure
' I
■	ü«!
MOTOMAN
d.0.0.
Robotizacija in avtomatizacija v industriji
PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI
Šest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: OBLOČNEGA VARJENJA UPOROVNEGA VARJENJA STREGE
PLAZEMSKEGA IN USERSKEGA REZANJA
POLIRANJA PALETI RANJA BRUŠENJA LEPLENJA
MOTOMAN
Lepovče 23, 1310 Ribnica tel.: +386 (0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-mall: lnfo@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.sl
......n v*“5 v
9^ 31^
fo n ^	mmmSowS7mm	t
_ 9001 0-234
<*0 IT*
KJE SO TISTE STEZICE?
(Tam, kjer šmarnice cvete.)
Po pomladi diši, je naslov skladbe slovenske skupine, ki tako odkriva tančice sramežljivih sončnih žarkov in nežnih cvetov.
Pomlad je torej zakorakala v vsej svoji veličini in pomladno vzdušje je tudi dober mesec po našem DA Evropski uniji in NATU.
V sredo, 16. aprila, se je v Atenah zgodil zgodovinski podpis pristopne pogodbe med desetimi novimi članicami velike družine in petnajstimi prekaljenimi tigricami oz. tigri. Vseskozi je občutek, da pri nas le ni tako velike evforije, praznovanja ob vseh teh dogodkih, ko npr. v bivših državah, ki so bile pod okriljem nekdanje Sovjetske zveze. Najtežje je živeti 'podiktatorsko' življenje, saj je videnje demokracije popolnoma zgrešeno. Pojavi se brezvladje, kaos, primer Iraka v teh dneh. Pri nas je torej vse potekalo počasi in še vedno poteka.
Tudi mišljenje ljudi se počasi, a zagotovo spreminja. Socializem; ki ga je tako zverinsko izkoristil komunizem doživlja zadnje izdihljaje. Socializem je v vseh pogledih najboljši družbeni red in lahko bi rekli pravljičen za 'normalne ljudi'. Žal pa ga je totalitarni režim z imenom komunizem izkoristil sebi v prid, ga popolnoma iznakazil in mu dal negativni predznak, ki so se ga potem otepali še na zahodu, kjer so bili po razvitosti še najbližje socialno urejeni družbi.
Razmere so se ob izteku prejšnjega stoletja nenadoma porušile, edini normalni družbeni red je čez noč postal kapitalizem, socializem pa je bilo treba izbrisati. Toda, tudi kapitalizem so uničevali režimi, kot je nacizem in podobni, vendar se je
dovolj hitro rešil.
Vemo, da izkoriščevalski kapitalizem ni družbeni red za vse čase, kajti v zdajšnjih časih se lahko peščica bogatih posameznikov klonira, in ostali bodo pametni, neumni pa bodo izumrli. Kar poglejmo okrog sebe. Vas je vaš direktor kdaj pozorno poslušal? Vam je kaj pritrdil? Vas je za predlog nagradil? Če vas je, potem mu vsa čast! Je eden redkih, ki še vedno zna prisluhniti in ceniti človeka!
Socialna pravičnost se vrti v začaranem krogu in nekako bo treba to preseči in pot k pravičnosti je le ideja socializma. Pa da ne bi kdo napačno razumel teh besed kot poziv k vstaji?!
Zakaj to razmišljanje? Evropa marsikaj razume, česar mi ne, mi pa imamo določene izkušnje, ki jih oni nimajo, a vsi bomo od prihodnje pomladi zaživeli pod isto streho v pričakovanju razvoja vseh 25-ih členkov velike verige.
Zakaj bi torej metali stran, kar je bilo dobro, in zakaj bi pobirali slabe stvari? Veliki misleci so že pred desetletji zapisali: 'Nekoč bomo živeli na svetu brez meja, brez vojn, v pravični ureditvi, vsak s svojo osebno izkaznico!'
Ali so to mislili življenje po življenju ali so videli stoletja naprej, za zdaj ne ve nihče. Lahko rečemo le: Bog jih usliši!
Sicer pa, prepustimo se maju, mesecu... , razčlenjenem v današnjem kvizu!
Marko Modrej
KINO IDEAL
Kolodvorska 9a
MAJ 2003
Sobota, 3. maj, ob 2115
Tolpe New Yorka
ameriška akcijska drama
* * *
Sobota, 10. maj, ob 2115
Povleci ga
ameriško-mehiška komedija
* * *
Sobota, 17. maj, ob 2115
Daredevil
ameriška mladinski akcijski film
* * *
Sobota, 24. maj, ob 2115
Pianist
ameriška zgodovinska drama
* * *
Sobota, 31. maj, ob 2115
Prenašalec
ameriški akcijski film
RESETQ.RIENICA
S1QL.NET
KUPONI
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV
Besedilo:________________________________________
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
Rešitev:__________________
Ime in priimek:______________________________________
Ulica:_______________________________________________
Pošta:_______________________________________________
Tel.:________________________________________
***
V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne.
Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov:
REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. maja 2003.
Pravilna rešitev iz 3. številke Rešeta je: POZDRAV POMLADI
Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence:
1.	nagrado, darilni paket MERCATOR, prejme:
MARIJA KLJUN, Nemška vas 2, 1310 RIBNICA.
2.	nagrado, darilni paket MERCATOR, prejme:
FRENK PRELESNIK, Merharjeva ulica 1, 1310 RIBNICA.
3.	nagrado, darilni paket MERCATOR, prejme:
ŠPELA STARC, Otavice 37, 1310 RIBNICA.
4.	nagrado, darilni paket MERCATOR, prejme:
GREGA KRANJEC, Knafljev trg 6, 1310 RIBNICA.
5.	nagrado, darilni paket MERCATOR, prejme:
JERNEJA KUUN, Zapuže 3, 1310 RIBNICA.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Kupon za prevzem nagrade boste prejeli po pošti.
MENJALNICA
TMStTVT IDEAL CENTER- Ribnica tcl./fax: (01) 83 60 657 $ odkup in prodaja deviz EUR, HRK ...
$ odprto od 8 do 18 (non-stop)
S hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji - popusti pri večjih količinah
£7
uxiv^jlis ixi/W^iv^
jus a rxivwsix/^
MAJSKI KVIZ
(Živel ves maj!)
Pripravil Marko Modrej
Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste zanimivo rešitev, povezano z / s ...
1.	Pred vrati je maj, mesec veselja, šmarnic, porok, dokončnega prebujenja pomladi. Maj se prične s praznikom...
D cvetočih polj A hrane M dela
2.	M kot makaron oz. mislec ali pa čisto kaj drugega. 14. črka abecede pa je spodaj napisana in oblikovana tako, da lahko pripada le...
pekarni Mišmaš Miklovi hiši Medardu Puclju
3.	Malce matematike in razgibavanja možganov kljub pomladnemu vremenu ne škodi. Spodaj je enačba z rimskimi številkami in seveda pravilen rezultat, ki vam pove hišno številko Rešeta.
XXxV + CC -D + CCC-LX
T IX K XLI J XL
4.	Smo pri starih slovenskih pregovorih, ki so že stalna rubrika našega kviza. Za mesec maj pravi pregovor takole: Po svetem Servati...
Z nikoli ne veš, kaj te čaka za sosedovimi vrati F prične se zabava med lovskimi brati E se ni mraza bati
5.	Slovenija, moja dežela, je bil prvi razpoznavni znak naše dežele, ki se je osamosvajala in samostojno pojavljala v turističnih prospektih in drugod. V logotipu je bil tudi lipov list, ki ga vidimo spodaj in krasi eno od slovenskih zavarovalnic. Katero?
G TRIGLAV S TILIA H SLOVENICA
6. Pred nami je lepa in zanimiva misel Bogomirja Magajne. Jo znate dopolniti?
Otrokova duša je kakor zvon: kakor boste peli vanjo,...
C tako bo odpevala Z tako bo zvonila I tako bo plesala
7. V maju nas marsikaj spreleti in v naše glav'ce padajo različne ideje. Recimo, odločimo se, da gremo na kavo v Oslo. Ja, prav tja gor na Norveško. Start je v Ribnici, cilj v Oslu, koliko km bomo prevozili v eno smer?...
J 650 L 1800 K 2000
8. V maju bomo praznovali precej raznih dni in spominov, ki nosijo pridevnik mednarodni. Pričnemo torej prvega, nadaljujemo že tretjega, ko bomo praznovali dan ...
N počitka po prazniku dela U svobode tiska S vseh, ki nikdar ne praznujejo
9. Ja, kaj pa je zdaj tol? Neka čudna zadeva na prvi pogled, če približate sličico očem, pa zagledate raketo. Kaj menite, kam bi jo uvrstili, kdo jo reklamira?
O TV - oddaja Raketa pod kozolcem B športni Golf pacific (VW)
M Ah, to je Bushevo darilo Huseinu za roj. dan
10. Pa se vrnimo k mednarodnim dnevom. Po 1. in 3. smo pri osmem maju. Osmega maja je nekoč bil... (pa še vedno je)
Z mednarodni dan Rdečega križa O dan za sedmim majem P Dej, že nehaj s temi dnevi! Takrat je četrtek.
11. Je tudi vam všeč podlistek v Rešetu? Lepo se je ozreti desetletja nazaj in se spominjati dogodkov, za nas mlade pa je lepo pogledati, kako so nekoč živeli. V prejšnji številki Rešeta je podlistek nosil naslov...
M Spomin me vara N Šestdeseta v Ribnici C Bil sem mlad, fant vesel
12. Današnji je bil pa kar dolg. Kviz namreč. Nadaljevanje sledi prihodnji mesec. Vsem slavljencem v prihodnjem mesecu vse najboljše-za kar pač že, pa enega spijte še v našem imenu (samo po deseti dopoldne)! Mogoče veste, kdo od naštetih ne goduje v soboto?
E Filip R Jakob I Ludvik
[piwito mIMm mamite ma 3a nato [cxaSDa&a w UsumoftO a03 na (£]®[°)3@Kia(§a
W* ijijiiay'a.
Med pravilnimi rešitvami bomo ponovno izžrebali 5 lepih nagrad.

mali OGLASI
V Šmarju-Sapu prodamo hišo; dvonadstropna, s prizidkom garaže in z vrtom. Velikost parcele 1.200 m2. Tel.: 041 / 565 052.
V Ribnici prodamo dvosobno stanovanje, velikost 63 m2, pritličje, balkon, vsi priključki. Dodatne informacije na tel.: 031 / 511 048 oz. 01 / 836 10 21.
Prodam gradbeno parcelo. Tel.: 040 / 550 287.
V najem oddam trgovski lokal z mešanim blagom. Možna je tudi mirna obrt oz. pisarne. Tel.: 01 / 836 31 20.
Inštruiram matematiko in angleščino za osnovno šolo. Informacije po 16. uri na tel.: 041 / 605 463.
Na svojem domu vam pazim otroka. Lahko dopoldne in popoldne. Tel.: 040 / 341 888.
Obnova, popravilo knjig in vezava revij. Tel.: 041 / 580 402.
Nudim varstvo otrok na svojem domu. Podrobnejše informacije dobite na številki: 040 / 549 878.
Prodam PS 1 + igrice, cena po dogovoru. Tel: 041 / 852 428.
Prodam skuter PEUGEOT Speedfight 2 LND, letnik 2000, rumeno-črne barve, prevoženih 3.000 km, lepo ohranjen. Tel.: 01 / 836 36 37.
Oddam prostor: 50-350m2 za skladišče ali obrt, višina stropa in vrat 4,2 m, ob glavni cesti Ribnica-Kočevje. Dostop možen z vsemi vozili. Lasten parkirni prostor. Tel.: 041/ 695 000
Ugodno prodam dekliško obhajilno obleko in čevlje.Tel.: 8364 629.
H
RESETp.RlRNieA
SIQL.NET
ENOZRNICA - NOVO STARO ŽITO?
Pred nekaj leti se je pojavilo na trgu zdrave hrane novo žito. Enozrnica. Zdrava, okusna. Primerna tudi za alergike? Informacije o njej pritekajo počasi, kljub temu da gre za žito, ki ga človeštvo pozna že tisočletja. Enozrnico so poznali v deželah plodnega polmeseca med Evfratom in Tigrisom že okrog leta 7.600 pred Kristusovim rojstvom. Eno-zrnica. Že ime pove nekaj karakterističnega: žito oblikuje v klasu le eno do dve zrni v vsakem klasnem vretenu. Nič čudnega, da so to kraljevsko žito v času materializma izrinile s polj pšenica in donosnejše vrste žit. Moderna žita, če gledamo le količino pridelka, oblikujejo štiri pa tudi več zrn po klasnem vretenu.
Enozrnica se je iz Male Azije počasi razširila v Evropo, preko njenih meja pa tako rekoč ne. Kot kulturno rastlino jo v poljedelstvu omenjajo v zvezi z ječmenom in dvozrnico, tako imenovanim emmerjem. Enozrnica ni bila nikoli čisto v ospredju, kar zadeva žit, pa tudi v pozabo ni čisto izginila, sicer se ne bi ohranila do današnjih dni. Prav na Balkanu je bila posebej cenjena jed iz enozr-nice - močnik. Italijana Hamtjier in Perino sta pred 200 leti poročala o enozrnici kot izjemni živalski krmi. Prašiči, ki so jih krmili z njo, so bili izjemno zdravi in so imeli bleščeče ščetine. Sicer pridelujejo enozrnico od nekdaj v Albaniji, Transilvaniji, v Karpatih, vse več pa zadnje čase v Franciji, pred-
vsem zaradi novejših raziskav o zdravilnih učinkih in vitalnosti, predvsem v zvezi z zdravljenjem sterilnosti. Enozrnica raste zdravo in se odlikuje po odlični rezistenci. Sladokusec i J, se hitro prepriča o izjemnem ',' k / okusu: njena, nekako na orehe 1 ji y/| spominjajoča aroma, ovija to žito SC / v šarm, ki se mu človek skoraj ne jH/ more upreti. Moka enozrnice je BS enako dobra za pikantne kot za slad-
Sj V zadnjem času so odkrili enozrnico f ekološki kmetje, predvsem v Nemčiji in Avstriji.Tudi v Slovenji se to žito že kar nekaj časa prideluje, mogoče ga je dobiti celo na našem področju, saj ga že nekaj let pridelujejo na biološko-dinamični kmetiji Osvald v Jurjeviči. Enozrnica je j aro žito in jo je potrebno posejati kar zgodaj, to je, če je le mogoče, v začetku marca, da potem dovolj zgodaj dozori nekje v mesecu avgustu okrog velike maše. Ob žetvi ostane v plevah, zato jo je potrebno oluščiti na posebnih strojih, daje uporabna za prehrano. Enozrnico se seje neoluščeno v plevah, zato kali kakšen dan kasneje kot žita, katerih zrno sejemo golo.
Analiza sestavin v enozrnici pokaže idealno razmerje med ogljikovimi hidrati in beljakovinami. Zanimivo je, da koncentracija hranil (kot npr. surovih proteinov) pri povečevanju hektarskih
donosov pade. V povprečju najdemo v enozrnici sicer tudi za 50 % več surovih proteinov kot v pšenici. V enozrnici je tudi veliko aminokislin kot metionina, cisteina, fenilalanina in tirosina ter isoleucina. Vsi so zelo pomembni za presnovo živčevja. Tudi koncentracija aminokislin se pri visokih pridelkih zmanjšuje, ne spremeni pa se relativno visok delež aminokislin v skupnih beljakovinah.
Enozrnica ima velik delež lepka, ki je odločilen pri peki. Sama moka, torej tudi peciva in kruh, so rahlo rumeni zaradi visoke vsebnosti karotina. Rumenih pigmentov je v enozrnici 1,06 do 1,98 mikrogramov v 100 gramih. Karolini so izjemno zdravilni in na pr. preprečujejo nastanek črevesnega raka.
Če pogledamo poreklo žit, vidimo, da je enozrnica prva oblika kultiviranega žita. Za njo pride dvozrnica, tej sledita durum in pira, nato druge pšenice. Ali se bo upanje, da je enozrnica sprejemljiva tudi za alergike, potrdilo? Se bo potrdil zdravilni učinek izjemnega reda v tem žitu, izjemna vitalnost, ki jo rastlina uspe preko svojih res, ki so kot antene iz čistega kremena, naloviti iz koz-mosa in vkomponirati v zrnje?
Smo radovedni, za zdaj smo lahko veseli, ker je s svojo lepoto in hranljivostjo popestrila naš jedilnik.
Pripravi! Janez Gorše Vir.Ernährungsrundbrief 2000
z^x 0RVESTIL0 0 ZAPISOVANJU -d-r KOLIČIN MLEKA -MLEČNE KVOTE
Na osnovi Uredbe o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki Uradni list št. 111/1.12.00 morajo na kmetijska gospodarstva, ki redijo krave za prirejo mleka (velja tudi za krave dojilje), voditi dnevno evidenco o neposredni prodaji mleka in mlečnih izdelkov in njihovi porabi na kmetijskem gospodarstvu. Le-ta zajema porabo v gospodinjstvu in za prehrano živali.
Rejci so dolžni dnevno zapisovati količine na domu prodanega in doma porabljenega mleka in
mlečnih izdelkov. Do 15. maja 2003 pa morajo na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, s pripisom: "za evidenco mleka" na originalnem obrazcu poslati letno poročilo, ki zajema obdobje od 1. 4. 2002 do 31. 3. 2003 o doma prodanih in v gospodinjstvu porabljenih količinah mleka in mlečnih izdelkov ter količino mleka oddanega v mlekarno.
Obrazci za poročanje o pridelavi mleka na kmeti-
jskih gospodarstvih skupaj z navodili dobite pri svojih kmetijskih svetovalcih.
Dnevna evidenca je namenjena spremljanju dnevnih količin doma prodanega in porabljenega mleka in mlečnih izdelkov in je ni treba pošiljati nikamor, zato je oblikovana lahko tudi drugače, kot je primer v Prilogi 1 (Uradni list št. 21). Za sporočanje letnih količin mleka pa je obrazec predpisan.
ROK ZA ODDAJO VLOG ZA SREDSTVA NEPOSREDNIH PLAČIL NA POVRŠINO IN ŽIVALI JE DO 30.4.2003. Upravičenci pa lahko vlagajo še pet dni po roku, vendar se sredstva zmanjšajo do 5 odstotkov.
‘Nižinske kmetije za površine v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
Če uveljavljate ekstenzifikacijsko premijo, je potrebno na ZBIRNI VLOGI označiti, da uveljavljajte ekstenzifikacijsko premijo. Zanjo ste upravičeni, če obremenitev krmnih površin na kmetijskem gospodarstvu ne presega 1,4 GVŽ. Izplačana pa bo premija v letu 2004. Dobro si poglejte navodila za izpolnjevanje obrazcev. Kopije zbirne vloge, zahtevkov, vseh dokazil in potrdil OBVEZNO hranite najmanj štiri leta od pravnomočnosti odločbe o zahtevku.
Irena Šilc
EKO 1- Uredba o uvedbi izravnalnih plačil v letu 2002 in 2003. Razlika glede na finančna sredstva.
OBMOČJE	2002	2003
Gorsko — višinsko	18.000 SIT	19.000 SIT
Strme kmetije	18.000 SIT	18.500 SIT
Gričevnato hribovito	12.100 SIT	13.500 SIT
Kraška	12.100 SIT	15.500 SIT
Druga	12.100 SIT	12.500 SIT
Planina	8.800 SIT	19.000 SIT
Nove kmetije *		6.000 SIT
MicroERA
ODKLEPANJE GSM APARATOV NA VSA OMREŽJA
MicroERA Jože Šilc s.p., Merharjeva 3,1310 Ribnica Tel.: 8373 116, fax: 8373 117, GSM: 041/402-779 e-mall: js@amls.net, http: //home.amls.net/mlcroera/
RESETQ.RlßNlCA
SIQL.NET

a JLi-ai ni ^>3 >1 «j is a psi
TO IN ONO O ČEBELARSTVU
Že naši predniki so ugotovili, da je čebelarstvo poezija kmetijstva.Takrat so čebelji izdelki mnogim čebelarjem in njihovim družinam že pomenili priboljšek k hrani v vsakdanjemu življenju in dodatni dohodek h gospodarstvu. Torej, čebelarjenje ni bilo le veselje, ampak tudi pomoč k obstoju domačije in družine. Res pa je, da je skoraj neprimerljivo čebelarjenje izpred tridest in več let z današnjim. Takrat je bilo čebelarju v največje breme rojenje čebel in točenje medu. Sedanjost pa je tema dvema skrajnostima dodala še zdravljenje čebel in stremljenje k ekonomičnem čebelarjenju, vse od nabave čebelarskih pripomočkov do prodaje medu. Ker se je že nekdaj in se še sedaj ukvarja s čebelami le nekoliko ljudi, so se ti tudi v naši dolini pričeli povezovati v društva, da bi tako imeli večjo možnost medsebojne izmenjave znanja in spoznanja s tega področja. Tako bo čez dve leti tudi pri nas že 100-letnica organiziranega čebelarstva.
V Društvu ljubiteljev čebel APIS, ki zajema tri občine (Ribnica, Sodražica in Loški Potok) čebe-lari 74 čebelarjev s približno 1400 čebeljimi družinami, kar pomeni v slovenskem prostoru ca. 1 % vseh čebeljih družin. No, ob tem je še nekaj čebelarjev, ki niso člani društva.
Starostna meja čebelarjev je dokaj visoka. Vendar zato ni bojazni, da bo zaradi starosti čebelarjev
čebelarstvo pri nas izumrlo. Za čebelarstvo se mnogi odločajo šele, ko jim pojenjujejo eksistenčne obveznosti. Le pri nekaterih družinah se čebelarstvo prenaša iz roda v rod in tako je opaziti tudi mlajše čebelarje. Dejstvo pa je, da z odmrtjem čebelarja največkrat izginjajo tudi čebele iz čebelnjaka. Nekateri čebelarji tudi odnehajo zaradi vse zahtevnejšega čebelarjenja ali masovnega propada čebel. Tako v društvih obstajajo dve vrsti čebelarjev: tisti z nekaj čebeljimi družinami, ki čebelarijo le za svoje veselje in veselje prijateljev, katerim podarijo kozarec medu, ter čebelarji, ki imajo več družin in so prisiljeni od čebelarjenja pridobiti tudi kakšen tolar za pokritje stroškov. Čebelarjev, ki bi živeli le od čebelarstva, na našem področju ni, kot jih je tudi malo na območju Slovenije. Če čebelar prigospodari nekaj denarcev za vsakdanji materialni priboljšek, je to že uspešno čebelarjenje.
Ocenjujemo, daje na prostoru Društva ljubiteljev čebel Apis Ribnica po terenu kar primerna razporeditev čebel. Tako smo se verjetno približali optimalni pokritosti, to je ena čebelja družine na 3 do 4 hektarje površine. Ni pa tako po vsej Sloveniji. Čebelarji iz nekaterih krajev predvidevajo, da bo morala država slej ko prej uvesti stimulacijo za boljšo poselitev čebeljih družin ali pa stimulirati prevoze čebel na polja z žiti. Čebelarji vemo, da v obeh Amerikah mnogi čebelarji živijo predvsem od dovoza čebel lastnikom plantaž za opraševanje njihovih polj. Očitno poljedelci vedo, da je njihov trud brez čebele brezploden. Strokovnjaki so ugotovili, da to, kar pridobi čebe-
lar, pomeni le 20% prihodka od čebel, 80% pa je vrednost čebel v opraševanju rastlin. Tako velja že sedaj opozoriti sadjarje in vrtičkarje, ki želijo škropiti sadno drevje ali drugo rastlinje, da to opravljajo v poznih popoldanskih urah, ko se čebele umaknejo s cvetov. Tako bodo ohranili del narave, čebelarju ne bodo napravili škode in sebi ne težav pri morebitnem srečanju s Zakonom. Čebelarjenje potrebuje tudi nenehno izobraževanje. Kot mora ali bi vsaj moral vsak kmet slediti tudi gibanju te dejavnosti v okviru predvidenih ekonomskih in političnih sprememb v Sloveniji, bi moral tudi čebelar vedeti, da se bo slej ko prej uveljavila ne samo politična, ampak tudi ekonomska logika, da malo pomeni premalo in šele več da več. Država pa bi morala pri reševanju statusa čebelarjev upoštevati čiste ljubitelje, ki čebelarijo le z nekaj čebeljimi družinami in pomenijo za okolje v pogledu opraševanja vlogo pozitivnega dejavnika, in tiste, ki so v tej dejavnosti nekoliko večji.
Za čebelarjenje je potrebno dosti veselja. Odločitvi zanjo botruje kar nekaj činiteljev, saj se je treba pred odločitvijo poleg mnogih detajlov vprašati še, če bodoči čebelar ni alergičen na čebelje pike, če nima strahu pred njimi, če si lahko vzame za čebele dovolj časa, če je pripravljen vložiti v čebelarjenje denar, čas in delo ter če seje pripravljen izobraževati. Čebelar si mora tudi postaviti cilj, zakaj se odloča za čebele, ali mu je to v veselje zaradi spoznavanja narave ali je njegov cilj poboljšanje ekonomskega standarda ali pa ima ambicijo živeti od tega, seveda ob širšem spektru pridobivanja čebeljih pridelkov kot je le med. Navadno pa čebelarji ugotavljajo, da je čebelarjev med dokaj grenak.
Ivan Šega
OBVESTILO
NAJ VISIJO SLOVENSKE ZASTAVE!
Na pobudo krajanov je KS Dolenja vas dobila ponudbo za naročilo zastav Republike Slovenije, in sicer:
Zastava iz poliestra:
celotni tisk zastave 70 x 140 cm 90 x 80 cm Cena pri naročilu
od 1 do 5 kosov	4.800 sit	8.400 sit
od 6 do 10 kosov	4.560 sit	7.200 sit
od 11 do 30 kosov	4.200 sit	6.000 sit
od 31 do 50 kosov	3.960 sit	4.800 sit
od 51 do 100 kosov	3.300 sit	4.200 sit
Zastave lahko naročite na Krajevni skupnosti Dolenja vas do 20. maja 2003, in sicer vsak petek med 8. in 10. ter 15. in 17. uro. Cena bo odvisna od količine, ki jo bo Krajevna skupnost naročila.
Krajevna skupnost Dolenja vas
34
IZLETI IN DRUŽENJA INVALIDOV
Društvo invalidov Ribnica vabi svoje člane na nakupovalni izlet v Lenti na Madžarsko.
Izlet bo v četrtek, 15. maja.
Cena izleta in čas odhoda boste dobili v pisarni društva ali po telefonu. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa.
Konec maja bo društvo organiziralo tudi obisk Naravnega zdraviliškega gaja v Tunjicah na Gorenjskem. Najprej si bomo ogledali zdraviliški gaj, potem pa bo tudi kopanje v Termah SNOVIK pri Kamniku, po kopanju pa še skupno kosilo.
Prijave sprejemamo do zasedbe mest v avtobusu. Čas odhoda, cena izleta in ostale informacije dobite v pisarni društva, in sicer: v ponedeljek in petek od 9. - 11. ure ali po telefonu 836-11-69 v uradnih urah.
Vabljeni!
Predsednik društva Alojzij Mihelič
RESETQ.RIRNICA
SIQL.NET
Pisma bralcev
ZAKAJ TOLIKŠNI RAČUNI Z R-kanala ?
Po pregledu obračunov smo naročniki KRS R-kanal Ribnica ugotovili osupljiva dejstva.
Po pogodbi z R-kanalom je dolžan naročnik plačati mesečno naročnino (7,5 DEM) 3,83 EUR za inv. hišo in (4,18 DEM) 2,14 EUR za stanovanje v bloku ( naročnina je fiksna, 4. čl. pogodbe.)
K omenjenim zneskom smo prišteli možno 10-procentno podražitev in 20-procentni DDV (davek), pasmo kljub temu ugotovili pri obračunih od leta 2002 do leta 2003 20-procentno podražitev za hišo in 27% podražitev za blok.
Ko smo upoštevali vse pogodbene obveznosti (podražitev, davek, devizna klavzula EUR/ 233,6 sit) smo ugotovili nenormalno visoke zneske:
-	naš izračun za hišo je 1.181 sit/mes.
(izdani račun za ind. hišo je prevelik za 113 %)
-	naš izračun za blok je 657 sit/mes.
(izdani rač. za stan. v bloku je prevelik za 196 %) Ne trdimo, da veljajo ti izračuni za vse naročnike, veljajo pa za večino, oziroma za vse, ki smo si vzeli čas in primerjali veljavne pogodbe.Vsak naj pogleda svojo pogodbo, in če bo ugotovil, kar smo ugotovili mi, bo imel kar za nekaj mesecev preplačil za R-kanal.
Ker pa je to napaka R-kanala, pričakujemo, da nam bodo poslali popravke obračunov, saj je vse v računalniku, kar nam bo vsem razjasnilo število obrokov, ki smo jih preplačali.
Izjave izvajalca, da nam nudijo radijske in nove TV kanale, ne opravičujejo tolikšnih podražitev, posebno ne, če je ta ponudba vsiljena in drago zaračunana.
Nadalje pa nas zanimajo tudi vlaganja v KRS, ki smo jih združevali ob podpisu pogodb.
Do danes ni bilo opravljenih ne anket in ne imenovanje predstavnikov naročnikov za soodločanje pri upravljanju z našim deležem (od 300 do 700 DEM krat več sto naročnikov).
Hkrati pa predlagamo, da se za usklajevanje pooblasti krajevne skupnosti (11. člen ), saj le tako lahko pričakujemo normalne obračune. Nedvomno pa je med naročniki veliko posameznikov, ki se spoznajo na kabelske sisteme, obračune in sovlaganja v le-te.
Prizadeti naročniki
(imena hrani uredništvo)
ČLOVEK DO DRUGIH
Pojmovanje človekove narave, ki pravi, da je ta načeta s slabim, a po svobodni volji, je nenehno postavljeno pred odločitve: dobro - slabo.
Ob letošnjih bolj ali manj znanih dogajanjih bodisi glede pornografije bodisi zahtev opozicije, oboje pa se nanaša na "gledanje TV", so prav zanimivi različni pogledi, razmišljanja in komentarji. Pri pornografiji ali erotiki so mnogi, predvsem starejši, pa tudi mlajši, prizadeti zaradi napada na svobodo misli, gledanja, izražanja, občutenja. Ob zahtevi opozicije za prenos sej DZ pa je v sobotni prilogi DELA (5. april 2003, D. Jovanovič) zapisano: "Slika nas ima v oblasti...Vsak je vreden toliko, kolikor je viden...Ko nekoga ni na ekranu, ga ni nikjer...Predlog naših poslancev juriša na pravico javnosti, da izbira slike, ki jih bo gledala. To je v svojem najglobljem bistvu napad na kulturo....", itd. itd. Torej novinar ugotavlja vpliv TV-slike na odrasle v politiki. In kakšen je vpliv na mlade pri taki predstavi novinarja na mlade pri gledanju TV-pornografskih, erotičnih ali nasilnih filmov? Lahko trdim že znano in posplošeno: Vse je dovoljeno! Ali drugače: Kdor ima oblast in denar, lahko propagira, kar hoče in ponuja, kar hoče.
Vsekakor sta določitev vrednosti in ocenitev nepogrešljiv element razvoja in napredka, miselne in strokovne rasti posameznika ali družbe. Ob tem pa ugotavljamo, v kolikšni meri je cilj dosežen: kaj še ni narejeno, odprava napak, šablonskih ocen. Cilji nas zavezujejo, nas določajo. Za dosego cilja pa je pomemben sistem norm, pravil, meril, kriterijev. V praksi je popolnoma drugače. Tako je tudi "vse dovoljeno", po svojih lastnih predstavah in zamislih: kdo lahko sedi v volilnem odboru (čas je za nekatere večen, za druge le en ali dva mandata...), kdo ali koga in na kakšen način se lahko izbere kandidata za javno delo, ni pomembno ali celo predpisano. Večinoma poteka izbira po sorodstvenih zvezah, prijateljstvu, poznanstvu; brez sodelovanja ali vpliva voljenih poslancev, svetnikov, sodnikov, strank, institucij..., brez pravil. Taka je na žalost predstava in delovanje vodstvenih ljudi na različnih položajih in to celo z diplomami. Ali lahko res na samovoljen način delujejo in vodijo nas občane, državljane taki samopašneži? Vendar ima vsak človek neko poslanstvo v sprejemanju drugačnosti do drugega; a na poštenih, moralno etičnih normah!
HS
Spoštovani gospod Tanko
Prebiranje vašega pisma gospodu župniku me je vzpodbudilo k razmišljanju, pa vas vprašam: Ja, le kako ste lahko shajali cela dva mandata s tako - po vaše problematičnim "liberalno usmerjenim duhovnikom", kot je Maks Ipavec? Ne vem, da bi bilo kdaj slišati, da sta v slabih odnosih ali da bi taka razpravljanja vam, takratnemu županu, škodila.
Morda se po zadnjih volitvah ne morete (zaradi razočaranja, ker niste ponovno uspeli) postaviti na noge, pa vam vse prav pride. Se nam naj torej smilite ali potrebujete kaj več? Tudi človek vašega položaja, poklica in izobrazbe bi lahko uporabljal pri svojem pisanju drugačne besede. Premislite in odgovorite sebi, ne meni ali javnosti. Z javnim dopisovanjem sta si zdaj z župnikom enakovredna in ni nikakršne potrebe, da z njim nadaljujeta.
Sonja Malovrh
ZAKAJ SE NAM OKNA "OROSIJO" ?
(II. del)
ZAKAJ NAS OB OKNU ZEBE?
Zastarela okna so praviloma netesna in čutimo prepih in nas zebe. Zebe pa nas tudi ob oknih, ki so sicer tesna, a imajo vgrajena še slabo toplotno izolativna 'termopan" stekla To so zastarela okna z visokimi vrednostmi "k" oz. "U" in niso energetsko varčna V mrzlih dnevih takšna okna oz. stekla prepuščajo navzven veliko toplote. Zato ostaja temperatura na notranji površini nizka kljub temu, da je temperatura zraka v prostoru npr. 22° C. Ob takšnem oknu oz. hladnem steklu nas hladi. Gibanje zraka od tople notranje stene do hladne površine stekla čutimo kot "prepih". Enak pojav čutimo tudi, ko sedimo ob slabo izolirani zunanji steni. Ta "prepih" je tem večji, čim večja je razlika temperatur med notranjo toplejšo steno in hladnim okenskim steklom oz. hladnejšo zunanjo steno. Običajno si pomagamo tako, da zrak v prostoru segrejemo na recimo 26° C in ta toplejši "prepih" več ne občutimo kot mraz. Pri tem pa seveda bistveno povečamo toplotne izgube in porabo energije za ogrevanje. Kot že rečeno, se pri zvišanju temperature prostora za vsako stopinjo poveča poraba energije za 5 do 7 % II! Gospodama in "zdrava" rešitev so edino sodobna tesna oz energetsko varčna okna in toplotna izolacija zunanjih sten.
Kaj je "k" vrednost okna?
"K" - vrednost okna (v bodoči regulativni "U") je merilo za toplotni tok skozi okna Nižje vrednosti pomenijo torej manjši toplotni tok in s tem boljšo toplotno zaščito. Uredba vlade RS o določitvi energetske učinkovitosti navaja, da morajo energetsko učinkovita okna imeti toplotno prehodnost zasteklitve manjšo od 1,4 VV/nfK, toplotno prehodnost okvirja pa manjšo od 1,6 W/m2 K in morajo ustrezati najmanj kategoriji C glede zračne prepustnosti po SIST 1018.
Pri novogradnji in zamenjavi oken je gospodama in smiselna odločitev za vgradnjo kakovostnih energetsko učinkovitih oken, ki imajo nizko toplotno prehodnost ("k") zasteklitve in okenskih okvirjev. Zato lahko ponovimo strokovno ugotovitev, da pri vgradnji oken s zasteklitvijo, ki ima toplotno prehodnost k = 1,1 W/m2K, so toplotne izgube skozi skoraj trikrat manjše kot pri navadni termopan zasteklitvi s "k" = 2,9 W/m2K. Menjava oken z energetsko učinkovitimi, ob dobri zrakotesnosti omogoča do 20 % prihranka pri potrebni energiji za ogrevanje. Primerjava toplotne bilance za povprečno enodružinsko hišo pokaže, da lahko ob zamenjavi oken z navadno "termopan" dvojno zasteklitvijo z energetsko varčnimi okni toplotne izgube stavbe skozi okna prepolovimo. Dodatna naložba v izbor energetsko varčnih oken, ki jo predstavlja razlika v ceni (ca 10-15%), se povrne približno v 3 letih. Stroka dalje ugotavlja, da menjavo dotrajanih, zastarelih oken načrtuje dobrih 20 % stanovalcev, tako v blokih kot v enodružinskih hišah. Ti podatki zgovorno pričajo o velikem energetskem potencialu za prihranek energije ob minimalno povečanih stroških pri izbom energetsko varčnih oken.
Z vgraditvijo energetsko varčnih oken pa prispevamo tudi k zmanjševanju efekta 'tople grede", to je k preprečevanju pregrevanja zemeljskega ozračja in varstvu človekovega okolja- k ohranitvi "zelenega planeta Zemlje".
Nakup sodobnih energetsko varčnih oken je torej vsekakor gospodama naložba, za vaš dom in za človekovo okolje!
Franc Mihič, univ.dipl.inž, Inles d.d.-Ribnica
Z
X
£
o
SBŠflfO
■ . >ix/>esi
>C»l>e H B.j>I 1JL ETI' O^a
< KOALICIJE IN ŠPANOVIJE
MANJ TROŠITI,
VEČ VLAGATI V RAZVOJ
Da slovenska tranzicija oziroma lastninsko preoblikovanje še vedno ubira čudna pota, je znano že dolgo časa. Znani so mnogi primeri iz vseh okolij, ko so posamezne združbe uspele opehariti veliko število ljudi in neverjetno obogateti. Brez nevarnosti in brez posledic so množici državljanov uspeli speljati velik del skupnega premoženja.
In medtem ko se ena skupina na najrazličnejše načine trudi, da zagotovi dovolj sredstev za skromno preživljanje svojih družin in da predvsem svojim otrokom omogoči boljši življenjski standard, se < druga, mnogo manjša skupina, ukvarja predvsem z načrti, kako in na kakšen način še kaj privatizirati, kako one prve še dodatno obremeniti in jim izpuliti še tisto nekaj malega denarja, ki so si ga morda privarčevali z velikim odpovedovanjem.
Škodljiva in nezakonita ravnanja izbrancev le redko zaidejo v medije in dobijo večji odmev v javnosti, saj se ponavadi najde dovolj vplivnih botrov in povezanih partnerstev, ki z obljubami in/ali grožnjami zatrejo kakršnokoli razpravo. Ljudje dobimo občutek, da se ne da nič narediti in da se ne splača boriti se za odtujeno skupno premoženje.
Še posebej sporna so ravnanja pristojnih in pooblaščenih organov in institucij. Prav ti oblastni, preventivni in represivni organi so s svojim mlačnim delovanjem, sprenevedanjem, sklicevanjem na nepristojnost in slabo zakonodajo ter z zavlačevanjem povzročili nekaznovan razmah kriminala belih in drugih ovratnikov. S tem so omogočili zelo ozki polhičnogospodarski eliti, da je na nezakonit način prerazporedila veliko skupnega premoženja na nekaj zasebnih računov.
Proces prerazporejanja pa se še ni zaključil, ampak so tajkuni' določili nove žrtve. Ker je večina podjetij več ali manj že olastninjena oziroma neposredno ali posredno prevzeta, se je aktivnost teh skupin preusmerila na pomembnejša javna podjetja in institucije. Javna podjetja in ustanove so izredno primerni, saj imajo z opravljanjem in zaračunavanjem storitev javnih služb zagotovljen reden dotok sredstev. Čeprav je velika večina javnih podjetij, predvsem v manjših krajih, v težavah, ker ne morejo oblikovati niti cen, ki bi pokrile materialne stroške, pa je med njimi le nekaj izjem. To so predvsem nekatera mestna javna podjetja, ki imajo, kot kaže, poseben status. Visoke cene storitev in razna dodatna, namenska zbiranja sredstev, oboje plačujejo vsi občani brez izjeme, jim omogočajo razpolaganje z enormnimi prostimi sredstvi, ki slej ko prej zbudijo apetite raznih menedžerjev ali mešetarjev, če se
izrazim bolj pristno ribniško. Ti ta denar porabijo za povsem druge namene, kot je bilo predvideno.
Tak je tudi primer, ki ga je Državni zbor obravnaval na 30. izredni seji in v katerega so vpletene Mestna občina Ljubljana (MOL), Holding mesta Ljubljane, Javno podjetje Energetika, Slovenska investicijska banka (SIB) in vse institucije, ki bi morale sprožiti mehanizme zavarovanja premoženja že po uradni dolžnosti - Vlada, Banka Slovenije, Računsko sodišče, kriminalistična služba, tožilstvo in še vrsta drugih uradov. Kljub izredno razvejanemu sistemu nadzora se ni zgodilo ničesar, pa čeprav se je zgodila cela vrsta nezakonitih in škodljivih ravnanj, ki so že prekanalizirala veliko javnega denarja na privatne račune. Okrog 4,5 mlrd sit je SIB z odpisi dobrodušno podarila nekaterim izbranim kreditojemalcem, saj jim dolgov ni bilo potrebno vrniti. Sledila je bravura Energetike, ki je nekaterim (pravim) z nezakonitim postopkom nakupa SIB bistveno preplačala delnice - cena 3,5 mlrd sit. Trenutno poteka izredno hiter postopek prodaje te banke, ki je že v kratkem času pridelala okrog 2 mlrd sit izgube. Skratka, vrsta škodljivih ravnanj bo osiromašila javno premoženje MOL in države za 10 -12 mlrd sit. Vsak meščan Ljubljane bo po končnem 'poračunu' prispeval okrog 40 - 50.000 sit samo zato, da bo nekaj uspešnih poslovnežev in menedžerjev obogatilo svoje zasebne račune.
Gre pravzaprav za prebrisano akcijo, v katero so vključili vse prebivalce Ljubljane, saj so jim zaračunali bistveno previsoke stroške javnih storitev, ki si jih bo četica izbranih razdelila med sabo. Nekaj so si že, nekaj si pa še bodo. Vse je kot znani 'catch the cash'.
Tovrstne nezakonitosti je možna izpeljati samo ob trdni podpori aktualne oblasti, ki taka ravnanja podpira, namesto da bi jih preprečevala Jedro te oblasti v državi in v Ljubljani že desetletje tvorita LDS in ZLSD. Zelo verjetno je, da po tej aferi, ki so jo zakuhali bivša županja Vika in nekateri najvidnejši člani obeh strank, ne gre več samo za koalicijo, ki se je programsko in politično povezala, da bi lažje izvajala splošno koristne projekte v dobro občanov in državljanov. Ta koalicija za te projekte nima več moralnega kredita. Po številnih javnih nastopih in obljubah, ki so jih nekritično pošiljali meščanom, so bile pričakovane povsem drugačne poteze. Tako pa se je koalicija prelevila v španovijo, v druščino, ki osrečuje občane Mestne občine Ljubljane s povsem drugačnimi projekti. Letos se je tudi v Ribnici vzpostavila koalicija. Prvič. Upajmo, da bo v njenih ravnanjih prevladala razsodnost in da jo občutek neizmerne moči ne bo zapeljal, da bi s podobnimi ravnanji osrečevala Ribničane.
Jože Tanko, poslanec v DZ
Javne finance so v naši državi na prelomu, že kar nekaj let potrošimo za dober odstotek več, kot ustvarimo. S tem se kopiči javno finančni primanjkljaj. Država se mora dodatno zadolževati ali pa porabiti dobljeno kupnino od prodaje državnega premoženja za plačilo proračunske luknje. Res je, da se s podobnimi težavami soočajo tudi najbolj razvite države. ZDA imajo takšen primanjkljaj že desetletja in so ena najbolj zadolženih držav na svetu.
Vendar za majhno državo, kot je Slovenija, to ni dobro. Problem slovenskih financ je, da je pri nas delež fiksnih izdatkov proračuna zelo velik. Kar 92 odstotkov proračuna Republike Slovenije je porazdeljenega že v naprej. Ne samo, da svoje zahteva javni sektor, šolstvo, zdravstvo,
državna uprava, vojska...), država mora pokrivati tudi primanjkljaje v
pokojninski in zdravstveni blagajni ter velike socialne obveze. Brez resnih reform na teh področjih ne bo šlo. Preprosto ni mogoče narediti čudeža, po kateremu bi zmogli na sedanji način in ob tem razbremeniti gospodarstvo. To ne gre. Določene spremembe bi bilo mogoče izvesti na način, ki bi ljudem zagotovil, da sami odločajo o namenski porabi svoje bruto plače. Tako bi bil obvezni prispevek za socialno in zdravstveno blagajno nižji, potreba po pokrivanju luknje na tem področju pa prav tako. Zaposleni bi se odločali, ali želijo, da se del njihove bruto plače uporabi za dodatno zdravstveno zavarovanje ter za naložbo v varno starost (naložba posameznika v pokojninske sklade) ali pa bi prejemali višja mesečna neto izplačila, saj bi prispevali v prostovoljnem delu manj.
Brez sprememb bomo v Sloveniji vsako leto povečevali fiksne izdatke proračuna, deleža za razvoj bo pa vse manj. V javnosti poskušajo nekateri ustvarjati drugačno mnenje. Obtožujejo nekatere dele družbe, da so krivi za inflacijo in težave v gospodarstvu.Takšen krivec naj bi bilo kmetijstvo, ki da potroši ogromno denarja To so razprave, ki mejijo na demagogijo.V Sloveniji za subvencije v kmetijstvu namenjamo le 1,3 odstotka proračuna, za regionalni razvoj manj kot odstotek, za razvoj podeželja pa okrog 0,7 odstotka proračuna države.Vsega skupaj zelo malo. Premalo. Naložbe v regionalni razvoj edine omogočajo zmanjšanje razlik v razvoju.Ta denar se plačuje za podpore investicijam v gospodarstvo in v lokalne skupnosti. Podobno velja za razvoj podeželja Ta skupaj s subvencijami v kmetijstvu predstavlja edine podpore za ohranitev obdelane Slovenije, zdravo okolje in varno hrano. Veijetno si nihče ne želi še več grmovja, divjih zveri in zaraščenih površin. Naša dežela vendarle ne more biti v prihodnosti le gozd, grmovje in naselja V takšni deželi bi ne bilo lepo živeti. Tudi turizma v takšni državi ne more biti.
Ko bomo varčevali, pri teh nekaj odstotkih ne bomo dobili veliko. Le še tisto premalo razvoja zmanjšali. Prihranki so mogoči pri fiksnih izdatkih, pri tistih 92 odstotkih proračuna Seveda to pomeni poseg v marsikaj, zato tega nihče noče razglašati. Lažje je govoriti povprek, da bodo plače vse višje, socialne pravice vse večje, država bo dala vse, gospodarstvo bo pa dobesedno cvetelo. To seveda ne gre skupaj. Plače bodo višje in socialne pravice večje, ko bomo ustvarili več. In nič prej. Zato bo zdaj treba trošiti nekoliko manj, dati več v razvoj in spodbude tistim, ki investirajo, potem bomo pa čez leta trošili več. Ker bomo več ustvarjali, več imeli. Dokler tega ne bomo dojeli, bodo mnogi želeli ustvarjati navidezne javne konflikte. Do takrat bo mogoče krivično iskati krivce v enem ali drugem sloju družbe. Kot je bilo mogoče videti na primeru tendenciozne, enostransko pripravljene televizijske oddaje Tarča. Včasih je lažje med sabo spreti dva najbolj obubožana sloja družbe, kmete in delavce, kot pa se soočiti s problemi in jih reševati. Sam temu nasprotujem in takšno ravnanje obsojam. V okviru vlade pa se bom odločno zavzemal za reševanje navedenih javnofinančnih problemov.
Mag. Franc But, minister
<?S
.tešem
V SLOVENIJI SE NEPRAVILNOSTI PODRŽAVUAIO
Svetniški zapiski
LDS je z zadnjim javnim odzivom na utemeljene zahteve civilne družbe in opozicije po normalizaciji razmer v Sloveniji pokazala najvišjo stopnjo arogance in cinizma. Očitno jo je strah, da bi državljani namesto leporečja preko medijskih filtrov videli njihovo pravo podobo obnašanja in delovanja, zato bodo naredili vse, da realizacije prenosov s sej državnega zbora, kar je ena od šestih zahtev koalicije Slovenija, na TV še dolgo ne bo.
Tudi v Iraku je bila opozicija dolgo časa v stiski in vemo, kdo jo je utišal, zato pa ljudem še na misel ne pride, da bi za stanje v državi Irak obdolžili šibkost opozicije. LDS je pravzaprav pravi naslov za prevzemanje odgovornosti za stanje v državi. V svojih rokah ima vse vzvode oblasti: predsedniško, vladno in parlamentarno, zato je lahko tarča kritike. Šest zahtev Koalicije Slovenija pa je legitimna zahteva državljanov Slovenije do te oblasti.
Vprašati se je potrebno, ali je zahteva po razdelitvi nekdanjega premoženja "priviligirane partije in njenih satelitov" v času komunizma vsem parlamentarnim strankam nelegitimna zahteva. Je nadzor opozicije nad delovanjem državnih institucij, glede na zadnje afere, nepotreben? Ali ni zahteva po neodvisni televiziji in pluralizaciji medijev v skladnji s cilji zagotavljanja demokracije v Sloveniji? Mislite, da je zaposlovanje na odgovorna mesta v institucijah EU in NATA kot tudi v državni upravi le po strankarskih kriterijih pravilen in demokratičen kriterij?
Državljani bližnjih držav Avstrije, Nemčije in Hrvaške imajo prenos s sej parlamentov, pri nas pa brijejo norca iz tega predloga. Država Slovenija s šibko demokracijo in še živimi koreninami prejšnje totalitarne oblasti bi še toliko bolj potrebovala dodatne instrumente za normalizacijo, pluralizacijo in demokratizacijo. Zakaj se tako neusmiljeno branijo, da bi avtentičnost dogodkov v parlamentu prišla v javnost? Ugovori o stroških so tako brezpredmetni in cinični, da jih nima smisla omenjati. LDS je kot vladajoča stranka zadnjega desetletja najbolj odgovorna tudi za naraščanje kriminala v državi, za
jtešero
neproduktivno delovanje tožilstva, policije, navideznih vladnih organov za nadzor, ki postajajo papirnate institucije za dajanje neplodnih komentarjev, kaj je kriminal ali korupcija, ki samo iritirajo poslušalce in gledalce ter jih še bolj potiskajo v polje nemoči in apatije. Kriminal se odvija vpričo njihovih oči. Mafija in kriminal postajata način upravljanja države in državljanov, torej se v bistvu podržavljata. Takšno vladanje je načrtovano za namen dejanj belih LDS ovratnikov pod luknjičavo zakonodajo, ki jo je ravno tako uveljavila LDS s svojimi sateliti. Opozicija je napisala nešteto amandmajev k zakonodaji, da bi zagotovila učinkovit nadzor javnih institucij in pregon kriminala, pobudo za interpelacijo, pobude za odstop ministrov, pluralnost medijskega prostora,... a žal, argumenti in strokovnost tu nič več ne veljajo. Potrebno bi bilo razmisliti o tem, kako intenzivirati delovanje nekaterih institucij, med njimi tudi delovanje vladnega urada za preprečevanje korupcije, ki so trenutno le pesek v oči. Morda bi bilo bolje, da bi se uslužbenci takšnih uradov premaknili v kriminalistične vrste, ki bi profesionalno preganjale kriminal na podlagi zakona in danih pooblastil. LDS pa naj neha zavračati predloge za postavitev učinkovitih določb v zakonodaji za nadzor finančnih transakcij, javnih plačil, saj s tem namerno preprečuje, da bi se kriminal odkril.
Opozicija je predlagala jasne določbe za nadzor finančnih transakcij, zahtevo po interpelaciji, vendar je bila povsod preglasovana brez argumentov. Druge možnosti za opozicijo ni, nasilnih dejanj pa ne mislimo izvajati. V Sloveniji se mora zamenjati sedanja skorumpirana oblastna naveza, sicer bomo Slovenci še dolgo plačevali za škandalozna dejanja in propadanje države. Kriminalnih dejanj je vse več in pod vladavino LDS jih bo očitno še več. S1B banka je samo del ledene gore.
Uresničitev šestih zahtev Koalicije Slovenija je, če želimo preprečiti katastrofo, v katero drsi Slovenija na političnem, socialnem in gospodarskem področju, z vsakim dnem bolj potrebna. Posledice te nerazsodne oblasti bo težko popraviti. Zato bomo v Novi Sloveniji uporabili vse legalne načine, da bodo zahteve državljanske pobude uresničene.
Janez Drobnič,
poslanec DZ
Proračun Občine je najpomembnejši dokument, katerega sprejme na predlog župana Občinski svet. S tem dokumentom se zastavijo smernice razvoja občine v tekočem letu.
Glede na to, da je Občinski svet na zadnji seji sprejel proračun in s tem začrtal razvoj in usmeritev občine v letu 2003, bi rad opozoril na poglavitne značilnosti letošnjega proračuna.
Proračun naj bi bil razvojno naravnan in naj bi se največji del proračunske pogače namenil za investicije. Žal, že bežen pregled letošnjega proračuna pa daje občutek, da ni tako, saj se precej pričakovanj občanov in institucij ni zapisalo med proračunske postavke. Če se samo spomnimo obljub sedanje vladajoče koalicije pred volitvami, kaj vse bodo storili na področju gospodarstva, so ostale le prazne obljube, saj se sredstva za subvencije v gospodarstvu, ne samo, da se niso povečala, ampak so se celo zmanjšala.
Že v prvi obravnavi proračuna za letošnje leto smo svetniki SDS opozorili župana kot predlagatelja proračuna na dejstvo, da se preveč sredstev namenja osebni porabi, funkcionarskim plačam in nagradam ter plačam v Miklovi hiši, za ribniške razmere prerazkošne-mu financiranju kulturnih in drugih programov Miklove hiše, pa še čemu. Premalo sredstev pa se je namenilo za investicije, katerih velika večina je vezana na samo mestoRibnico. Izven Ribnice se bosta izvajali le investiciji v mrliške vežice na Velikih Poljanah in v vodovod Rakitnica - Grčarice.V proračunu ni predvidena nobena večja rekonstrukcija cest.
Zaradi tega smo svetniki SDS med drugim priporočili županu in občinski upravi, da pri pripravi predloga proračuna za drugo obravnavo predvidi povečanje sredstev za investicije po planu krajevnih skupnosti, višja sredstva za amaterska kulturna društva na račun zmanjšanja sredstev, ki jih Občina namenja za delovanje Galerije, uvrstitev nove postavke za srednjo šolo v Ribnici, za
katero smo se pred volitvami zavzemali v vseh strankah.
Na področju varstva pred požari smo predlagali povečanje sredstev za investicije nakupa potrebne gasilske tehnike.
Izpostavili smo tudi vprašanje o Fundaciji p. Stanislava Škrabca, saj nam ni bilo o tem povedanega nič, in glede na to, da nam ni bil predstavljen niti akt o ustanovitvi, smo predlagali, da se sredstva I.Bmio sit zmanjšajo za 1 mio in se namenijo za amaterska kulturna društva v občini.
Župan naših priporočil ni upošteval, še več. Ni se mu niti zdelo pomembno, da bi pisno obrazložil, zakaj vrste naših pobud, ki jih je v prvi obravnavi sprejel Občinski svet soglasno, ni upošteval.
Na županov predlog je vladajoča koalicija SLS, LDS in ZLSD zavrnila naše predloge, da se zagotovi sredstva za dokončanje vodovoda Jurjevica-Kot, da se sanira most v Brežah in da se zagotovi sredstva za vodooskrbo Slemen, za katero so projekti že narejeni. S tem projektom bi lahko kandidirali na državne in mednarodne razpise, vendar se niti županu niti koaliciji ni zdel primeren niti potreben. Glede na vse večje čakalne vrste pri ginekologu smo predlagali, da se poveča sofinanciranje te dejavnosti v večjem obsegu, da se zagotovi sredstva za dodatno ambulanto, vendar smo naleteli na gluha ušesa. Vedno znova nam je dan isti odgovor - v proračunu denarja ni.
Ni ga, če ga potrošiš za druge nepotrebne namene ali razkošje.
Ta argument pomanjkanja denarja bi lahko vzdržal, če bi se tudi na področju osebne porabe in financiranja tekoče transferje v javnem zavodu Miklova hiša, predvsem za Galerijo, zmanjšala sredstva. Postavlja se mi tudi smiselnost imenovanja podžupana, ki bo prav tako pobral kar precej finančnih sredstev, saj bo dražji kot prejšnji župan, imamo pa še poklicnega župana.
Na koncu se mi poraja vprašanje, ali je letošnji proračun zares proračun ali pa je to p(r)oračun LDS-u za podporo sedanjemu županu v drugem krogu volitev.
Vinko Levstek,
SDS
Svetniški zapiski
11 ■ rx»e>i ■ i■ r<i.>i.i.■ ■<>«! /x
O IXj-IX'f 1 JL^M V
Svetniški
zapiski
Zadnja seja Občinskega sveta je bila zopet dolga, saj je bil dnevni red obsežen. Sprejet je bil proračun, več odlokov itd.
Na tej seji se je pri glasovanju pokazala usklajenost strank SLS, LDS s podporo ZLSD. Glasovali so strumno, kot eden. Zanimivo, da so bili vsi predlogi, ki jih je podala omenjena naveza, sprejeti. Vsi ostali pa zavrnjeni.
1.	Večine ne skrbi zadolževanje, predvolilne obljube o gradnji doma za stare, saj ti bodo počakali (ali pomrli) do naslednjih volitev, ko bo postala zadeva spet aktualna.
V načrtu razvojnih programov od leta 2004 - 2006 ni na tej postavki niti enega samega tolarja.
2.	Zavrnjen je bil tudi predlog, da se 5.000.000 SIT iz postavke plače nepoklicnih funkcionarjev prenese na postavko za dom ostarelih.
Za varčevanje ni pripravljenosti.
3.	Na predlog LDS je bila odprta nova postavka za sofinanciranje informacijskega programa po elektronskih medijih (Radio Univox in R-kanal).
Ni pa bilo nič govora o ključu delitve sredstev, ne o programskem svetu, ki ga za javne in privatne medije opredeljuje Zakon o medijih.
4.	Dobili smo odgovor na pobudo za spremembo Poslovnika Občinskega sveta v zvezi z razdelitvijo mandatov v občinska delovna telesa.
"Komisija je soglasno ugotovila, da gre pri delitvi mandatov za politično vprašanje, ki ga ni mogoče, niti ga ni smotrno vključiti v poslovnik."
Odgovor je v nasprotju s trditvami nekaterih svetnikov iz LDS in SLS, da je pravilna samo tista formula, ki so jo oni postavili, napačna pa tista, ki so jo uporabljali v prejšnjem mandatu. Bolj pošteno pa bi bilo, da bi bila pravila vnaprej dogovorjena in ne bi bilo mogoče manipulirati.
5.	Na predlog, da se primemo označi grobišče pri "Konfinu" v Grčaricah, smo dobili odgovor, da je to mesto locirano na pare. št. 1250/1 k.o. Draga in spada v območje občine Loški Potok. Omenjena parcela je last Sklada kmetijskih zemljišč. Pobuda je bila podana na Občino Loški Potok.
6.	V zvezi z amandmajem besedila odloka Zasnova in strategija urejanja prostora, ki govori o varstvu spomenikov, je Ministrstvo za okolje in prostor predlagalo, da se, v skladu z določbami novega Zakona o urejanju prostora, uskladimo v novem postopku sprememb in dopolnitev prostorskega plana.
Anica Benčina
N.Si
OKROGLA MIZA 0 PORNOGRAFIJI
Slovenija kupuje najbolj grobe pornografske filme
Nova Slovenija je 26. marca organizirala okroglo mizo na temo Pornografija v javnih medijih. V DZ je bil leta 1995 sprejet zakon, ki v 187. členu jasno pove, da pornografijo ni dovoljeno prikazovati v javnih medijih, TV in tisku. Zakonodaja je jasna, tudi to, kaj je pornografija in kaj erotika, je znano. V letu 2001 je bil sprejet tudi zakon o medijih, ki ga morajo upoštevati vsi javni in zasebni mediji.
Hubert Požarnik, gost okrogle mize
Gost okrogle mize je bil dr. Hubert Požarnik, profesor za mentalno higieno na Medicinski fakulteti, znan strokovnjak, ki pri svojem delu spoznava vse hude posledice in stiske, v katerih se ljudje znajdejo zaradi odvisnosti.
Kako škoduje pornografija?
1.	Telesno - gre za prodajo človeškega telesa, največ ženskega, tudi za prostitucijo
-	v ozadju je velik finančni interes.
Slovenija je znana po tem, da kupuje najbolj grobe pornografske filme, take, ki jih drugod ne smejo predvajati. Te filme delajo moški predvsem za moške, ženske pa so večinoma samo izkoriščani objekti.
2.	Duševno in duhovno področje
-	človek ni večno lep in mlad. Zakonca Mihič Ko izčrpa svoje telo, zamudi
druge priložnosti (poklicne, partnerske).
-	Ljubezen se enači s seksom in telesnim užitkom kot nagonom, ki se izčrpava, dokler gre.
Človek pa je človek tudi zato, ker je sposoben obvladovati svoje nagone. Človek mora krotiti samega sebe.
-	Ločevanje ljubezni od spolnosti vzpodbuja nezvestobo, promiskuiteto. Vse je le tehnično opravilo.
-	Ker spolni odnos ni več nadgradnja ljubezenskega odnosa, pride marsikdo v stanje, ko nima rad niti sebe, izgubi smisel bivanja in živi v duhovni praznini. Tudi samomor ni redek izhod iz
take stiske.
- Otroci doživijo ob gledanju p. filmov pravi šok. Mnogi so kasneje spolno zavrti, ne znajdejo se z osebami nasprotnega spola.
3.	Pornografija vodi v zasvojenost Gledanje p. filmov na TV ali internetu je kot heroin. Zasvojenci rabijo veliko moči, da se ji odpovejo. Pri tem so seveda prizadeti partnerji, otroci, zaradi zmanjšanih delovnih zmožnosti nastopijo težave v službi.
Gledanje takih filmov veča nasilnost (med partnerji, v družini), vodi v pedofilijo. Pornografija potegne v slepilo izumetničnega sveta in mnogokrat se ljudje več ne znajdejo v realnem življenju.
Zasvojenec s pornografijo pripoveduje:
"Dekleta so se me bala, ker se jim je gabil moj s pornografijo prepojen odnos do njih. Mislil sem, da bom s pomočjo seksa sprejet in ljubljen, v resnici pa me je obsedenost s seksom vodila v odtujenost in osamljenost."
Naštela sem le nekaj nevarnosti, ki so jim izpostavljeni vsi, ki take filme gledajo. Nevarnost ni majhna. Hude posledice ima lahko pri otrocih in odraščajoči mladini.
Komisija Republike Slovenije za peticije je na svoji 17. seji 19. marca obravnavala problematiko javnega predvajanja pornografije in drugih vsebin in sprejela
• .................... „ „:...........
.. .....................
naslednji sklep:
"Ministrstvo za kulturo naj na podlagi 6. odstavka 84. člena Zakona o medijih predpiše dodatne ukrepe za varstvo otrok in mladoletnikov ali opredeli vsebine, ki lahko resno škodujejo duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov."
Vsi, ki nam je mar za mladi rod, smo dolžni skrbeti, da preživijo mladi otroška in mladoletniška leta v spodbudnem in zdravem okolju.
Anica Benčina
Foto Zdenka Mihelič
38
Rešeto
Knjižna novost
NE VELIK, POTREBNO JE BITI DOBER ČLOVEK
Bojan Gorenc izdal knjigo o eni najvplivnejših osebnosti današnjega časa, Sai Babi
Izdaja knjige o Sai Babi morda svojega mesta ne bi tako naglo našla v Rešetu, če je ne bi spremljala dva ključna podatka: gre za prvo knjigo slovenskega avtorja o zelo znani in spoštovani indijski osebnosti, ki ji v načelih in vrednotah neposredno sledi preko 100 milijonov ljudi po vsem svetu; z drugim dejstvom pa knjigo lahko izvirno postavimo v ribniško okolje. Njen avtor je priženjeni 'Ribničan', Bojan Gorenc, sicer Gorenjec po rodu, za tehnično izvedbo pa je poskrbela prav tako ribniška ekipa oblikovalk in tiskarja. Knjiga nas je čakala še vsa sveža in nedotaknjena, komaj štiri dni po izdaji, 4. aprila, ko smo z avtorjem v njegovem prigoriškem domu prebirali njene vrstice in se spoznavali z idejami, ki poveličujejo resnico, pravilno delovanje, mir, požrtvovalnost in nenasilje.
Satja Sai Baba naj bi bil eden redkih še živečih duhovnih velikanov in je v marsičem svojevrsten fenomen današnjega časa. Njegovo bivališče na jugu Indije je v zadnjih šestdesetih letih obiskalo na milijone ljudi. Med obiskovalci so tudi predsedniki raznih držav, ministri, predstavniki različnih religij, verskih in duhovnih skupnosti, znanstveniki..Tudi nekaj tisoč Slovencev ga je že obiskalo, med njimi nekateri z diplomatskim potnim listom. O njem so posneti mnogi dokumentarni filmi in natisnjene številne knjige. Z najnovejšo slovensko izdajo z naslovom Sai Baba - Mit ali resničnost smo Slovenci dobili celovito informacijo brez prevajalcev kot posrednikov, na 165 straneh pa opisane 12-letne izkušnje Bojana Gorenca o njegovi lastni preobrazbi in delovanju ter življenju Sai Babe. Z njim se je osebno prvič srečal leta 1991, od takrat pa v Indijo vodi tudi skupine ljudi na ezo-terično-izobraževalna potovanja, kjer se posamezniki na praktičen način srečujejo z notranjim spoznavanjem samega sebe, obiščejo pa tudi omenjenega duhovnega voditelja. Eno takih potovanj se je pred leti udeležila tudi Ribničanka Diana Drobnič, ki je sedaj Bojanova žena, in tudi njuno zakonsko združitev pripisuje Sai Babi.
"Ko sem jo pogledal, medtem ko se je Baba pogovarjal z njo, sem jo doživel kot svojo ženo nekje v prihodnosti. Ta ista ženska je noč po razgovoru sanjala, da se je poročila z mano...S to isto žensko sva bila pet mesecev pozneje poročena.
Naključje? Ne."
Se Vam zdi, da ljudje zaradi konfliktnih situacij postanejo bolj dojemljivi za poti iskanja resnice in višjega smisla?
"Življenje marsikoga pripelje v situacijo, ko se hoče notranje spremeniti, da bo zadovoljen sam s seboj in se bo čutil izpolnjenega. Sam sem bil nekdaj hipi in upornik proti staršem, dokler nisem po Babinem nasvetu spremenil odnos do njiju. "Spoštuj očeta in mater, da bo milost božja padla nate, ne da sploh prosiš zanjo," je eden njegovih izrekov, ki mi je najprej segel do srca. To je bila prva učna lekcija. Storil sem ta korak in od tedaj se mi je vse spremenilo na bolje."
Za Sai Babo eni pravijo, da je inkamirano božanstvo, hkrati pa mnogi pripominjajo, da je preveč skomercializiran. Ga Vi pojmujete kot kultno osebnost?
"Ne, ker zadnja stvar, ki bi si jo želel, je ta, da bi pristal v nekem kultu. Kar pa se nanaša na razne kritike in cinizem na račun Sai Babe, pa sam lepo pravi: "Ljudje mečejo kamenje samo v tista drevesa, ki so polna zrelih in sočnih sadežov, mar ne?" Laična in medijska javnost Sai Babo pogosto žigosata kot Trtr čudežnika, on sam pa pravi, da je \ V škoda, da ljudje njegovim močem pripisujejo tolikšen pomen. Vse, kar -4rf želi, je, v nejevernih Tomažih prebuditi vero v Boga ali višjo silo." fjg	Manj poznana so v Evropi
njegova dobra dela, o katerih pišete v svoji knjigi, čeprav gre za velikopotezne projekte...
"Babino načelo je, da morajo biti zdravje, izobrazba in voda brezplačni, in kot taki dostopni vsem. Lotil se je tako velikih projektov (bolnice, projekti pitne vode, šole), ki bi se jih ustrašile celo vlade bogatejših držav, ne samo indijske. Trenutno je prevzel skrb za oskrbo s pitno vodo enega največjih indijskih mest, Madrasa, kjer živi 7 mio ljudi. Premožni si pitno vodo lahko kupijo, revni pa so večinoma prisiljeni piti kontaminirano, kjer pa je leglo raznih bolezni. Ta dela so tista, ki štejejo, ne pa čudeži, pa čeprav se s tem ne hvali in o njih ne govori.
Zakaj je moralo preteči 12 let, da ste se odločili o njem napisati še knjigo?
"Želel sem slovenski javnosti približati življenje in delovanje Sai Babe in podeliti svoje izkušnje, ki se jih je v dvanajstih letih nabralo kar nekaj. Tako lahko bralec dobi informacijo iz prve roke, saj občasno v javnosti krožijo razne dezinformacije, največ od ljudi, ki lastne izkušnje o Sai Babi sploh nimajo, govorijo pa, kot da vse vedo. S knjigo sem hotel pokazati, da se notranja sprememba lahko zgodi vsakomur, če si je le dovolj močno želi. Upam, da se bo kdo lahko poistovetil s tem, kar se je dogajalo meni, in dobil spodbudo za naprej v življenju."
Tekst in foto A. Pahulje
Več informacij o knjigi dobite pri avtorju (041/411-290)
.Kbšeto
NESPREGLEDANTO
TABOR V GORIČI VASI
Tistim, ki Rome spremljamo že leta, se je 15. aprila odprl povsem drug pogled na travniško površino, ki so jo že pred 25 leti okupirali goričevski Romi. Namesto prikolic in na pol sesutih lesenih kolib ter umazanije na vsakem koraku obiskovalca zdaj pozdravita dva lično urejena vrtička z barvitimi palčki in med njimi se dviga celo povsem prenovljena lesena baraka. Povabljeni smo bili v njeno notranjost, in * oči so se nam pasle na moderni modri spalnici in kuhinji. Vse čisto, da. Fotografije pa niso videti nič kaj dobre, zakaj v prostoru ni elektrike, ki bi ga naredile bolj prijaznega. Ni niti vode, kar Romom predstavlja najhujši problem.
Ribniški Rdeči križ, ki od poletja 2001 vodi projekt socializacije Romov, je med svoje načrte vpletel tudi nabavo cisterne za vodo, ki bi služila vsaj za pranje. Otroci, ki sedaj obiskujejo malo šolo (2, medtem ko štirih iz neznanih razlogov tja ni), sicer glede na neurejene osnovne bivanjske razmere dokaj čisti obiskujejo program male šole v ribniškem vrtcu, je 15. aprila na obisku v taboru povedala vzgojiteljica. Skupaj s predstavniki ribniškega Rdečega križa so vzgojiteljica ter nekaj otrok prišli promovirat vključevanje romskih otrok v programe vrtca. Lani se je v malo šolo vpisalo 9 ribniških Romov in vsi letos obiskujejo prvi razred. Rdeči križ preko svojega projekta financira pomočnico vzgojiteljice romskega oddelka, krije stroške malic ter šolske potrebščine. Vrtec in Rdeči križ bi želela zdaj v vrtec vključiti že dve- in triletne romske otroke, saj se bo v ribniški šoli začela devetletka. Preko projekta socializacije Romov pa bi želel Rdeči križ letošnje poletje zagotoviti še prostovoljko, ki bo pogosto prisotna v taboru, pa tudi bivalni zabojnik, v katerem bi lahko bila občasno na voljo tudi zdravstvena oskrba, je povedala Breda Oražem. Romi v Goriči vasi (teh je 40) so se strinjali s tem, da bi se omenjena institucija trudila tudi z njihovim opismenjevanjem, saj je kar nekaj odraslih Romov, ki ne znajo ne brati ne pisati. A to ni najhujši problem, pravi Branko Hudorovič, predsednik Društva Romov Ribnica, ki obstaja že 6. leto. Voda je tisto, kar Romi najbolj krvavo potrebujemo, pravi. Zaradi neurejenih razmer se je že 26. januarja ponovno najavil za sestanek pri županu, a pretekli so meseci in Hudorovič ne skriva razočaranja, ker do tega še ni prišlo. Medtem pa tabor še najprej živi od avtoodpada, ki ga ustvarja na svojem dvorišču. Denar od prodaje delov si člani tabora razdelijo ali pa ga porabijo za fešte1, nakup oblek ali pa za prenovo barak, je dejal Hudorovič.
AP
UJELI 2S1IXJO
an os oci

MMHHj

0 1953 - 2003
UTRINKI PRAZNOVANJA
50 let predšolske vzgoje v občini Ribnica
Iz kulturnega abonmaja:
Zelo radi se igramo, učimo in ustvarjamo. Pravljice so naš vsakdanji sopopotnik. Že v mesecu novembru smo spoznali pravljico o čarovnici Vilmi, kasneje pa nas je pritegnila še pravljica Rdeča kapica. Odločili smo se, da bo Vilma pomagala Rdeči kapici in babici pregnati hudobnega volka. Kako nam je to uspelo, ste lahko videli v dramatizaciji Rdeča kapica in čarovnica Vilma, kije bila uprizorjena v dvorani Ideal centra v Ribnici, in sicer v dopoldanskem in popoldanskem času.
V pričakovanju novih pravljic in dramatizacij vas pozdravljamo otroci iz skupine Zajčki z Agato in Bernardo.
Agata Ilc in Bernarda Topolnik
Foto Ana Puš
Razstave v bivši Manufakturi:
Lutke, ki nastajajo in zaživijo skupaj z nami, so do 7. aprila vabile poglede mimoidočih. Izdelane so ročno. Nastajale so v rokah spretnih otrok, polnih domišljije, nastajale so z
vzgojiteljicami in skupaj s starši. Skratka, v rokah "mojstrov", vrednih pohvale.
Na pogled so stare, mlade, velike, majhne, strašne, vesele, začudene, prestrašene, objokane, jezne ... Komaj čakajo na vrnitev v vrtec.
Kaj vse bodo otrokom pripovedovale? O čem bodo razmišljale z otroki ? Bodo lutke otroke spraševale, jim prepevale, bodo skupaj razmišljali...?
Igra z lutko sodi med govorne igre. Otrok prek nje uporablja jezik za izražanje svojih misli in občutkov, se ustvarjalno izraža in razvija svoje govorne sposobnosti, se identificira z vlogo. V otrokovi domišljiji lutka živi, v igri z lutko otrok sprošča čustva, domišljijo in tudi govorno ustvarjalnost.
Lutka ni odličen vzgojni pripomoček samo v vrtcu, ampak tudi doma.
Staršem, otrokom in sodelavkam, ki so prispevali tako pester izbor lutk za razstavo, se organizatorice razstave lepo zahvaljujemo.
Darja Šilc
Foto Agata ilc
VABILO
Od 14. aprila do 14. maja se bo v vitrini bivše Manufakture s svojimi umetnijami predstavljala naša upokojenka gospa Nežka Zbašnik.
Lepo vabljeni!
STARŠI SMO POMAGALI PRI IZDELAVI SCENE
Ob 50-obletnici predšolske vzgoje v Ribnici so se v našem vrtcu odločili, da se predstavi vsaka skupina s svojo pravljico. Sodelovala je tudi naša skupina RAČKE z igrico Volk in sedem kozličkov. V igrico smo bili vključeni tudi starši, saj sta nas
vzgojiteljici Erna in Helena povabili k sodelovanju. V petek zvečer smo se starši dobili v vrtcu, oboroženi z dobro voljo in upanjem, da bi vsak pomagal po svojih močeh. Najprej nam je vzgo-
jiteljica predstavila načrt. Pridružili sta se nam tudi vzgojiteljici malčkov Darka in Andreja, ki sta nam pomagali pri ustvarjanju.
Dogovorili smo se, kdo ima bolj spretno roko za risanje, izrezovanje in barvanje. Ker je bilo prisotnih veliko staršev, smo se razdelili v tri skupine. Na začetku smo bili malo nerodni, ko pa je delo steklo, je čas mineval kot za stavo.
Ob ustvarjanju smo se starši zabavali, saj smo risali, barvali, izrezovali in packali kot majhni otroci, ter v prijetnem vzdušju pozabili na vsakdanje skrbi.
Ko je bilo delo končano in so naši izdelki dobili svojo podobo, smo se v prijateljskem vzdušju in dobre volje poslovili. Pomislila sem, kako malo je včasih treba, da s preprostimi dejanji pomagaš in osrečiš svojega otroka.
V imenu staršev skupine RAČK zapisala
Polona Štuhec
Foto Ema Menard
KNJIŽNICA
PRIREJA
PRAVLJIČNE URE ZA OTROKE OD 4. DO 6. LETA STAROSTI. LEPO VABLJENI ob SREDAH,
28. maja
OB 17.30, V OTROŠKO SOBO KNJIŽNICE V MIKLOVI HIŠI.
miklova hiša |?.| knjižnica
30
.Rešeto
STARŠI SKUPINE SRNE SE PREDSTAVIMO
ružimo se že nekaj let, pa vendar so naša ■znanstva še vedno bolj bežna , kajti le VmmJ redko zjutraj utegnemo kaj več od pozdrava, ko si v naglici podajamo kljuke na Rdečem vhodu Vrtca Ribnica.
Naši najmlajši nadebudneži pa rastejo hitreje, kot nam dovoljuje zaznati današnji tempo življenja. Morda se še ne zavedamo, toda čas postaja dragocenejši od denarja in materialnih dobrin. Naši otroci pa rastejo in neredko mine dan, ko svojega otroka pozabimo vprašati, kako je bilo v vrtcu, kako, kje in s kom je preživel dan do našega prihoda iz službe. Morda pa kakšen dan svojega otroka sploh nismo videli, objeli, potolažili, mu prisluhnili... Pri tem pa pozabljamo, da tega dne ne bo nikoli več.
Starši skupine Srne, smo se na pobudo mamice Marije odločili še za korak naprej. Za idejo in pomoč smo prosili kar naši vzgojiteljici Olgo in Simono.
Tako smo prve dogovore sklepali kar na hodniku vrtca, v smislu preizkušanja nas samih, koliko nas je sploh za to, da vse skupaj ne bo potonilo kot ideja. Seveda ni šlo mimo nujne izmenjave mobi številk. Jasno, da smo v tej moderni računalniški dobi vsi vsak trenutek dosegljivi. Sploh ni več važno, ali smo v službi, doma, ali v knjižnici.
Ker je ideja v naših glavah že dozorela, je bil čas za prvi sestanek. Večina z odporom, brez prave volje, nekaj prehlajenih, se nas je zbralo nekega
mrzlega zimskega večera kar v vrtcu, da nas bo duh iz otroštva čimprej našel. Jasno, da nas je nekaj najboljših imelo pripravljen dober izgovor, da bomo sicer sodelovali, pripravljali sceno, režirali, -pazite! nastopali pa že ne. Še sreča, da je igra nekaj več kot peščica nastopajočih, da je potrebno tudi veliko zakulisnega dela in organizacije. Te novice so nam v olajšanje dvignile moralo.
Malce zgubljeni smo sicer res bili, ko smo se prepustili našima vzgojiteljicama, ki sta nas podkupili z arašidi, toda po debeli uri, so že padale ideje, vloge in zadolžitve. Skoraj ni mogoče verjeti, toda naenkrat je bilo vlog premalo, in pravljico o zrcalcu, ki ga Zajček najde na gozdni jasi, je bilo potrebno malce dopolniti. Ob branju vlog pa smo se le še čudili, kakšni neodkriti talenti se skrivajo v nas.
Saj ne, da bi se hvalili, toda za nas čas ni bil več pomemben, pomembnejše je postalo druženje, smeh ob pomerjanju kostumov pa tudi dejstvo, da se bomo na ta način morda zahvalili našima vzgojiteljicama in morda tudi, da se bomo odkupili svojim otrokom za čas, ki ga preživijo brez nas.
Bližal se je mesec marec in materinski dan se je zdel idealen izgovor, da povabimo otroke in babice z dedki v vrtec. Da naše delo in zgodbo udejanjimo. Dvoma v uspeh ni bilo več. Še generalka... in zadnje scenske priprave... in dogovor o zakuski.
21. marec bo za nas ostal drugačen. Prišli so otroci in stari starši, bratci in sestrice, in skupni prostor vrtca Ribnice je dobesedno pokal po šivih. In zbranost gledalcev nam je bila v zagotovilo, da smo bili dobri, kajti otroci so najstrožji in
najbolj odkriti člani žirije. Za njih smo dobri ali pa ne.
Zato, dragi vzgojiteljici Olga in Simona hvala Vama za vse vzpodbude in ideje, Vsem Vam, dragi starši skupine SRNE, pa sporočam, da ste bili odlični.
Za skupino Sme ujela utrinke in jih zapisala
Špela Selan
Foto Olga Grebenc
Ob materinskem dnevu
"RES JE LEP TA SVET"
Materinski dan (25. marec) je dan, ko se še posebej spomnimo mamic in se jim zahvalimo za vso dobroto, potrpežljivost, veselje .... skratka, za ljubezen. Najlepše znajo to narediti mali otroci s čisto preprostostjo in igrivostjo. Kako bi bilo , ko bi vsi - malo večji otroci, mladi in odrasli -poiskali otroke v svojih srcih in se zahvalili svojim mamicam, ki so morda postale že babice? Bilo bi lepo, saj vemo, da otrok v nas samo počiva in čaka, da ga zbudimo.
Ko že pet let poprej so tudi letos, že šestič zapovrstjo, mladi v KUD France Zbašnik pripravili prireditev ob materinskem dnevu. Vendar pa je bila letos nekaj posebnega, saj so prireditev izvedli ne samo v Dolenji vasi, ampak tudi v Ribnici, in polepšali večer marsikateri mami več. Tako so se nam v Dolenji vasi predstavili v petek, 21. marca, v Ribnici pa naslednji večer. Skozi prireditev so nas prevevale in prevzemale lepe misli kot trdna nit, ki nas je vodila med zanimivimi in prisrčnimi točkami. Misli so imele sporočilo, naj se ne zapiramo vase, poglejmo okrog sebe - tu je tvoj prijatelj ter narava, ki se nam odpira kot knjiga življenja. In nasmeh je nekaj, kar lahko vedno podariš in se ti desetero povrne. Smeh je
najboljša kozmetika za zunanjost in najboljše zdravilo za notranjost.
V prireditvi, ki jo je režirala Mojca Remic, so sodelovali: osnovnošolski zborček iz OŠ Dolenja vas, otroška folklorna skupina, dekliški pevski zbor, na instrumentih so jih spremljali mladi glasbeniki, nastopala je tudi igralska skupina KUD F. Zbašnik, solistka Petra Stopar in plesni par Aljoša Košorok - Urška Čas, Marija Bojc z recitacijo, plesalke iz OŠ Dolenja vas, Moški pevski zbor Lončar, harmonikar Dejan in pevka Marinka Vesel, ljudske pevke Društva podeželskih žena
Ribnica ter podokničarji in podokničarke. Nastopajoči so res navdušili čisto vse in niso pozabili niti na očete, kajti oni so opora mamicam in skupaj predstavljajo trdno skalo ljubezni. Žene Društva podeželskih žena pa so na koncu poskrbele, da ljudje niso takoj odhiteli domov, ampak so se še posladkali z dobrotami.
Zdenka Mihelič
Foto Gregor Tekavec
■ ■« >?-> «XI VA > I >I/V CIO
^ Plavanje
Plavalci na Velikonočnem mitingu in 16. H Pokalu Ježek
Z
C
H
2
z
Celje, 5. april, bazen Golovec
Na mednarodnem 8. Velikonočnem mitingu v Celju je nastopilo prek 400 plavalcev.
Ribniški Plavalni klub je zastopalo 15 plavalcev in plavalk ter Keyla Andoljšek, ki pa je nastopila za reprezentanco Slovenije. Žal se ji nastopi niso pos-rečili in v svoji najmočnejši disciplini prsno je zasedla šele 15. mesto. Naša ^|| ^	najboljša sta bila Samo
‘■s	—	> Jeranko, ki je na 100 m
hrbtno zasedel 10. mesto s časom 1:16,46, in Nejc Lovšin, ki je na 100 m prosto zasedel 14. mesto s časom 1:06,50. Nastopili so še Nik Zobec, Nika Zobec, Katarina Rajh, Blaž Oražem. Kristjan Obranovič, David Kovač, Janja Starc, Nastja Pucelj, Ana Češarek, Ana Čampa in Tia Čiček

Samo Jeranko, naš najboljši
Ljubljana, 12. in 13. april, bazen Tivoli
Mednarodni 16. Pokal Ježek je namenjen najmlajšim plavalnim tekmovalcem. Nastopilo je preko 600 otrok iz šestih držav, ki so plavali najkrajše plavalne discipline. Za Ribnico so nastopili Jan Mate, Jan Košir, Jan Zajc, Matic Lovko, Matej Mrak in Anže Pavlin. Na tekmovanju smo zelo pogrešali Martina Maležiča, saj bi glede na dosežene čase lahko posegel celo po kolajnah.
Drago Marjanovič
PLAVALNA NOVIČKA
• Plavalni klub Ribnica ima v svojih obsežnih programih predvideno tudi izvedbo plavalnih tekem v bazenu Športnega centra Ribnica. V sedanjih okoliščinah je to zelo težko oziroma nemogoče, predvsem zaradi pomanjkanja prostora okoli bazenske školjke. Zato smo županu predlagali, da se za čas rekonstrukcije celotnega Športnega centra namestijo tribune za približno 50 gledalcev na prostor sedanjega bifeja.
NASLEDNJA ŠTEVILKA REŠETA IZIDE 30. MAJA GRADIVO ODDAJTE DO 11. MAJA.
Alpinizem
Ledena opojnost
Voda. Poleg zemlje, zraka in ognja je četrti element. Ljudje smo tesno povezani z njo in od nje življenjsko odvisni. Tekoča voda je že od nekdaj navdihovala najrazličnejše ljudi Najbolj markantni pa so ravno slapovi. Kolikokrat poleti prisluhnemo mogočnemu bučanju slapa Boke ali obnemimo nad lepoto Peričnika. Ko se spuščamo iz Vrat, se začudeni zazremo, kako se milijon kapljic dviguje in ustvarja prečudovito mavrico ... Igra svetlobe.
Kaj pa se zgodi z njimi pozimi, ko se reke in jezera vkujejo v led? Takrat se začne za nas alpiniste praznik, saj lahko začnemo osvajati te tisoče ton težke vertikalne tvorbe ledu. To je za mene eno izmed najdelikatnejših osvajanj narave. V glavi neprestano utripa vprašanje: "Ali je cepin dobro zabit? Ali se bo sveča pod nogo sesula? Kako kaj drži vijak, ki sem ga zavrtal za varovanje?..." če je že kdo videl, s kakšno lepoto se ponaša zamrznjeni slap, mu je jasno, kakšno predrznost si je človek izmislil, ko si je dovolil v to kraljestvo ledenih sveč in gob.
Člani Plezalnega kluba Ribnica smo bili letošnjo zimo pridni, saj nam je uspelo preplezati kar lepo število slapov (Lucifer, Vikijeva sveča, Sinji slap,...) Od tega naj omenim dva, ki sta prvenstvena:
IME:
PODROČJE:
OCENA:
PLEZALA:
Pesem za deklico Mirtovički potok 3 (po ledni lestvici) Erih Arko, Aleš Žagar
IME:
PODROČJE:
OCENA:
PLEZAL:
Ribniško presenečenje Zelen vir (Hrvaška)
5 (po ledni lestvici) Aleš Žagar
Kako opisati občutke pred plezanjem, med njim in po preplezanem slapu...?
Stopam proti slapu, glavo imam sklonjeno, kot da bi imel na grbi vso ledeno gmoto, ki je nad menoj ... Želodec imam v grlu in slabost me obhaja. Živci. Vem, daje to le psiha in strah, ki mi pomagata, da bom že po dveh metrih 150-odstotno zbran. Vseskozi se mi vsiljuje misel da bi se obrnil proti domu ter priznal moč narave... "Priznati moč narave," kako neumno je slišati to besedno zvezo tam gori, ko si sam... Saj sem tudi jaz del narave, torej poizkušam premagati samega sebe? ... Sebe ni moč premagati, kot tudi ni mogoče premagati narave, gre le za iskanje harmonije.
SKAVTSKE NOVICE
• V februarju in marcu smo bili ribniški skavti zelo dejavni. Četa mlajših. skavtov je v času zimskih počitnic (23. - 26. 2.) zimovala pri Novi Štifti.
Tam so opravljali skavtske izpite, ki smo jim jih pripravili klanovci. Zaradi gripe smo bili primorani izpite ponoviti za manjkajoče skavte.
3E
Pod slapom spoznam, da nimam vrvi ... Ali je to znamenje? Razmišljam ... Odločim se. Vem, da sedaj obstaja le ena pot in ta je preko vrha. Cepina zapojeta svojo pesem v led in dereze zaškripajo... Kako me ti zvoki pomirjajo. Naklonina neprestano raste in že sem pri sveči 90°. Sedaj bo šlo zares, in če tukaj kaj zamočim, bo hudo. Grem... Za seboj čutim globino, ki me vabi v svoje naročje. Zaupam si, roke delajo tisto kar jim narekuje glava, oči iščejo šibko točko slapa ... To je rešitev vsakega problema, da poiščeš šibko točko...
Najtežji del je za mano, noge se mi tresejo, roke imam navite, da komaj držim cepina... Šlo je vendar za las.
Pred mano je še 50 m lažjega ledu, vendar vem, da zbranost ne sme popustiti. Vrh ... Olajšanje in občutek, ki mu ni enakega, občutek harmonije z vesoljem, vsemi živimi ni neživimi stvarmi. Obdaja me neskončna sreča, sreča, ki jo bom delil z ljudmi...
Aleš Žagar
•	Zadnji vikend počitnic smo bili na zimovanju tudi klanovci, in sicer na Blokah. Pod budnimi očmi naših klanovcev so izpite opravili skavti iz Dobrepolja. Tako se skavtska družina širi.
•	Na velikonočni ponedeljek, 21.4., je četa pri cerkvi sv. Frančiška blizu Sajevca opravila slovesne skavtske zaobljube.
Peter Cvar
Rešeto

RADIOKLUB RIBNICA
Delo, panoge in naloge radioamaterjev
Radioamaterstvo ni le konjiček za prosti čas
MLMN Občine Ribnica -SEZONA 2003
Prvi vikend v aprilu se je začel pomladanski del tekmovanja v Medobčinski ligi v malem nogometu, v organizaciji ŠD Lončar Dolenja vas in pod pokroviteljstvom občine Ribnica.
V letošnji tekmovalni sezoni nastopa tako kot lani 12 moštev, poleg moštev iz občine Ribnica (7) še moštva ali igralci iz občin Velike Lašče (2), Sodražica (2), Loški Potok in Dobrepolje (po 1).
V občini Ribnica je to največje organizirano rekreativno tekmovanje, ki poteka skozi vse leto in zajema več kot 250 rekreativnih igralcev. Veseli smo, da se v naše tekmovanje, čeprav imajo tudi svoja občinska prvenstva, z veseljem vključijo najboljša moštva iz sosednjih občin. To kaže tudi na močno in dobro organizirano tekmovanje, s čimer pridobiva na kvaliteti in zanimanju ter regijski pomen. Poleg težnje po dobrem rezultatu in čim boljši organiziranosti moštev še vedno ostajata bistveni vsebini tega tekmovanja rekreacija in druženje. To pomeni tudi povečati zanimanje mladih po vaseh za šport, proč od nezdravega načina življenja, hkrati pa izrabiti novo zgrajena igrišča skozi vse leto.
Centralno igrišče v občini Ribnica ostaja športni park v Dolenji vasi, kjer nastopajo 4 moštva, eno tekmuje na igrišču v Sušju, dve pa na novozgrajenem igrišču v Dolenjih Lazih. Tekme se igrajo ob petkih zvečer. Vabljeni k ogledu zanimivih obračunov. Rezultate pa lahko sproti najdete na lokalni TV in radiu, v časniku Ekipa in v nekaterih gostinskih lokalih po vseh občinah.
Po prvih odigranih krogih kaže -glede na lani- na nekoliko premešane karte, saj je lanski prvak KMN Kot pričel slabo, oba novinca MI&CO Extreme in ŠMD Turjak I. pa dobro.
Rezultati 3. kroga:
ŠMD TURJAK I.: KMN KOT	3	: 3	(2 :	0)
MI&CO EXTREME : ŠD PONIKVE	3	: 4	(1	: 1 )
KMN V. POUANE : KMN SODRAŽICA 1		: 6	(0	: 1 )
KMN DIVJI JEZDECI: GRAFIT	1	: 4	(0	: 3)
KMN TORNADO : A' D' B? BAR	3	: 4	(2	: 0)
LAŠKI PESJANI: ŠD MOŠTIKEL	1 :	: 7	(0	: 5)
Na Lestvici z vsemi tremi zmagami in 9 točkami vodijo ŠD Ponikve pred ŠMD Turjakom I. in ADB barom, ki sta zbrala po 7 točk. Na lestvici strelcev je v vodstvu z 10 zadetki Aleš Pirman (ŠMD Turjak L), na lestvici Fair-play pa vodi moštvo KMN Velike Poljane.
Peter Kočevar,
vodja tekmovanja MLMN
Dolžnost radioamaterjev je, da se odzovejo in pomagajo vvojnah, naravnih nesrečah ali izrednih razmerah. V teh primerih lahko pride do izpada informacijskih poti in tu nastopimo radioamaterji s svojo tehniko, s katero lahko prenašamo zvok, sliko, celo podatke in slike preko računalnika povsem po svojem radioamaterskem omrežju. Radioklub Ribnica je od lanskega leta v občinski sestavi civilne zaščite, Občina Ribnica pa nam pomaga pri nabavi postaj anten in ostale elektronike s pogodbeno vsoto. Sami prispevamo članarino, pomagamo pa si med seboj na različne načine. Mnogi nas zamenjujejo s CB-jem, vendar je kar precej razlik. Najprej moraš opraviti radioamaterski izpit prve, druge ali tretje kategorije, kar že omogoča prejetje lastnega klicnega znaka (npr: S53XX), nato pa zaprosiš za radijsko dovoljenje na Ministrstvo za promet in zveze ter začneš z delom. Upoštevati je potrebno pravila vedenja na radijskih frekvencah. Radioamaterstvo spada med mirnejše dejavnosti, zato ne motimo nikogar, pa tudi naša dejavnost ne moti in ne škoduje nikomur.
Ker se ukvarjamo z oddajanjem in sprejemanjem, imamo opravka z elektromagnetnim sevanjem. Naše radijske postaje proizvajajo minimalno sevanje in naše antene so visoko na stre-hah, prav tako je naše oddajanje 1
APRS - radioamaterska navigacija, kjer so združeni GPS, UKV FM -radijska postaja ter podatkovni modem - TNG, skupaj pa nam javljajo natančen položaj gibanja ali vožnje v avtomobilu. Vse to lahko spremljamo po zemljevidu na domačem računalniku.
PR - packet radio (prenos digitalnih podatkov), radioamatersko omrežje, ki povezuje računalnike. Samo omrežje je zelo zahtevno, saj je zgrajeno na posebnih radijskih postajah, ki jih ni mogoče kupiti v trgovini. Za obstoj tega omrežja pa je bilo potrebno razviti in zgraditi tudi posebne vozliščne računalnike (super vozel), razne modeme in ostalo opremo. Tu se je s svojim znanjem posebej izkazal svetovno priznani radioamater S53MV dr. Matjaž Vidmar, idejni vodja in tvorec tega omrežja ter celotne opreme, ki se uporablja.
V Sloveniji imamo radioamaterji najhitrejše omrežje na svetu, kar nam zavidajo mnogi v tujini.
KONSTRUKTORSTVO: Ker se razvija tehnika, se razvijajo tudi panoge. Včasih si je moral radioamater sam sestaviti radijski oddajnik in sprejemnik, ker drugače sploh ni bil pravi radioamater, vendar si tudi sedaj lahko marsikaj sam narediš iz raznih kit kompletov ter različnih ses-
občasno, zato smo izvzeti iz zakona o ionizirajočem sevanju. Prepovedane teme so politika, spolnost, religija in oglaševanje za pridobitno korist. Namen radioamaterstva je razvoj in uporaba elektronike za komunikacije ter neposreden vpliv na mlade, da se odločijo za to dejavnost. Marsikoga potem to navduši, in se lahko uveljavi na tem področju tudi poklicno.
Samo radiomaterstvo ima tudi precej razvejanih panog, ki so razdeljene nekako takole:
ARG radiogonometrija (lov na lisico), to je iskanje skritih oddajnikov na nekem območju. Iščemo jih s sprejemnikom in majhno anteno, ki ju imamo v roki. Zelo zanimiva so tekmovanja.
Delo z radijskimi postajami: KV - kratki val; z odbitim valom od ionosfere, domet po celem svetu. UKV - ultra kratki val oz.direktni val, domet odvisen od konfiguracije terena, lahko do 500 km in več, tukaj moramo predvsem izpostaviti raznovrstna tekmovanja v hitrostnem vzpostavljanju radiofonskih in radiotelegrafskih radijskih zvez.
SATELITI: vzpostavljanje radijskih zvez preko najrazličnejših satelitov, tu so morda še najbolj zanimivi razgovori z astronavti na mednarodni vesoljski postaji ISS. Spremljanje raznih satelitov, med njimi tudi vremenskih...
ATV - radioamaterska televizija, kjer se prenašajo avdio-video signali prek posebej narejenih pretvornikov in se uporabnika tako vidita in slišita.
Elektronika za super voze! na Travni gori
lavnih delov. Vsak radioamater lahko izbere tisto, kar ima trenutno na razpolago in deluje po svojih zmožnostih.
Ko dobimo prostore, bomo organizirali tudi tečaj za radioamaterje ter tako pridobili še nekaj novih ljubiteljev elektronike in radijske tehnike. Kdor bi rad postal radioamater že pred tečajem, pa lahko pri nas dobi učno literaturo in pomoč pri učenju, izpit pa opravi na Zvezi radioamaterjev, Lepi pot 6 v Ljubljani. Vsakega novega člana smo veseli.
Vse informacije o Radioklubu dobite lahko pri meni - gsm: 031 696 892 ali pa mi pošljite e-mail: s56lao@lea.hamradio.si . Z veseljem vam odgovorim.
Tekst in foto Andrej Stupica, tajnik radiokluba
Rešeto
mam
33
■ fnjoi in i
asrvy*. aits oi^Jiaic>Ti;>o«di
JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
"...Če si samo doma, kdo ti bo zvezde preštel?"
M Al
Datum:	SOBOTA, 10. 5. 2003
Kam:	na GRADIŠKO TURO (793 m)
	in NANOS (1262 m)
Zahtevnost:	ZELO ZAHTEVNA
Trajanje:	4 ure, 5 ur
Vodja pohoda:	Zdenka Mihelič
Datum:	SOBOTA, 24. 5. 2003
Kam:	na DEBELO PEČ (2015 m)
Zahtevnost:	LAHKA
Trajanje:	6 ur
Vodja pohoda:	Marjana Rozman
Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz...).
PLANINSKA NOVIČKA:
• PD Ribnica vse ljudi dobre volje VABI k Sv. Ani v Malo goro na KRESOVANJE na večer pred 1. majem. Kres bomo prižgali torej 30. aprila zvečer (okoli 21. ure). Za pravo planinsko vzdušje in dobro voljo bo poskrbljeno, juhej! VABUENI!
OBČNI ZBOR PD RIBNICA
Planinsko društvo Ribnica je imelo v petek, 4. aprila, v ribniškem Lovskem domu svoj redni letni občni zbor, in sicer že 24. Prisotnih je bilo 30 planincev. Predsednik PD Ciril Zbačnik je izpostavil celoletno delo v PD na vseh področjih. Veliko je bilo narejenega za samo delovanje društva, pa pri pripravi in izvedbi pohodov, izobraževanju mladih in najmlajših, pa izvajanju začrtanih planov. Velika skrb je bila tudi pl. koča pri Sv. Ani v Mali gori, ki z veseljem sprejema čedalje večje število planincev in ljubiteljev narave ter rekreacije. Za delo v 2002 je predsednik izpostavil tudi ureditev društvenega prostora na Škrabčevem trgu (v garaži za bivšo policijsko postajo), v katerega med zadnje pridobitve sodijo računalnik s tiskalnikom, telefonska povezava in internet. Pri vsem delu v društvu pa je sodelovalo veliko število planincev in zagnanih ljudi, ki so svoje delo opravljali prostovoljno, predvsem pa s srgem. Svoja poročila so podali tudi tajnik, načelnika mladinskega in markacijskega odseka, vodja odbora za pohode, nadzornega odbora in gospodar koče. S spremembami smo dopolnili Pravila PD Ribnica, izvolili Staneta Babiča za podpredsednika društva, ustanovili pa smo tudi Gospodarski odsek PD Ribnica, katerega načelnik je postal Marjan Lesar.
Planov za leto 2003 je ogromno, predvsem pa je poudarek nadaljevati zadane načrte v zvezi s pohodi, kočo, delovanjem društva, izobraževanje mladih, najmlajših in vodnikov, pa seveda tudi medse povabiti čimveč ljudi dobre volje in jih navdušiti za čar planinstva in narave!
Naj na koncu dodam še to, da se zahvaljujemo vsem, ki nam kakorkoli pomagate!
Zdenka Mihelič
Meditacija samoanalize (II)
Meditacija je posebno stanje telesa in uma. Sedimo negibno brez misli in čakamo - brez sugestij in želja, razum izključimo.
Je stanje miru, izgleda popolnoma pasivno, vendar smo znotraj budni. Spoznavamo svojo notranjo Bit, Atmo, svoje duhovno jedro in moči, ki jih razširjamo.
Da bi učinkovito izvajali meditacijo, je potrebno dobro pripraviti telo za njegovo jogijsko sedenje. Pri tem nam pomagajo asane, vaje fizičnega telesa, ki telo razgibajo, okrepijo mišice in sklepe, da nas ne bolijo. Poznamo več načinov sedenja, ki se nekaterim zdijo nenavadni, vendar so v njih najbolj odprti glavni energijski kanali.
Možno je tudi sedenje na stolu, pri čemer pazimo na vzravnano hrbtenico. Za zelo bolne in negibne zadostuje ležeč položaj.
Torej, ko obvladamo svoje fizično telo, da nas ne moti z raznimi bolečinami in drugimi neprijetnostmi, začenjamo obvladovati svoj um, to je svoje misli.Več deset tisoč jih gre preko naše glave dnevno, takrat ko se umirjamo, se množijo še hitreje. Negibnost telesa in uma sta nujna, da lahko prodiramo v svoje duhovne globine,
odkrivamo Atmo.To nam najbolje ponazori primerjava z opazovanjem dna vodne gladine, ki ga vidimo najbolje, ko voda popolnoma miruje. Že najmanjše valovanje zmoti to opazovanje. Prav tako vsak gib ali misel zmotita prodiranje vase, ker vzvalovita naše energije. Prvi hip se zdi vse to enostavno, ko se lotimo zares, hitro ugotovimo, v kakšnem psihofizičnem stanju smo. Lastne duhovne globine, naša Bit so nam bile do sedaj nedostopne tudi zaradi razumskega razmišljanja. Postanemo opazovalec, ki brez strahu, predsodkov in pričakovanj opazuje sebe. Pri tem ni nobenega naprezanja lastnega razuma, iskanja odgovorov, logičnega razmišljanja in uporabe znanja. Le tako prihajamo do novih spoznanj. Omogočajo nam, da postopoma prodiramo onkraj fizičnih pojavov, čustev, misli v področje zavesti: zavest, podzavest in nezavedno.
Meditacijo samoanalize delamo stopenjsko (8 stopenj), potrebna je postopnost, tudi vaje, torej vztrajnost.
V1. stopnji opazujemo in sproščamo svoje dihanje in telo, sprejemamo življenjsko energijo - prano -ter odvajamo napetosti, negativne misli in neprijetna čustva, s čimer naredimo prostor svetlobi in dobremu počutju.
V	2. stopnji se z vajami za koncentracijo še bolj poglobimo v svoje dihanje in opazujemo sebe, svoje misli kot nepristranski opazovalec - so pozitivne ali negativne, ter v svojo preteklost, ko smo posejali semena za prihodnost.
V	3. stopnji se z vajami za vizualizacijo, ko opazujemo prizore iz narave (zahod sonca, cvetoč travnik, polje, slap, morje,...), pripravljamo za še bolj poglobljeno meditacijo samoanalize: kakšen je naš odnos do ljudi, kaj nas osrečuje, smo srečni in nesrečni, zakaj...
V	4. stopnji izvajamo tratak, to je meditacija na svečo, ki čisti in krepi očesne mišice, izboljšuje vid in spomin, odpravlja nespečnost in močenje postelje. Povečuje zbranost, zato je primerna za
otroke. Razvija vizualizacijo, intuicijo in voljo. 5. stopnja nam pomaga odkriti svoje dobre in slabe lastnosti ter spoznanja za odvajanje razvad, negativnih navad in lastnosti. Znebimo se kompleksov ter razvijamo pozitivne občutke in lastnosti:	ljubezen,
razumevanje, sočutje, potrpežljivost, zadovoljstvo, mir....
Zgodi se, da smo presenečeni - prijetno in neprijetno - ko dobimo nepričakovane informacije o sebi.Vedno pa smo lahko zadovoljni, tudi če so negativne, saj imamo možnost za njihovo odpravo oz. izboljšanje.
V	6. stopnji se koncentriramo na čakre, to je energijske centre, ki sprejemajo energijo in z njo napajajo naše telo. Jih prebujamo, polnimo in čistimo.
7. in 8. stopnja sta še nadalje meditaciji samoanalize, ko se opazujemo še bolj poglobljeno, se vidimo in se povezujemo z najvišjimi energijami v kozmosu. Spoznavamo njegovo neskončnost, svoje mesto v njem, neverjetne zmožnosti, ki jih razvijamo. Smo mikrokozmos v makrokozmosu, a vseeno brezmejni in pozitivni, razumemo sebe in druge, zato tudi v temi vedno vidimo vsaj eno svetlo točko - pozitiven izhod iz vsake življenjske situacije.
Meditacija nastopi tam, kjer naša čutila in razum odpovedo.Težko jo je opisati z besedami, lahko jo le doživimo. To stanje je vedno popolnoma individualno, spoznavamo ga le z lastno izkušnjo. Ob vodenju na urah vadbe nam to lažje uspeva, sčasoma pa postanemo sami svoji mojstri in učitelji.
(Se nadaljuje)
Darinka Suljevič, inštruktorica joge
Literatura:
Paramhans Swami Maheshwarananda: Sistem Joga v vsakdanjem življenju, Ibera Verlag, European University Press,Dunaj 2000.
je zaupal prevoz nevestine bale moškemu pevskemu zboru iz Ribnice." Za "prevoz bale po ribniško" so po Ribnici prvič zavihrale ribniške zastave. (Dolenjski list, 1973)
"Suha roba bo oživela! ...tamkajšnje turistično društvo pripravlja za ta dan ribniški sejem, na katerem bodo prikazali delo in nastanek suhe robe kot tudi lončarskih izdelkov..."(Dolenjski list, 1976) Letošnji Ribniški sejem bo torej že 27. tradicionalni Ribniški sejem.
Ribniška kavarna v Gradu je vedno bolj propadala, baje je bila z njo vedno izguba, težko so našli koga, ki bi hotel ta obrat prevzeti. Za nekaj časa je te prostore vzel v najem zasebnik, kije v Gradu zopet odprl gostišče, Grajski hram. Proti koncu sedemdesetih pa so rešili problem izgub v grajskem lokalu s tem, da so te prostore uredili, v njih pa naselili Petkovo galerijo, ki naj bi hkrati služila za poročne obrede. "Od novega leta dalje se bodo sklepale zakonske zveze v občini Ribnica le v poročni dvorani v Ribniškem gradu. Tako določa predlog odloka, ki ga bo občinska skupščina Ribnica sprejela te dni. ..."(Dolenjski list, 1977) Na fotografiji poročna dvorana v Gradu ob odprtju leta 1978.
Kaj pa Ribnica na splošno? "Hočemo mesto, ne vas!" so se na začetku sedemdesetih jasno izrazili Ribničani. "Naše glavno delo je urediti grad. Na območju ribniškega gradu bo razen sedanjih zanimivosti še: park kulturnikov, urejene razvaline starega gradu, lep park, razgledni stolp in še marsikaj - grad bo glavna turistična zanimivost..."
Turistično društvo in spomeniško varstvo sta želela obnoviti tudi park pred Miklovo hišo in gradom, da bo videti tako, kot je bilo nekoč, z vodnjakom in cvetjem, kjer bi ljudje lahko postali in poklepetali, potem pa naprej hiteli po vsakodnevnih opravilih. Zaradi asfaltiranja "grajskega trga", je prišlo v Ribnici leta 1970 do hude krvi. Arhitekt Milan Železnik je vztrajal: "Dajem veto na dela brez načrta! ...nekdo drug pa je, kot kaže, že podpisal naročilnico, da se 'grajski trg' asfaltira..." je zaključil avtor članka v Dolenjskem listu. Kakor koli že, trg je asfaltiran še danes in le malokdo se še spominja, kakšen gaj je bil tam pred drugo svetovno vojno. Kaj pa se je zgodilo z razglednim stolpom pri ribniškem gradu? "Ureditev stolpa so naročili občinska skupščina, krajevna skupnost in turistično društvo, dela pa bodo plačana iz sklada za urejanje mestnega zemljišča..." V Mali gori so sicer že konec leta 1970 lomili kamen za ureditev stolpa, a do izvedbe tega ni prišlo, prav tako kot ni prišlo do ponovne ureditve "grajskega parka", ampak je še danes na tem mestu parkirišče. Za kaj so se uporabili že nalomljeni kamen, iz časopisa ni bilo razbrati.
***
Seje paleta 1977 dogradil v Ribnici vrtec, športni center 1978., 1979. so temelje postavili za novi zdravstveni dom, že omenjeni Dom JLA pa 1975.
Gospodarstvo je cvetelo v Ribnici tako kot v celotni takratni Jugoslaviji.
V začetku sedemdesetih je bilo ustanovljeno novo podjetje Eurotrans "... prvi del voznega parka-okrog dvajset kamionov-je obiskal Ribnico 30. julija, kjer so jih registrirali...", ter
Sitoplet - Biterm "...je novo ime za podjetje, ki združuje letos spomladi v Ribnici ustanovljene obrate in podjetja, ki imajo sedež v nekdanji opekarni...UPR -Industrija termičnih aparatov, žičnih pletiv in plastike hitro napreduje."
***
Kljub industrializaciji doline in odpiranju novih delovnih mest je odhajalo na delo v tujino iz leta v leto več ljudi. To sicer za te kraje ni bilo nič novega, saj so že včasih hodili ljudje teh krajev prodajat svojo SUHO ROBO po svetu, kasneje so iskali nove življenjske možnosti v Ameriki, tokrat pa se jim je boljši zaslužek obetal v Zahodni Nemčiji, kjer so delali kot "gastar-bajterji”. Vračali so se domov za praznike in poleti, da so postorili, kar je bilo treba, in spet odšli, "...v teh dneh je na ribniških cestah veliko avtomobilov z nemško registracijo. Med njimi je pravih Nemcev malo. Lastniki teh avtomobilov so naši delavci, ki delajo v Zahodni Nemčiji. ...Dela za zdomce je doma dovolj. Vrnili se bodo, če bodo doma primerne plače." Da bi ohranili vezi s krajem, so vsako leto organizirali srečanje za delavce iz tujine, ki so prišli za praznike domov.
Upam, da je bilo to kratko popotovanje prijetno. Toliko za danes o 70-ih, naslednjič pa se bomo podali v 80-a leta.
Pripravila Marina Gradišnik
Vse fotografije je posnel Drago Mohar.
Vsi citati so iz člankov Dolenjskega lista 1970 -1980.
Na fotografiji gradnja športne dvorane v Ribnici februarja 1977. Po težkih pričakovanjih je bila odprta konec leta 1977. Odprtje so združili s turnirjem najboljših rokometnih ekip. ...Direktor INLES-a Mirko Anzeljc, slavnostni govornik, je poudaril,"... da izgradnja Športnega centra pomeni prispevek k temu, da bodo delovni ljudje lahko srečni in zadovoljni preživljali prosti čas." (Dolenjski list, 1977) Dejansko je Športni center pričel delovati v sredini naslednjega leta.
lEšsro
55

3. RIBNIŠKA ODPRAVA: TIEN SHAN 2003
Gorovje Tien Shan (Nebeške gore) v Kirgiziji in Kazahstanu slovi po lepoti in zanimivosti. Ponaša se z visokogorskimi klasikami pa tudi s številnimi še nepreplezanimi stenami in grebeni, celo kak neosvojen vrh je še možno najti. Najvišji in najbolj znani gori sta Pik Pobeda (7439) in KhanTengri (7010) in ravno ta dva vrhova si je 7 članov Plezalnega kluba Ribnica izbralo, da ju osvoji.
Tretja ribniška odprava, ki je prva v okviru PK Ribnica, saj sta bili prejšnji dve (obe v Peru in zelo uspešni) v letih 1999 in 2000 organizirani v okviru PD Ribnica, bo gotovo nekaj posebnega, saj se naši alpinisti prvič odpravljajo na vzhod. PIK POBEDA (7439m) je najbolj cenjen alpinistični cilj v nekdanji Sovjetski zvezi, danes tudi na Zahodu velja za enega najzahtevnejših in najzanimivejših sedemtisočakov. KHAN TENGRI (7010m), imenovan tudi Gospodar neba, sodi med najlepše sedemtisočake na Zemlji, hkrati pa je to tudi najsevernejši sedemtisočak na svetu. Kljub slikovitosti (spominja na Matterhorn) vodi nanj veliko zanimivih smeri, od slikovitih grebenov do visokih, težkih lednih in kombiniranih smeri. O ciljih in poteku odprave, ki bo startala z Brnika 31. 7. in se
vrnila 31.8. 2003, smo se pogovarjali s predsednikom kluba Alešem Žagarjem in Erihom Arkom, članom kluba in odprave. Aleš Žagar, ki bo tudi vodja odprave, Aleš Žagar in Erih Arko	nam je najprej pred-
stavil izbiro cilja:
"Da bi šli v Kirgizijo ni bil naš prvotni plan, ampak smo naprej želeli v Pakistan. Zaradi vojne smo se potem odločili za Kirgizijo. Naš cilj je osvojiti gori Pik Pobeda in Khan Tengri. Khan Tengri je za svoj cilj izbrala večina članov odprave. Nanj naj bi se povzpeli po južni strani, na poti pa postavili štiri višinske tabore. Vzpon naj bi potekal po klasični smeri, težave pa naj ne bi presegale težavnostne ocene 5a. Za vzpon na Pik Pobedo, ki je za razred težji od Khan Tengrija, pa sem se odločil, da ga preplezam solo, po prvenstveni smeri s severne strani. Planirano je, da bosta vzpona na obe gori potekala istočasno, glede na to pa smo izbrali tudi bazni tabor na južnem kraku ledenika Englychek."
Kako se pripravljate na ta izziv, saj bodo od vas zahtevale veliko fizične pa tudi psihične vzdržljivosti? 'Pripravlja se predvsem vsak zase, v prvi vrsti kondicijsko. To pomeni, da tečemo, hodimo, plezamo, hodimo v fitnes itd. Meni se zdi najboljša priprava direktni vzpon iz Zadolja na Bele stene, to je prava 'jezna tura', sploh če imaš zares težak nahrbtnik. Vsakomur je bilo tudi jasno povedano, v kaj se spušča in da to res ni 'mačji kašelf" je razlagal Erih. Tudi najnovejše pljučnice (SARS) se ne bojijo, Aleš in Erih pravita, "ma, razen ovac in krav nižje doli nas ne more nič napas t - se enostavno ne damo!"
Vsakega člana odprave naj bi vse to stalo, seveda poleg osebne alpinistične opreme, nekako 400.000 SIT, kar še zdaleč ni malo. Več o sami odpravi, klubu in vseh aktivnostih lahko najdete na njihovi spletni strani: www.plezalniklubribnica.si!
Člani odprave TIEN SHAN 2003
Aleš Žagar (24 let), vodja odprave in njen najbolj izkušen član. Pleza že 8 let in pol, za pridobitev naziva alpinist ima še zadnje izpite, za sabo pa ima že več uspešnih vzponov, odprav in med drugimi prvenstvenimi smermi tudi dve v Peruju (I. 1999: Ribnica - express na Copo, I. 2000: Immortal Beloved na Palcaraju Sur). Bil je športnik leta 1999 in 2000, dobitnik priznanja Občine Ribnica za dosežke na področju alpinizma. Tadej Zajc (26 let), pleza 2 leti in je mlajši alpinistični pripravnik. Skrbi za pozitivno 'nastrojenost' v skupini in po besedah Aleša in Eriha "najmočnejša žival v ekipi". Igor Mohor (30 let), edini Ljubljančan v ekipi, pleza 7 let in je mlajši alpinistični pripravnik. Kot sta se Aleš in Erih pošalila, je "najdaljša 'čupa' odprave in skrbi za hladnokrvnost članov, 'je totalno skuliran'."
Matej Žagar (19 let), najmlajši član odprave, pleza 6 let in je mlajši alpinistični pripravnik. Je tudi bivši tekmovalec v športnem plezanju, sedaj pa se že 3 leta uspešno ukvarja z alpinizmom. "Največja noga (št. 47) odprave, " je v smehu dodal Erih.
Erih Arko (30 let), najstarejši član odprave (za nekaj dni je starejši od Igorja), pleza 5 let. Najprej je bil športni plezalec, po dveh letih pa ga je zasvojil alpinizem in ima že pestro paleto preplezanih smeri doma in v tujini; letos je preplezal tudi prvenstveno smer v slapu.
Dejan Žagar (27 let), pleza že 8 let in je starejši alpinistični pripravnik. Ima veliko preplezanih smeri doma in v tujini, bil je tudi član odprave v Peru I. 1999. V skupini bo poleg Igorja skrbel za tehnično podporo, saj je zadolžen za fotografiranje.
Denis Tekavec (24 let), po domače ŠIŠ, pleza 4 leta in je tečajnik alpinistične šole. In kot sta dodala Erih in Aleš, "ima za sabo kar nekaj skalnih in zimskih vzponov, predvsem pa bo v odpravi skrbel za dobro voljo in pravo klimo v skupini - tak pač je!"
Pogovarjala sem se Zdenka Mihelilč