Ameriška Domovina
/»• H/l E R1 fr/Ir Hi— HO IWI E'
IN SPIRIT IA«fi ONLY
SLOVCNIAN
MORNING N6WSPAP6R
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, DECEMBER 2, 1948
LETO L. - VOL L
VESTI
IZ SLOVENIJE
DOMŽALE. INŽENIR LAM. PKl OBSOJEN., — V začetku oktobra je bil v Ljubljani obsojen tehnični vodja kemične tovarne v Domžalah, Lampič Franc. 4. marca letos je namreč v tej tovarni izbruhnil požar, ki je naredil 2 milijona in pol (v dinarjih) škode. V tovarni je manjkalo potrebnih gasilnih naprav. Ker mora biti nekdo kriv, so obsodili tehničnega vodja na tri leta zapora. Trditev je, da je vršil svojo službo malomarno. Komunizem torej še ni napravil pridnih ljudi.
USNJARSKI TEHNIKUM V DOMžjALAH. — Za vzgojo in izobrazbo "srednjih strokovnih moči za usnjarsko industrijo bodo ustanovili v Domžalah usnjarski' tehnicum. Sklep za tako šolo v Domžalah je naredila vlada v Belgradu. Pouk bo trajal tri leta. Vpiše se lahko, kdor je zdelal sedem let ljudske šole. Poleg drugega pouka bo tudi delavnica za praktično delo.
LUKOVICA V ČRNEM GRABNU. — V “Kmečkem glasu,’’ ki bi bil pad naslednik nekdanjega “Domoljuba,” pa je seveda rdeč, beremo 16. sept., da v Lukovici nobena stvar ne gre tako izpod rok, kakor bi bilo treba. Kadar bi radi izpeljali kako stvar od zgoraj ukazano, vselej se dobe ljudje, ki nasprotujejo.
nič, ko oznanja staro resnico, da je nedeljsko delo najboljša pot v siromaštvo, je dokaz ravno Jugoslavija, kjer sedaj, ko ob nedeljah tako. "udarniško" delajo, vsega manjka.
ZIDANI MOST. 0BRAT0-VODJE PLAČUJEJO ZA NEUSPEHE. — V Celju je bil v »ačetku oktobra obsojen na 4 leta ječe obratovodja apnenic v Zidanem mostu, Berlinsk Martin. Obsojen je radi sabotaže in malomarnosti, ker ni njegova delavnica dosegla, kar bi morala doseči po Titovem petletnem planu. Tako je po3tal “ljudski škodljivec.” če ne gre po Titovem planu, ni kriv Tito, ampak drugi. Vse polomije komunističnega gospodarstva in vsega pomanjkanja morajo biti krivi drugi in ne Tito ali tisti bližnji okoli njega.
MIRNA NA DOLENJSKEM. —V Mirni na Dolenjskem šo ustanovili kmetijsko obdelovalno zadrugo. Nekaj ljudi, ki so dobili grajščinsko zemljo in ki so z režimom, se je dalo pregovoriti, da napravijo zadrugo za skupno obdelovanje te zemlje. Zborovanje je opisala "Ljudska pravica.” Da pregovore ljudi, je prišel zastopnik kmetijskega ministrstva iz Ljubljane in eden agitatorjev iz Kočevja. Prišli so zraven tudi kmetje, ki so nezaupni do teh
Kar štiri dni bo trajalo usloliženje pred. Trumana
Takih slavnosti še ni videla ameriška prestolica v zgodovini
Washington. — Predsednik Truman je odobril načrte iza ustoličenje v januarju. Slavnosti bodo trajale polne štiri dni in sicer od 19. do 22. januarja. Pravijo, da takih slovesnosti ameriška prestolica še ni videla.
Načelnik pripravljalnega odbora trdi, da bo dospelo takrat v Washington najmanj 750,-000 ljudi iz vseh krajev dežele in od drugod.
Mr. Truman je pa naročal/ naj bodo stroški teh slavnosti kolikor mogoče majhni in da naj bodo vstopnice za sedeže, odkoder bodo ljudje gledali ogromno govorko, kolikor mogoče poceni.
Višek slavnosti bo na 20. januarja, ko bo. podal predsednik Truman zaprisego kot predsednik Zed. držav. To se bo vršilo na kapitolu. Od tani §e bo potem razvila povorka z avtomobili do Bele hiše.
Ob večerih 19., 20., 21. in 22. januarja bo na reki Potomac umetalni ogenj in sicer na Rooseveltovem otoku.
Vse ambasade v Washingto-nu so bile naprošene, naj tisti teden sprejemajo državne guvernerje kot svoje goste ter se
Pozor, društva!
Liga Slovens|ih Katoliških Amerlkaneev vljudno prosi naša društva, društvene uradnike, člane in članice, da se ob priliki svojih letnih sej spomnijo naših ubogih beguncev! s primernim darilom in podporo.
Very Rev. John Canon Oman, predsednik, Joseph Zalar, blagajnik.
^ Veliki trije svarijo Rusijo, da imajo namen ostati v Berlinu
Svarilo je prišlo potem, ko so Sovjeti razdelili Beriin na dva dela
ste
MacArthur bi lahko reiilKitajskopred zmagovitimi komunisti
Položaj kitajske narodne vlade je brezupen, trdijo 'vsi poznavalci razmer
Nanking. — Kitajski voditelji priznavajo, da je položaj v deželi brezupen, toda istočasno pa mislijo, da se deželo še lahko reši pred komunisti.
Pravijo, če bi se postavilo kak-novi šnega zmožnega ameriškega ge- ,je]u svojo mestno vlado, nerala, kot je MaoArthur,
Pari,. — Veliki trije, Zed. države, Anglija in Francija, so resno jposvarili Rusijo in ves ostali sVet, da si pridrže pravi-, co začeti s katero koli akcijo, da ostanejo v Berlinu.
To je prišlo v javnost takoj zatem, ko so Sovjeti podprli akcijo nemških komunistov, ki so postavili v sovjetski zoni posebno mestno vlado z namenom, da razdele Berlin v dva dela.
To se da razumeti tako, da ni na obzorju nobene možnosti, ki bi privedla do rešitve berlinske krize.
Berlinski župan Friedensburg je premestil urad v zapadno zono, ker mu policija v ruski zoni ni dovolila vstopa v mestno hišo, ki se tam nahaja.
Komunisti so postavili v rua-
na
vodstvo kitajske narodne armade, da bi ob enajsti uri še lahko rešil deželo ter s tem rešil Azijo pred objemom komunizma.
Kitajski voditelji »icer ne pričakujejo ameriških Armad v deželo, pač pa bi radi ameriško orožje in municijo.' To in kak zmožen ameriški general pri vodstvu armad bi lahko rešilo deže-
Vlada za ves Berlin je bila izvoljena pred dvema letoma. V nedeljo bi se morale vršiti nove volitve. Komunisti so to preprečili s silo in postavili svojo vlado, ki 30 jo kar sami izbrali. V zapadnem delu mesta se bodo vršile volitve vseeno. Komunisti nočejo volitev, ker dobro vedo, da bi bili strahovito poraženi.
AMERIKA NAMERAVA POSLATI ESTONCE NAZAJ V EVROPO
Washington. — Ameriška vlada je začela delati na tem, da pošlje nazaj v Evropo 84 Estoncev, ki so prišli šem brez postavnega dovoljenja prošlo leto. Vlada se pogaja s švedsko, da bi jih sprejela, ker so prišli od tam.
Estonci so prepluli Atlantik lansko poletje v- dveh malih ladjah. Na eni jih je bilo 69, na drugi 15. Pristali so v Wilming-tonu, N. C. Naselniške oblasti so jih poslale na Ellis Island, kjer so še zdaj.
HOimOBOM
Frank Kral
Danes zjutraj je umrl Frank Kral, po domače E'jaiov, stanujoč na 1096 E. 67. St. Bil je star 77 let in doma iz Drašče vasi, fara Zagradec, odkoder je prišel sem pred 67 leti. Tukaj zapušča ženo Katarino roj. Lu-šm, in otroke Frank, Adolf, Louis, Joseph, Anna Cadler v Toledo, O. in Mary Raab v Win-lock, Wash. Pogreb bo v soboto v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Čas še ni določen.
Frances Lonchar V torek zvečer je umrla v Glenville bolnišnici Mrs. Frances Lonchar, stara 74 let. Stanovala je na 441 E. 160. St. Ro-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Za obisk Floride—
Poznani rojak Frank Jurca iz West Parka ima v Floridi prav udobno gostišče, komaj 10 milj od Palm Beach. Tam lahko dobite v najem kabine za bi-/anje ter prav gostoljubno postrežbo. Lahko mu pišete za vse informacije na naslov: Frank Jurca, Cocoanut Grove Court, Route 1, Box 104, Lake Worth, Florida.
Deseta obletnica-r-V nedeljo ob 110 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pok. Lovrenca Klun v spomin 10. obletnice njegove smrti.
Za okrašenfg ceste—
Tu so imena nadaljnih 'trgovcev, ki so prispevali za okrašeni e St. Clair Ave. za božično sezijo: Parker Hardware, Atlantic & Pacific Tea Co., Be-ros Studio, Haffner Insurance, Allen Cleaners, Drenik Beverage Distributor, Emery Križman, Ste$l Improvement & Forge Co., Komins Pharmacy, Nosana Bakery, Silver Bar, Bill’s Hardware, Ohio State Beverage, Norwood Sweet Shoppe, Zak’s Bar, Thiel Photography, Madison Foundry.
K molitvi—
članstvo dr. Kristusa Kralja št. 226 KlSKJ in podružnice 25
jena je bi>a na Češkem, odkoder je prišla v Ameriko pred 43 S2Z naj pride nocoj ob 8 v Za-
i človek na primer agitira pro- Prava za
it temp, da bi v nedeljo delali. Ljudem pripoveduje, da še zmeraj drži stari pregvoor: “Nedeljsko delo — najboljša pot v siromaštvo.” Ta Poznič tudi odvrača ljudi od raznih dajatev, ki bi jih ljudje morali izvršiti. Posmehuje se tistim, ki dajejo državi, kar zahteva, in jim pravi: “Ali ste neumni . . .” In kdo je ta Poznič? V stari Jugoslaviji je bil poslanec in lukovski župan. In kar sam ne more, pri tem mu pa pomaga župnik na Brdu, Lavrič. Ta je njegov prijatelj in sodelavec ... Ob kon-se dopisnik vprašuje, kako
skupen kotel. Hoteli 30 sestanek
za ustanovitev preprečiti, pa so nazadnje odšli. Ostali so le zvesti in ti so sprejeli pravila.
Zgodba pove, kako se resnični kmetje boje teh zadrug in kako slutijo, da je to priprava na čas, ko bodo vsem vzeli zemljo in jo podržavili. V3ak kmet, ki se brani, je proglašen za velikega kmeta in za izkoriščevalca. In. vendar na Slovenskem velijuh kmetov niti bilo ni. Bili pa so samostojni in to je komunistom tako na poti.
“DIVJA ZADRUGA” V TROJANAH. — Ko pišemo o zadru-
ZA LAUSCHETA BODO NAPRAVILI SIJAJ-NO ZAPRISEGO
Columbus, O. — Za inaugura-cijo novega guvernerja Frank Lauscheta, ki bo zaprisegel na 10. januarja, nameravajo napraviti sijajno slavnost.
Zjutraj bo velik zajtrk, ob enajstih dopoldne bo zaprisega, popoldne bo guverner sprejemal goste in zvečer bo pa v hotelu Neil House ples. Kot se sliši bo vstopnina k plesu samo $2 za osebo.
nič rovari, kajti že dosti lj.udi 'vendar b.laneka zadrug«k, je sta dobila on in župnik na svojo »> >*"ila 9e(lanja oblaSt’ Ta stran. Celo take, ki v stari Jugoslaviji niso bili za Pozniča.
Tako jamra in toži ubogi do-
MJ BRAT. DAJ BISTRA. SPOMNI Sl MGONCRV S RAKIM
P01ARJIM___________
pisnik. Za nas je ta dopis dokaz, da se marsikje ljudje kljub ječam in vsemu terorizmu le ne uklonijo, ampak, hodijo svojo odločno pot. Kako prav ima Poz-
Trl m dan
Ko je Tito pred 5 leti organiziral Osvobodilno fronto v Bos-
zadruga se je celo izogibala oblasti. Leta 1945 je 26 kmetov, gozdnih posestnikov, 5- Trojanah stopilo 3kupaj in pd tedaj naprej skupno prodajšlo les iz svojih gozdov. Zadruga se ni < Dalje M a »trsni 1 O-
PRAZNO JE STANOVANJE 5 LEPIH SOB,
FURNEZ NA PLIN, NAJEMNINA $25
Stanovanje je v Clevelandu stanju, jo je popravil in potro-'	~ T“ ". , . ..
' šil nadaljnih $7,000 za olepšavo, j I'-anadcan J® zopet dobil
Osnovna slabost sedanjega človeka
Boston. — General Otmar Bradley USA načelnik štaba je v trgovski obornici v Bostonu rekel tudi tole: “Človek je tako napredoval v znanosti, da ne ni, sta bili Anglija m Amerika y^£ obvladati svojih us-prvi, ki sta mu dala vso mora®"|p$iov. Imamo preveč znanst-no in gmotno pomoč.	venikov• in premalo božjih lju-
di. človek tava slepo po du-
Počakajte, Prosveta Proletarec in Enakopravnost! Ohranite mirno kri, da vam povemo <jo konca. Gornja trditev se ni rodila v uredništvu Ameriške Domovine Besede je izrekel prav oni dan Moše Pijade, duhovni svetovalec Titovih komunistov ob priliki praznovanja tiste obletnice.
* • *
Da, Moše Pijade je to tako glasno izrekel, da ga je slišal navzoči sovjetski poslanik Ana-tol Lavrentijev. Kaj se ve, morda gre Pijadi že na otročje in ne ve, kaj govori.
hovni temi in se igra z nevarnimi tajnami o življenju in smrti. Sedanji naš rod je rod materij alnih velikanov in etičnih malčkov. Mi vemo .veliko več o vojski, kot vemo o miru, veli' ko več o ubijanju, kot pa poznamo, kako je treba živeti.” --------------p------
Ljudje raje kupujejo cenene čevlje
New York. — Trgovci s čev-]yli poročajo čevljarski industriji, da so začeli odjemalci gledati za cenenimi čevlji, največ od $4 do $8. Po dražjih ne segajo več tako.
vojaki vše drugače borili kot po njih voditeljih. Kitajski voditelji mislijo, da so upravičeni do zaslombe od Amerike, ker ne branijo samo Kitajske, ampak vso Azijo pred poplavo komunizma.
Ne odlagajte!
Nabavite si
BESEDNJAK DR. KERNA
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.25 ? ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 SL Clair Ave. Cleveland 3, O.
U. S. A.
Cincinnati, O. — Mrs. Elizabeth Worcester, stara 82 let, je lahke ponosna, da nosi prvenstvo med vsem ženstvom po širnem svetu v tem, da je stala pred sodnikom m plačala $S kazni radi — prenagle vožnje z avtom. Stražnik Jordan jo je aretiral v nedeljo, ker je vozila z avtom 58 milj na uro.
enega vnuka. Bila je srbskega društva sv. Jovan in hrvaškega ženskega kluba. Pogreb bo v soboto ob 1 pop. iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 162. St. v cerkev sv. Save ob 2 in na rusko pokopališče.
Bolgarija je sprejela 200 Jugoslovanov
Sofija. — Uradno se naznanja, da je dala dozdaj Bolgarija zavetišče že več kot 200 Jugoslovanom, ki so pribežali pred Titovo vlado. Med njimi so armadni častniki, poslanci, odvetniki, učitelji in dijaki, vsi nek-' daj prominentni komunisti.
pogrebne maše.
Letna seja—
Društvo Glas ciev. delavcev št. 9 SDZ bo imelo v nedeljo ob 1 popoldne letno sejo v navadnih prostorih. Na dnevnem redu
Pogreb ima v oskrbi Mary A. bodo volitve odbora za prihod-
Svetek.
nje leto, po seji bo pa prijetna domača zabava.
na 4696 Turney Road. Toda počakajte, da boste slišali vse. Tega stanovanja gospodar ne da v najem, čeprav je prazno že 6 pol-inh let. Tudi če bo prazno za vselej, ga ne bo oddal zs $25 na mesec, je rekel.
Gospodar, James Malone, je kupil poslopje leta 1943 za $T,-500. Ker je bila hiša v slabem
nove furneze, nove kopalnice, no- j	odlikovanje
ve lijake in drugo. Eno stano-|' Chicago. — S. J. Allsop iz vanje v hiši je bilo oddano za!Red Deer, Alberta, Kanada, je $25 in vladni urad OPA ni do-1 bil imenovan na poljedelski raz-volil zvišati najemnine, ker ni i stavi za žitnega kralja, že dru-bilo registrirano. Pa ne, naj bo;gič v 2 letih. Od vseh vzorcev pa prazno, je rekel Malone, za j žita na razstavi, je dobila nje-$26 na mesec ga ne bo dobil nih- gova pomladanska pšenica naj-če.	večje priznanje.
Ana Paulin
Po daljši bolezni je umrla na poroka-svojem domu,-683 E. 167. Et.j Mrs. Josephine Golobic iz Ana Paulin, roj. Burkovič, sta- 6212 Carl Ave. naznanja, da je ra 88 let. Tukaj zapušča hčeri bila poročena njena hčerka Ana Mary Martini in Julia Bradač y Tucson, Arizona, z Chester Marziikar, sinova Sylvester in Peckham iz Tacoma, Washing-Frariklin, Kans., Mihael, 8 ton. Poroka je bila 21. nov. v vnukov in 7 pravnukov ter .vež1 cgjfari sv Ambroža. Njen novi sorodnikov.	Inaslov je: Mr. in Mrs. Chester
Rojena je bila v Bizeljskem Peokham, -2925 N, Stone Ave., na Štajerskem, kjer zapušča si- Tucson, Ariz. Bilo srečno! nova Rudolfa in Martina, brata Vinkota in več sorodnikov.
Tukaj je bivala 34 let in je bi-članiea Oltarnega društva pri sv, Lovrencu in Mariji Vne-bovzeti. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in na Kalvarijo.
------o-------
Naše Slovenke vabijo na lepo razstavo
V Slovenskem domu na rol Traven, ki vodi znano Caro- Na tej razstavi boste lahko
..................fran trgovino na 7017 Superior .kupili raznovrstna ročna dela za
Ave,	j božična darila. Na razstavi bo
ženske obleke bo imela na raz-1 nad 500 krasnih žepnih robcev z stavi Mrs. Korošec, ki tudi vodi ročno delanimi čipkami.
Program na odru, v soboto in nedeljo zvečer, bo vseboval umetne plese, glasbene in pevske točke, kakor tudi komično igro ‘Dve teti.”
Vstopnina k razstavi in programu bo samo 50c. Pri vratih bo oddanih več lepih nagrad. Narod je prijazno vabljen, da v
Holmes Ave. bo v soboto in nedeljo razstava slovenskih ročnih del, ki jo prirejajo podružnice Slovenske ženske zveze. Oba dneva bo podan na odru tudi zelo zanimiv program.
Začetek razstave bo v soboto popoldne. Naj pridejo tisti, ki
ne morejo od doma zvečer. Pro- tem.
tako trgovino. Iz Barbertona pride Slovenka Mrs. Kindig, ki ima trgovino z kožuhovino in bo pokazala naj novejšo modo v
gram na odru bo pa v soboto in nedeljo samo zvečer, začetek ob osmih.
Poleg razstave ročnih del bo tudi razstava mode, ali “style show.” Opremo za neveste in tovaršice bo preskrbela Mrs. Ca-
Mrs. Frances Salmič, ki je doma iz žirov, bo pa pokazala, kako se kleklajo čipke na blazini. Ona ima vso pripravo za to še iz starega kraja. Mrs. Perko, hči pokojne Mrs. Slopko, bo pa pokazala, kako se šiva odeje.
vo razstavo .posebno pa naj pridejo ženske.
Registrirana morajo naznaniti selitev
Vsi tisti mladeniči, ki so se registrirali za nabor, morajo na svojo naborno komisijo naznaniti, ako se preselijo.
iz raznih naselbin
SEATTLE, Wash. - V državnem sanatoriju za jetične j« umrl John Podrižnik, -star okrog 60 let, doma od Rečice ob Savinji. Tukaj zapušča ženo, sina, vnuka in sinaho.
VERONA, Pa— Dne 8. nov. je po enoletni srčni bolezni umrl Frank Božič, star 50 let, doma iz Sobanja pri Podgradu, Primorsko, v Ameriki od 1923, ves čas tukaj. Zapušča ženo in dve hčeri, od katerih je ena poročena.
PRED 5 LETI STA IMELA KOMAJ $2 ZA POROČNO LICENCO, ZDAJ $18,000 NA LETO
Binghamton, N. Y. — Zakonskemu paru William Pratt je končno pokazala sreča veselo lice. Pred 5 leti sta zakonca komaj zmogla $2, da sta se poročila, zdaj se jima obeta pa $18,000 čistih dohodkov na leto.
Za to srečo se imata zahvaliti staremu očetu od Mrs. Pratt,
velikem številu poseti to zanimi- Denni3u Sweetu. Ta je pred leti
prodal farmo, toda za svoje naslednike si je izgovoril dohodke,
ako bi se kdaj dobilo olje v tej zemlji.
Neka oljna družba je začela vrtati za oljem in res so ga dobili, več sto sodov ga priteče iz zemlje vsak dan. Vsega skupaj bodo zvrtali 5 vrelcev in ako bodo dajali količkaj olja, bo dobivala družina Pratt svoj delež, ki bo znašal $50.00 na dan:
Zakonca živita zdaj v državi New York, njjiu nekdanja zemlja je pa v West Frankfort, 111.
j|VJ Ameriška Domovina
(JAMES DEBEVEC, Edite)
1117 SL CUii At«.	HEMmmi Nil	Cltrslaai I. OUt
PaMlOxl l«Uy went SaimJsyi, SlMip ul HoUHyt
NAROČNINA
2» Zed. države $8.50 na leto; za pol Uta $6.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele Izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.
SUBSCUFTigN RATKS United State« $8.10 per year; $8 for 6 months; $8for S months.
Canada and all otter countries outside United State« $10 per year. $6 for 8 month«, $8.50 for 3 months.
filtered u second-clue nutter Jenuerr 6th, ISOS, at the Peel Office el Cleveland, Ohio, under the Act of Mercb 3rd, 1871.
No. 236 Thurs., Dec. 2, 1948
Kako so šli na komunistične limanice
Bivši urednik glavnega glasila komunistične stranke v USA Louis Francis Budenz se sedaj, odkar se; je spreobrnil, vstopil v katoliško cerkev in popolnoma zapustil komuniste, resno trudi, da z vsem svojim podrobnim poznanjem komunističnega rovarjenja opozori našo družbo na razne nevarnosti in zanjke, ki jih nastavlja komunistična organizacija, da bi vpletla v svoje mreže čim širši krog ljudi in varala javnost. V svojih spisih, razkrinkuje kako prefinjeno komunisti znajo izrabljati razne slabosti ljudi, da jih pod izgovori vpeljejo v svoje, mreže. Posebno računajo na domišljavost in častiželjnost tistih, ki so v gotovi stroki, na gotovih poljih človeškega udejstvovanja dosegli kake vidne uspehe, si pridobili v družbi znano ime in sloves, pa sodijo, da jel vedno prav, če tudi v politiki povedo svoje mnenje. Večinoma so to taki, ki sebe imenujejo “politično neodvisne” in si prisvajajo, da morejo izrekati svojo sodbo o vseh stvareh. Zato radi podpisujejo proglase in pozive, da bi vplivali na javnost v raznih najbolj kočljivih vpcašanjlhi.
Budenz lepo popisuje tak slučaj s človekom, ki, dasi ga ne imenuje po imenu, vendar ne more biti prikrito nikomur, ki le malo pozna razmere med Slovenci v Ameriki in dogodke zadnjih let. Prepričani smo, da bo vsak vedel koga ima
Mr. Budenz v mislih, če prebere njegovo zgodbo. Takale je:
• $ •
“Že proti koncu leta 1942 je vodja komunistične stranke Mr. Jack Stachel določil, da mora Budenz vzeti na piko znanega pisatelja. Jaz sem bil določen, da naj tega pisatelja “vzgojim” in pridobim za partijske koristi in službe. Zakaj? Komunistični politični odbor ga je izbral za agenta, ki naj prodaja ime maršala Tita ameriškemu ljudstvu in javnemu mnenju. Tedaj so komunistični voditelji smatrali, strokovnjak v z
d^r^irpKafefpsTroto^njS’f^fflfeTSWSSftelTSrter se,
njegovo ime imenovalo večkrat z raznimi misijami in visokimi službami, ki se bodo delile v Evropi po vojni. Njegovo ime je imelo neko težo in sloves med Amerikanci, ki so slovanskega porekla. Vse to je Budenzu lepo razložil tovariš Avram Landi, ki je imel takrat vrhovno vodstvo komunističnega dala med slovanskimi Amerikanci. Takole je govoril ; Poročila naših ljudi v najvišjem strateškemu uradu pravijo, da je ta mož nekaj hud na Roosevelta. Pričakoval je namreč, da bo imenovan za nekakega neoficijelnega ambasadorja v svoji rodni deželi, pa se to ni uresničilo. Sedaj je pravi čas, da se ga prime.
Budenz je nalogo prevzel in jo tudi izvršil. Srečala sta se s pisateljem v new yorškem hotelu in Budenz je lepo razložil kaj je “prava pot.”
Vedel je in navajal laskaje, da je pisatelj že v letu 1934 javno povedal, “da je Sovjetska unija dosegla najvažnejše uspehe, ki so po vsem kar pisateljeva vednost' in doznanje premore, med najodločilnejšimi činitelji novega časa.” Vendar je takrat bil gospod pisatelj še zelo naklonjen vojaškemu pokretu Draže Mihajloviča, kar je komunistom hodilo narobe. Zato je tu moral Budenz zastaviti vsa svoja prizadevanja. Že, na prvem sestanku je pisatelj sicer povedal, “da gleda prijazno na komunističen pokret,” a rekel je, da ne bi mogel postati vpisan član komunistične stranke. Budenz mu je< seveda takoj zatrdil, da tega ni treba in da tega niti ne želi od njega. Razložil je pisatelju, da bo mnogo več lahko koristil komunistom, če bo ostal “nevtralen in neodvisen.” Glavna potrebna reč je, da gospod pisatelj pride v komunistično družbo in da tam zve vso resnico o komunistih in o Titu. Na vse to pa je gospod pisatelj pristal. Prihajal je redno na sestanke z Budenzem in kasneje prišel v družbo glavnega komunističnega agenti med Slovani v Ameriki Londija. In uspeh? Še koncem leta 1942 je im\' gospod pisatelj svoje posebno mnenje o Mihajloviču, toda že nekaj mesecev kasneje je krepko oral za Tita in klevetal Mihajloviča pri vsaki priložnosti. Od tedaj je bil ta tiček eden glavnih, če ne kar prvi prostovoljni press-agent za Titovo diktaturo. Vso svojo moč in vpliv jel uporabil, da je manevriral Ameriški Slovanski Kongres v komunistično fronto.” ’
• * •
Tako poroča Budenz. Kakor je že znano je isti Budenz poročal pred odborom za preiskovanje komunističnega delovanja v USA. da je Louis Adamič dal v odobritev svojo knjigo, ki so jo razni komunistični prvaki prebrali, predno je šla v tisk .
Ta odkritja so posebno zanimiva za Slovence; v Ameriki. Sedaj vsaj vemo iz prvega vira, komu je pripisovati vse sopotništvo, ki ga še danes prenašajo po Enakopravnosti. Prosveti in drugih tovariških časopisih po Ameriki. Iz-prvega vira vemo sedaj, kdo je kriv nepopravljivega zapeljevanja javnosti v Ameriki glede razmer v stari domovini in kdo je sokrivec najstrašnejše škode, ki je zadela naš narod po drugi svetovni vojni. Gospod pisatelj je šel kot slepa kokoš na limanice komunističnim agentom in se vjel v njihove zanjke v napačni domišljiji, du mora on. v- usodnem
NOVINE
ZA SLOVENCE »SLOVENSKE KRAJINE" V AMERIKI
NAS ROJAK IZ »SLOVENSKE KRAJINE”
Dr. Franc Rogat
•o imenovani za škofa
v redi. Mene samo skrbi, kal do te s telkšimi penezi, ka jim ostane. Jaz sam prepričani, ka do prazni “loti'’ tam v Eu-clidi za nekaj let vsi zazidani i nastala bo nova slovenska naselbina. Kakpa, malo deleč de v varaš na delo hoditi, da de pa vsakši lehko meo svojo mašino. Zdaj se ešče ne ve, eli do tiste odvišne peneze, ka so je dozdaj v salone nosili, ‘doma držali i zbirali eli pa bi (Dalle na 3. .trenil
Podružnica št 32 SŽZ
Sveti Oča so imenovali za pomožnoga škofa v Pečuuhi na Madžarskom kanonika sombathelyske škofije i rektora vel-koga semenišča v Sombatheliyi velečastitoga gospoda dr. Franca Rogač -a.
Tak mislimo, ka je naša prekmurska Slovenska Krajina z imenovanjom dr. Franca Rogača dala sv. Cerkvi prvoga ško fa. Ne nam znano, ka bi sv. Metod, šteri je pod knezom Koc-ljom prvi glasio sveto vero v naši pokrajini, vzgojo kakšega duhovnika, ki bi postao škof. Kesneje, kda je naš kraj prišeo pod Madžarsko, so duga stoletja bili ha Madžarskom za škofe največ .pdemenitaši, ar so samo plemetaške familije mogle dati školati svojo deco. V 18., 19. i v 20. stoletji smo imeli prekmurski Slovenci več jako odlični duhovnikov, ki so opravljali važne posle v cerkvenom življenji, liki do škofovske časti ne bio nieden zdignjeni. Tak mislimo, ka so dr. Franc Rogač prvi od Slovencov, šteri so postali naslednik apostolov. •
Prevzvišeni škof dr. Franc Rogač so zaveden Slovenec i ponosen sin Slovenske Krajine. Nemarno pri roki njihovi rojstni i drugij podatkov. Samo nekaj spominov na nji. Že pred prvov svetovnov vojskov, t.j. že 1. 1912 so bili dr. Fr. Rogač ravniteo škofijske pisarne v Sombathelyi. Tudi oni so biti učenec velkoga našega dr. Ivanocija, tišinskoga plebanuša i častnoga kanonika. Oba Jožefa Klekla, duhovniki Baša, Al. Kuhar, Sakovič, tej stebri prekmurskoga slovstva i slovensko-ga narodnoga življenja, so bili njihovi prijateli. Kda so 1. 1912 Klekl Jožef zlčnoli izdajati NOVINE i lista madžarske tiskarne v Soboti i Lendavi ne so štele štampati, so NOVINE štampali v Sombathelyi i dr. Franc Rogač so bili kak ravniteo škofijske pisarne v torn varaši “korektor” Novin, to se pravi, kda so v tiskarni Novine nastavili, so najprle šle k dr. Fr. Rogači. Oni so je prvi prečteli i popravili i komaj nato so je štampali.	y
Leta 1919 na sprotoletje i poleti so na Madžarskom prvo-krat zavladali komunisti (pod vodstvom Bela Kuna). Vno-žino duhovnikov so pregnali, zaprli ali apoklali. Dr. Rogač so te pribežali v Ljubljano kak begunec. Imeli so tak priliko poglednoti lepote cele Slovenije. Bili so na Brezjaj, na Bledi in kda smo z njim i g. Kleklom v Bohinji šli od jezera proti izviri Save, so se nešternokrat stavili i z ginjenostjov občudovali lepote slovenske dežele. Potlej so se vrnoli. Bili so
.nitela velkoga se-
Dr. Franc
Rogač so vučeni človek velke modrosti. Njihovo srce gori za Kristušov navuk i njegove pravice. V časi, kda se tudi na Vogrskom preganja sveta Cerkev, so sveti Oča Papa določili za škofa-pomočnika starodavnoj škofiji v Pečuhi pogumnoga vojskovodja v borbi za Kristusovo kraljestvo na zemlji.
Vsi Slovenci, mi prekmurski Slovenci pa ešče pozoseb, smo ponosni na novoga slovenskoga škofa. Naše goreče molitve naj jim bodo v pomoč v njihovoj odgovornoj službi!
(J. G.)
SvPM?
AL' PA NE
“Naglo »ta opravila pri seni-čicah,” sem očital, Nemcu in Švicarju, ki sta zares hitro prišla z ogledov n a zadnjem Cleveland, O. — Saj vam je krovu ladje, kamor sta šla, kot
že znano, dragi čitatelji, da bodo podružnice SŽZ priredile razstavo krasnih ročnih del v soboto in nedeljo 4. in 6. decembra v Slovenskem domu na Holmes Ave. Oba večera bodo tudi zanimivi programi in za razna okrepčila bo tudi poskrbljeno. Z vstopnico pa dobite tudi priliko za lepe nagrade. Nabavili pa si boste lahko tudi lepa božična darila v ročnih delih za mal denar.
Tako vidite bo nekako vsestransko poskrbljeno v vseh ozirih; zato pa le pridite pogledat, ker imeli boste lep užitek, ki vam bo ostal še dolgo v spominu. V imenu vseh delavk vam kličem: Na svidenje!
*
Članice podružnice št. 32 SŽZ tem potom tudi opozarjam na decembersko ali glavno letno sejo, ki se bo vršila v torek 7. decembra ob 7:30 zvečer v dvorani sv. Kristine. Prošene ste, da se vsaj te seje vse udeležite in tako pokažete svoje zanimanje za podružnico.
Po seji bomo imele tudi domačo zabavo in tudi izmenjavo darov. Katero veseli, naj prinese za okrog 50 centov vrednosti dar. V imenu odbora, vam kličem na svidenje na razstavi ročnih del kakor tudi na naši letni seji.
Frances Perme.
Dragi Vanek!	pa člani. De smo pa zato ce-
Zadnji četrtek je bio v Arne- loga “turka” ne mogli zdelati, riki “Zahvalni den.” Znaš, to čeravno je bio tak lepo žuto ti je velki svetek tu. Te den pečeni. Pohvalili smo kuha-počivle vsakše delo. Znabiti rico, pa tudi Mr. Markolio, zaje Bog do Amerike tak rado- to, ka so oni tudi imeli svoje daren ravno zavolo toga, ka zasluge pri torn: oni so "vača-so Američani tak zahvalni. Ve li,” ka se je ne preveč spekeo. pa pregovor pravi: Zahvala je Mr. čiček zna pripovedovati, obednim najlepša prošnja, kak so prvi naseljeniki v Ame-Pravijo pa torni dnevi tudi riki začnoli svetiti zahvalni “den puranov.” Bole pravil- den. De ti pa to nemrem vse no bi bilo povedano “smrt pu- pisat. — Bole kak vse to sam ranov.” če je li što kak mo- ti šteo pisati dnes od ednoga goči, ma na te den purana za novoga društva, štero naj bi obed. Mrs. Denša iz čikage se začnolo eti v Clevelandi so me pitali, če bom znabiti med našim narodom pa bi se tudi jaz pri kakšem takšem te razširilo po celoj Ameriki, obedi. Pa je tak bilo. Že ne kde živijo naši Slovenci. To vem, kelko prle so mi tajnik društvo de možke, 'samo tu Mr. Markolia pravili: “Na za- pa tam bi vzeli tudi kakšo žen-hvalni den nikam inan. Pri sko kcoj. Eti v Clevelandi so obedi pri nas.” Tudi predsed- naši možki sklenoli, ka nado nik Mr. čiček je bio tam s ce-jveč pili. Tak so sprevideli, ka lov familij6v — kompletno j jim to nikaj ne hasni, škodi pa Društvo Srca Jezušovoga: oba dosta. Pili do samo vodo pa glavniva odbornika, mi drugi kakši “pop.” To de vse lepo
času med in po drugi svetovni vojni dajati nauke, kakšno politiko naj vodi Amerika. Le žal, da je bilo takih naivnežev zlasti med takozvanimi izobraženci, izredno mnogo.
Poleg g.- pisatelja pri nas v Ameriki, imamo doma v domovini prav podoben slučaj v Otonu Župančiču, ki bo šel v zgodovino kot figura, ki je vse svoje umetniško delo zasenčila in zamazala s svojim neznačajnim malikovanjem diktature, ki mori in uničuje življenje in blagostanje našega narodj.
Če bi se bili ti gospodje držali preprostega Prešernovega______ ... __________________
izreka: Le čevlje sodi naj kopitar, bi bili ostali možje, do- ljenje. Če kje, potem so pač bri oblikovalci sloienske besede, tako pa bodo le poznim 1 duhovne vaje, ko se človek rodovom svarilo, naj se nihče ne loteva posla, ki ga ne 1 umakne šumu sveta, pripravna razume.	gruda za seme, ki bo: "...
Pa to bo še najbolj mi.a sodba. Mnogim in pogosto se padlo na dobro zemljo in rodi-bo le prerada vsilila misel, da so ti ' velikani duha”” bili prit-1 lo stoteren sad . . ob kon-likavci po značajih in se v napačni, sebični kalkulaciji vkr- cu tega stavka iz sv. evangelija cali na pogubonosno barko, ki jih je potegnila v teme zrno-1 je še klic Božjega Učenika: Jo, v globine, ki požirajo izdajalce radi časti in denarja. “Kdor ima ušesa za poslušanje,
lIZsCHIU]
naravnost in brez c
Cleveland, O. — Zveza slovenskih društev Najav. Imena je na četrtletnem zborovanju 31. oktobra pri fari sv. Vida sklenila, da se vrše duhovne vaje za može in fante v slovenskem jeziku. Kot je bilo že po-ročano v tem listu, se prične z duhovnimi vajami že v petek 17. decembra zvečer, nadaljujejo v soboto in končajo v nedeljo 19. decembra zvečer in sicer v prostorih, kjer so se vršile pretekli teden za ženske. Vodil bo duhovne vaje g. škof dr. Gregorij Rožman.
Za nekatere ljudi je to nekaj novega, ker niso navajeni tega načina duhovnega življenja. Začel jih je v sedanji obliki Španec, sv. Ignacij Lojolski, slavni ustanovitelj jezuitskega reda nekako pred 400 leti. V razdobju med prvo in drugo svetovno vojno pa so se med Slovenci v stari domovini zelo udomačile. Ko so o. o. jezuiti pri sv. Jožefu v Ljubljani postavili “Dom duhovnih vaj” za možke, se jih je mnogo odločilo, da so se za tri dni odtrgali od svojih svetnih opravil in se zaprli v domu duhovnih vaj, da so pogreznjeni v molk in resnobo pogledali resnici v obraz, da so v polni božji luči razmišljali svojo preteklost in delali načrte za iprihodnjost.
Res je, da človek sliši božjo besedo pri nedeljskih pridigah in-misijonih, toda zdi se, da je seme božje besede padlo: “ . . poleg pota in priletele so ptice in ga pogobale . . Tako nekako bi človek presodil, da človeka raztrese zunanjost, da ostanemo jalovi in neplodni za sad, ki bi rodil za večno živ-
sta rekla, ruskim in ukrajinskim dekletom ne srce pihat. “Sta jo staknila, kaj ne? Prav vama je! Čakajta, vama bom skušal prestaviti v nemško, kako pravijo naša slovenska dekleta takim poletnikom.” Raztolmačil sem jima tisto podu-čno: Mš poštene smo Kranj ice, vsak sleparček ni za nas . .
“Ali so jima fantje kaj pomagali,'da sta hitreje stopila?” bi rad vedel moj Vrhničan, ki si je predstavljal ta obisk, kot bi šli fantje z Vrhnike v Bevke, kjer bi jim Bevčani pripravili slavonstni sprejem z drikel-ci in ročicami.
“Čakaj, da povesta, kaj ju je okrenilo s tako itho nazaj,” mu povem. Obrnem se na kolednika, naj vendar razložita pripetljaj, da bomo vedeli pravilno soditi.
“Ti govori,” je dal Nemec prednost Švičarju, ki je imel veči dar govora in več fantazije v mislih. In ta je povedal, da sta prišla tje na zadnji krov in se pomešala med dekleta. Fanta sta jim začela govoriti, dekleta so se pa hihitala in kazala svoje močne in 'zdrave zobe. Nobena ni kazala volje, da bi se šla kam pritožit zaradi nepovabljenih oglednikov. Fanta sta razkladala svoje vroče občutke v svojem jeziku, dekleta so jima odgovarjala pa v svo-
sta si dajala pogum fanta in Nemec se je tako daleč drznil, da je prijel eno izmed deklin, ki se je najbolj režala, za roko. Dekle mu je prepustilo roko, enčeš; če ti je s tem kaj pomazano, pa jo drživa vsak na enem koncu. Zdelo se mu je celo, da mu je “ruska” roko močno stisnila, da je ves prestrašen pogledal v prste, če mu ni pritekla kri izza nohtov. Ker mu pa roke rti odtegnil^, si je domišljal, da je trdnjava že napol zavzeta. Tam poleg je ležal velik kup zvite vrvi in tje se je fant vsedei ter potegnil dekleta k sebi. Morda je bil slab v nogah. In da bi dekle ne omahnilo, ali kaj, je fant nežno ovil drugo roko okrog dekletove rame. Saj je res ni mogel deti drugam, ker z drugo je držal dekletovo desnico. Kaj naj dene drugo roko v žep?
Po vsem tem bi človek sodil, da je razpoloženje na celi črti dopadljivo. ’Druga dekleta so stala okrog njiju in se smejala. Najbrže še njso videla take predstave. Ko je Švičar videl, kako je njegov prijatelj napredoval, se je tudi začel ogledovati okrog, kje bi ugledal kak kup vrvi, da 'bi tudi on popeljal tje katero izmed seničic.
Tedaj se je zgodilo nekaj, kot se je zgodilo mačku, ki se kos se je zgodilo mačku, ki se je grel pred skednjem in je po njem planil kragulj. Prelepo predstavo je namreč kar na-kratko zaključil sam visoko čislani kapitan, ki je stal razko-
jem. Ker se niso razumeli, sta I račen pred nemškim fantom in
kaže ledina vso yoljo za oranje. Kuj železo, dokler je vroče,
naj posluša!”
Tudi tebi, ki čitaš to povabilo, je klic: Odzovi se! Brez ozira, če apadaš v društvo Najsv. Imena ali ne lahko izrabiš to izredno priliko in se udeležiš teh duhovnih vaj, da razmišljaš v sladko umljivi slovenski besedi od prevzvišenega g. škofa dr.'Gregorij Rožmana, ki nam daje vtis, da imamo za voditelja teh duhovnih vaj ne samo odličnega cerkveaega kneza, ne samo spoznavalca, ampak mučenca Kristusovega z bogatimi iskušnjami, ki zna s svojo besedo navdušiti poslušalce iz globin svojega prepričanja za lepoto katoliškega ideala.
Živimo v času, ko se bije boj v poostreni borbi za množice in posameznika. Ali bo vodilo življenja — malik, minljivi bog materija in uživanje, ki ga hočejo uveljaviti v svetu tisti, ki jih je omamila slepota komunizma. Ali bo zmagal v tvoji duši vsevečni Bog — izvor ljubezni in pravice? (Našel boš samega sebe. Ld vprašaj udeleženke, ki so prišle domov, kako je bilo. Slednja ti bo pripovedovala o sreči, ki jo je doživela. Tako bodi prepričan, da boš dosegel sam, če se udeležiš, nekaj kar ti bo ostalo in morda odločalo usodo tvoje večnosti.
Slavni škof Kettler je zapisal o Vel. noči leta 1843: “Med velikimi milostmi, katere mi je Bog izkazoval v življenju, ničila nobena milost tolika, kot so bile te duhovne vaje. Treba jih je pa večkrat opraviti, potem šele človek prodre do njih duha.”
Za vso oskrbo, za kritje stroškov stane $15.00. Javi se v župnišču ali pri kakem članu društva Najsv. Imena. Prostora je za okrog 70 oseb. Zato se pobrigaj, da ne boš prepozen.
Math Tekavec.
kel nič, ampak fanta je zmi-
val, da ta ni vedel, kam bi pogledal. Poskušal se je opravičevati, češ da ni mislil nič hudega, samo malo pošalil se je z dekleti. Kapitan mu je povedal, da na tej ladji takih šal ne dovoli, naj se skkla proč od ženskih stvari enkrat za vselej. Kot dva polita kužka sta se fan-taprikazala pri nama z Vrhničanom. Temu sem potem raztolmačil vso zgodbo in videti je bilo, da mil je bil kapitan močno všeč.
“Saj jima hi treba povedati, kaj sem rekel,” mi je Vrhničan priznal, “ampak tile dve nemški glisti bi prav lahko nekoliko bolj s prepričanjem podučil, kaj se pravi laziti za slovanskim ženskim spolom. Kaj pa mislita, če sta Nemca, bi rad vedel. Take pri nas na Vrhniki za kravami mečemo. Naj bi katero na Vrhniki skušal loviti za roko, aha. Pri belem t dnevu bi videl sonce, luno in zvezde, pa pomagal bi si od tam na vse mile viže, pri moj du-naj, če ne.”
Pohvalil sem ga, seveda po naše, ker je tako zaveden, kolegoma sem pa izrekel svoje iskreno sožalje nad ponesrečenim koledvanjem. Od tistih dob smo se verno držali 'svojega predela na ladji in samo od daleč gledali na “seničice”, ki so se grele tam na zadnjem krovu. ‘
“Veš,” sem omenil Vrhničanu, ko smo se spravljali tam v rilcu ladje sipat, “nekaj bi dal če bi tale dva razumela po naše in bi jima midva zapela tisto poredno:
Pobič premladi, ne vdaj se navadi, namesto v vas hodit pa sladko zaspi.
“Kaj jima bi pel,” je godrnjal Vrhničan, ki res ni mogel trpeti najinih kolegov, “udri, udri, poštajno, drugače te ne bo razumela.”
S
JANUŠ GOLEČ:
K R U C I
Ljudska povut po zgodovinskih virih
Ibrahim je poznal Kruce in mu podal sultanovo zahvalo za
njihovega kralja bolje nego ca rigrajski sultani in turški vrhovni poveljniki. Na lastne oči se je uveril, kako in za koga je tvoril kralj Emerik rezervo. Da so Kruci verolomneži in navadni tolovaji, je slišal tolikokrat iz ust naj ljubše mu žer ne Dinoe-Dinoe, s katero se je lahko pomenil celo o vladnih ter vojnih poslih. Ibrahim že dalje časa ni zaupal krucevske-mu kralju in ga je skušal odstraniti za vsako ceno. Z zvijačo ga je povabil k sebi, da bi
DELO DOBIJO
Delo v kuhinji
Sprejme se žensko za pomoč v kuhinji pri kuhanju. Pokličite UT 1-1369.	(236)
MALI OGLASI
uspešno kritje turšekga umika. Po daljšem Oklevanju in izgovorih se je le spustil Eme-rrk I. na led. Pohvalo za dvoreznost je res sprejel, a ne v obliki pisma, pač pa železnih okovov, v katerih je bil odveden v Drenopolje.
Novi veliki vezir Ibrahim je hotel slediti uklenjenemu sovražniku v prognanstvu, da bi osebno iprisostoval obglavljenju. Krucevski vladar se je vica) v stari turški trdnjavi precej časa in je znal, da mu streže “satan” po življenju. Iznenada je zadelo Ibrahima opra' vilo, nego je bilo pokončanje roparskega kralja. Po zmagi pred Dunajem je bil Avstrijcem najhujši trn v peti, da je imel turški veliki vezir svoj sedet v Budimpešti pred durmi cesarske prestolice.
Vač prihodnji mcšstni da- januarja in bo trajalo d0 kon-
”•*-■*“» rt«■. Jr i
tih mesečnih obrokih, _plaiSati nobenih nakdanih obre-kot rent	»h davka. Paš pa je dolo-
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 1 družino. Lastnik odhaja iz mesta. Nahaja se na 72. cesti blizu St Clair Ave. Ima 6 sob, vse nanovo dekorirana. Parna gorkota s plinom. Oglejte si jo še danes in dajte ponudbo. Pokličite HE 6054.	(237)
Sobo odda
Vdova z 2 otrokoma odda 1 sobo v najem dekletu; na 60. cesti med St. Clair yi Superior. Pokličite EN 1407/	(237)
Lepa prilika za podjetnega rojaka
Na vogalu Tracy Ave. in 222. cesta bo kmalu dograjen nov trgovski prostor 18x70. Spodaj je lepa klet. Stavba bo v kratkem dograjena. Na vogalu bo lekarna, zraven <je pa ta prostor, ki bi bil zelo pripraven za pekarijo, ker ni nobene v bližini. Za informacije se zglasite na 882 E. 140. St. ali pokličite Liberty 0700.	(x)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Blizu 185. ceste, 6 sob za 1 družino, kot nova, 2 garaži, se lahko takoj vselite. Cena je $11,-300. Podrobnosti da Joseph Globokar, 966 E. 74. St. HE 6607.
(237)
IhmJ Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin
Tedenska priloga za Slovence v Wiseonsinu
THE WISCONSIH YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME" DAILY
All conunimloatkas to
OBZOR PUBLISHING COMPANY

' Milwaukee , _____
Tsl Mitchell 5-4373
LOKALNE VESTI
Iz mestne hiše opozarjajo \tee naše milvvaške davkoplačevalce, katere ibi plačanje celotnega davka v januarju za prihodnje leto preveč bolelo, na našo lepo navado zadnjih pet let, po kateri se vsak davkoplačevalec lahko odloči, da plača svoj mestni in okrajni davek v desetih enakih mesečnih obrokih skozi vse prihodnje leto tja do novembra. (Celotni davek bo $43.11 od tisoča, torej so nekaj šli vendarle dol.) Toda Vsak, kdor to želi, mora mestnemu blagajniku to prej povedati, namreč takrat, ko bo
sti od davka. _,	. .
čena kazen v znesku ene osmin* ke 1 % na ves neplačani ostanek davka, ako kak obrok zamudite in ga ne plačate o pravem času.
“Rdeči dekan” nas je obickal
Zadnji petek (26. novembra) nas je “počastil" s svojim obiskom “rdeči dekan” iz Anglije,
gospod Hewlett Johnson (časopisi mu večinoma vsi pravijo
še) v mestno hišo po svoj dav- ka j Kristusovih naukov v
čni račun. Namesto vsega, bo takrat plačal samo feno desetino davka, za ostalo pa bo potem vsak mesec dobjl posebno opozorilo, do kdaj mora plačati naslednji obrok. Plačevanje mestnega davka se bo pričelo 3.
Tune in ...the <
Ledenica naprodaj
PRI NAS DOBITE ta teden lepo zalogo do ma soljenega in prekajenega mesa, izvrstne domače suhe klobase, domače kislo zelje, novo ajdovo moko in vsak pon-deljek sveže jetrne in kr vave klobase. Se orioo
AMERICAN' JUGOSLAV
(SLOVENIAN)
RADIO HOUR
“mr.”, ker pač ne verjamejo, da pod njegovo duhovniško obleko in pod velikim križem, ki ga nosi na prsih, tiči res
spoda rdečega dekana najeli l dvorano v Mestnem avditoriju 1 ter talko zopet “proslavili" naše slovansko ime pred ameriško javnostjo z rdečo fano, svoje pa lepo obdržali skrito v zapečku. Tako ves Wisconsin danes zopet ve, da so bili “Slovani” tisti, ki so povabili in omogočili nezaielj enemu goBtu »kašljati se tudi v Milwaukee. Morda'bo za vas izven Wiscon-šina tudi zanimivo, kako je gospod rdeči dekan znal zagovarjati Stalinove blage namene in po tem tudi soditi, kakšen uspeh je dosegel s svojim "spreobračanjem” pri nas. Evo vam nekaj njegovih “odgovorov”, ki jih je dal na stavljena mu vlprašanja: 1.) Zakaj Rusi beže iz komunističnega raja (kdor namreč mone) v naš gnili, zapadni kapitalistični svet? Odgovor (s sarkastičnim na
njem.) Stari možiček, drugače dobra pa v prvem nadstropju vsekakor iprecej zmešana dušica, hodi po Ameriki in skuša te izprijene in preobjedene Amerikance na vsak način prepričati, kako so v zmoti, ker ne- verjamejo Stalinu, da jim hoče samo dobro na tem svetu in da so le Amerikanci tisti, ki v svoji slepoti nočejo videti teh blagih namenov novega velikega odrešenika, ki nam ga je rodila Moskva. Ker nas je tudi v Milwaukee iprecej s to slepoto udarjenih so nekateri ne-zaslep jeni gospodje in dame iz
nega srečal. — 2.) Kaj pravite k sporu med Jgoslavijo in Rusijo? — Odgovor (enako z nasmeškom) ; Tito mi ni nič pravil o tem. — 3. Ali je res, da ima Rusija več koncentracijskih taborišč kot jih je imel Hitler? — Odgovor: Oh, te imamo pri nas v Angliji in pri vas Ameriki tudi, samo, da jim mi pravimo jetnišnice. Ne dajte se hipnotizirati z imeni. — 4.) Ali je res, da v Rusiji pripadniki cerkve ne morejo biti obenem tudi člani komunistične partije? — Odgovor: Ne vem
V	E	S	1	n	M 1	S	
rrm							
(NtdaUmenJe • 1. etriul)
hotela vpisati v državne centrale. Zato jo imenujejo “divja” zadruga. Ta lesna zadruga je sedaj klicana na odgovor >n- bo seveda morala pod državni jarem. Pred oblastjo niso obstajali in bodo dajali za to odgovor . . . Vsekakor je zanimivo, da jih toliko časa ni nihče tožil oblastem.
PREVALJE. — Komunistično časopisje se sedaj polni z napadi na ljudi, ki niso hoteli prostovoljno dat državi prašičev, ko Je segla po njih. Listi popisujejo kmete, ki so skrivali prašiče pred oblastjo. Poseben grešnik je Globočnik Adolf iz
smeškom): Jaz nisem še nobe* Jmiklavža pri Prevaljah. Ta je
utajil pet prašičev. Od desetih jih je prijavil samo polovico. Obsodili so ga na 60,000 dinarjev kazni. List, ki piše o tej ka-zin, ga imenuje kulaka, velikega kmeta.
Pratneker Maks iz Mežice je tudi prikril pet prašičev. Vseh pet zatajenih prašičev so seveda
brž podržavili, njega pa obsodili ' skega.
na 5,000 din. Tako gre naprej ta boj med kmetom, ki hoče obdržati samostojnost in med državo, ki ga hoče ukloniti.
VOGUE. KAKŠEN JE ODMEV PRI UUDEH. — Zgodbe o kaznovanih kmetih, ki so prikrili prašiče, se ponavljajo od okraj do okraja. Režim si bo odbil še zadnje pristaše med kmečkim prebivalstvom. Kako taki mislijo, pove dopis iz Kranja v “Lj. pr.” Tam dopisnik pripoveduje, kako tovariš Gorjanc Alojz v Vogljah pri Kranju izjavlja, odkar je moral prašiče oddati, da se ne pritakne nobene stvari več. Pa je predsednik Osvobodilne fronte v Vogljah. Sedaj ve, kako je “osvobojen.”
BEGUNJE. — Posestnik Janko Švigelj iz Selščka je bil zatožen, da je “pozabil” priglasiti državi malo njivico pšenice. Ker je to pod komunistično vlado strahovit greh, ga čaka huda kazen. Najbrže mu bodo podržavili vse in ga rešili vsega pozem-
N0YINE


OF MILWAUKEE
land
(Nadaljevanje a 2. strani)
painje: —vrugu.ui. v.® i- društvenomi blagajniki nosili, vadno sejo kalt vsaki mesec— vem pa, da so pri nas v Angli- Blagajnik bi na “zahvalni den” tretjo nedelo. Letna seja de ji lahlko. (Smeh med puibli- vsakkemj vse nazaj dao. če to najitrej meseca februara. Li ko). — 5. Kako nas morete, go- b|agajnik prek vzeme, te de ki to ešče društvo da članstvi
o-rvrt/T A nlr o n rroiimf rtvi + i rla art ....	,.	!____
68. St. zgorej.
—(236)
6414 St. Clair Ave.
nanmiiein v
FLORIDO?
Every Sunday Morning
|,:00to WCYT 12:00
C. 8. T. H LA I „00N
1430 Kilocycles
t
English and Slovene
Announcements!
ga ftovgblii, da niš pride spreobračat tudi v Milwaukee. Ker pa svojih cenjenih imen niso želeli v javnosti po nepotrebnem izpostavljati, so se poslu-žili naših 12 “slovanskih” koristnih budal od ’ takomnega “Milwauskega Ameriško - Slovanskega Odbora", da so za go-
2KSX fl* dekan,* zagotoviti,^a' J■■ ^
borili	± J i?!	t .C« \C ^|Q„, n,--------
to dosta .
[komunizmom neizogiben, «- !znance v čikagi pa v Bridge-Odgovor: Stalin je rekel, da la-	v Betlehemi pa v Ca-
hko živimo v miru skupaj, in nadj _ opjtaj jc> ČB bi tam tu. jaz verjamem, da je to maso- d, ^ tak začnoti. Liki če v če m Stalin verjame, da je to	že itak ne pijejo,
TimffArp vpripmimrt mil t.ofpi.

Ako vas pot zanese v lepo Florido v te kraje, se gotovo ustavite pri svojem rojaku, kjer boste udobno prenočevali, spravili svoj avto ali trailer in boste kar najboljše postreženi.
Moj prostor se nahaja v severnem kraju Boynton Beach, komaj 10 milj od Palm Beach. Lahko mi tudi pišete, da pridete. Naslov je:
FRANK JURCA Cocoanut Grove Court
Route 1, Box 104 Lake Worth, Florida
Pri meni lahko vzamete v najem kabine. Tukaj je lepo jezero, kjer se lahko vozite s čolnom ali ribarite. Se priporočam za obisk, vaš stari znanec,
FRANK JURCA* iz Wert Parka
TELEPHONE
Oglejte si ta dober kup!
Ta nova hiša je odprta v soboto in nedeljo od 1 do 5 popoldne za ogled. Zgrajena je iz najboljšega materiala, ki se' ga more danes kiipiti. ' Gradile so jo mojstrske roke privatnega stavbenika. Na vsak način si oglejte to hišo, ki stoji r,a vdgalu 109. ceste in Prince Ave. južno od Sandusky. Je blizu šol in cerkva, trgovin in transportacije.
Mi vam lahko zgradimo prav tako hišo na vaši parceli po nizki ceni. Pridite si gotovo ogledat to hišo v soboto ali nedeljo. Za druge informacije se zglasite ali pokličite
A. JELARCK, Realtor
Diamond 0146
Lahko vam razkažemo še druge hite, iti to po zmeni ceni
DIRECTORY
(fad to VwM
SOON
mogoče, verjemimo mu torej, te'nema pomenai ka bi se tam če on tako prav. 6.) Povej- dru5tvo ustanavljalo, ka te nam, gospod dekan, ah ste ne bnQ (Drg0Č dele elan komunistične stranke? — r
Odgovor: Cujte, to vprašanje' CLEVELAND pa ni vljudno (polite) in vam Spevala je pri zborovanji na nanj ne bom odgovoril .... Stepinčevom dnevi v mestni Presto! Zdaj so se nam pa resjdvorani solo-spev “Ave Maria” Košterčova Ančika. • Njeni lepi glas vsikdar jako .do
odprele oči!
Jankovič na slovenskem radio programu v Milwaukee
Naš clevelandski slovenski fant Frankie Jankovich, ki je
padne. Ona je stalna pesmarica v cerkvi sv. Pavla na E. 40.
Letne društvene seje. Meseca decembra do imela tudi
lani r I »nIVIC udu*uviv**i	v
ponesel lepoto slovenskih me-M» prekmurska društva svo-
zik«. V ednom pismi iz čika-
ge čtemo: “čeravno smo državljani lepe svobodne države (Amerike), na našo pravo rojstno domovino nikdar ne pozabimo. In milo slovensko reč i šege, če bi tudi šteli pozabiti, je nemremo, zatp ka smo s tem rojeni, ka ljubimo svoje starše, njihovo govorico, štera je tudi naša, kdekoli na sveti živimo. Posebno pa v* toj svobodnoj državi se nam ne sila sramovati povedati svojo narodnost, če pošteno i v miri z drugimi ljudmi- živimo, nas bo vsaki spoštovao.” Čikaiki betežniki so nekaj ozdravili. Mrs. Žižek so že ti-jeden dni doma iz bolnišnice. Naša Rosemary je tudi že do-
(
UUI1CUC] icpuiu OIU1WUOUUI	I	.	.	,
ledij že po širni	Ameriki in s je	letne seje. Stevanovo dru-	bra. Zdaj se jako	vs.	na pu-
I	or	y.	/rrcn/r X.4- „.. O 0 4 \ H imej-	nninMitlnmn	rr n	r. n+v»f/» L
1UU1J ze [JU Birm Aiuemi m o ------- “	_ , .
tem neprecenljivo prislpeval k štvo (KSK.l štev. 224) de ime-povzdigi slovenskega imena To svojo letno sejo v dvorani
med Amerikanei vsaj na glasbenem polju, je v nedeljo, 28. novembra z velikim uspehom.
na E. 4(f v nedelo 5. decembra ob 1 odvečara. Po seji da okrepčilo. — Tudi Drušutvo
novemuia l vciiauu uo^humi -------r----
nastopil -tudi na slovenskem ra- Srca Jeušovoga (SDZ štev. 55) di0 programu v Milwaukee ter,de melo letno sejo v nadelo ga izvajal celo uro. Studio112. decembra v _ Škota sv. Vida. WEXT postaje, kjer se pro- Tudi tam do gostoljubni i da-
Now is the time to tell us if you need additional listings, changes in your present listing, or mote complete representation in the YELLOW PAGES in the new telephone directory. Please call the Business Office, BRoadway 24740, Extension 153* and I your requirements will be handled promptly.
WISCONSIN TELEPHONE COMPANY
gram redno oddaja vsako deljo, je bil natrpan radoved-i nih poslušalcev,' tako' Slovencev kot drugorodcev, ki so hoteli IFrankija videti osebno, dočim j je po domeh poslušalo njegove j melodije na tisoče in tisoče dru-Igih poslušalcev. Ves čas tekom -programa je brnel telefon ne-| prestano, češ, če lahko pridejo .pogledat Frankija na postajo, in potem, da naj se iprogram, ,če mogoče raztegne še za eno j uro, kar pa je seveda bilo nemogoče radi 'hivatskega programa, ki .sledi slovenskemu. Navzoča množica je navdušeno ploskala Frankiju za vsakim komadom, ki ga je igral (in igral in pel je same Slovenke ter Uidi pel po slovensko) in . ves (a navdušen plosk se je seveda slišal tudi po domeh. Postaja je celoten, program re-kordiraia in ga bo ob priliki ponovila, kopijo pa bo
jo okrepčilo. — članstvo obo-
joga društva naj bi v kak naj- di, če so kaj prišli. (Odg.
rane pripravlamo za četrtek (Zahvalni den). Mislim, ka v Clevelandi tudi. — Zadnji tijeden smo sploj vsi v Clevelandi bili, posebno v nedelo. Sploj smo si gučali, kak de kaj s pozvačinom. Zdaj pa komaj čakamo NOVINE, ki nam povejo, kak je kaj ven prišlo i kakši vtis ;je melo na druge lju-
vekšem števili prišlo na te seje, povedalo vse svoje društvene žele i si izvolilo na novo vodstvo. Ohio men ima na-
Bilo ji je dosta, več kak smo pričakovali i kak čujemo, vsi-kdi pripovedavlejo, ka je bilo jako lepo.)
Novi dom sta si kupila naši-va prekmurskiva rojaka Mr. i Mrs. Tom Jerebic. Naj se z
prinesel tudi s seboj v Cleveland in jo boste morda kdaj slišali tudi v Clevelandu vsaj njimi naseli v novom domi vsa
v izvlečkih. Slovenci v Wiscon-sinu smo Frankiju gotovo vsi hvaležni za ta njegov nastop, s katerim je ponovno neizmerno dvignil naše ime med drugorod-ci. — Prihodnjo nedeljo, 5. de-embra, pa nas bo obiskal drug naš slovenski fant iz Clevelanda, Johnny Vadnal, ki bo nastopil v tukajšnjem Ron-De-Voo Ballroom iplesišču v nedeljo zvečer, in bo to njegov prvi tu kajšnji nastop. Upamo, da bo •tudi Johnny dosegel
sreča i obilen blagoslov boži.
“Prekmurje” (Social club)/ je priredo veselico v Jakšičo-voj dvorani. Prišlo je dosta ljudi i bilo je jako lepo.
STARI Iz pisma: “.
šla na drjavno te dobijo nekaj
KRAJ
.v. Tonika je delo. Taksi za gvant in
liki po- uspehe s svojimi nastopi, kakor j kupiti. Franki jih je Frankie Jankovič. 'pa bosi
obutev. Eti doma pa samo tisti dobi kaj gvanta, šteri na državo zrnje eli živino dajo. enake Da pa mi ešče moremo kruj Te pa naj zdaj goli hodimo . .
—
five Point
To Wash Dolly's CMOS
Event Boy Should Havo Ono
Five Games in One
Marble
GAME . . i . . 3.1»
A pin-ball game, expertly made. Includes Baseball, Put-and-Take, Bagatelle, Twenty-One and Pennants.
SET	5.95
Includes a whole laboratory of fascinating chemicals. Powerful, quick focus microscope.
Turn the crank and the water starts Bwishing. Beautifully decorated.
ACCORDION
It’s new! Ac-OQcordion with VeTywMte bellows and red plastic ends. Actually plays tunes.
SPARKING FREIGHT
4.29
A bell clangs and it shoots harmless sparks. Built-in governor. A beauty!
Self-powered, j no winding.! Sleek alu-j minum body. 1
Cuts Hours Off Cooking Time
"Powor CM"
MIXER AND „ m { JUICER 37,50 1
Takes over every whipping \ and beating job, does it i faster, does it better! A gift with a lifetime of j
mmm!
COMPLETE SET, FRONT j AND BACK SE ATS
Westinghouse
Electric Roaster
It’s a roaster and ngoe a baker — comes 3O73 complete with five-piece glass ovenware dish set
Pressure Cooker
Safe, easy to use. Makes food look better, taste better and saves precious vitamins.
Let Us Put New, Improved
fimtont
POUR GRIP TRIADS
On Your Tiros
9.98
firestone SEAT COVERS
SALEI
WRENCH SET Kafe. 16.95	10.45
Sixtaan pieces, '/i-inch drive. Precision built. Inj pise, chrome pleiad.
Century Ure Service Co.
JOSEPH DOVGAN, lastnik
15300 Waterloo Road	KEnmore 3536
'‘AUTOMATIC
NO EQUAL FOR SAFE WINTER DRIVING!
Da, Vid omahuje. Naj uboga d so 'planili v jok. Tako daleč očeta, naj se ■vrne v mesto, tam je torej že prišlo: Vid mora v bo našel Mileno . . Da, pojde, Ameriko, v jamo! Le čemu? pojde. Vid se vdaja, bolj in Mar nima dovolj kruha pri hi-bolj se nagiblje na očetovo šj?^,Vsemu je kriva le očetova stran. Če nekaj dni je na tem, trma. Da, Poljanki je bilo da očetu razodene svoj sklep, zdaj dovolj; šla je in se znesla Pa ga noga zanese spet na nad starim: vrh vrta. Zastrmi se v mika-| “Trma stara, kaj podiš fan-vne Kresinjske poljane in v ta od hiše! Mar ni sramota, tisto očarljivo okolje; potem da se bo moral iti ubijat v tu1 objame z očmi še vso čred, ko- je jame, ko mu doma nič ne kodaj sanj e kokoši; vidi žanjice, manjka!” ki žanjejo žito, vidi ljudi v po-; Niti nji ni stari.nič odgovoril, lju in na senožetih, občuti son- Kuhal je svojo trmo dalje, ce, ki tako toplo greje, občuti] Vidu je pa odleglo. Trdno se vso to nebeško milino, mir, ti- je odločil za to, kar je rekel, šino in vse to blagoglasje — in ni mu treba iskati nobenih dru-ves njegov sklep je uničen, gih potov več. Ljudem se ni zdrobljen v sončni prah . . jni več izmikal, nasprotno, na-Znova se plazi okrog kakor gavarjal jih je, če so se mu bolan. Do nikakega jasnega hoteli izogniti. Tista Anžonka, skleipa ne more več, nobene re- ki ga je tedaj prvi dan tako šitve ne najde. Kakor da je prijaizno pozdravila gori za vn-vse zakleto. Po več dneh trdo- tovi, je prišla zdaj mimo hiše. vratnega razmišljanja se mu pa Vid je sedel na klopi pod ore nenadoma v glavi nekaj posve- hom, a žena je skušala iti mi ti. Kakor da je zagleda] rešil-,kakor da ga niti ne vidi no pot, ves je oživel. Da, da:
daš?” Tako ga pikne žena.
“Kaj čem drugega. Nekateri na soncu, drugi v senci.”
“Saj 'to ti najbolj godi,” ga useka zopet žena. “Kaj v šolo res ne poj deš več?”
‘INe, v Ameriko pojdem.” Žena obstane. “V Ameriko? Kaj ti ne pade v glavo! Od takega grunta hodliti v Ameriko!”
"Da, v Ameriko, v Ameriko,”
‘Kako pa ti, kar v senci pose- če nismo za šolo, moramo pa
v jamo!”
Zena ga pogleda i nekim prezirom: “če res nisi za nobeno drugo rabo, pa pojdi v Ameriko! Tja gredo taki, ki so doma grunte pognali ali obubožali. Da, sami obupanci odhajajo tja in taki, ki bi radi v nekaj letih obogateli in si nabrali dolarjev. Nazadnje pa morajo garati ko črna živina, usrani od vrha do tal.” Žena je za-
prikima fant. “Kaj hočemo, mahnila z roko in šla svojo pot.
rešitev je tu, edina pot, druge poti ni. Nestrpno je pričakoval očeta. In ko je prišel in sedel v hiši 'k mizi, je Vid že pristopil.
“Oče, zdaj sem se odločil, kaj napravim. Vidim, da zame ni druge poti, kakor da grem . .” Stari ga vprašujoče pogleda. “Najbolje da se umaknem in se nič več ne vrnem . . V Ameriko i pojdem . .
Stari osupne. “V Ameriko?” zajavka in skloni glavo, kakor da ge je nekaj hudo zadelo.
“Da, v Ameriko,” pritrdi sin mirno. "V jam0 pojdem ali v
nuuui UB go ulili mi v
Zato jo je pa fant nalašč : govoril: “Bog daj, mati, Anžo-nova!”
Žena se po sili ozre, češ kako si le upa takole sprijeno one nagovoriti poštene ljudi! —
‘Ti si, te nisem videla,” reče hladno. Takrat ga je vikala, zdaj ga tika. No, Vida to nič ne moti, nasprotno, nalašč jo skuša zadržati. Zato vstane in se ji približa.
“Ste pri vas že pospravili žetev?”
“Že,” odseka žena kratko, kakor bi hotela reči: kaj te briga! 'i.
Odpre prihodnji pondeljek...
Vida je zabolelo. Nove upe mu je nekdo z blatom ometal. Zopet je zanihal med tujino in domom. Ali ga bo izvabila mikavna 'tujina Ali šola, ali ga končno obdržala domača gruda. Zopet tava Vid okrog hiše. Oče nič ne reče in fant ne ve, pri čem je: pojde v Ameriko ali ne pojde. Brez denarja ne more nikamor.
Po nekaj dneh mu pa Poljanec kar jasn0 pove, da iz te kaše nič ne bo. Denarja za v Ameriko ne dobi, temveč oče Vzitraja pri tem, kar je rekel: fant mora brezpogojno nazaj v šolo! Poljanec na noben način ne mara nad hišo sramote. (Dalje prihodnjič)
-------o------
SLOVENSKA DELAVSKA DVORANA
(The Slovenian Labor Auditorium)
Našim delničarjem:
Resno ste prošeni, da se po vsej priliki udeležite letne delničarske seje, ki se vrši v nedeljo, 12. decembra 1948 ob 2. uri popoldne na 10814 Prince Avenue. Po seji se bo brezplačno serviralo okrepčila.
S pozdravom,
» Za direktorfj:
JOE KNAUTZ, tajnik.
imiminiiMiHiiiMiiiiiiiiiitmiimiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiu
. . . najnovejša podružnica najstarejše clevelandske banke
Nova, udobna banka za prebivalce- in trgovce na Five Points, bo odprla vrata v pondeljek 6. decembra ob 9:30 zjutraj.	,
Ta najnovejša podružnica najstarejše banke v Clevelandu je kompletna moderna bančna edinica z mnogimi inovacijami, da podvigne obrat bančnih transakcij.
Prosto zasebno parkiranje
THE
NATIONAL CITY BANK
----OF CLEVELAND---------

Main Offict
' C1845}
Xwcu*«1*
Euclid at East Sixth
Member Federal Deposit Insurance Corporation
tovarno; se bom že preživel, ka-
kor se drugi. Prosim vas, izplačajte mi 'doto, če je imem še kaj na dobrem, ali pa mi dajte vsaj za pot . . .”
Stari je uprl glavo ob dlani, se zastrmel v mizo, a sinu ni odgovoril nobene besede. Pač pa se je kmalu rajzlegel zunaj v kuhinji jok, kajti Vidovo razodetje se je kakor blisk razneslo po hiši — in ženske in otro-
Kraška kamnoseška obrt
1542$ Waterloo Rd.
IYnnhoe «17
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI’ OA NAGROBNIH SPOMENIKOV
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST.
TEU UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila Delo točno in dobro.
I
RE-NU AUTO BODY CO.
Popravimo vat avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in (enderje. Welding.
JOHN J. POZNIH GLenviile 3830 983 East 152nd Street
•eawowr ■
VITAMINS!
■mMm I* 4t pw (M R40UOH
ssvrjpat
■ abrne očarljivost za
novega ljubega prijatelja
Judy pozna tajnost okusa svojega prijatelja — lepoto, živahnost in svežnost, ki prične na koži — in ki se jo tako lahko zadobi, če je dovolj vroče vode za kopelj .. . šampune .. . faciale, doma'.
In Judy, seveda, nikoli ne zamudi sestanka, ker za perilo, hišno čiščenje in drugo preskrbi vroča voda. V njeni hiši je moderen vodin grelec . . . avtomatičen, podkurljiv, inxuliran grelec. To je zopet en slučaj, ko se lahko reče, da v Judyni družini noben ne čaka eno minuto na vročo vodo.
Ti moderni plinski vodni grelci so na razstavi zdaj pri vašem trgovcu ali plumberju. Zakaj bi se ne ustavili kmalu tam in si jih ogledali?
^TEAST OHIO GAS
Jos. Žele in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
Avtomobili In bolniški vos redno in ob vsaki url na raspolago. z Ml smo vedno pripravljeni s najboljšo postrežbo.
6502 ST. CMIR AVENUE	Tel: ENdkott 9583	=
COLLINWOODSKI OBAD:
453 E. 152nd STREET	Tel: rvanhue SUB =
iiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiimimiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiii)?
r THRIFTY *	* *
.^CHRISTMAS SHOPPERS
(tyoow • I
7i restone