SpOMNlTE e<; se, '!' slovenskih t beguncev s kakim % D4R0M' A w— AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 4 5.225 »ff ss CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 27, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII ie, če veste Jk.tja masna kolizija la-mSf0®* 27• maja 1945 Fundlandije. Pro-;Jfg0 J,e P'ulo v konvoju 76 friih t^egH' ko je ena iz" Bitiii; • a ledeno goro. 11% takoj posvaril dru-so naglo krenile v « . P°vzroČilo, da je ■ nobena3 druga ob druga Se ni Pot°Pila in #bil t"ar ni bil izgubljen. iHdi fadnji dan> ko 80 H^vSjih preko Atlan" SL * * * r m So ' v Moskvi so lC Vljati- To bo, ko bo ■ ŽaV 1VečJe Posopje na |Pew Yo J11'6 State poslop" Pi 60 ft,! U so- na primer, #fsčih ° t0n Jekla, ima 67 ^J^botjf- nadstropja vi- , ^f^ili 02a sovjetsko pala- , #pl48 ,00° ton ^ekla' i I4'Hg J?enjač in bo zgra. • Str°Pii- Na vrhu J jrV °Va soha'visokal k; * * ' J H'oj: j200 Amerikancev 1 : H Pišt0l°- 0 ka" tista>ki i 7ednika Lincolna. J f^!"' * * llN't dal ime J r Vs ki , pitan Matthew /I Je živel od 1774 do J 0 i ffm " * * J 1 tr0Valnine fi- < k W Sama družba, am- 1 zavarovalnino na 1 da V slučaju J 1 "Hre P° požaru ne ifedJ11611® ena družba. . ko Je mora-^ PC°Valna družba v 1 I ifi440,000'000 fran" ' J {Nelje Za P°žar, da je J /V*av»,.0 Zavarovalnino , ^^alnih družb v 1 t \ * * ^ nt SKristo- in! T° p° svetu 902 iH,fl da zgodovinar- 1 W tJ!bilaPrvasve- ■ M.%1 "edemkrat večja J (imS 2"Ufih Pred njo. 1 W 'Sfrvinarji P»" , K Sim- 80 svetovno | fcSe K;,bodo najbrže I štirikrat ta. K fk«S Št SVetovna voj- . tjdi|^vii0 ejejo število vo- .j yJj,H .^ienih in ubi- J detih dežel. 1 l^fjHi. * ' Mt^V1 Vseh bolnišni- 1 MS ,-?8telj- Kdor ne!' jatt , Sfe preštet in 1 XML * '5a je to res. 1.000 moških, ljl\ J« modele kom-® !^Vofatere obratuje.' : M\V.J> vrtu. Loko-i' ^BiHiej.; tračnice so ' BHj\L Palca za vsak ' liPNotiVelikosti- Ker j !fsHK 80 iii! ln VOz ne m0"' pfiBv^iii " njih lastniki |5»-/>a' j;Sako lokomo-fi|l % i + aka lokomoti- wmS^-0 teže- ji lOO^consinu je i Ik> i liiia: msM 11 !845 do 122 izdelo- BBl !VlCarskem na-I'VvVw e 100 letnice m MCCa odložila, da ' domov iz ar- g ^&V^Sl. SPOMNI CIO grozi z generalno stavko po deželi Uradniki CIO unije oljnih delavcev so avtorizirali generalno stavko po vsej deželi, da izsilijo 30 odstotkov pri-boljška pri plačah, ako konferenca med unijo in zastopniki oljnih družb v Chi-cagu ne bo imela nobenega uspeha. Stavka oljnih delavcev v 7 državah je poslala domov že 35,000 delavcev. Unijski uradniki računajo, da bi se udeležilo generalne stavke po deželi do 250,000 delavcev v oljnih refineri-jah in gazolinskih napravah. Kaj bo napravila vlada v Washingtonu vzpri-čo te grožnje CIO unije, še ni znano. Sodnik William Knous, ki načelju-je konferenci unije in zastopnikov oljnih družb, skuša spraviti skupaj obe stranki za sporazum. Dozdaj se mu to še ni posrečilo. Daniel Pierce od Sinclair Refining Co. je povedal časnikarskim poročevalcem, da so oljne družbe pripravljene dati do 15 odstotkov priboljška, toda niti centa več. Rekel je tudi, da so oljne družbe mislile, da bol unija zahtevala samo 30 odstotkov priboljška pri plačah, toda na konferenci je prišla unija še z drugimi zahtevami, kot: zaprto delavnico in. druge izboljšave. "Kar unija zahteva ni plača za 52 ur za delo 40 ur, ampak z dodatnimi izboljšavami zahteva unija za 36 ur dela plačo za 52 ur," je izjavil Pierce. * * * Vsled stavk in nesporazumov med delavstvom in podjetniki, je danes brez dela po deželi do 650,000 oseb. Do 350,000 jih je bilo doma radi stavk, zdaj je nastala pa še stavka v oblačilni industriji v New Yorku, s čemer je brez dela od 250,000 do 300,000 oseb. * * * V Detroitu se vrše pogajanja med unijo CIO in vodstvom Chrysler korpo-racijje. Tudi tukaj zahteva unija 30 odstotkov priboljška pri plačah za delavce. Pogajanja so za zaprtimi vrati že drugi dan. Nobenega poročila ni, če je kak izgled za dosego sporazuma. ❖ :|e t V Portland, Oregon, se je sestal k posvetovanju odbor unije CIO, ki zastopa lesne delavce. Seja je obravnavala, če naj se ta unija pridruži stavki lesnih delavcev v severnem delu, kjer je na žagah in v gozdarskih kempah na stavki 60,000 delavcev. Unija v Portlandu zastopa 40,000 delavcev. * * * Delavski nemiri so po vsej deželi in nikjer ne kaže izboljšanja. Ako se kje delavci vrnejo na delo, pa drugje izbruhne stavka. Stavka oblačilnih delavcev in pa stavka postrežbenih uslužbencev v raznih poslopjih v New Yorku sta odgovorni, da je doma več kot poldrugi milijon oseb. Unija postrežbenih delavcev grozi, da bo raztegnila stavko tudi na predmestja New Yorka. Stavka v oblačilni industriji je proti določbi vladnega delavskega odbora, ki je sicer priznal delavcem nekaj priboljška pri mezdi, pa jim je skrajšal delovni teden. * * * V Detroitu pripravlja vladni delavski odbor vse potrebno za volitve delavcev pri Chrysler in General Mo-, tors, ki bodo drug mesec in pri katerih 1 naj delavci določijo, da naj gredo na' stavko, ako ne dobe zahtev. Prizadetih j bi bilo 405,000 delavcev. Tudi Fordovi delavci, 109,000 po številu, zahtevajo' od vladnega odbora take volitve. * $ * Po Pennsylvaniji in West Virgini-ji je zaprtih mnogo premogovnikov za^ radi stavk. Doma je ostalo 32,000 de- j lavcev, ki podpirajo zahteve nadzorni-, kov, da se pripozna njih unija, ki je članica unije prernogarjev, pa ni pri- j znana od kompanij. I Bolgarski komunisti vladajo s terorjem, je obdolžilev Sofia, Bolgarija. — Nikola Petkov je obdolžil vlado Osvobodilne fronte, da je začela s kampanjo pravcatega terorja proti vsem strankam, ki ji upajo nasprotovati. Petkov je vodja kmetske stranke in trdi, da ima dokaze o umorih in brutalnih pretepih oseb, ki se poskušajo organizirati proti obstoječi vladi. Petkov zahteva, da se imenuje kot notranjega ministra človeka, ki ni komunist in ako vlada ne ugodi zahtevi, ne bo opozicija sodelovala pri volitvah. "Mi vemo, kaj bo Osvobodilna fronta napravila, ako bo izvedla volitve brez opozicije," je izjavil Petkov. "Sem iz Moskve bo prišel Georgi Dimitrov (znani bolgarski terorist), ki bo postal predsednik, dočim bo postal Va-sil Kolarov premier in Bolgarija bo totalno pod oblastjo komunistov." novFgrobovi Gregor Grbec Kakor smo že včeraj poročali je umrl v mestni bolnišnici Gregor Grbec, star 60 let, stanujoč na 1175 E. 61. St. Tukaj zapušča sestrično Josephine Koste-lic, 4724 E. 94. St., Garfield j Heights, ki skrbi za pogreb. Do-| ma je bil iz vasi Verbica, fara Trnovo, kjer zapušča brata Jožeta. Tukaj je bival 35 let. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:15 iz želetovega pogrebnega ■ zavoda v cerkev sv. Vida ob 9 in na pokopališče Kalvarijo. i -o- Skoro naravnost v lonce 1 1 *1 • V • v so dobili zivez ! Jinsen, Koreja.—Ko so ameriški letalci dovažali živež v ta- • borišče, kjer so bili ameriški • vojni ujetniki, ga je nekaj padlo skozi streho naravnost v ku-1 hinjo. j Vse ranjence bodo pripeljali domov Washington. — Vojni odde-j lek naznanja, da bo vseh 3,-> 000 ranjenih in bolnih voja-. kov, ki so še na Pacifiku, v teku 60 dni dopeljanih domov. i Truman je podpisal za i predvojni čas Washington. — Predsednik Truman je podpisal postavo, da gre dežela 30. septembra na i predvojni čas, to je za eno uro nazaj. WIEDEMANN JE NA POTU V ZED. DRŽAVE i Washington. — Stotnik Fritz Wiedemann, ki je bil poveljnik ] stotnije, pri kateri je Hitler slu- , žil kot korporal v 1. svetovni i vojni in ki ga je Hitler pred to ] vojno postavil za generalnega konzula v San Franciscu, je < zdaj na potu v Zed. države kot , ujetnik. 1 Zajeli so ga n^ Kitajskem pred par tedni, ga odpeljali na . Filipine in zdaj ga bodo prepe- ! ljali z letalom v Ameriko. Naj- < brže ga bodo poslali v Nemčijo kot vojnega zločinca, ali pa da « bo pričal proti bivšim kolegom. : Leta 1941 je bil obtožen sabo- ' taže in vohunstva v San Fran- ■ ciscu, pa je odšel v Argentino, od tam pa na Kitajsko, kjer je 1 delal za premirje med Japonci 1 in Kitajci. v 1 -o- Zahteva večjo plačo za vojake pri okupaciji Washington. — Senator Morse ' bo zahteval v zbornici večjo plačo za ameriške vojake v mirnem času, zlasti za one, ki služijo pri okupacijskih armadah. Rekel je, da je že prav, če so ob -času vojne vojaki služili za maj. s h no plačo, toda vse drugače pa ' je, ko morajo zdaj v mirnem ča- ^ su opravljati policijsko službo 1 onstran morja. Senator je tudi rekel, da bo 1 vložil predlog, da se plačuje odvisnim družinam vojakov 18 mesecev podporo potem, ko bo . kongres napovedal uraden ko- : nec vojne. Po sedanji postavi 1 se taka podpora neha 6 mesecev po uradnem zaključku vojne. -o- Nemški komunisti bodo izdajali časopise kljub protestu Zed. držav Berlin. — Kljub uradnemu ' protestu Zed. držav bodo pod ' "pokroviteljstvom Rusov začeli nemški komunisti izdajati no-| ■ ve časopise v Berlinu in sicer en dnevnk in en ilustrovan ted- ■ nk. Glavni urednik za te časopise bo dr. Rudolf Hernnstadt, ' ki se je poprej nahajal 12 let • v Moskvi v ubežništvu in ki je izrazit komunist. Ameriške oblasti izdajajo i zdaj časopis, ki izhaja trikrat i na teden in imajo v načrtu še i enega. Rusi pa kontrolirajo o pet nemških dnevnikov, ki so glasila raznih političnih strank. Decembra bo konferenca v Washingtonu glede komisije za Japonsko London. — Koncilu 5 zunanjih ministrov je bil predložena sugestija, da se v decembru sestane v Washington zavezniška kontrolna komisija za Japonsko. Vzrok temu je zahteva Rusije, da dobi besedo pri okupaciji Japonske in za ves ostali Pacifik. Predlog za s$st»,nek te komisije je dala Anglija. Zastopniki Zed. držav niso ta predlog še odobrili, niti ga niso zavrnili. Tako zavezniško komisijo za Japonsko zahteva ruski komisar Molotov, ki naj bi kontrolirala okupacijsko politiko generala MacArthurja. Anglija je bila že opustila prvotno priporočilo za tako komisijo, pa se je premislila vsled pritiska Avstralije. Dobro poučeni krogi trdijo, da Rusija zato zahteva komisijo za Japonsko, ker ni zadovoljna z načinom, kakor MacArthur upravlja Japonsko. -o- Iz raznih naselbin Denver, Colo. — Dne 7. avg. je naglo umrl Marko Kern v starosti 64 let. Zadela ga je srčna kap in je bil takoj mrtev. Doma je bil iz Bača pri Postojni in v Ameriki 37 let, ves čas v Coloradu. V Strabanu, Pa., zapušča brata Johna, kakor tudi več drugih sorodnikov. Steelton, Pa. — Dne 26. avg. je tukaj umrla Mary Kraševec, stara 83 let. Zapustila je devet otrok, pet sinov in štiri hčere. — Dne 15. jul. pa je umrla Helen Cernugelj, stara 52 let. Zapustila je tri hčere in pet sinov. North Chicago, 111. — Tukaj je umrla Agnes Čepon, rojena Mikš, v starosti 72 let. Doma je bila z Vrhnike in v Ameriko je prišla pred 44 leti. Zapušča sedem sinov in dve hčeri. Eveleth, Minn. — Tukaj je ' I umrl Joe Saudohar, po domače ■iMikulica, v starosti 71 let. Doma je bil iz vasi Podgrad pri ■ Starem trgu ob Kolpi. — Na El-corju je umrla Mary Bombič, ■ stara 61 let. V Ameriko je pri-i šla pred 42 leti. ; -o—- Nadškof Spellman je zdaj na Kitajskem * čungking, Kitajska, — New-^ yorški nadškof Francis Spell-; man je dospel iz Tokia v to rne- > sto. Govori se, da bo skušal do- > seči konkordat med Vatikanom • in kitajsko vlado. MORILEC NOČE JESTI V JEČI Painesville, O. — Zdravniki skušajo umetno hraniti 'jetnika Mike Grmusa, ki je že tri tedne na lakotni stavki. Zdaj se nahaja v Memorial bolnišnici. Obtožen je, da je 31. julija z nožem do smrti zabodel sodelavca Gabrijela Babiča. Oba sta delala pri železnici in do prepira med njima je prišlo v železniški baraki. --6-- Hamburger, klobase in mrzlo meso bo vzeto iz racioniranja 1. okt. Washing-ton. — Hamburger, klobase in mrzli narezki bodo vzeti iz racioniranja 1. oktobra. Po 30. septembru bodo dobile gospodinje za 1 funt prihranjene maščobe 4 cente in 4 rdeče znamke. To priporoča poljedelski urad, ker maščobe in olj zelo primanjkuje. Prihodnji mesec tudi ne bo treba dajati rdečih znamk za slabše vrste teletine in jagnjeti-ne. Kar se tiče pa oblačilne industrije ni posebno veselih novic. Cenejšega oblačila bo manj narejenega od zdaj pa do konca leta, kot je pa urad za kontrolo cen pričakoval. -o- Ker upajo, da bodo vojaki prišli domov za božič, jim ne pošiljajo paketov Clevelandski poštni mojster Lucas pravi, da dobiva pošta letos zelo malo paketov za vojake, mnogo manj kot ob tem času prošlo leto. Vojaška in mornariška uprava sta namreč apelirali na ljudi, naj ne pošiljajo božičnih paketov vojakom, ako mislijo, da bodo za božične praznike že doma. To je vzrok, da je tako malo pošiljk. Za pošiljanje božičnih paketov vojakom je čas od 15. sept.' do 15. oktobra. Po 15. oktobru se sme poslati vojaku preko morja samo take stvari, za katere izrecno prosi v pismu. -o- Letalec je zavrnil ponudbo $500,000 Boston. — Podpolkovnik Francis Gabreski, eden največkrat odlikovanih ameriških letalcev, je zavrnil $500,000 od neke filmske družbe in bo raje , ostal še nadalje v armadni slu-. žbi. Filmska družba je hotela napraviti film, v katerem bi bil Gabreski glavni junak. Hirohifo je napravil obisk pri gneralu MacArlhurju Tokio, 27. sept. — Japonski! cesar Hirohito, oblečen v for-' mano civilno obleko z visokim cilindrom na glavi, je prelomil vse stare tradicije Japonske, ko je zapustil danes zjutraj svojo palačo ter obiskal ameriškega generala MacArthurja v njegovem glavnem stanu. MacArthur je sprejel visokega gosta v navadni armadni uniformi, ne da bi si del niti ovratnico za vrat, brez vsakih odlikovanja na prsih. Cesar je ostal pri generalu na razgovoru 38 minut. Cesar se je odpeljal z avtom od svoje palače do poslopja ameriškega poslaništva, kjer je: MacArthurjev urad. To je bilo' prvič v zgodovini Japonske, da je kak japonski vladar obiskal k^ktjja tujezemskega oblastnika. .Obisk je bil izvršen ob 10 dopoldne v četrtek, kar je po ameriškem času ob 9 zvečer v sredo. MacArthur je ukazal japonski armadi, da izroči vso obleko, živila in orožje. Obleko in živila dobi japonski narod, ki je moral dajati zadnjih 8 let vse armadi in sam pri tem stradal, orožje pa dobi okupator — za staro železo ali kar že. --o-- AMERIŠKA DOMOVINA ZBIRA PRISPEVKE ZA BEGUNCE -O---— Dejl Imornarice obišče tudi Cleveland Washington. — Kot del praznovanja dneva mornarice na 27.'oktobra bo tudi to, da bo nekaj bojne mornarice obiskalo razna pristanišče tudi ob Velikih Jezerih. Tako bo priplula v Cleveland podmornica Mero in nekaj dru/gih manjših edinic, ki ■, bodo obiskale tudi Lorain. I ZAP0JM0! If Priljudna zbirka »loven- // ■ j skih narodnih pesmi. Iz- )) \ dala in založila Slovenska \\ j. ( ženska zveza. Naroči se (f . / v uredništvu Zarje: 6117 )) . \ St. Clair Ave., Cleveland \\ . ( 3, Ohio, ali v uradu Ame- (( B / riške Domovine, isti na- )) . J slov. V knjigi je nad 150 \ ■i \ pesmi. Knjiga stane 5Qc, ( 1 / Po pošti 3 cente več. / | Razne drobne novice iz { Clevelanda in pa | ! te okolice i Peta obletnica— V petek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Johanno Bajt v spomin 5. obletnice njene smrti. Zaroka— j Mrs. Theresa Gorenčič iz ,1189 E. 61. S t,, naznanja, da se je zaročila njena hčerka The-! resa Ann "z Pfc. Louis J. Nov-|Sak, prej bivajoč v Kipton, O. ; sedaj v ameriški armadi na Pe-lelui otokih. Mrs. Križman bolna— Poznana Mrs. Angela Križman, mati Mrs. Albine Novak, stanujoča na 1098 Norwood Rd. je nevarno obolela. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo, j Dobri ženi želimo, da bi se ji i ljubo zdravje kmalu povrnilo. Ne pozabite— Nocoj bo važna seja Oltarnega društva fare sv. Vida. Vse članice so prijazno pro§ene, da se udeležijo. Odprtija gostilne— Mr. in Mrs. Marty Jerič na-i znanj ata, da bosta imela v so-'boto 29. sept, veliko odprtij o svoje gostilne na 7001 State Rd., Parma, O. Prijazno vabita vse svoje znance in prijatelje, da ju ob tej priliki obiščejo. Najboljša postrežba in iz-borna godba za ples. Dva veterana v jarmu— V zakonski jarem sta stopila te dni dva slovenska vojna veterana, Cpl. Frank Ažman, sin poznane Ažmanove družine, ki vodii mesarsko obrt na 6501 i S ti. Clair Ave., se je poročil z Miss Anno Kulosh, hčerko Mr. in Mrs. Sarich iz 1058 E. 69. St. Štabni . narednik Fred SkuJly, | sin Mr. in Mrs, Frank Skully iz 1087 Addison Rd., se je pa poročil z Miss Agnes Udovieh, herko Mr. in Mrs. Frank Udovieh iz 1142 E. 72. St. Obema paroma želimo vse najboljše v novem stanu. -o--— Naciji in fašisti žive zelo udobno v Švici Berne, čvica. — Mnogo, članov bivše nazijske stranke živi v luksuznosti in udobno v švicarskih letoviščih, zanajajoč se na znanstvo s švicarskimi vladnimi uradniki, da ne bodo deportirani čez mejo v Rajh. Od 257 nemških diplomatov jih je bilo dozdaj deportiranih v Nemčijo samo 51. V Švici živi tudi nič manj kot 2,867 italijanskih fašistov, ki so bili original-, no določeni za izgon, toda dozdaj jih je bilo poslanih iz dežele samo 726. -:—o-^ SPOMNITE SE NAŠIH BEGUNCEV V TUJINI /J KAKIM DAROM.' Darovi za begunce i!________________ 11 V našem uradu smo prejeli »| sledeče darove za slovenske be-[ i gunce: Fara sv. Cirila in Meto-Ma, Rock Springs, Wyo. je po-1 slala $32.00 in sicer so darovali [ v ta namen sledeči: po $10: / Mrs. Uršula Ivšek in Miss Vicki j Bartuš/, po $5: Mrs. John Tolar I in Proctor Lescoe; $2 Miss Li!-/ lian Leskovec. 1 Frank A. Hochevar, tajnik ( društva Najsv. Imena fare sv. / Kristine je poslal dodatno vroto $10, katero je daroval Matt F. Intihar iz 21491 Nauman Ave. Najlepša hvala vsem skupaj) za to plemenito pomoč. L m *"■ AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 27, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Z& Ameriko In Kanado na leto «.50. Za Cleveland, do Doiti, celo leto »1.60. Za Ameriko In Kanado, pol leta 83.60. Za Cleveland, po pofitl. Dol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, do poŠti četrt leta «3.25. Za Cleveland In Euclid, do raznaialcih: Celo leto wj50. Dol let« «j0, Četrt leta $2.00 Posamezna Številka S cente ___ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. MM por year. Cleveland, by mall, $7.60 per year. U. s. and Canada, «3.60 lor 8 month«. Cleveland, by mall. «4.00 tor 8 month«. U. 8. and Canada. «2.00 for 8 month«. Cleveland, by mall. 83.25 tor 8 month«. Cleveland and Euclid by Carrier. $8.60 per year; 83.60 for 8 month«. 82.00 for S months. Single copies 8 ceni«.__ Entered as eecond-claet matter January 5th. 1808. at the Fort Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd, 1878- ______ •^ffj^g* No. 225 Thurs., Sept. 27, 1945 Naša Primorska pred londonsko konferenco Od 11. septembra, ko so se zbrali zunanji ministri petih velesil v Londonu, da začno z urejevanjem razrvane Evrope, ni nehala naša Primorska obračati naše pozornosti vsega sveta. Menda se o Trstu in njegovem zaledju še nikoli ni toliko pisalo kot se je pretekle dni, ko so rekli, ko da bodo določili mejo m€d Jugoslavijo in Italijo. Toda zdi se, da te odločitve še ne bo tako kmalu. Pred zunanje ministre so bili poklicani Jugoslovani in Italijani, da še enkrat povedo svoje zahteve. Za Jugoslavijo je podal dolgo izjavo Edvard Kardelj, podpredsednik jugoslovanske vlade. Zunanji minister Ivan Šubašič ni prišel. Oficijelno je bilo povedano, da je zbolel. Kaj je resnični vzrok je iz daljave težko presojati. Res je Šubašič bole-hen človek, vendar so žurnalisti mnenja, da ni smel v London in da je v Belgradu tako zastražen, da je to v resnici že jetništvo. Tudi njegovima zaupnikoma Šepicu in Džorže-viču ni bilo dovoljeno potovati na Angleško. Kardelj je podal v svojem ekspozeju v glavnem iste argumente, zakaj mora mora Primorska s Trstom pripasti Jugoslaviji, kot so jih Slovenci vedno navajali. Naštel je zemljepisne, narodnostne in ekonomske razloge. Povedal je, da so Italijani začeli z zatiranjem, primorskih Slovencev še pred fašistično dobo, da so to v fašizmu stopnjevali in nadaljevali med to vojsko. Poudaril je seveda tudi zasluge partizanov, ki da so jih ti njegovi ožji tovariši izkazali zaveznikom. Italijanski zunanji minister de Gasperi je podal kratko izjavo, kjer je pristal na Wilsonovo črto. Zelo je podčrtal, kaj da je Italija v prejšni vojski žrtvovala, da dobi Trst in Tirole, in napovedal, da Italija nikoli ne bo mirna, če ne dobi Trsta. Po teh poročilih se je zdelo poročevalcem, da bo prišlo da nekakega kompromisa, po katerem bo Jugoslavija nekaj dobila, pa ne toliko kot zahteva, in Italija nekaj izgubila, pa spet ne toliko, da bi jo preveč bolelo. O Trstu je bilo mnenje, da bo nekako internacionaliziran. 20. tega meseca je izšel komunike zunanjih ministrov. Po tem precej nejasnem komunikeju bi postal Trst mednaroden s prosto luko. Ostala Primorska pa naj bi bila deljena po narodnostni črti. Čim manj Italijanov naj bi ostalo v jugoslovanskem območju in spet čim manj Slovencev pod Italijo. Narodnostno črto naj bi šli preiskati in določit namestniki zunanjih ministrov. Toda 21. t. m. je že povedal Molotov, da tega komunikeja on ni podpisal. Tako ni končne odločitve in tudi za Trst še ni gotovo, ali bo internacionaliziran ali ne. Zadnja vest je, da je Kardelj izjavil, naj bi Trst tvoril eno federativno enoto v jugoslovanski državi. To ni samo po sebi nič posebnega, vendar naj bi to nekoliko pomirilo živce italijanskih komunistov, ki seveda nič manj ne žele, da Trst postane italijanski kot to hočejo italijanski nacionalisti. Slovenci v tržaški okolici tega seveda ne bi bili veseli, ker preveč poznajo italijansko zagrizenost. ' Stališče ameriških Združenih držav je označil njih predlog za mirovno pogodbo z Italijo. Po tem predlogu, ki ga je svet zvedel 22. t. m., bi Trst postal italijanski. Mejo med Jugoslavijo in Italijo bi tvorila Wilsonova črta. To pa bi/ Amerikanci hoteli popraviti v korist Jugoslaviji na severu, na jugu pa v korist Italije tako, da bi ta dobila istrske premogovnike in ležišča boksita. Malo čudno se sliši v ameriškem predlogu kot da se to smatra za ugodnost za Jugoslavijo in kot da Wilsonova črta bistveno odgovarja jezikovni meji. To zadnje je debela zmota, ki je nepristranski opazovalec ne bi pričakoval v ameriškem predlogu. Tudi Angleži drže v tem vprašanju v glavnem z Italijo, vendar ne tako očitno kot Amerika. Prav tako sta Francija in Kitajska povedati,.da sta za to, da Trst postane italijanski. Razume se, da se ti dve ne bosta eksponirali daleč ne na eno ne na drugo stran. Značilno pa je, da sta dva angleška dominijona, Avstralija in Nova Zelandija, izjavila, da sta za to, da dobi Trst Jugoslavija. Južna Afrika drži z Italijani. Rusija krije jugoslovanske zahteve. Molotov je sicer namignil žurnalistom, da bo prišlo do kompromisa, vendar ni povedal, kako si on to misli. Vsi mislijo, da je Trst en močnih kart, s katero igra Rusija svojo spretno diplomatsko igro, toda nihče si ni na jasnem kaj bo končno pri tej kupčiji med velesilami smatrala Rusija kot tisto, kar mora pri-kupčevati, kaj pa je samo zakrivanje zadnjih ciljev. Zato nihče ne ve, kako daleč bo šla Rusija v tržaškem in primorskem vprašanju. Časnikarski komentarji k londonskim razpravam nam kažejo dve značilni potezi. Prvič se zdi, da je nasprotovanje proti slovenski zahtevi po Primorski precej popustilo. Mnogi le uvidevajo, da na Primorskem res žive Slovenci in da se jim zgodi velika krivica, če spet pridejo pod italijansko nasilno oblast. Če bo res šla komisija velesil študirat na-i'odno mejo v Istro in na Goriško, bo to javno mnenje, da imamo mi prav, le še pridobilo na moči. Drugo značilno dejstvo pa je, da pišejo iz govore o Primorski včasih ljudje, ki o njej nič ne vedo. To se vidi zlasti ob vprašanju internacionalizacije Trsta. Kaj naj pomeni ta beseda? Ali je to internacionalizacija samo mesta, aii tudi okolice? Če vasi ostanejo zunaj, kaj z njimi? Te so navezane na mesto. Dalje: Če je Trst mednaroden, čiga-; vo državljanstvo dobe prebivalci, čigave zakone morajo ubogati? Doslej še ni kake "mednarodne države," kateri bi pripadali. Ali bo morda Trst samosvoja država? Potem ni večj mednaroden. Ali je mišljeno, da bo pripadal Italiji, pa pod mednarodno kontrolo? Potem je v resnici italijanski. Vse je nejasno. Enako je z vprašanjem narodnostnih mej, ki da jih bodo določili. Vzemimo, da Trst danes govori italijansko, toda Barkovlfe, Opčina, Katinara so čisto slovenske vasi. Da, imate zaselja kot Piščanci, ki so neposredno v bregu nad Trstom, pa čisto slovenska, Nočemo tu govoriti o Ro-janu, Sv. Ivanu ali Škednju, ki so bili pred nedavnimi leti izrazito slovenski kraji. Kje boste potegnili narodnostno mejo? Če jo potegnete1 natančno, je Trst obkoljen in postane otok v slovanskem morju. Podobno je s kraji v Istri: Koper, Rovinj, Poreč, Pulj. Neposredno pred temi mesti obdeluje zemljo že več kot tisoč let slovenski in hrvaški kmet. Če potegnejo natančno mejo po narodnosti ostanejo ta mesteca brez zaledja in brez življenja. Čas bi naredil svoje in jih poslovanil. Zato bi bilo nespametno, da jih danes trenutno rešijo zavezniki samo radi italijanskega prestiža. Če zavezniki ne upoštevajo jugoslovanskih zahtev, ki so upravičene, potem bo pač pot do kompromisa silno težka. Ako govorimo, o javnem mnenju in komentarjih žurna-listov, je značilno, da jih je nekaj, ki sr boje, da v Italiji zmaga komunizem, če ta ne dobi Trsta. Mi dvomimo, da bi to resno odločevalo pri italijanskih notranjih zadevah. Pa če bi tu'di bilo na tem kaj resnice, krivice se ne sme napraviti nikomur zato, da bi s tem odvrnili drugo nesrečo. Tudi o tem nekateri s strahom razmišljajo, da se bo s pridobitvijo Trsta okrepil jugoslovanski komunizem. Tudi mi se bojimo, da bo trenutno tako. Toda komunizem bo minil, Primorska pa bo ostala našemu narodu tudi za tisto dobo, ko o Titu in Kardelju ne bo več ne duha ne sluha. Naj končamo svoje poročilo z značilno mislijo znane i žurnalistinje Anne McCormickove v N. Y. Timesu 22. septembra: "Maršal Tito ni podprl svojega slučaja na zborovanju ali pred javnim mnenjem s tem, da moli pest pod nos v vprašanju spornega ozemlja. Če hočejo stvaritelji miru ohraniti nekaj moralne avtoritete, vedo, da se morajo upreti urejevanju po "višjih silah." S tem je povedano isto, kar smo mi trdili že na drugih mestih, da je Titov nastop in Titov komunizem vzrok, da nista Washington in London, od katerih je v toliki meri odvisna rešitev naše Primorske, naklonjena za nas ugodni odločitvi o Trstu. Odpri srce, odpri roke. . . Amerikanski Slovenec zaključuje svoj pouk o komunizmu s temle vprašanjem: "Kaj pa s političnimi kompromisi s komunisti?" Odgovarja pravilu« takole: "Tu je treba Salomonove modrosti za pravilno razsodnost . . . Politični kompromisi so dovoljeni, toda paziti je treba ... da ne bi koristili več komunizmu kakor pa prepričanju onega, ki sklepa tak kompromis. Za take slučaje je treba, kot že rečeno, Salomonove modrosti. Katoličani in kristjanje za take slučaje, kakor je videti, še niso trenirani, treba pa jih bo v tem izuriti, ker takih slučajev je vedno več in več in zdaj prihaja na svet tisti čas, ko je treba kristjanom posebne modrosti." S|S * * To "posebno modrost," to "Salomonovo modrost" je pokazal škof Rožman v polni meri, ko je spisal svoj zares prekrasni pastirski list. Storil je prav to, kar zahteva Amerikanski Slovenec: "treniral" je svoje katoličane za slučaj borbe s komunizmom, ki je bil v Sloveniji takrat že pred durmi. Njegov pastirski list je tak, da lahko služi za zgled vsakemu drugemu katoliškemu škofu za podobne primere. Njegov pastirski list je tak, da tudi najvišja cerkvena oblast ne more najti kaj takega v njem, kar bi ne bilo stoprocentno na mestu. * • * * t Ko zdaj beremo v belgrajski obsodbi škofa Rožmana, da je tisto pastirsko pismo "najznačilnejši dokaz za Rozmanovo izdajstvo," bi si človek skoraj zares želel, da bi za obsodbo prišlo tudi do "likvidacije." Prav škoda bo, če Rožmkna ne bodo ustrelili,! Težko je človeku, da bi mu tega ne privoščil! Pa ne mislite, da se šalim. Poglejte še enkrat! Tisto njegovo pastirsko pismo je po trditvi "Komisije za ugotovitev vojnih zločinov" v 3. točki 'NAJZNAČILNEJŠI DOKAZ.' To se po domače pravi, da vse druge točke stopijo nekam v / ozadje. Če vse druge točke odpovedo, ostane tretja in ta bo držala, vsaj po mislih one komisije. Kako krasno je to povedano ! Ta točka bo držala pred kakim vojnim sodiščem, bolje rečeno: pred kakim Titovim "ljudskim sodiščem" in Rožman bo ustreljen! Tako trdno upa belgrajska komisija. Toda prav ta točka bo tudi držala, ko se bo kdo pozneje vprašal, ali je bil Rožman PRAVI krščanski mučenik ali ne! Ta točka bo najboljši dokaz, da ie Rožman obsojen (in morda ustreljen) vsaj V PRVI VRSTI zaradi svojega stopro-centnega katoliškega poučevanja svojih škofljanov! Kdo bi ne privoščil Rozmanu krogle POD TAKIMI PO-CxOJI? Kdo bi ne želel, da dobi slovenski narod nedvomnega mučenika, ki ga bo Cerkev lahko brez pričakovanja dveh čudežev (kot je treba pri Baragi, ki ni umrl kot muče-nec-) prištela med SVETNIKE! >j: * $ Dajte, dajte, razni Hudeti in drugi prismodeti, dajte, dajte, skomandirajte nam mučeni-ka-svetnika! Bog vam daj srečo, pa tudi — nami Temu kolonarju se zdi, da je sam Bog udaril tisto komisijo v Belgradu s kurjo slepoto, ko ji je navdihnil one krepke izraze v 3. točki! Večjega komplimenta škofu Rožmanu res skoraj niso mogli napraviti. Najbrž škof Rožman teh-le vrstic ne bo bral. če jih pa slučajno kda.i dobi pred oči, naj mi ne žuga s prstom, ko mu želim —- smrt ... Pa še celo smrt od krogle! Da mu j ta stvar ni tako tuja, o tem me prepričujejo njegove lastne besede v onem pastirskem pismu, ki se glase: "Moramo govoriti, četudi bi nas nekateri ne hoteli posluša-I ti ali bi nas zaradi tega prega-' njali in nam s smrtjo grozili. Svojo od Boga naloženo dolžnost moramo storiti, da ne bomo pred večnim Sodnikom odgovorni! za to, če bi radi naše-I ga molka duše zapadle brezbo- štvu." * * * Na korajžo, Nace Hude, na korajžo, gospoda pri SANSu! Skomandirajte nam svetnika-mučenca! Takega, ki ne bo mučenec samo "če in AKO," ampak tako nedvomen, da bomo lahko kar kmalu pričakovali iz Rima beatifikacije! Ampak zelo se morate potruditi, zakaj Rožman se je morda zdaj v svojem brez-domstvu že kaj pomehkužil in ne bo šel tako rad pod kroglo in ne s tako odločnostjo kot jo je imel, ko je pisal svoje pastirsko pismo! Kdo ve, človek je slab in se pomehkuži. Veste, brezdomen človek je navajen vseh komodnosti tega sveta in se lahko kaj pohujša . . . In še to je: če ne boste Rožmana HITRO spravili pod puško ali na gavge, se utegne zgoditi, da bodo Zavezniki dobili pred oči tisto 3. točko v "ugotovitvah" belgrajske komisije in bodo rekli: Nak, mi pa Kranjcev ne lajkamo tako zelo, da bi jim pripomogli do nedvomnega mučenca ........... Zato na delo vsi vi Nacki in drugi backi! Primaruha, če i vam Rožman odnese pete, ta i kolonar si že naprej umije roke! * * * Prazna slama, prazna slama — tako slišim ugovore od druge strani. • Nacek in z njim še marsikak bacek bo vprašal: "Zakaj pa Rožman ni izdal podobnega pastirskega lista zoper fašizem in nacizem? A, povejte, zakaj ga ni . . .???" (Nadaljevanje na 3. strani) . -o- Kaši begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. (Nadaljevanje) Iz vasi HORJUL so sledeči: Arhar Franc, ^890 Arhar Franc, 1930 Arhar Francka, 1923 Arhar Julka, 1928 Arhar Marija, 1926 Bastič Elizabeta, 1922 Bastič Marija, 1921 Buh Enka, 1925 Buh Stanko, 1928 Bradeško Franc, 1926 jCeppn Anton, 1931 Cepon Franc, 1910 Fajdiga Julka, 1923 Grdadolnik Jože, 1929 Gabrovšek Anton, 1910 Jerala Petar, 1930 Jereb Marija, 1928 Kette Franc, 1908 Kovač France, 1927 Lavriša Ančka, 1918 Logar Neža, 1922 Logar Franc, 1911 Lončar Franc, 1891 Lončar Franc, 1923 Lončar Marija, 1925 Lončar Vera, 1927 Lukan Marija, 1927 Marolt Anton, 1888 Marolt Štefan, 1899 Mole Marija, 1926 Mole Zofija, 1927 Oblak Anton, 1900 Petrovcic Alojzij, 1929 Petrovcic Francka, 1925 Petrovcic Angela, 1930 Petrovcic Ivanka, 1926 Petrovcic Janez, 1890 Petrovcic Marija, 1923 Pisek Janez, 1898 Prebil Julka, 1927 Prebil Marija, 1921 Ravnikar Rezika, 1929 Lecnik Alojzij, 1931 Sečnik Alojzija, 1922 Sečnik Antonija, 1928 Sečnik Franc, 1887 Sečnik Ivanka, 1897 Sečnik Janko, 1906 Sečnik Marija, 1897 Sečnik Pavla, 1931 Siban Peter, 1891 SI ovsa Peter, 1929 Stanovnik Filip, 1901 Velkavrh Lojzka, 1924 Vrhovec Anton, 1891 verjamete tr^-J—^ ^ P* ne suictsiiumttiKfr "Potem sem učil, kako se se-zuva škornje po načinu, kakor ga imajo hrvatarji v svojih ko- Zdesar Frančiška, 1923 Zdesar Marija, 1922 Stanovnik Stanko, 1905 Stanovnik aJnez, 1902 Iz HOTEDERŠICE so sledeči : Petkovšek Franc, 1891 Trpin Janez, 1884 Trček Marija, 1937 Nagode Ivana, 1926 Leskovec Frančiška, 1926 Erjavec Marija, 1924 Baje Jožefa, 1924 Stoje Franc, 1911 Stoje Ana, 1882 Stoje Ana, 1920 Kozina Angela, 1899 Kozina Jože, 1902 Kozina Marjan, 1938 Pogorele Tončka, 1915* Benedikt Anica, 1920 Poznar Filip, 1907 Poznar Luvija, 1909 Poznar Ivan, 1930 Poznar Siva, 1932 Poznar Minka, 1935 Poznar Štefaka, 1936 Poznar Franc, 1941 Ivrižman Anton, 1899 Balant Anton, 1928 Luskovnik Fani, 1913 Luskovnik Antonija, 1930 Luskovnik Danica, 1936 Luskovnik Franc, 1943 Zaje Frančiška, 1885 Lavrič Mara, 1927 Boh Anica, 1922 Brence Franc, 1930 Brence Valentina, 1940 Bovdek Alojzij, 1928 Avanzo Martin, 1905 Avanzo Jožefa, 1906 Avanzo Darinka, 1932 Avanzo Marjan, 1936 Avanzo Martin, 1941 Ciber Marija, 1899 Dobre Jožefa, 1920 Dobre Marta, 1922 Flajnik Janez, 1915 Glavan France, 1892 Glavan Neža, 1894 Glavan Polona, 1924 Glavan Mara, 1929 Glavan Valentina, 1932 Golob Marija, i922 Gabrovšek Ludvik, 1926 Grmek Anton, 1929 Grmek Anton Juha Anton, 1919 Klemenčič Janez, 1885 Klemenčič Ana, 1894 Klemenčič Ivanka, 1937 Klemenčič Vinko, 1931 Kus Mohor, 1893 Kus Marija, 1888 Kus Franc, 1928 Kus Angela, 1921 Kus Rudi, 1944 Kraljic Miha, 1910 Križman Janez, 1911 Kocjan Antonija, 1928 Klemenčič Rozalija, 1902 Klemenčič Vera, 1924 Klemenčič Helena, 1927 Klemenčič Ana, 1930 Klemenčič Roza, 1936 Klemenčič Helena, 1897 Kette Pavla, 1904 Kette Marija, 1906 Janežič Franc, 1882 Janežič Franc, 1882 Janežič Marija, 1913 Janežič Ana, 1923 Janežič Karolina, 1917 Janežič Alojzija, 1931 Janežič Angela, 1918 Janežič Franc, 1940 Janežič Ciril, 1944 Lavrič Marija, 1906 Maček Kristina, 1922 Mezan Ivana, 1882 Ogrinc Alojzij, 1907' Ponikvar Martin, Pristavec Silva, 1929 Pristavec Janez, 1896 Pristavec Jožefa, 1899 Platnar Neža, 1891 Platnar Ciljka, 1920 Platinar Neža, 1927 Platnar Franc, 1929 Platnar Alojzij, 1932 Dalje prihodnjič libah," je nadalje1 svoj zgodovinski roin "Vidiš, Andreje," sj "jaz se bom vsedel posteljo in dvignil pa to nogo zacijazi boš dobil med svoja» da boš s hrbtom °bra, meni. Ti primi P0^ rokama škorenj za ^ bom pa z drugo n0^ sti del tvojega tel^ stavljen na strategij. Ijrbtom in bom P°J dobro držal, pa bos je noge in s seboj škorenj. Potem b°va pravila še z drugo d vila bova brez zaj^' "Sakramiš," 3e drejc, "ta pa ni tem ni ta patent^ je človek sam i'1 ce pri sebi. "To sedaj ni vP*. mu pojasnil, "ker * Kadar bova pa vs88| pa že kako uredil«- "In potem sva ^ patent in rečem t>< ? j nitno obnesel. P18 pogrešila zajca. "Andreje se je f. steljo in nekaF vzdihnil. "Kaj pa vzdih11^ vprašal, "kot krav*jj l.ia v pravo lego ta®5 "Nič mi ni, mi je prišo, kako ^ f letno, če bi šla Micko. Kaj P1'3*' SPi?" i "štrama," sem f j boš klical, če Pa Ji ne dobiš ene P1'8 -J In tisto pa sam XJ lojtre ne da klica y ki veliki vasi ne\y | kjer vsak spi nekje. Boga za» , spravljen na var jj® nem mestu. ^ ..'o, domov na Mf1^ M svoji, ki služi se bosta zmenila- * 1 lahko neseta ok»c f ' "Ampak tega Jji ^ zanikati, da je 3JfJ | beštra stvarca- ■ p | nas na MenišiJ1 1 ^ kole v nedelj« * A svoji novi roj3' $ |j( pasa visečimi- jj veljčkih, pa bi , J lipo vrteli t„ kot v čudo z 111 / ^ kor pastirička f*./ ^ skakuje okrog * $ v potrkava z refp f j( koštna rosica h„ }fj mlada in meh^' J ^ "Vlezi si, f f> k učil, "jutri ti ^ / f* in boš pozab11 ^ ^ , % binkoštne rosi^ju t hal čez čisto s"'^1 4, ške kapelice & fi \ rico na Menši^ ^ pi, ko prides " en polič in N od Matencovei y rilo sem od p ^ name se sPonl" ■ I na rajži tje v 0 ./ ^ ' bom vsak da» v . ^ !of( sti pred divj>^ malo pomahaj J pa te zmlejo . / ^ pepel. Kaj 1 j || ki greš domov- ^ "Kdopate^V *i,| del," me je 11 . "Nihče mi »tf [J; trma. AmPak. s^ J šlo vse po f> f mlada leva J Menišijo i« b j • » "Aha, kaj," je zak" ^ I j obrnil v test* ^ koj zmanjka'"' J V v legel k n^ jj čil angel & $ £ varno vod1' ^^ H) ščavah, Pa ..gn0^ % zverino i» j* vega na Amen. I . 4-,*i o"1 J/. Torej J«tu p/J h morje i« i ii| Afriko, ah » ^Izpeljala tis«1 POMOVTXA. SEPTEMBER 27, 1945 8 Pisana mati . SPISAL J. F. MALOGRAJSKI mso imeli vzroka č jjjose z<>Per svojo novo 2 fe j?.1jih zmerJ'ala in j |vC'astne Proti njim. j ni taka, kakor r ML omenila nekega r «! pr°ti hlapcu. "Prav s |otua,Jažnjo! Ti, Jer- j ,€vihl mal° obrekoval, r m pa m ono 0 njej!" M p Se je razkoračil, r ilL: ven- kakor bi se fc if^tiin rekel: vSluSai ti mene, kaj s Kvražja je ta Vr- iS j, Je Je. Le meni 1 J^liko P0trpi- Pa boš t Je tvoja hvala r Ife' or bi Jaz ne Ilk] Je! Ali mar ni- j JO »ji? Tistikrat i sjlsvetP Prvi mož, Bog v T *>sl nebesa! SaJ on r ^INu-M211 lcakor mal°- j jft, Zaradi "je- Ce ^ il> jetnike, pa r ,'jpni aj Je Pretrpel r h /aai». Eh, da sem £ mestu' t0 f »ifSnii 1 pa se ^ |i t«,' ,na °ni svet. "Ti wfc'i mu je se vse nepreneho-ItMi ;3e Prijela pra. f « Ce bi se »IC£knil nanjo, še , ff Milili . Sa je spra- iS" Ki1? nihče d™- £ . »ijjbo tudi še gre. i j ^^e sladke bese- j h ttako Poceni pri to. nič" Saj vemo, j »C^tka prijaz- J f V;pote.m pa sovra- " t, »rw. k odvrne de- J t' I S> doslej niče- 1 fer nimam na- slabo, ki ne , o- li^lSimraje.'' i 5 da mol- J *jV£b<*into pre- ! e' m*6dri, ' to bo še vse (% Sko Jaz ti re. cr \ v. / bi, se ne bil J ^l^al za celo le- ' bi čakal, da \ ^ 8ot0 Spoprimemo A kakor je a- ^ So /j odkorakal, ! ^ skoJ lla P« tihem, P!i hudo, kakor 11 * S bllfi Ali baš f. lllsla navzkriž z ((t la, / N M°Spodi»ja tr-„• Poučila o li'e,| ji: "To smo STV ali pa: » S J hiši taka na-n > vi ^ajalo, da je tudi njena ' • Se i Jernejem "I K* P^Petilo, da neke nje. V 0dinji v ob- V Kb-jetave3 iz. t-N^enih oči. 'V ^ o zablisk. J* ^fe0^. Oljnega / K'" neh0te »I1 besed- Iz- j) k tdJ Povsem ne- bV> 'iS h S Primerno I f 1 ^ bi t Precej tak fj it., nej le prav po. it' i i ^ica še kaj / ^,V.fabila je že Ai Hai , z°Pet go-? H ; - Po nje-tj,5 lHa"prav. Ate. 'S L r°jila in se in v1*1 ca v f Zadosti te- / f V\ % kdo je tu-ti, ali ?hoce», da se f : ern jaz uka- f V>oj0 enkrat še 4 fe ^ 3az in kd0 f ^^ed je tila strme- --------------- j ča in iznenadena Mica kakor s zaušnice. Umolknila je in v svo. ji poparjen®sti ni vedela dru- ^ gega, nego da je šla tožit Jer- g neju, kaj se ji je prigodilo. Jer. r nej pa se je nasmejal in rekel j. samozavestno, kakor človek, ki je popolnoma prepričan o res- j. niči svojih besed: r "Ali ti nisem pravil? Pa to r ni še vse. Jaz ti rečem, pri nas bo še poleno pelo, poleno!" ^ "Po meni menda vendar ne " r se prestraši Mica. r "Najbližja si ji ti in ne ob-ljubim ti dvakrat, da ne boš ti tista, ki okusi prva, kako zna- ^ mo biti ljubeznivi pri nas." Jernej se zavihti na voz, ki ga je bil napregel med pogovorom in oddrdra na polje, Mica pa se vrne nemalo potrta v hišo. Pri x rajni Mlakarici se je tako pri- c jetno služilo in navadila se je i' bila navzlic gospodarjevi osor- ~ nosti hiše tako, da bi si bila le J nerada iskala druge službe. 1 Skrbela jo je zaradi tega bo- t Sočnost ... t (Dalje prihodnjič) -o--X ODPRI SRCE, ODPRI ROKE ... r (Nadaljevanje z 2 strani) Fantje, bežimo, 'zdaj smo 1 dobili purfla pod nos, da mo- 1 ramo vzeti pete pod pazduho! \ Ali res. Well, fantje, Amerikanski 1 Slovenec nas je poučil, da je ^ treba v takih rečeh "Salomo- s nove modrosti." Hvala mu! 1 Ampak če se vpraša, zakaj ni ' Rožman objavil pastirskega li- ' sta zoper fašizem in nacizem, ; se ni treba sklicevati na nobe- ~ no Salomonovo modrost, čisto 4 navaden človeški 'horse sense' ve za odgovor. 1 Nacizem in fašizem Sloven- ] cem v ogromni večini nista bi- 1 la nikoli nevarna, da bi se .dej-no od njih okužili. Prav malo je bilo takih, ki bi se jima hoteli vdinjati. Pred tema dve- 1 ma pošastma ni bilo treba svariti s pastirskimi listi! Do ma- ■' lega vsak Slovenec je nosil vsako misel o fašizmu in nacizmu, kakoršno bi lahko Rožman dejal v pastirski list, že davno v svojem srcu. In to je Rožman dobro vedel, zato ni smatral za potrebno, da bi svoje vernike svaril pred fašizmom in nacizmom. "Horse sense!" Poleg tega sta fašizem in nacizem nastopala javno, odkrito in brez maske na obrazu. Ni-pa nastopal tako komunizem in škof je čutil potrebo, da mu potegne masko z obraza! * * * Oho i Spet je pred nami Na-cek in z njim še marsikak ba- MALI OGLU!" Dodatna zahvala V zahvali za pokojnim Mike Podnar so bila pomotoma izpuščena imena Mr. in Mrs. Ignac Jeraj ter Mr. in Mrs. Edward Chesnik, ki so darovali za sv. maše. Soproga pokojnega se jim želi na tem mestu lepo zahvaliti.- Harmonika naprodaj Naprodaj je fina nemška gra-matična harmonika Anton Mer-varjevega izdelka. Spremeni se : tudi lahko za italijansko gra-' matično. Vprašajte na 529 E. 307. St. (227) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega . proti revmatizmu. Vprašajte . nas. Mandel Drug j 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna J (Thur.-x) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. 1 j ENdicott 9350 3,6% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. J Odprto do 2:30 zjutraj 1, Kraška kamnoseška obrl 1 1 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 6 j EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-- 1 CA NAGROBNIH SPOMENIKOV cek: "Kaj pa "Rožmanovi" domobranci, domobranci, domo-j branci . . .? In poprej "Rož- ; manove" vaške straže, vaške i straže, vaške straže . . .?" Pojdimo spet malo prebirat Amerikanskega Slovenca,! Ko < se vpraša, kako se s politični- , mi kompromisi s komunizmom, , beremo vmes tudi tole misel: ^ "Vzemimo slučaj. Kristjan < bi se potapljal in komunist bi < mu vrgel vrv, da se zanjo pri- } me in se tako reši. Ali naj jo j odkloni, ker mu jo'je komunist } vrgel? Ne! če bi jo odklo- , nil, bi ob pravem razumu ravnal napačno, ker lahko bi se f rešil, pa se ni, in bi ga lahko j celo nekega samomorstva ob- j tožili. Politični kompromisi so ( dovoljeni, itd." g * * * ] Tudi to je Amerikanski Slo- j venec kar dobro povedal. Toda če velja to glede političnih < kompromisov z komunizmom j — ali velja manj glede kake- ] ga drugega -izma??? Povej, ; Amerikanski Slovenec! Povej • to sam ali naj pove namesto te-bo tvoje Pisano Polje! In zdaj tisto o "vrvi"! Zelo razumljiva primera! Že davno smo vedeli, zdaj nam potrjujejo to nešteta pisma slovenskih brezdomcev, da je komunizem sistematično trgal iz rok slovenskega katoliškega in sploh demokratično čutečega naroda ZADNJO VRV, po kateri bi se mogel rešiti. To se je do konca jasno pokazalo zlasti po padcu Italije, ako komu že poprej ni bilo popolnoma jasno. Komunizem je hotel katoliški slovenski narod IZTREBITI! Katoliški slovenski narod se je POTAPLJAL — popolnoma po prglihengi, ki jo navaja Amerikanski Slovenec. Na tisoče prič imate na razpolago!!! Tedaj je nekdo drug prišel in vrgel "rešilno vrv," da se ljudje primejo zanjo in rešijo! Prav po besedah Amerikanskega Slovenca! žal, te vrvi ni vrgel ne kak SANS, ne kaka ameriška ali angleška demokratična krščanska ljubezen. Žal! Ni bilo tako. Stokrat, tisočkrat žal! Vrgla sta pa tisto rešilno vrv, žal, da ni bilo nikogar drugega, ki bi jo bil vrgqj — vrgla sta jo fašizem in nacizem! In ta vrv je bila — vaške straže in domo-branstvo! Bolje rečeno: Slo-. venski narod si je tisto vrv sam vrgel, fašizem in nacizem sta pa bila vsaj toliko človeška, da mu je nista nasilno vzela. No, pa še malo popustimo! Slovenski narod, zlasti katoliški del slovenskega naroda, je vsaj MISLIL in UPAL, da je bila to — rešilna vrv! Ali hočete potemtakem, da > bi si bil katoliški slovenski na-; . rod nakopal na vest tisto, kar ; bi mu očitno naprtil sam Ame-1 rikanski Slovenec, da "bi ga . lahko celo nekega samomorst-1 va obtožili" ? ? ? V resnici, ne-. kega samomorstva bi bil kriv, " če bi bil odbil vrženo vrv,! Ne klatite torej samo z le-, jpimi teorijami po papirju, obr-nte svoje lepe nauke na konkretne primere iz ŽIVLJENJA! * * >5 Res je, žal, da je res, tudi ta "rešilna vrv" se je izkazala za zgolj navidezno. Katoliški Slovenci, v kolikor so mogli, so pozneje zgrabili še za drugo "rešilno vrv" — za begunstvo! "Oprijel sem se zadnje bilke," piše neki begunec. Niti ta se ni izkazala za resnično rešilno! Toda ali boste metali kamne v ljudi, ki se potapljajo? Ampak prav to delate vsi tisti, ki nimate za begunce ne lepe besede ne odprtega srca! Prav to delate vsi tisti, ki me-čete slovenske komuniste in slovenske katoličane v isti ža-kelj 'in samo to poudarjate, da je bilo "grdo na obeh straneh!" Tudi jaz verjamem, da je "grdo" gledati ne samo tistega, ki meče kamen v potap-ljajočega se in mu trga iz rok zadnji košček vrvi. Verja- mem, da je "grdo" gledati tudi onega, ki se prav neestetič-no bori za življenje in v smrtnem boju pozablja na vsa pravile etikete . in olike in prav brezupno grabi po vrvi, ki mu jo oni na bregu odmika . . . ♦ * * Govorim v primerah in per-glihengah. Ne grabim tako od daleč, kot je grabil Amerikanski Slovenec. Toda ravno zato sem bolj razumljiv. In vsakdo me lahko razume tudi, ko zaključujem z dvojnim pozivom : Nacki in drugi backi — skomandirajte nam slovenskega SVETEGA GREGORIJA.! Tisti, ki niste backi, skomandirajte nam, da bo LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV vsaj skušala biti tista VRV, katere, žal, zaradi KOMUNIZMA ni mogel dati slovenskim katoličanom ne Rožmanov pastirski list, ne vaške straže in ne slovensko domobranstvo! ■— Zaplot. MARTY'S HILL TOP TAVERN 7001 State Road, Parma, O. announces Gland Opening SATURDAY, SEPT. 29fh, 1945 CHICKEN DINNERS, SANDWICHES, LIQUORS, BEER, WINES DANCING by The Tune Twisters every Friday, Saturday and Sunday Open till 2:30 A. M. COME AND SEE US SOME TIME! MR. AND MRS. MARTY JERIC,.Prop. Otvoritev gostilne ANTONIJA SVETEK-LAPUH 768 E. 200. St. NAZNANJA, DA BO V SOBOTO 29. SEPTEMBRA 1945 ODPRLA GOSTILNO V SVOJIH PROSTORIH NA GORNJEM PROSTORU. Servirana bo ob tej priliki fina kokošja večerja. Postregli bomo gostom z izbornim žganjem, pivom in vinom. Priporočam se za obilen poset. Ameriški časnikarski poročevalci so bili prisiljeni pristati v nekem starodavnem kitajskem mestu. Že so se bali, kaj se bo z njimi zgodilo., ko so zagledali vesele,Kitajce? ,ki so se jim, približali. Slika je bila posneta v kitajskem mestu Weishien v Severni Kitajski. časnikar in Kitajec sta zamenjala klobuke in naš časnikar se veselo smeje nenavadni pipi, ki jo kadi Kitajec. BELO DOBIJO 0EL0 DOBIJO LIVARSKI DELAVCI HOLDERS, POURERS, TEŽAKI 48 ur tedensko Stalno delo. Plača od ure in piece work TAYLOR & BOGGIS FOUNDRY 1261 BABBITT RD. MALI OGLASI j Radio naprodaj Naprodaj je velik Philco rabo; je kot nov. Vprašajte na 5422 Stanard Ave., zgorej. (226) Stanovanje išče J Dekle bi rado dobilo 3 sobe j ili eno neopremljeno spalnico pri slovenski družini blizu 185. ali 200. ceste. Kdor ima kaj primernega naj pokliče po 6:30 zvečer KE 5508. (225) Stanovanje bi rada Dva priletna človeka želita dobiti stanovanje 3 ali 4 sobe. Kdor ima kaj primernega naj pokliče HE 7341. (225) Garaža v najem V najem se odda garaža. Vprašajte na 5714 Bonna Ave. 225) PIVO V ZABOJIH Leisy . . . Schlitz Dortmunder . . , Standard ~ in dobro vino na galone EMERY'S bl 961 Addison Road SP __(X) f Furnezi! Poplavljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 ____________(x) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. _ (x) RE-NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto In prebarvamo, -da bo kot nov. Popravljamo bodv in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC C __GLenville 3830. s Kadar kupujete ali i prodajate! t Posestvo, n. pr. hišo, zemlji- -šče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po . vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Princ KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. KE 5030. (Thur. —x) Pravkar smo prejeli 3,000 steklenic j ROCK & RYE $2.35 kvort Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. (Sep. 21, 27» 28) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro. Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 z j. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE C0. Sprejme se takoj na delo zidarje in težake Išče se zidarje in težake. Dobra plača. Kogar zanima," naj se zglasi na 960 E. 185 St. (x) Carpenterji Izkušeni Poln čas Unijska plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Co. (225) ženske za čiščenje Dnevno delo Poln čas Plača » Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Co. (225) _ Išče se žensko Sprejme se žensko za hišna opravila par dni v tednu. Zglasite se pri Mrs. Smrekar na 14602 Lake Shore Blvd. Telefon EN 3225. (225) MOŠKI ZA LIVARNO Jako lepa prilika pri The National Malleable Steel & Casting Co. Nič problema spremembe Civilna produkcija v polnem razmahu Služimo že 77 let prevozni v industriji j The National Malleable Steel & Casting Co. 10590 QUINCY AVE. __((227) ženska za hišno delo Išče se žeilsko za hišna opra-^ vila, v starosti 20 do 40 let. Ima . svojo sobo in kopalnico; 3 odrasli v družini; dobra plača; v četrtek in nedeljo popoldne je prosta. Služba je na Boulevard blizu Superior. Pokličite RA 8249. (229) to Kupujte Victory bonde! AMERIŠKA DOMOVINA. SEPTEMBER 27, 1945 KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN "Potem si pota v Prago ne bo 1 treba pribojevatj z orožjem!" ] je pripomnil k černinovemu poročilu. "Če je knez moj brat| Vladistlav, mi odstopi dobro- s voljno . . ." s "In če ne?" "Nerad bi se motil o brato-.j vem srcu ..." L "Knežič je plemenita duša, ——" i r toda jasni gospod, na češkem so t ljudje, katerim je za to, da ti j. nikdar ne postaneš vojvoda, več j kakor za svoje izveličanje . . . In ti ljudje so ujeli kneza v svoje mreže, katere boš moral raz- £ sekati z mečem!" Strakonicki Bavor si je pri teh besedah položil desnico na ' beli križ, katerega je imel všite- 1 ga na rdečem plašču čez cela 1 prsa, kakor da hoče klicati v potrdilo svojih besed svedoštvo ' svetega redovnega znamenja. : "Tako je, gospod Bavor!" "Govoriš nam iz dna duše!" "Bil bi čudež, jasni gospod, če bi brez prelivanja krvi prišel v Prago!" Premisl se je za nekaj trenot. kov zatopil v misli. Da' bi se bil mogel Vladislav res tako izpre-meniti? Da bi res mogel priti čas, ko bi si stala nasproti in bi morala drug proti drugemu potegniti meč? In nehote so mu prišli na misel že skoro pozabljeni pretekli časi, ko je brat oropal brata pri belem dnevu in ko se je nad češko moravskimii deželami leto za letom z naj-! strupenejšim hohotanjem in najgroznejšim obličjem kroho-tala pošfast z[ imenom bratski spor. "Koliko glav lahko zberete?" Premisl je obstal z očmi na svojih zvestih, kakor da hoče že naprej meriti njihovo moč. "Štiri, tisoč, jasni vojvoda!" je odvrnil brez premišljevanja gospod Diviš. "S štirimi tisoči in z nami, svetli knez, lahko začneš boj s polnim upanjem na najsijaj-nejo zmago!" "Toda raje '-— mnogo raje bi se z bratom poravnal mirnim potom!" "To storiš lahko še vedno, naš gospod, toda na čelu štirih tisoč svojih naj zveste j ših!" "Poslušal bom vaš nasvet!" "Po preteku treh dni bom pričakoval vašo pomoč pred Plz-"njem —in sicer od danes tretjo noč." Nato so se gostje razšli z Zinkova. Premisl in Černin sta ostala sama. Kaj sta se pogovarjala, je vedel le Bog. Bilo je že mnogo po polnoči, toda iz onega dela gradu, kjer so navadno bivali visoki gostje, je jasnejše in jasnejše prihajala svetloba v temno, megleno noč. Že so se zapirale oči celo Krahuliku, Te-trivek je bil tudi že zatopljen v globoke sanje, v katerih se mu je zdelo, da je ujel v tukajšnjem ribniku zlatih ribic, za katerih luskine bi si lahko kupili mnogo vasi z dvorom in gradom; toda v omenjenem delu gradu sta se še vedno sklanjali druga k drugi dve glavi, ena starejša, že vsa posejana s srebrom, druga mlajša, mnogo mlajša . . . Moža sta govorila, kar najzaupnejše sta mogla . . . Brezdvomno je razkladal Černin knezu razmere, ki so že nekaj časa vladale v češki deželi, odkrival mu spletke, katere bo moral razsekati z enim mahlja-jem, in ga seznanjal z vsem, da1 bodo, ko zasede prestol, njegove oči videle jasno . . . Na gradu so že peli petelini,, in doli v vasi so jim odgovar-' jali tovariši; toda v dveh obokanih oknih v naj krasnejišem delu gradu je še vedno migljala svetilka, samo da je njena luč polagoma slabela in medle- i la. VII. s Na dvor bukovskega staroste ] se je vračalo polagoma zopet staro življenje. Svatbeni gostje so se razšli ] na svoje domove, najzadnji je odhajal danski kraljevič • . • ] Toda ko je stopal na ladijo s ■ sivimi jadri, se mu je zdelo, daj: so njegove noge z verigami pri- : kovane na bodrska tla . . . "Da pride tvoj svitli oče v : svoji domovini kar najprej do : vlade, dam v svoji rodni deželi i trobiti na vojsko; s celim obla- j kom železnih mož se Vzdignem j in sam mu priborim pot v Pra- : go." Kraljevič Valdemar je bil res pripravljen, vresničiti to misel. "Ne vem, kraljevič, če bi si tem vstregel mojemu gospodu! —!" je pripomnil Cernin Sobe-hrd. Valdemar je obstal na mladem možu z ostrim pogledom, da je Draguška zatrepetala. "In zakaj bi mu ne vstregel?" "Kadar so v Cehih postavili vojvodo Nemci, je vselej sedel na pesek . . ." "In ali sem jaz Nemec?" "Naš rodni brat nisi . . ." "Toda dober prijatelj vašega naroda!" "Naše ljudstvo je nekaj časa sem preveč nezaupno — zlasti proti onemu, ki mu svoje prijateljstvo vsiljuje." Valdemarova desnica je nehote segla po meču. "Mir med vama . . .! Naj ni prepira, kjer ima v rajskem cvetu vzcveteti sreča življenja!" je spregovoril z veličastnim glasom oče Dobrogost. . . . Kraljevič Valdemar se je ne-dolgo potem odpeljal, in Černin Sobehrd si je iz dna duše oddahnil; toda čudno breme se vendar ni odvalilo z njegovih prsi. "Ne vem, če bi se ne bila vdarila!" je rekel tega dne Sobehrd knežiču Vratislavu. "Boljše je tako! — Ne bilo bi dobro pod tujo streho rušiti miru!" "Tudi ti, gospod?" "Prijatelj . . . Spomni se na-■ jinih otroških let, in vse napač-l no domnevanje se ti razbline v j glavi kakor oblak!" (Dalje prihodnjič) Jos. Zele in Sinovi POGREBNI ZAVOD Avtomobili ln bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 6502 ST. CLAIR TVENUE Tel.: ENdicott 0583 COLINWOODSKI URAD: 452 E. 152nd STREET. Tel.: KEnmore 3118 SKEBE & ULLE PLUMBING and HEATING CO. 15601 Waterloo Rd. KEnmore 7248 Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke—Trgovina odprta od 10. zj. do 5.30 pop. THE MAY COMPANY'S Razprodaja koncem meseca z znižanimi cenami SAMO EN DAN! V ČETRTEK, 27. SEPT. Športna oprava VES-GUMIJASTI EXERCISER, preje 1.00 znižan na .......................................— FUL-VU PHOTO ALBUMS, prislno A CA usnje mere 8x10, preje 3.70, sedaj------- X. J w MCGREGOR PLAID ŠPORTNE SRAJCE, iz volne in rayona, majhne, srednje in velike Q B mere, izbera barv; preje 7.95, sedaj......& & McGREGOR AERO-CADET JACKETI, O QC mere 40 samo. Olivne barve, preje 6.50 J THE MAY CO. . . . DRUGO NADSTROPJE Posoda iz porcelana in stekla CRYSTAL GEORGIAN NAMIZNI KO- AQr ZARCI, preje 59c ducat, sedaj ________ducat *t ar V SOUTHERN POTTERY ROČNO BARVANA POSODA: plitvi krožniki, lončki za čaj, krožniki za juho, itd., po zelo znižani 1 AC ceni .......................................................... MAJHNE SLIKE, kokoši, rac ali pra- AQr šičkov; preje $1, sedaj .............................. LUCITE CIGARETNI ZABOJČKI, J AA preje 2.95, sedaj ........................................ I.W KLEENEX ALI ZABOJČKI ZA PUDER. f.Qr preje 1.19, sedaj .......................................... ZABOJČKI ZA ZLATNINO, bela ali | i|Q rjava podloga, preje 1.95, sedaj ............................ar OKVIRI ZA SLIKE, iz Syroco lesa, 8x10 inčev; preje 3.95 in 5.95, j ^jj in ^ MEHIKANSKI STOLL velike mere, prijetno de-korirani, nekoliko poškodovani, O Q C preje 5.95, sedaj .....................................O. ar J RAZNI KOMADI FIGUR, OGLEDAL, VAZ, itd. nekoliko zaprašeni; znižani 1 DO MANJ za razprodajo...............................3 2 THE MAY CO. . . . PETO NADSTROPJE Drobnarija HANGER SET 3-KOMADOV, pokriti z felt, da obvaruje vaše obleke; preje 1.50, i| A. sedaj ..................................................... ----- HANGER SET 6 KOMADOV, pokriti z feltom; pastelne barve; preje 2.95, sedaj na razprodaji —...................................................—- M* ■ NOVELTY VANITY ZABOJI, za nogavice, robce; z chintz prevleko; preje $1, ZlOr sedaj .............................................................®t ar V VREČE ZA OBLEKE^ raznovrstne; znižane za razprodajo; preje TTE—D00 OO 2.98 do 7.50, sedaj ..............# 35 X.TrTr SPRAVA IN OMARE ZA OBLEKO, stoječe vrste; nekoliko poškodovane; preje 1 CENA 1.98 do 14.98 ........................................... 2 THE MAY CO. . . . PRITLIČJE Pisalne potrebščine RING BINDERS, 3-verižni (kovinasti), .kompletno z papirjem in "dividers"; preje 59c, AOr sedaj ..........................................................."t ar C MAYCREST VOŠČENI PAPIR, fine kakovosti močno voščeni papir; 125 čevljev ^ ZA Z*. role; v zaboju z zarezom ..............W NOVELTY BOOK ENDS, v obširni iz- 1 CENO beri stilov, predmetov; znižani na ........ 2 USNJENI PREDMETI, "scrap" knjige, y2 CENI fotografski albumi, naslovniki, itd, po _ PISALNI PAPIR V ZABOJU, 50 preganjenih ali posameznih komadov; 50 kuvert; ivory, bel z modrim, rjavim ali zelenim robom; j |Q preje 1.50, sedaj ......................................* THE MAY CO. . . . PRITLIČJE Lekarniške in toaletne potrebščine 59c t. m. c. milk of magnesia kvart 1...............I............................twC 1.98 brewers' yeast tableti, | močno delujoči .....................—................ I»0# 39c t. m. c. milk of magnesia, f tableti .........:.„1..„.„„:-------------------- -a # * 2.w o v altine s čokoladnim 1 oo okusom .............................---------- I.07 1.00 absorbent vata, mm 1-funt rola .............................I....................*tC 89c vse-kovinske safety britve ............................. ...................owc *75c krisley's krema preje 59c, sedaj ........................................... PLACE MAT SETS, z cvetličnimi vzorci; preje $2 set štirih 1 AO sedaj ..........................................—------— ■ ar FANCY GUEST BRISAČE fine kakovosti; preje 39c do 1.19 vsaka, 29c 89c THE MAY CO____ČETRTO NADSTROPJE Landers Toiletries Regularno 25c in 29c vrednosti 3 za 50c Večja izbera Landers finih toaletnih potrebščin, kot krem, mazil, cologne, puder. Po znižani ceni. j 1912 1944 J^aznanilo in JŽ,ahi)alci V globoki žalosti potrti naznanjamo sorodnike111' prijateljem in znancem prežalostno vest, da je žrtvov® svoje mlado življenje za domovino naš preljubljeni sopf°* in oče, sin in brat Pvtmicbael Dime ki je v English Channel nesrečno izgubil svoje življe^e ! dne 28. decembra 1944, ko je ladja, napolnjena z vol8' štvom za prevoz v Nemčijo, zadela v mino in se potop1'3' in on je bil štet med pogrešanimi pet mesecev. Rojen je bil 11. maja 19l2 v Clevelandu, Ohio, vojaški službi se je nahajal od 25. novembra 1942. Že V njegov blag spomin in za mirni pokoj njegove <*uS je bila darovana sveta maša v cerkvi Sv. Vida dne 8. jun' ja 1945, ter se želimo tem potom prav prisrčno zahval111 Rev. Francis Baragi za opravljeno sveto mašo. ki Prav lepa hvala vsem sorodnikom in prijatelje^1' ste nas obiskovali in nas tolažili v tem najbolj žalosti času, ko smo sprejeli to bridko sporočilo, enako tudi v***? ki ste se udeležili svete maše zadušnice v spomin P0^ nemu. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki | slali ali izročili za svete maše, ki se bodo brale za d*1*0.?{i, gopokojnega in sicer: Mr. in Mrs. John Kerch, Mr. "J®-Anton Gross družina, Union Ave. Mr. in Mrs. Frank 6 r.. E. 72. St., Mrs. Mary Sluger, Davis, W. Va., Mr. in ^L Frank Okolish, Davis, W. Va., Mr. in Mrs. Thomas ?• \ der, Thomas, W. Va., Mr. in Mrs. Frank Mamish, Da :„ W. Va., Mr. in Mrs. Tony Carroll, Davis, W. Va., M* Mrs. John Kozlivchar E. 55. St., Mr. in Mrs. Tony \ cic, Central City, Pa., Miss Julia Sluger E. 55. St., M'v Mrs. Blatnik E. 76. St., Mr. in Mrs. Jos. Krnc družil^ 72. St., Mrs. Antonija Prebil, Mr. in Mrs. Faletic, ^ Anna Gole, Mr. in Mrs. Plut družina, Mr. in Mrs. šič družina, Mr. in Mrs. Hribar družina, Miss Jennie ^ nik, Mrs. Mary Zehner, Mrs. Rose Zakrajsek E. 72-Mrs. Mary Cehner, Mr. in Mrs. Jos. Sadar družina tj.s St., Mrs. Dobnikar, Mrs. Zallnik družina, Mrs. Grzel,^ j( Gregoric, društvo Kristusa Kralja št. 226 K. S. Kranjska Slovenska Katoliška Jednota. jjj Iskreno se zahvaljujemo društvu Sv. Kristusa Qty št. 226 K. S. K. J. za dar v gotovini in za hitro \ZP ^ smrtnine. Prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, kisoma poslali sožalne karte ali pa pisma, kar nam je bilo v ve tolažbo v tem žalostnem času. .j, ji) Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče,8 ^ brat, zelo globoko nas je potrla vest, da si štet med I šanimi, toda vedno smo živeli v upanju in želji, d? boljše sporočilo o Tebi Sedaj pa bolečina od žalosti * yj. srce in solze nam zalivajo oči, ker smo sprejeli to Prf^ub''! vo sporočilo, da smo Te za vedno tako nesrečno in se ne povrneš več med nas. Izbrisan je ves sled 0 in ostal nam je samo Tvoj dragi spomin, ki bo nami do konca dni, ko nas zopet združi ljubi Bog v večnega miru in veselja. Žalujoči ostali: MARJORIE DIMC, soproga; PATRICIA ANN, hčerka; JOHN in JENNIE KERCH, starši; JENNIE GROSS, sestra. Cleveland, O., 27. sept. 1945. Ji