Leto LXXHv LJubljana, tank SL |anear)a iziuajtt **m±* dan pupuiaae avienift aedeijc u> prtznike — inseraci Oo 00 petlt vrst * Din it. do I(Nj vnt a Uid 250 oo IU0 do JOU *rat * Din 3, večji —Hrti petlt vrstu um « popu«! pc dogovoru, inneratni davek posebej - »Slovanski Narod« veha mesečno v Jugoslaviji OlĐ 12—. ta inozemstvo Din 25. — Rokopial mt oe vračajo. UBEDNUTVO IN UTKAVNlaTVO LJUBLJANA. Knarljsva atlca itev. 6 Telefon: Sl-22. 81-2*. 41-K. 81-25 bi 21-16 Podr ateloe: MARmOR, Grajski trg at. T — NOVO MESTO. LJu&Uanska telefon H M — CMfcJB ostjBko uredništvo: 8troaauiayerjeva ulice 1. telefon it 65; podružnica uprave: Koeenova ol z. telefon it 190 — JS8BN1CB: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Stotnikov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani it. 10.351 Po Hitlerjevem govora: Nič novega — nobenih presenečenj Kancelar Hitler f e v dve in pol uri tralafočem govora orisal stališče Nei Njegov govor je bil zelo zmeren — Rusije ni niti omenil, pat pa je tokrat mednarodnemu židovstvu Berlin. 31. jan, br. Snoči je imel nemški državni zbor sejo, na kateri je najprvo podaljšal zakon, s katerim je vsa zakonodajna oblast prepuščena vladi. Nato je imel kancelar Hitler dve in pol ure trajajoč govor, v katerem je najprvo naštel uspehe svojega režima v prvih šestih letih in orisal potek dogodkov v preteklem letu v zvezi s priključitvijo Avstrije in razkosanjem Češkoslovaške. Nato je opisal težaven gospodarski položaj Nemčije in s tem utemeljil nemško zahtevo po kolonijah. Dokler Nemčija ne dobi kolonij, tako dolgo bo morala čim več izvažati in delati konkurenco na svetovnem trgu. Izjavil pa je, da zaradi kolonij ne bo pnšlo do vojne. Hudo si je izposodil 2ide in jim napovedal neizprosen boj. Tujega vmešavanja rudi v tej zadevi ne bo trpel. Obširno je orisal razmerje režima do vere in navedel, koliko Nemčija vsako leto žrtvuje za katoliško in evangelsko cerkev. Lani *ta dobili 500 milijonov mark iz d~žavne blagajne, imata poleg tega 10 milijard vredna posestva, ki do- našajo letino okrog 300 milijonov in sta še oproščeni davka. Če mislijo cerkveni krogi, da se jim v takih razmerah godi slabo, je Hitler takoj pripravljen izvesti ločitev cerkve od države. Duhovnikov nihče ne preganja, dokler služijo samo Bogu. Ce pa se vmešavajo v politiko ali zagreše nemoralna dejanja, pa morajo kakor vsak drug državljan odgovarjati po zakonu. Govoreč o zavezništvu z Italijo je Hitler dejal: Naj se nihče ne moti nad našim neomajnim sklepom, da bo Nemčija vedno na strani svojega nemškega zaveznika in to v vsaki vojni ne glede na njene vzroke. Nemčija se zaveda, kakšna usoda jo čaka, če bi se posrečilo uničiti italijanski fašizem. Pozna posledice in jim gleda ledeno hladno v oči. Ob koncu se je dotaknil od noša je v Nemčije do drugih držav in omenil tudi Jugoslavijo, ugotavljajoč, da je rudi Jugoslavija stopila v krog nemških prijateljev in zaveznikov. Svoj govor je zaključil z apelom na siogo in še povečano delavnost na vseh poljih. Seja je bila nato zaključena. Odmev po svetu Rim; Bravo, Hitler! Rim. 31 jan. e. Današnji rimski listi prinašajo že krajše komentarje k Hitlerjevemu govoru. Med drugim naglasa jo: Glas nemškega kancelarja je poslušal italijanski narod pred 7 milijoni radioaparatov in tako je zvedel, da Ko Nemčija v primeru vojne stopila na stran Italije. Ta ugotovitev je bila 6prejeta v fašističnih krogih z nenavadno radostjo. V Rimu mislijOt da bo Hitlerjev govor vplival na Francijo, da bo popustila in da bo ugodila zahtevam, ki jih bo Mussolini se-daj konkretno postavil Po mnenju fašističnih krogov je Hitlerjev govor ustvaril popolnoma jasno sliko Francija mora izpolniti zahteve Italije in Nemčija mo~a dobiti zadoščenje v kolonialnem vprašanju, ali pa bo Evropa pred možnostjo nove vojne. Hitlerjev govoT je demantira! tudi v?e zunanje trditve, da Nemčija ne bo šla z Italijo. Zanimivo je, da je agencija Štefani objavila nekaj delov govora kancelarja Hitlerja še prodno je Hitler govoril. V tem vidijo znak, da je bil Mussolini že v naprej obveščen o vsebini Hitlerjevega govora Italijanski listi poudarjajo v svojih poročilih brezpogojno podporo italijanskih zahtev s strani Nemčije, kar velja seveda rudi za Italijo glede nemških kolonialnih zahtev. Pariz: Važno priznanje PARIZ, 31. jan. br. Vsa Francija je sinoči z napetostjo prisluhnila govoru nemškega kancelarja Listi so njegova glavna izvajanja objavili v posebnih izdajah. V splošnem je bil sprejet ta govor docela hladno. V političnih krogih ugotavljajo, da tokrat Hitler ni povzročil nikakega presenečenja in tudi ni povedal nič novega. O zavezništvu Nemčije z Italijo po dogodkih v Srednji Evropi, v Španiji in Abesiniji ni nihče dvomil. Zato tudi Hitlerjevo poudarjanje, da bo Nemčija v vsaki vojni na strani Italije, ni napravilo nikakega posebnega vtisa. Kar se tiče kolonij, so v Parizu pričakovali, da bo Hitler bolj jasno postavil nemške zahteve. Tega pa ni storil. Tem večjo pozornost pa je izzvalo Hitlerjevo priznanje, da je Nemčija v gospodarskih in finančnih težavah; to so dosedaj v Berlinu trdovratno tajili in se posmehovali neurejenosti gospodarskih razmer v Franciji. Sedaj pa se je položaj spreobrnil: Francija je financ no in gospodarsko tako močna, da se ji ni bati ničesar. V pariških krogih opozarjajo tudi na to, da je bil kancelar Hitler tokrat mnogo zmernejši, kakor v svojih dosedanjih govorih, kar tolmačijo kot znak, da Nemčija ne želi izzvati kakih mednarodnih komplikacij. Tudi zagotovila zvestobe Italiji smatrajo zaradi tega bolj za platonična. Iz dejstva, da Hitler Rusije sploh ni omenil, sklepajo, da je tudi v pogledu sodelovanja z Rusijo spremenil svoje dosedanje stališče. London: Kaj pa je z Rusijo? LONDON, 31. jan. br. Govor ki ga je imel sinoči Hitler v državnem zboru, v angleških krogih ni izzval nikakega presenečenja V splošnem ugotavljajo, da je bil to najzmernejši govor, kar jih je doslej imel nemški kancelar Napoved, da bo Hitler preciziral kolonialne zahteve Nemčije, se ni uresničila. Največjo pozornost pa je zbudilo dejstvo, da Hitler tokrat ni niti z besedico omenil Rusije, dočim je dosedaj še v vsakem svojem govoru rohnel proti komunizmu in boljševiški Rusiji. V tem vidijo potrditev že nekaj časa krožečih vesti, da se vodijo med Berlinom in Moskvo tajna pogajanja za gospodarsko in politično sodelovanje. Važnost pripisujejo edino le Hitlerjevi izjavi, da bo Nemčija v vsaki vojni na strani Italije, pa najsi sc Italija iz kakršnihkoli motivov zaplete v vojno. V tem vidijo grožnjo Franciji in Angliji in smatrajo zaradi tega, da se bo napetost v Evropi še povečala. Z vso gotovostjo računajo, da bo Mussolini sedaj postavil konkretne zahteve napram Franciji. Hitlerjeve ugotovitve in pripombe o kolonialnem vprašanju v odnosih napram drugim državam, ki se nahajajo v podobni situaciji kakor Nemčija, smatrajo za napoved, da se bo Poljska ravno tako kakor Italija priključila „Anglija se ne b»ji vojne!" Bald win o nevarnih iluzijah, katerim se vdajajo nekateri evropski državniki London. 31. jan. AA Reuter. Snoci je imel bivši predsednik angleške vlade Bald-win govor v VVorckchestru ter dejal, da je imel pred svojo ostavko s Chamberlamom daljši razgovor o potrebi osebnih zvez z vsemi vodeč i m i osebnostim tujih držav ter da je pri tem dejal- Rad bi videl, da bi meni pripadla ta naloga, toda jaz zapuščam oblast, tako da bo to vaša dolžnost. Ako se vam posreči ohraniti v Evropi mir za prihodnji 2 ali 3 leta, vas bo človeštvo bla gosi a vi jal o. Batdwin je nato nadaljeval, da je dose danja popustljivost in miroljubnost Angli Je ustvarila dve nevarnt iluziji o Angliji na evropskem kontinentu. Ena Je namreč ta. da se Angleži bojijo vojne, druga pa* da ne bodo sprejeli nase potrebne žrtve za organizacijo v primeru vo/ne. Obe ti predpostavki sta netočni in nevarni, kajti oni. ki bi tem predpostavkam verjel, ne bi do kraja izpolnil svojih dolžnosti. Baldwin je naglasih da bo angleški narod že na prvi poziv pripravljen boriti se za svobodo človeštva ter da bodo vsi meščani pripravljeni za borbo enako kakor v prejšnjih časih. Na koncu svojega govora je Baldwin nagla-sil. da bo prišel čas. ko se bo dalo izogniti se vojni, šele takrat, ko se bo narclila v srcih in dušah evropskih voditeljev želja za mir. nemškim kolonialnim zahtevam. V zvezi s tem opozarjajo na to, da je Hitler s poljskim zunanjim ministrom Bečkom že v Berchtesgadenu razpravljal o kolonialnem vprašanju. WosMngton: Nič posebnega NEW YORR, 31. jan. br. Hitlerjev govor so prenašale poleg italijanskih tudi nekatere ameriške radijske postaje in podale nato obširne prevode. V ameriški javnosti je bil govor sprejet docela mirno in hladno. Besede ki jih je naslovil Hitler na naslov Amerike .objavljajo Usti v posebnih izdajah in dodajajo komentarje, v katerih zavračalo njegove lekcije. Ker bo bile zadnje dni razširjene zelo alarmantne vesti o namerah Nemčije je zmernost Hitlerja vplivala bolj pomirjevalno kot pa vznemirljivo. V splošnem pa ameriška do perečih vprašanj napovedal neizprosen boj javnost slej ko prej odklanja, narodno-socialistična gospodarska in politična, načela, ki jih je podčrtaval Hitler v svojem govoru. Bruselj: Zelo zmeren BRUSELJ, 31. januarja. Hitlerjev govor je dal že snoči povod obilnim razpravam. Več članov vlade je poslušalo kan-celarjev govor na radiu. Prvi vtis je ta, da je govor umerjen, vendar pa odločen. Usti prinašajo dolge izvlečke iz kanoelar-jevega govora. Usti podčrtava jo slasti oni del Hitlerjevega govora, ko je rekel: >Verujem v dolgotrajen mir.c Usti pripisujejo velik pomen Hitlerjevi izjavi, da bo Nemčija vedno na strani Italije v primeru kake vojne. Z zadovoljstvom beležijo ' tudi zagotovilo, da Nemčija nima te-.alnih zahtev napram Franciji in An- Francija se ne bo ^ostila izriniti iz Srednje Evrope Uvedla bo za srednjeevropske države poseben sistem gospodarskih pogodb PARIZ, 81. januarja. AA. Ha vas: Včeraj popoldne se je vršila v pred se dniStvu vlade konferenca v zvezi z ureditvijo gospodarskih odnosajev Francije z nekaterimi srednjeevropskimi državami. Konferenci so prisostvovali predsednik vlade Daladier, zunanji minister Bonnet, finančni minister Revnaud ter ministri za narodno gospodarstvo, kolonije, trgovino in poljedelstvo. Enaka konferenca se je vršila ie pred nekoliko tedni, ko se je vrni- la v Pariz francoska gospodarska delegacija, ki je prepotovala srednjo Evropo. Da bi se omogočile ponovne žive trgovinske zveze med Francijo in srednjeevropskimi državami, so francoski merodajni krogi izdelali nov sistem, za katerega odobritev je bil potreben sklep vlade. Francoska vlada se je včeraj bavila s tem vprašanjem. Podpise novih trgovinskih pogodb je treba pričakovati v najkrajšem času. Načrti španskih republikancev Nudili bodo odpor vse dotlej, dokler razvoj sam ne bo prisilil drugih, da jim priskočijo na pomoč Figueras. 31. jan. e. Po 12-urnem zasedanju se je končala seja Negrinovega kabineta, ki se je pričela v nedeljo popoldne. Vse kaže, da m prišlo do sklepa, kaj naj sc stori v sedanjem položaji! Ni izgleda, da bi prišlo do odločitve, ker se situacija skoraj vsak hip menja na škodo katalonske armade. V odmoru med zasedanjem se je posrečilo poročevalcu United Pressa, da je govoril z Neg-rinom. Vprašal ga je, kakšen je položaj. Ncgrin mu ie lakonično odgovoril: »Nimam časa!« Nato je poročevalec United Pressa prosil zunanjega ministra del Vaya za kratko izjavo, toda tudi ta ni hotel dati nikake izjave o tem, kaj «o razpravljali na ministrski seii. Rekel jc: »Nimam vam kaj povedati, imeli smo redno sejo kabineta. Vsak dan imamo seje. na katerih razpravljamo o mi-talem položaju, Ze dva dni nisem spal «* Na vprašanje ali se bo vojna nadaljevala ali ne. je del Vavo odgovori!: »Na to vprašanje naj vam da odgovor minister za narodno obrambo Ncgrin!«« Pozneje je del Vavo izjavil, da se bo fronta republikancev razprostirala v od-s-cku Granolera—Manresa—Sol-ona. Ta črta je bila omenjena že v nedeljskem komunikeju. Pred sejo ministrskega sveta je bila seja armadnih poveljnikov republikancev, katere so sc udeležili tudi general Roho in polkovnik Fisnero«, šet republikanskega letalstva. Po seji kabineta se je Negrin dalje ča^a razgovarjal / uradniki zunanjega ministrstva. Tukajšnji opazovalci vidijo dve možnosti za Negrinovo vlado, obe imata za temelj odpor miličnikov za vsako ceno. dokler nc pride tuja pomoč. Prva varianta je ta, da se čete umaknejo in koncentrirajo na črti od Arensa do Siene Monterie in do Pun g Serda. Sodijo, da bodo čete dobile dovolj vo j nega materiala in da bo ta odpor omogočil popolno reorganizacijo katalonske armade. Druga možnost pa bi bila ta, da se katalonske čete umaknejo prav do francoske meje in tako nastane za Francijo vprašanje, ki ga bo morala sama rešiti. U padec Barcelone ie ne pomeni " blikanskega odpora v Kataloniji. Vzhodna armada je še vedno aktivna in še vodi borbo proti franeovcem. V zadnjih 24 urah je prišlo do srditih bojev in se je v odsekih Solsone in Manrese posrečilo republikancem odbiti napade Francovih čet in jim zadati precejšnje izgube. Nadalje r>oročajo iz Valencije, da je v letalskih borbah, ki so se vodile zadnje dni na katalonski fronti, padel najboliši letalec Francove vojake Gar-cia Moratto. Tudi na fronti v Estremaduri se borbe nadaljujejo, vendar dosdaj se ni bistvenih sprememb. Madrid, SI. januarja. AA. Ponoči ob enih je nacionalna artiljerija velikan kalibrov začela strahovito streljati na Madrid. Streljanje je trajalo pol ure. GERONA, 31. januarja. AA. Havas: Ministrstvo za narodno obrambo objavlja, da sovražne čete na katalonskem bojišču se dalje napadajo, vendar se republikanske čete uspešno branijo. Trditve nacionalistov, da se tujci borijo v vrsten republikanskih čet, so popolnoma lažnive. 11., 13. in 16. mednarodna brigada so ie davno razpusčene. Med republikanci se nahajajo samo Španski vojaki. BERN, 31. jan. br. Kot prvi prispevek za preskrbo španskih beguncev v Franciji je švicarska vlada poslala danes francoski vladi 20.000 frankov. Zvezni svet bo prihodnje dni sklepal o visini celotnega prispevka ki ga hoče Švica žrtvovati v ta namen. Anglija se pogaja z Rusijo? LONDON, 31. jan. AA. Reuter: Is krogov zunanjega ministrstva se izve, da je imel sir VVilliam Speed, novi angleški veleposlanik v Moskvi, nenavadno dolg in prisrčen razgovor s Kalini-nom in Litvinovom ob priliki predaje svojih akreditivnih pisem. Izgleda, da je angleška vlada pripravljena pogajati se s sovjetsko vlado o vseh mednarodnih vprašanjih. Sorzna Doročila. CURIH, 3L jan. Beograd 10.—, Pariz 11.71, London 20.725» New York 442.828, Bruselj 74.90, Milan 23*29, Amsterdam 238.80, Berlin 177.70, Praga 15.15, Varšava 83.85, Bukarešta 3.40. Potitienl ot$e*nl6 Nozironfa o slavanstvu »Slovenski delavec«* glasilo Zveze združenega delavstva je nedavno tega objavil na u\x>dnem mestu članek »O vseslovanstvu — panslavizmu*. V tem članku je urednik Križman razvijal tele misli: »Vseslovanstvo je nekakšen slovanski rasizem in je gibanje, ki stremi za političnim in kulturnim zlivanjem celokupnega slovan-stva. to je vseh slo\panskih narodov v eno nedelji\*o kulturno in politično enoto. Gibanje ima svoj izvor pri zapadnih Slovanih. Gibalno silo v njem so predsta\'ljati Čehi... Kakor so češki Vseslovani za časa sveto\'ne vojne naslanjali narodno-os\>obodilni boj Čehov na Rusijo in tam formirali svoje legije, istotako so nadaljevali svojo vseslo-vansko politiko po vojni in se naslanjali enostavno na naslednika caristične Rusije — botjšetfke. Glavni pobornik tega neslo* vanakega vseslovanstva je bil bh'ši preži-d en t češkoslovaške republike dr. Beneš. Iz češkega naroda so torej nastali glavni pobornik i za v?estovansko gibanje, ki je sedaj doživelo katastrofalen brodolom in mora češki narod za to plačati drag račun, medtem ko se prvoboritelji vseslovanstva sprehajajo po Švici in marksisti stavlja jo predloge za N ob lovo mirovno nagrado. Iz dogodkov zadnjega časa bi se tudi pri nas nekateri lahko naučili, da če hočeš biti zaveden Slovan* drži se pred vsem Jugoslavije in ne išči svojih slovanskih idealov bog ve kje. V Jugoslaviji imamo dovolj prilike pokazati, da smo Slovani in ie nekaj: ako se smatraš za zavednega Jugoslovana, pokaži to m tem, da ne zanikaš svoje pripadnosti slovanskemu narodu in ne leta/, temveč sprehajaj se po Ljubljani in izogibaj se plemen, če nisi Živinorejec, Katotištvo ne priznava plemenskih naukov in odklanjamo zato program ekskluzivne ga panslavizma; ostati hočemo Slovenci in se nočemo pomešati v nikakršno vseslovansko kultur' no in politično enoto* ker bi m m tem morali odreči naši narodni kulturi, naši veri in naših političnih tekovin ter podvreči nad' vladi komunizma.. -* — Tako sodi o */o-vanstvu »Slovenski delavec* na usta svojega urednika župnika Andreja Krizmana. Docela drugega naziranja o tem vprašanju je »Gorenjec*, organ dekana Matije Škerbca v Kranju, ki je par dni kasneje v uvodniku »Slovani — kaj?* razložil svoje mišljenje o slovanskem vprašanju, V tem članku so iznesene tele misli: »češko vpra-Kako in zakaj to? Zato, ker Slovan ni zedinjen. Slovan je poceptjen, brat proti bratu in takih bratov, ki se med seboj prepirajo in sovražijo, se nihče ne boji, vsakega izmed njih lahko napadeš, kar veš, da drug drugemu ne pomagajo, marveč ti ie pomagajo udariti po lastnem bratu. Zgled v zadnjih za slovenstvo usodnih in žalostnih trenutkih je Poljska, ki je čakala t svojo armado, da Češkoslovaški zahode nož v hrbet. Žalostno, prežalostno! Odkod to prekletstvo med nami Slovani? Izvira iz tisočletne sužnosti. Slovan je navajen hlapčevm-nja, navajen Je tujega zapovedništva nad seboj. Ni se zgodilo prvič, kar se Ja. Zgodovina Slovanov priča, da so tako ravnati skozi vsa stoletja, odkar se je pojavilo slo-vanstvo v Evropi. Menda malo manj, kakor 250 milijonov Slovanov je nas na svetu, trikrat toliko kot Germanov in skoraj več, kakor je v Evropi vseh germanskih in romanskih narodov, pa kaj štejemo? Niči Mihce na« ne upošteva, Germani in Romm-n/ vladajo Evropo brez Slovanov... Slovenstvo je danes brez vsake zaslombe v svetu. Najbolj zavedni Slovani so Cehi. So bili in so* To je treba priznatu Dvest opet deset milijonov Slo- vanov je ogromna moč, ali se Je Slovani zavedamo in ali se je bomo Slovani sploh kdaj zavedali? Na to vprašanje moramo Slovani sami odgovoriti. Na nas samih je~> Slovan, ali si še iiv?l Zgani ae, dokler Ja čast* Zabeležili smo naziranji dveh listov ista politične barve o slovanstvu in potrebi slovanske vzajemnosti. Katero mišljenje izmed teh dveh je pravilno, menda ni treba posebej ugotavljati. Sicer pa naj bo sodba o slovanstvu tn slovanski misli takšna ali drugačna, eno je gotovo: ako bi ne bilo sivo čustvo medsebojne povezanosti med Slovani, bi se leta 1914. Rusija ne zavzele za Srbijo, marveč jo hladnokrvno prepustila njeni usodi. In v tem primeru bi danem ne bito ne Jugoslavije, na Češkoslovaške m ne Poljske! Sklicanje Iranskega sveta Ljubljana. 31. jan. AA. Banski svat dravske banovine se sestane IX februarja 1939 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani. Predmet zasedanja bo obravnavanja banovinekega proračuna za leto 1939-40 s pripadajočimi pravilniki v smislu Čt. 11 pravilnika o organizaciji in delu banskih svetov. KrmOU uhoee rnjOSkrnl £ f Stran 3 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 81. Jsmrja 1830. Mariborski železničarji za naše Število Članov krajevnega odbora JS |e naraslo lani od 650 na looo Maribor, 30. Januarja * lz vrst mariborskih nacionalnih železničarjev smo prejeli sledeče vrstice, ki kažejo, kako toplo utripi je rodoljubno srce naših vrlih Železničarjev v Mariboru, kako domoljubna je nfihova skrb za mejo, pa tudi za naše sinje morje: Znano je uvpešno delovanje železničar« skega krajevnega odbora Jadranske straže v Mariboru, Ustanovil se je na pobudo železničarjev leta 1933 z namenom, da zbere v svojih vrstah v&e zavedne železničarje v Alsriboru ne glede na njihovo politično prepričanje. Dotlej smo bili mariborski železničarji včlanjeni pri tukajšnjem mestnem odboru. Kmalu pa se je pokazalo, da je uspešno organiziranje železni carskega stanu Izven železniških vrst skoraj nemogoče. Zato je ta korak nas železničarjev pozdravil s posebnim veseljem tudi naš oblastni odbor JS v Mariboru, ki se je dobro zavedal, da se bo to organiziranje posrečilo in da bo ta kompaktna organizacija v dogled-nem času najštevilnejša in najmočnejša pod okriljem agilno delujočega oblastnega odbora JS v Mariboru. Ta zamisel se nam je v polni meri posrečila. Danes, ko opažamo, da je velik del društvenega življenja v nekem čudnem upadanju in pešanju, stopamo žeJezničarji pred javnost z razveseljivo ugotovitvijo, da je Članstvo našega krajevnega odbora JS naraslo v lanskem letu od 650 na 1000. Znano je, da Čutimo ravno železničarji iz umljivih razlogov napram vsaki organizaciji precejšnjo skepso. Znano je. da se ne priključimo nobenemu društvu, dokler si nismo popolnoma na jasnem, kaj prav za prav hoče to društvo, kaj hoče storiti v prid splošnosti. To v nas globoko ukoreninjeno skepso je bilo treba šele izruvati in odstraniti s smotrnim, nesebičnim delom. Delo pa je v našem odboru za vsakega odbornika častno. Nikdo ne prejema nobene nagrade. Edina nagrada je uspeh in zadoščenje, ki ga da članstvo na vsakoletnem občnem zboru. Radi tega je v našem odboru mir in sloga. Kjer pa kraljujeta mir in sloga, tam je uspeh že v naprej zagotovljen. Ob tej priliki čutim potrebo, da poudarim in podčrtam izborno vodstvo, ki je bilo v rokah inšpektorja g. Rozmana. Navzlic naporni službi, združeni z veliko odgovornostjo, se ni naš predsednik Rozman ustrašil ne slabega vremena, ne utrujenosti. Zato smo mu člani iskreno hvaležni. Članstvo je pokazalo svojo hvaležnost napram zaslužnemu dolgoletnemu predsedniku s tem, da ga je imenovalo za častnega predsednika že-lezničarskega krajevnega odbora JS v Mariboru. Njegovo delo pa je prevzel postajni načelnik g. Friderik Perme, ki smatra to svo- pomogel k nakupu krasnega prostora In Poročila je sprejelo navaoos članstvo m toplim odobravan jam m Iskrenim priznanjem. Na predlog preglednika računov br. Valenana In dobil br. blagajnik in ostil odbor svojo razresnico. Nagovoru tupnega delegata 80 sledile volitve novega odbora. Za starosto je bil izvoljen Idealni br. Ferdo Vigele, podatarosta je br. dr. Josip Pučnik, načelnik br.llilan StepUnlk, podiiafcelnika br.Rajmund Mtiller in Mlako Kostanjsek, načelnica s. Tilka Komarjeva, podnacelnlca s. Bodena Tajnikova, tajnik br. Mondini, prosvetar br. Ivan dulk. načelnik gradbenega odseka br. dr. Josip Pučnik. V odboru so val lanskoletni bratje in sestre. Z doseženim uspehom v preteku poslovni dobi društvu iskreno čestitamo z zeljo, da bi bilo tudi njegovo bodoče delovanje vsaj tako plodonosno, kakor je bilo lani. jo nalogo za dolžnost, ki jo moča izpolniti vsak Železničar izven službe. Njegove odlike jamčijo, d* fr* bo uspešno delo nadaljevalo v duhu tradicije m dosedanjih prizadevanj: glavni namen železni-čarske organizacije JS je v tem, da s prispevki, ki ji ostanejo od delala, ki gt dobi od oblastnega odbora, pošilja otroke revnih, razvedrila in oddiha potrebnih železničarjev na morje in sicer v Dom kralja Aleksandra v Bakru. Doslej je krajevni odbor poslal na morje že 172 otrok. Vsi ti otroci so hvaležni. Nairžili so se svežega morskega zraka, okrepili svoja mlada, rastoča telesa Tam ob sinjem morju so si vtisnili v dušo in c.rce zavest, da smo Jugosloveni krepak, zdrav in močan rod, ki je lahko ponosen na to, fcir ima. Sli pa smo še korak dalje. Iz lastnih sredstev smo zbrali potreben denar, da smo si nabavili lasten prapor, ki bo razvit skunno s praporoma oblastnega in mestnega odbora JS v Mariboru dne 7. maja 1939. Nadeli smo si od vsega začetka tudi nalogo, da poživimo z izleti v okolico ob meji smisel za narodno obrambno delo in plemenito rodoljubno prizadevnost. V svežem spominu so nam še izleti k Sv. Pankraciiu, v Marenberg, Jarenino. Cirknico in Št. llj. Zlasti naj omenim izlet v obmejni St. llj, ki se ga jo udeležilo okoli 400 mariborskih železničarjev. Povsod so nas lepo sprejeli, kar kaže, da samozavest in ponos našega obmejnega ljudstva narašča. To samozavest pa je treba še poglobiti in podpreti. Mnenja sem namreč, da bodo tudi druga društva vidneje uspevala, čim vneteje bodo posvečala svojo pozornost našim najbolj izpostavljenim obmejnim postojankam. Naše obmejno ljudstvo nas je iskreno prosilo: »Pridite spet in nas obiščite * To vabilo pa ne velja samo nam železničarjem, ampak sploh vsem, ki lahko sami presodijo, da so k temu poklicani. Prva in poglavitna naloga slehernega društva v Mariboru bodo zbujanje in utrjevanje samozavesti in ponosa našega ljudstva ob meji. Potem bo tudi marsikaj izostalo, tudi marsikatero bolno in trpko razočaranje, ki bi se utegnilo pojaviti kot posledica zanemarjanja naše vasi. Javnost nas ni našla pozimi v toplo zakurjenih dvoranah. Ni nas slišala nikier. Tiho in veselo smo pohiteli v naše podeželje, v našo vas ob meji, kjer smo opozarjali na skupnost, ki tesno priklepa meščana k po-deželamj in deželana k meščanu. Ne dvomim, da smo na pravi poti. Veselo, složno in navdušeno gre naša pot v novo poslovno leto 1939 z geslom: »Delajmo za našo mejo«. Mislimo na naše podeželje, ijubimo in čuvajmo tudi naše lepo, sinje morje! L, B. Za uspešnejše delo v nacionalnih društvih Umesten predlog o fuziji mariborskih društev „Jadran" in „Nanos" Maribor, 30. januarja Važen problem se je sprožil na obenem zboru > Jad rana«, o katerem smo poročali v včerajšnji Številki. Je to problem, ki je osnovne važnosti za uspešno delovanje številnih mariborskih nacionalnih društev. To je problem fuzije, poenotenja smotrne uravnave in večjega uspeha vsega nacionalno društvenega dela. Pri slučajnost'h. so namreč nekateri udeleženci načeli \nprašanje fuzije »Jadrana« in >Nanosa«. To vprašanje ni od včeraj. Zadnja leta se je pojavilo v ospredju razpravljanj v tukajšnjih emigrantskih krogih. Obe društvi zasledujeta kolikor toliko isti cilj, obe društvi se pri tem poslužujeta malodane istih sredstev. Pa tudi krog vnetih, požrtvovalnih sodelavcev poteka iz iste sredine. Zadnje leto je ta stvar že zorela in na ne. deljakem Jadranovem občnem zboru so jo prčeli konkretno reševati. I>ve tezi sta se uveljavili v okviru izčrpne debate o fuziji obeh Imenovanih društev: 1. Fuzionirano društvo na i nosi ime >Jadran«. članstvo društva »Nanos«, ki ssdružuje pretežno mladino, pa naj bi osredotočilo svoje delovanje v posebnem, avtonomnem odseku »Nanos«, ki pa naj bi bil sestaven del društva »Jadran« 2. Oblika jfuzije naj bi bila ta, da se članstvo obeh društev organizira v skupni organizaciji, ki naj nosi ime sJadran-Nanos«. Med debato se je pokazalo, da fuzija na podlagi prvega predloga ne bo mogoča. Prevladala je druga teza. Jadranovci so soglasno in v globokem razumevanju položaja glasovali za fuzijo obeh društev, iz katerih naj vzide novo društvo >Jadran-Nanos«. V določenem roku se sestane poseben fuzijski odbor, v katerem je po pet zastopnikov vsakega društva. Naloga tega odbora bo, da pripravi vse potrebno za čim h'trejšo fuzijo. Ta sklep je sjedil izjavi Nanosovega predsednika prof. Bizjaka, da je Nanos pripravljen ob izpolnitvi navedenih pogojev sodelovati pri akciji za fuzijo. Tako sta omenjeni društvi dali lep vzgled pravilnega ocenjevanja prilik in stanja. Starejša generacija, ki prevladuje v »Jadranu«, je prožila mlajši generaciji, ki se pretežno zbira v »Nanosu«, spravno roko in je s tem izprčala zdrav čut za potrebe naše dobe, ki zahteva iz leta v leto vse bolj strnjenega, složnega in vzajemnega vztrajnega delovanja na vseh toriščih našega Obmejnega življenja, S teh vidikov je vzbudil gornji sklep v vseh mariborskih krogih toplo priznanje in ugodne odmeve. Sokolsko društvo v Slovenski Bistrici Občni zbor je pokazal, da društvo marljivo in uspešno deluje Slovenska Bistrica, 30. januarja Vzorno in vztrajno je sokolsko delo vrlih slovenjebistriskih Sokolov. Na svojem 26. rednem občnem zboru dne 29. t. m. so podali zadovoljiv obračun požrtvovalnega in vzornega sokolakega dala. Občni zbor je otvoril in vodil agilni sokolski delavec in dosedanji starosta b. Ste-planik, ki je po odhodu br. načelnika vodil tudi načelniftke posle. V prisrčn'h, toplih besedah se je uvodoma spomnil nepozabnega kralja mučenika in poslal iskren po* adrav našemu prvemu starosti Nj. Vel. kralju Petru II. V svojih nadaljnjih izvajanj h je omenjal izgubo, ki je doletela slovenje-bistr feke sokolske vrste s smrtjo drugega podstaroste SKJ br. Paunkoviča in a Franje Tavčarjeve. Ob svoji 25-letnici je razvilo društvo krasen prapor, ki mu je po ■vejem zastopniku majorju Cubeliču kumo-val Nj.Vel. kralj Peter II. Med letom je društvo kupilo bivšo jahalnico in prostor okrog nje. Tukaj bomo sJovenjebistrški Sokoli uredili svoj sokolski dom in novo letno telovadisče. K temo nakupa sta nar lemu Sokolskomu društvu mnogo pripomogla br. dr. Pučnik te br. Smrtnik, ravnatelj Celjska posojilnice ta starosta sokolske tupe v Celju. Končno je br. starosta pozdravil se župnega delegata, nakar so sledila poročila društvenih funkcionarjev. Br. Ivan Culk je prečita! savezno poslanico, nakar je dolgoletni tajnik br. Mondini izčrpno poročal o društvenem uspešnem delovanju, ki ga niso mogle ovirati razne Številne In znane teakoče. Prisrčni so b li društveni odnosa ji napram nafti vojski. Mariborske in okoliške novice Skupno je bilo 15 rednih sej. Br. prosvetar je poročal o številnih priložnostnih nagovorih pred vrstami. Ob državnih m nacionalnih praznikih so bile javne manifestacije in priložnostna predavanja. Uprizarjali smo različne igre, izredno zadovoljivo je poslovala tudi knjižnica in javna sokolska čitalnica, ki jo bomo v novem poslovnem letu izpopolnili in preuredili v lastnem so-kolskem domu. Ob načelnikovem poročilu je razvidno, da se je vršila redna telovadba v 8 oddelkih, ki so b'li vsi dobro obiskani. Društvo se je udeležilo po svojem zastopstvu zveznih smuških tekem na Jahorini, kjer je odnesla prvo mesto s. Ajcingerjeva. Razen tega se je udeležilo društvo tudi raznih nastopov okoliških ost in okolišk'h društev. V lepem številu so šli tudi zastopniki našega društva na X. vsesokolski zlet v Pragi. Popolnoma samostojno deluje nara. Sčajski odsek, ki goji predvsem telovadbo m ki se živahno udejstvuje s prirejanjem iger in čajank. Kakor Je poročal matrikar br. Kramar šteje društvo 293 sokolskih pripadnikov. Blagajna izkazuje 49.986 din prejemkov in skoro prav toliko izdatkov. Br. Ciril fipur vodi prav zadovoljivo društveno gospodarstvo. Br. Spur je obenem tud* referent za kolo Štednje, kl se bo v društvu lepo obneslo. Za gradbeni odsek je poročal br. dr. Josip Pučnik, ld Je z njemu prirojeno sokolsko vnemo, spretnostjo In požrtvovalnostjo kupil za društvo bivšo jahalnico z zemljiščem. Jahalnica se bo preuredila za sokolski dom, na zemljišču pa bomo dob'11 lepo novo letno telovadisče. V svojem poročilu se je zahvalil br. Smrtniku I za naklonjenost, saj je v analni mari pri- — otvoritev nove Lenarflleeve smuške proge na Pohorju. Zimskcaportni odsek Slovenskega planinskega društva Maribor priredi v nedeljo dna o. februarja med-klubsko tekmo v smuku na novi inž. Lenarčiče vi tekmovalni progi Jezerski vHi — Jostpdol pri Ribnici na Pohorju, ki bo ob tej priliki svečano otvor jena. Dolžina proge je 3 km, višinska razlika pa 500 m. Tekmovanje se vrsi za prvenstvo moštev in posameznikov. Moštvo tvorijo 4 tekmovalci, od katerih se ocenijo 3 najboljši za plasma. Sart bo ob 10. uri pri Ribniškem jezeru, cilj nad kamnolomom v Jo-sipdolu. Tekmovanje po pravilih JZSS. Prvo plasirano moštvo dobi prehodni pokal, ki ga je podarila občina Ribnica. Pokal preide v stalno last onega kluba, ka* terega moštvo si ga pribori dvakrat zaporedoma, ali 3 krat v presledkih. Prijave moštev in posameznikov Je nasloviti do sobote 4. TJ. do 12. ure po pošti na naslov Drago Se ni ca Ljubljanska kred. banka, ozir. ustno na naslov Ljubica Cingerli, Maribor-putnik. Naknadne prijave se sprejemajo do sobote zvečer do 20. ure v Se-njorjevem domu. — Srednješolski dvoboj Maribor.Zagreb v alpski kombinaciji* V soboto in nedeljo 4. in 5. februarja bo pri Senjorjevem domu prva medmestna smučarska tekma srednješolcev Maribor-Zagreb. Tekmovalo bo 10 zastopnikov vsakega mesta v slalomu in smuku. Slalom bo izveden v soboto s startom ob po 10. uri dopoldne na 600 m dolgi progi, z višinsko razliko 600 m, pri Senjorjevem domu. Smuk bo skupno z med klubskim tekmovanjem v nedeljo dopoldne s startom ob 10. uri pri Ribniškem jezeru ter s ciljem nad kamnolomom v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju. — Ekipi bodo tvorili najboljši smučarji Maribora In Zagreba, med njimi tudi nekaj znanih prvakov. — Zmagovalno moštvo dobi častno diplomo, ravnotako tudi trije prvoplasirani. — Lastnikom vozniških izkaznic. Predstojnic tvo mestne policije v Mariboru po-slednjikrat opozarja vse vozače motornih vozil, da je rok za podaljšanje vozniških izkaznic le do 28. februarja 1939. Stranke naj se zglasijo v tej zadevi na tukajšnjem predstojništvu med 10. in 12. uro v sobi štev. 17-11 in naj prinesejo s seboj vozniško izkaznico, banovinski kolek din 100, lastniki vozniških izkaznic za motorna kolesa banov, kolek za din 50.—, nadalje 10 din državni kolek ter 20 din v gotovini. Poklicni vozači, ki so kot taki zaposleni in se preživljajo edino od dohodkov tega poklica ali so v tem svojstvu ostali brez zaposlitve, imajo pravico vložiti prošnjo na kr. bansko upravo potom tega pred-stojništva istotako le do 28. februarja t. L, ker se prošnje, vložene po tem roku, ne bodo upoštevale in bodo morali plačati celo takso. — Predstojništvo mestne policije v Mari boi u. — Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi vse one borce, ki stanujejo v območju ormoškega sodnega okraja in so se v prevratni dobi leta 1918-19 borili pod vrhovnim poveljstvom generala R. Maistra za osvoboditev naše severne meje. na ustanovni občni zbor Odseka Zveze Maistrovih borcev, ki bo v nedeljo 12. februarja 1939 po rani sv. maši v klubski sobi hotela Rajh v Ormožu. — Zveza Maistrovih borcev poziva svoje člane zlasti one, ki stanujejo v Mariboru in bližnji okolici, da poravnajo članarino in morebitne zaostanke do leta 1939 še pred občnim zborom in sicer v tajništvu ZMB, Maribor, Kopališka ul. štev. 17 — Narodni dom, ki uradu je dnevno od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popolne. Vsi oni člani brez izjeme, ki ne bodo izpolnili svojih obveznosti do Zveze, ne bodo imeli pristopa k občnemu zboru dne 5. H. 1939. — Glas iz obrtniških vrst. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Mariborski obrtniki, z zanimanjem beremo tehtne in aktualne članke o raznih vprašanjih, ki globoko segajo v naš obstanek in življenje. K članku »Beseda o sezonskih delavcih t, ki je izšel v Vašem cenjenem listu, bi pripomnili le to, da se s to mislijo pečamo tudi nacionalni obrtniki in, kakor čujemo, tudi naši Maistrovi borci. Ob naši severni meji propada obrtništvo, saj je po več mesecev brez naročil in v stanju dejanske brezposelnosti. Ob meji krožijo celo govorice, da se pripravlja tudi marsikateri obrtnik v tujino, da si izboljša položaj in da se preskrbi za stara leta. Žalostni pojavi so to, ki jih bo treba pravočasno pričeti lečiti, ker se bodo sicer porajale za nase obmejno obrtništvo usodne, težke posledice. Končno bo pač vendarle moralo prodreti spoznanje, da smo tudi obrtniki zaščite in podpore potrebni, pa tudi vredni. Obrtniki, ki nas je razvoj sodobne industrije in tehnike tako hudo prizadel, doživljamo novo, težko krizo. Izdatne pomoči in podpore potrebujemo.« — Cene na mariborskem trgu. V smislu poročil mestnega tržnega nadzorstva z dne 29. t. m. so na mariborsKem trgu veljale sledeče cene na perutninskem trgu: kokoši 20 do 25, par piščancev 24 do 60, purani 35 do 60. Domači zajci po 8 do 20 din. Krma: sladko seno 80 din za 100 kg, kislo seno 50, otava 75 do 80, pšenična slama 40 din. Mlečni izdelki: smetana (liter) 7.50 do 10, mleko 1.50 do 2. surovo maslo 24, čajno maslo 18 do 30, domači sir 8 do 10, jajca 0.70 do 1.25. kuhano maslo kg 30 din. Ribe: morske ribe 10 do 36, morski raki 32. Žito: (za liter) pšenica 1.50 do 1.75, rž 1.50 do 1.75, ječmen 1.50, koruza 1 do 1.50, oves 1, proso 1.50. ajda 1.25. proseno pšeno 4, ajdovo pšeno 3.50 do 4.50, fižol 2 do 3. Zelenjava: krompir 0.75 do 1.25, merica 6 do 6.50, čebula 3 do 4. česen 6 do 10, zelje (komad) 0.50 do 3, kislo zelje 3, repa (komad) 0.25 do 1, kisla repa 2, karfiola (komad) 3 do 10, ohrovt 0.50 do 2, hren 8 do 10, zelena (komad) 0.50 do 3, šopek peteršilja 0.50 do 1, endi-vtja (komad) 0.50 do 2, dalmatinska Kg 18 do 10. kup motovuca t, kup radiča 1, kg radiča 8 do 10. kup šplnače 1, kup korenja 0.50 do 1, koleraba (komad) 0.25 do 1, redkev (komad) 0.25 do 1. Mesne Iosne: teletina 8 do 14, svinjsko meso s ko« strni 11 do 12, svinjsko meso izluščeno 12 do 13, riba 15 do 16, zajec 12 do 14, salo 15 do 16, slanina 14 do 15, pljuča 7 do 8. jetra 7 do 9, rebrca 10 do 12. — Pocastltveni večer Ivana Mlinarja ob 701etnici zaslužnega delavskega voditelja je potekel izredno prisrčno toplo in prijateljsko. Iskrene besede so spregovorili gg. Jelen, Petejan, Bibič. dr. Reisman in Eržen, ki so proslavljali neutrudno, nesebično delavnost še vedno mladostno agilnega 701etnika. Prijetno razpoloženje je povzdigovala s svojim sodelovanjem godba železniških delavcev in uslužbencev, pa tudi pevci pekovski pomočniki, ki so ubrano zapeli več lepih narodnih pesmi. — Podprimo našo nacionalno mladino. V nedeljo 5. februarja popoldne prirede vrli omladinci JNS svojo tradicionalno družabno prireditev v Grmkovi dvorani v Studencih. Pričetek ob 16. Podprimo vneta stremljenja naših delavnih, vrlih omla-dincev. — Drobne novice. Kolo so odpeljali delavcu Mihaelu Strmšku iz DoeoS, ko se je mudil v neki gostilni v Frankopanovi ulici. Kolo je znamke »Perforsi« in je vredno 1000 din. — V stanovanje 271etne-ga Franca Frasa iz Ruperč 36 pri Sv. Marjeti ob Pesnici sta planila Karel P. in Jože P. S koli sta navalila na Frasa in ga tako premikastila da je obležal s poškodbami na glavi in nogah. Frasa so odpre-mili v bolnico, kjer je izpovedal, da sta se napadalca hotela na ta način maščevati nad njim, ker ni hotel svojčas pričati v njun prid. — V neki gostilni na Koroški cesti se je zabaval neki Peter Bunjevče-vič. Bil je že zidane volje in je dajal duška svojemu razpoloženju s tem, da se je lotil gostilniškega inventarja Ker mu na natakarica ni hotela več postreČi z vinom, ga je to tako razkačilo. da je segel po samokresu in pričel streliati. K sreči pa ni bilo nobenih človeških žrtev, ker so gostie panično pobegnili iz gostilne ter obvestili o tem stražnika, ki je povzročitelja incidenta zaslišal. — »Kovina« na Teznem čuti pomanjkanje naročil. Radi tega je vodstvo tvornice obvestilo 90 delavcev, da jim odnoveduje za 14 dni. — Tezenske novice. V noči na nedeljo smo doznali Tezenčani za neke čudne reči, ki so nas osupnile. Skoro si tega pojava ne moremo razlagati Orožniki intenziv no poizvedujejo za krivci. — Nenavadna nesreča se je pripetila v tvornici »Teksta« na Teznem 321etni tekstilni delavec Josip Škerjanc se je ranil med delom z nože mv levo oko. Zdravniki v tukajšnji bolnici si na vso moč prizadevajo, da bi mu rešili vid. — Framčani so z velikim priznanjem sprejeli igro »Vrnitev«, ki jo je priredil v nedeljo oder krče vinskega Rdečega križa v Fra mu. Obisk je bil prav dober in so Framčani izrazili željo, da bi vrli kr-čevinski igralci igro ob priliki ponovili. Igro ponovijo v nedeljo 5. februarja ob pol 16. v krče vinski šoli. Uprizori se v prid revni deci. — Odprta noč in dan so groba vrata. V splošni bolnici je umrla gospa Milka Gungl, stara 20 let. V Klavniški 22 je umrla ena najstarejših Mariborčank gospa Josipina Refman, stara* 81 let. V splošni bolnici je umrla posestnikova vdova Ana Rupnik, stara 61 let. Žalujočim naše globoko sožalje! — »Atama«. V »Del. pol« št. 13 beremo: »Atama« še naprej izrablja. Poročali smo že, kako izmozgava tekstilna tovarna »Atama«, last Dunajčanov Helene in Ev-gena Bujati, naše tekstilne delavce, ki bi morali po kolektivni pogodbi tekstilnih podjetij prejemati vsaj 3.50 din na uro., a »Atama« jim ne plačuje niti minimalne mezde din 2.75. Dve delavki sta radi tega vložili pritožbe na sresko načelstvo, ki je že uvedlo proti tt. »Atama« preiskavo po ministrski naredbi o minimalnih mezdah. — Dobili pa smo novo pritožbo delavca, ki je zaslužil pri »A ta mi« komaj po 220 din do največ din 260 na 14 dni in je zato končno izstopil iz službe. Pa niti tega denarja ni dobil izplačanega, ampak je moral jemati pri tvrdki blago, ki se je pokvarilo ter je tvrdka kupnino kar enostavno odtegnila od tiste beraške mezde. Kaj naj delavec napravi s takim blagom, če ga dobi recimo po 2 m? Sam ga ne rabi, prodati ga tudi ne more. Takšno vsiljevanje blaga namesto mezde v gotovem smatramo za absolutno nedopustno in kaznivo, ker se s tem krši tudi obrtni zakon glede plačevanja mezde, ki se mora plačati vedno v dinarjih, ne pa v blagu. V isti sapi, ko Dunajčana Bujati Evgen in Helena na ta način kršita naše zakone, si pa še drzneta delavcu zadrževati službeno knjigo, če pod takšnimi razmerami ne more vzdržati in na ljubo privandranim Dunajčanom stradati, ter odide brez odpovedi službe. Zakaj tovarnarja Bujatti, ki sta ustanovila v Košakih to svojo tovarno s komaj din 200.000.— glavnice, ne ostaneta na Dunaju, kjer ima itak rodbina Bujatti še svojo tekstilno tovarno? Sresko načelstvo ponovno opozarjamo na te nevzdržne razmere pri tt. »Atama«. ki ni židovsko podjetje, in prosimo, da po izvedeni preiskavi te razmere odpravi v smislu predpisov zakona o obrtih in zakona o zaščiti delavstva.« Koitzuin tobaka v Mislinjski dolini Slovenj Gradec. 27. januarja Lani se je ponovno povečal konzum tobaka *v Mislinjski dolini, in so Slovenje-gradčani z okolico skupno pokadili za 2 milijona 442.034 din tobaka, torej za celih 34.042 din več kakor 1. 1937. Kakor vsako leto, je tudi lam prednjačila pred vsemi cigaretami priljubljena »Drava«, ki jih je šlo v promet kar 3,963.600 komadov. Za »Dravo« je najpriljubljenejsa cigareta »Zeta«, ki so jih pokadili 1,296.500. Nato sledita »Morava« s 629.400 in v I bar« • 576.200 komadi. Najmanj pa se je pokadilo dragih »KaradjOTdje« in sicer samo 10 komadov. Ostale cigarete pa ?o kadili Slovcnje<*rad-čani kakor sledi: »Neretva« 36 500, »Drina« 19.060, »Mirjana« 13.000. »Bled« 1500, »Vardar« 956, »Vardar« brez nikotina 7220. »Hercegovina« 3000, »Drina« brez nikotina 780. Mignon 390, Kosovo 380. Sumndija 220, Strumica 80 in Jadran 40 komadov. Tudi konzum cigar nam nudi isto sliko in so šle večinoma v promet le cenejše cigare, od katerih so prodali m^^anih inozemskih kar 90.800 komadov, kratkih domačih pa 39.800. Ostale vrste pa mnn