Posamezna Številka Din 1*
Št. 166.	V	Ljubljani,	v	nedeljo	27.	julija	1924.
Poštnina v gotovini.
Leto I.
(2» •*»•»* e
i
t
§
s
|u.|m|ii|m4m|ii|i
Izhaja vsak dan popoldne. Mesečna naročnina:
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din
.-...-...—...M.......«-
?	Neodvisen
25
»H
Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
O-
|	Rokopisi	se	ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	1
f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | !	Račun	pri	poštnem ček. uradu št 13.633.	I
 £
Diktator dolar.
. Dve, za našo državno in gospodarno življenje pomembni krizi se približujeta svojemu razpletu. Vsa naša no-Mnja politika je izza prevrata ena sa-toa kriza in ena sama kriza so tudi an-tleško-francosko-nemški odnošaji izza podpisa versailleske pogodbe. Vidi se, “a so kvarne posledice, ki ste porajali °ke, utrudili široke mase, da je nastopil *daj psihološki trenutek, ko morajo kompromisi uspeti, ako naj ljudstva Vendar enkrat pridejo k toli zaželjene-Oui notranjemu miru.
V Beogradu se te dni začrtajo smerne našega domačega političnega so-morda za celo vrsto let na londonski konferenci pa se v precejšnji •neri odloča tudi o naši gospodarski bolnosti. Pet let po sklepu političnega P*u so se vendar enkrat sešle vse vr-*®Vne gospodarske kapacitete in danes * Položaj dozorel tako daleč, da upadle v srečen sporazum ni več bajka za dnivne ljudi.
Nemčija bo morala začeti redno pla-®ovati reparacije. Dve in pol milijarde na leto in to v dobi ene cele generacijo. Tl dve in pol milijarde more plačati, ako noče posegati po glavničnem premoženju, samo, ako je njena trgovska °*it. plačilna bilanca letno vsaj za toliko aktivna. Da pa doseže tolikajšnjo aktivnost, mora stremeti za tem, da najde svojim pridelkom toliko in takšne trge, ki so zmožni sprejeti te ogromne množine; ona mora torej proizvajati pri ^ najmanjših obratnih stroških ter stremeti, da bodisi s socijalnim dum-Mngom, s tarifno politiko ali kakorkoli na svetovnih tržiščih in na evropskem izhodu porazi svoje najbližje tekmece ^eškoslo vaško, Avstrijo, Italijo in Francijo ter jim narekuje svoje cene. ro pomeni zvišanje življenjske mere našemu potrošniku, naši industriji pa, ako se dovozne tarife ne 'zvišajo naravnost do prohibitivne višine, neodoljivo konkurenco, počasnejše nabiranje domačega kapitala in oviro za hitrejšo popravo dinarjevega tečaja. Ako pa se Jmmčiji ne posreči, oddati zaveznikom presežka iz svojega gospodarjenja, ?o morala dušiti pač svoj obratni kapi-mi> iskati posojila za druge obresti ali šotora zvišanih davkov izmozgavati gospodarsko moč najširših slojev. V tem Primeru ni misliti na pocenjenje projekcije, cenovna carina industrijskih 2deIkov bi ostala povprečno še dolgo n današnji višini, ne le v Nemčiji sa-?*» temveč v celi Evropi, kar pomenja n naše srednje sloje uporabo visokega dstotka dohodkov za industrijsko bla-za kmeta težko nabavljanje inven-za industrijo ugodno konjunkturo, ,lvahnejšo tvorbo lastnih kapitalov in J^Pko oporo naše novčanične edinice.
i.^dalje pomeni sporazum tudi konso-jmcijo Srednje Evrope, zaupanje ame-J^kega in angleškega kapitala v sigur-°st novih naložb, cenejši in obilnejši tujih kapitalov najprej v Nem-m° samo in po zadovoljitvi glavnih lenih kreditnih potreb tudi v druge drse -e’	k nam v Jugoslavijo, kjer
bori .2ares krvavo potrebuje. Po tem Šil H nem^ke pridobitne razmere dumo °življale pridobitne zmožnosti J®Pih sosednih držav, se bode v teh ^slednjih menjala tudi sprejemljivost j, »na^ izvoz zemljedelskih pridelkov, u$oda. P*a^na bilanca in dinar jeva'
0„	se dotaknemo torej le dveh
2ap?,Vn]b Položajev, ki jih mora reali-Np« x., /wesovega na^rta povzročiti v vex\ .	Predvideti jih je lahko dosti
trpeioziramo na gospodarske ho« *ie’ M *ahko izzove letni pre-tako visokih vsot brez izmenjalne-
ra?Ji	*?.ga .v. evr°Pskih gospodarskih
SledA6 ’ v^'m°, da se v Londonu ne daiar,-na na5in: kako se uredi nadaljno OHjnx stvarnih reparacij naši državi, spodo3 ,tudi marsikai o naši bližji go-^Pgeli Si bodočnosti. Ko je Norman bende«	P’ ’zum'* besedo »interde-
tovom	'me(tsebojna odvisnost) go-
reai^v"1155^. da dobi za nekaj let tako jT lcno življenje.
tri t5a bi težka je borba v Londonu, snujejo tri zeodovinske mentalnosti * ogromnimi težavami kompro*
Seia glavnega odbora Narodne radikalne stranke.
VČERAJŠNJA SEJA.
Beograd, 26. julija. Tudi včeraj je bilo središče dogodkov seja glavnega odbora radikalne stranke. Seja glavnega odbora je pričela ob 4. uri 30 minut popoldne. Sejo je otvoril ministrski predsednik g. Pašič. Prvi se ie oglasil k besedi
Vasa Franiševič
iz Zaječara. ki se je izjavil za g. Pa-šiča in za koalicijo s Pribičevičem. Govornik je ostro napadal klerikalce in zahteval, da morajo iti radikali, ako ne morejo dobiti volilne vlade, samo s samostojnimi demokrati, pa četudi v opozicijo. Predsednik parlamenta
g. Jovanovič
je branil dr. Korošca in zavračal pripombe in obtožbe predgovornikov, ki so vsi napadali Korošca. Jovanovič je trdil, da je Korošec prijatelj Srbov, samo da je katolik. Za Korošcem, je nadaljeval Jovanovič, je ves slovenski narod. Sedaj se mora vse to vpoštevati in smatra, da je njegova koalicija s klerikalci realna, bratska, ustavna in za današnjo situacijo potrebna. Proti g. Jovanoviču se je izjavil Slovenec
dr. Ravnik
v svojem govoru, ki je ostro napadal klerikalce in dementiral vse izjave Jovanoviča v prilog g. Korošca. Gosp. Ravnik je dejal med drugim: »Gosp. Jovanoviču dr. Korošec ni samo katolik. On je klerikalec, toda katolicizem in klerikalizem sta si popolnoma različna.« V glavnem se je dr, Ravnik izrekel za volitve in politiko g. Pašiča, toda proti koaliciji s Pribičevičem. Taka koalicija prinaša samo zlo. »Tudi v Sloveniji,« je dejal, imamo enega Pri-bičeviča. To je dr. Žerjav ki uganja v Sloveniji samo teror.« Zato predlaga govornik, da se revidira pakt sporazuma s samostojnimi demokrati v korist radikalov. Za njim je govoril
dr. Niko Subotič
Iz južne Dalmacije, ki se je izjavil za volitve in nacijonalni blok. Prav tako tudi odobrava politiko g. Pašiča. Za njim se je oglasil k besedi
g. Stevan Jankovič
iz Valjeva. Govornik je izjavil, da ta
skupščina ne more delovati, za to je predlagal volitve. Pod nobenim pogojem ne smejo radikali v koalicijo s klerikalci, edino pa morejo vstopiti radikali v koalicijo s Pribičevičem, toda samo pod vodstvom g. Pašiča.
Dr. Jovan Radovič
iz Subotice se je izrazil predvsem za volitve, a vedno za koalicijo s Pribičevičem. Ako pa ne bi mogli skupno voliti ,potem pa morajo skupno vstopiti v opozicijo. Izrekel se je dalje za edinstven nacijonalni blok z g. Pašičem na čelu. Prav tako sta se izjavila za volitve in za politiko g. Pašiča g. Milivoj Stojadinovlč in dr. Sajovic. Edini govornik proti volitvam je bil vojvodinski delegat
dr. Žarko Miladinovič,
ki je v vsem za politiko g. Jovanoviča in zahteva koalicijo radikalov s klerikalci. Predvsem pa se je govornik izjavil za edinstvo stranke in želi da ne pride do glasovanja, marveč naj se takoj, ko se bo videlo, na kateri strani je večina, voditelji stranke medseboj sporazumejo za resolucijo, ki mora biti soglasno sprejeta. Kakor izgleda, se bo stvar tudi tako izvršila.
Gosp. Marko Gjuričič
predsednik radikalnega kluba je pomirljiv. Navsezadnje bi se mogla storiti koalicija s klerikalci, toda le pod sledečimi pogoji: 1. Da se odrečejo klerikalci slovenskemu separatizmu. 2. Da priznajo vidovdansko ustavo. 3. Da izstopijo iz opozicije in federalističnega bloka ter se vsemu odrečejo in spremenijo svojo dosedanjo politiko.
Gjorgje Prašlovanin
iz Pančeva je predložil resolucijo ta-mošnjega glavnega odbora, po kateri je vsak, kdor ni za g. Pašiča, izdajalec Srbije.'Poslednji govornik je bil
Bora Milovanovič
iz Skoplja, ki se je prav tako izjavil za g. Pašiča in za volitve. Seja glavnega odbora je bila prekinjena ob 20. uri 30 minut in se nadaljuje danes 26. t. m. ob 9. uri dopoldne. Preostaja še 10 govornikov.
KRALJEVO ZANIMANJE ZA DELO GLAVNEGA ODBORA RADIKALNE STRANKE.
Beograd, 26. julija. Kralj se je včeraj zelo zanimal za razvoj situacije v glavnem odboru. G. Ninčič je kralja osebno obvestil, da so vsi delegati za g. Pašiča. Tudi g. Pribičevič je bil pri kralju v avdijenci in mu izrazil svoje mišljenje o situaciji in da je potrebno, da se krona sedaj odloči za volitve.
KONFERENCA MED PAŠICEM, JOVANOVIČEM IN STANOJEVIČEM.
B e og r a d, 26. julija. Po seji glavnega odbora se je vršila konferenca med g. Pašičem, Jovanovičem in Stanojevičem. Razpravljali so o potrebi, da ne pride do glasovanja in o resoluciji, ki naj bo edinstveno sprejeta. Dalje so sklenili, da naj vodi politiko stranke še nadalje g. Pašič in naj dela za volitve.
DR. KUMANUDI V AVDIJENCI.
Beograd, 26. julija. Včeraj je bil v dvoru demokratski poslanec dr. Ku-manudi v avdijenci pri kralju in mu je izrazil svoje mišljenje o situaciji.
SAMOUPRAVA O ZBORU GLAVNEGA ODBORA.
Beograd, 26. julija. Današnja »Samouprava« prinaša v uvodnem članku »Lepo in potrebno zborovanje« poročilo o seji glavnega odbora radikalne stranke in pravi, da je glavni odbor manifestiral moč radikalne stranke po osebah, ki ga sestavljajo. Posebno zanimanje so vzbujali slovenski radikali dr. Ravnihar, delegat za Ljubljano, dr. Sajovic, delegat za ljubljansko okrožje in dr. Ravnik iz Maribora. V Sloveniji radikalna stranka zelo lepo napreduje. Narod je konstatiral, da sta g. Pašič in Jovanovič pokazala, da se razlikujeta samo v taktiki in da je želja obeh, da se čuva edinstvo stranke.
OPOZICIJA O SEJI RADIKALNEGA GLAVNEGA ODBORA.
Beograd, 26. julija. Včeraj popoldne je opozicija konferirala o rezultatih seje glavnega odbora. Opozicija je konstatirala, da ne more od Jovanoviča ničesar pričakovati.
misno platformo, na kateri bi mogli skupno obstati ne toliko idealni kakor materijelni interesi treh svetovnih narodov. Tudi v Beogradu se 'z muko sestavlja formula, na katero bi vendar enkrat mogle pristati tri zgodovinske mentalnosti in se njih materijelni interesi strniti v skupnega. Nikoli položaj še ni bil toli zapleten nego je baš sedaj, kakor v Londonu tako v Beogradu in nikoli na obeh mestih gmotni čini-telji niso igrali tako odločilne besede. Kakor gre »ri nas za zelo realne inte-
rese, tako i na Temzi ne odločajo diplomati in državniki, temveč Wall-Street in City, Morgan Kindersley, Kenna, Norman & Co.
Vsi tl neskončni zapletljaji se sučejo okoli enega samega vprašanja: ali bo dobil dolar takšna jamstva, da bodo evropske obresti premagale ostrino se-veroameriškega davčnega sistema tako, da potem diktatorski zagospoduje nad smernicami evropske politike kakor je Rotschildov frank vodil politiko tretjega Napoleona,	ran
Današnja sela.
Beograd, 26. julija. Ob največjem zanimanju in razburjenju se je pričela danes ob 9. uri 30 minut seja glavnega odbora. Prvi je govoril g. Toma Orahovac, delegat iz Črne gore, ki je zato, da se poskusi za nekoliko časa z vlado g. Jovanoviča, nato pa naj se vrše volitve. Jovan Aleksič iz Kumano-vega se je izrazil za politiko g. Pašiča in za volilno vlado. Prav tako so se po vrsti izjavili za g. Pašiča in volitve Stevan Tanovič iz Dževdželije, Kosta Pavlič iz Tetova, Mija Martinac iz Dubrovnika, Mihajlo Marjanovič, predsednik beograjske mestne občine, dalje Joca P. Jovanovič, član ožjega glav. od-
bora, Dimitrije Sokolov, član ožjega glav. odbora, Drmonič iz Prištine, dr. Andra Stanič iz Novega Pazarja, Ristič iz Mostarja in Šima Ulševič iz Bihača. S tem je bila zaključena lista govornikov. Od 42 delegatov jih je glasovalo 38 za Pašiča. Nato je bil izbran odbor 'za resolucijo. Y odbor so vstopili gosp. Pašič, dr. Laza Markovič in Jankovič. Resolucija je kratka in odobrava politiko g. Pašiča. Resolucijo je prečital g. Pašič glavnemu odboru in je bila soglasno sprejeta. Medtem, ko so sestavljali resolucijo, so delegati nestrpno pričakovali objavo njenega teksta.
RESOLUCIJA.
Beograd, 26. julija. Izbrani redakcijski odbor je izdelal sledečo resolucijo:
Širši glavni odbor Narodno radikalne stranke je na svojih sejah z dne 24., 25. in 26. julija v Beogradu pod predsedstvom šefa stranke gospoda Nikole Pašiča premotrival celokupno parlamentarno in politično situacijo. Po zaslišanju vodstva stranke in po govorih delegatov je konstatiral sledeče:
1. Da pravec politike, kateremu je dosedaj sledila politika Narodno-radi-kalne stranke naj!>olj služi narodnemu in državnemu edinstvu, izvojevanemu s težkimi žrtvami in osiguranemu z Vidovdansko ustavo.
2. Da vlada v vrstah Narodno-radi-kalne stranke prepotrebna sloga in navdušenost in da so obstojala tekom debate nastala nesoglasja v raznih vprašanjih samo do odloka glavne strankine instance.
3. Da je glavni odbor dovršil svoj* delo in da pričakuje, da se bo vodstvo stranke oziralo na vse izražene želje delegatov, da bo, kakor to zahtevajo tradicije in program Nar. rad. stranke, negovalo in razvijalo odnese sloge med Slovenci, Hrvati in Srbi in da bb objektivno presojalo vse činjenice, ki vplivajo na pravilno reševanje vseh za državo in za narod važnih vprašanj.
4. Širši glavni odbor poziva vse radikale in narodno-radikalne organizacije, da še bolj utrdijo narodno radikalne vrste in da z neumornim delom na pouku naroda omogočijo stranki ono podporo in ono veljavo, ki ji je potrebna za dovršitev onih velikih nalog, ki čakajo narodno radikalno stranko v njenem glavnem prizadevanju in da delajo 'za dobrobit in napredek kralja in skupne
domovine.	,
v
PO SEJI.
Resolucije so bile soglasno sprejete.
Po prečitani resoluciji se je g. Pašič zahvalil vsem delegatom za lepo udeležbo in jih pozval, da delajo za zmago Narodno radikalne stranke. Gosp. Pašič je nato povabil vse delegate na banket, ki se bo vršil zvečer v hotelu Pa-
riz. Nato so se vsi delegati razšli. Gosp. Pašič je izjavil vašemu dopisniku, da je zadovoljen z resolucijo. Gosp, Jovanovič pa je izjavil vašemu dopisniku sledeče: »V glavnem sem zadovoljen, toda priznam, da bi moglo biti tudi bolje. A sprejmem tudi to!«
KRALJ BO NADALJEVAL S
KONZULTACIJO POLITIKOV.
Beograd, 26. julija. Beogradski politični krogi ugotavljajo vest, da kralj ni razpoložen za volitve in da bo kralj zato nadaljeval konzultacije šefov grup, posebno opozicije. Opozicija zato veruje, da se bo morda situacija še spremenila.
ODHOD KRALJA NA BLED.
B e o g r a d, 26. julija. Politični krogi posebno pa opozicija trdijo, da bo kralj v najkrajšem času, morda še danes zvečer ali pa jutri zjutraj odpotoval na Bled. Večina opozicije pa trdi, da bo kralj odpotoval še le po sestavi vlade g. Jovanoviča.
KONGRES DŽEM1JETA.
Beograd, 26. julija. Včeraj se je vršil v Skoplju tretji kongres džemije-ta, ki mu je prisostvovalo 60 delegatov. Stališče Dženan Zije se je okrepilo in je zato pričakovati, da bo Dže-mijet opustil opozicijonalno stališče.
CANKOV KRŠI MIROVNI v DOGOVOR.
Beograd, 26. julija. Po vesteh iz Sofije dela Cankov še vedno na to, da se spremeni Nevijska pogodba, ki onemogočuje bolgarsko akcijo proti Makedoniji. Cankov je že pričel s postavljanjem štabnih oficirjev v činu tajnikov poslaništev, za kar pa po Nevij-ski pogodbi nima pravice.
PREPOVEDANO ZBOROVANJE OPOZICIJE.
Milan, 26. julija. V nedeljo popoldne bi se imelo tukaj vršiti zborovanje vseh opozicijonalnih strank. Na to zborovanje je povabila opozicija vse svoje somišljenike iz okolice. To zborovanje pa je prefekt prepovedal.___________
»AVANTI« ZOPET ZAPLENJEN.
Milan, 26. julija. Prefekt je zaplenil včerajšnjo številko »Avantija* radi hujskanja proti državi. Prav tako je bil tudi zaplenjen komunistični list »Sindicato Rosso« In sicer zaradi sramotenja državne oblasti,
KOMUNIKE GLAVNEGA ODBORA
Beograd, 26. julija. Glavni odbor radikalne stranke je izdal komunike radi vesti, ali je glavni odbor kompetenten, da reši današnjo situacijo ali ne, in ali ne more tega rešiti tudi poslanski klub, in z ozirom na konstatacijo opozicije, da o tem nima pravice razpravljati glavni odbor, marveč samo poslanski klub. Komunike glasi: Širši glavni odbor radikalne stranke je glavna strankina oblast, ki daje v vseh važnih vprašanjih svoje mnenje in zlasti direktive poslanskemu klubu, kako naj vodi politiko. Glavni odbor je predstavnik naroda, poslanski klub pa sestavljajo delegati glavnega odbora. Vlada in poslanski klub so že izčrpali svoje kombinacije za rešenje krize. Krona ni hotela dati volilne vlade. Vsi ti poizkusi so propadli. Poslednje kombinacije so: volitve, koalicija ali opozicija. Sedaj se bo glavni odbor definitivno odločil za eno izmed teh treh kombinacij.
PREGANJANJE PRISTAŠEV AHMED ZOGE.
Beograd, 26. julija. Po vesteh iz Tirane je vlada Fan Nollija pričela odkrito borbo proti prijateljem Ahmed-beg Zoge. Vladni agenti preganjajo in denuncirajo prijatelje Ahmed-beg Zoge, in so jim pred kratkim pričeli sipati v hrano ricinovo olje. To je vzbudilo v Tirani velik strah, ker so mislili, da jih hočejo zastrupiti.
NOVI NEMIRI NA BOLGARSKE,vT
Beograd, 26. julija. Iz Sofije javljajo, da so v Bolgariji nastopili v okolici Slivena veliki spopadi in neredi. Iz Sofije je odšlo tja vojaštvo. Radi tega vlada v državi veliko razburjenje. Pri* čakujejo še večjih neredov.______
Borzna porotila.
C u r i h, 26. julija. Beograd 6.40, Praga 16.16, Dunaj 0.0077, New York 5.44, Milan 23.92, Pariz 27.80, London 23.55, Berlin 1.30.
Trst, 26. julija. (Predborza.) Beograd 27.40—27.45, London 101.80—102, Pariz 115.25—118.75, New York 23.125—23.20, Čutih 425-427, Dunai 0,0326-0.0328. 68.75-69.—
Gabriel Hanotaux:
Nova Evropa in mi.
Tržaško pismo.
V poslednji številki »Revue des deux Monde s« je priobčil b. minister zunanjih stvari, profesor na pariški Sorboni in franc, zastopnik Francije pri Zvezi narodov, Gabriel Hano-taux, poslednje poglavje svoje zgodovine svetovne vojne, ki izide sočasno v knjižni obliki. Ce zasluži kak zgodovinar, da se čuje njegovo mnenje, potem je to Hanotaux. Zato prinašamo v kratkem izvlečku zaključna njegova izvajanja o novi organizaciji mira.
Ako je bila že poslednja vojna borba s tehniškimi izumi, z železnicami, brzo-javom, telefonom, tanki in plini, skratka vojna »napredka«, je očividno, da bi prihodnja vojna metoda, katera je najbrž že izražena v tajni kemični formuli, pomenila pogubo neštetih milijonov in morda konec civilizacije.
Kakšna je sedanja situacija? Nekaj krepkih nacijonalnih organizmov se drži še pokoncu; toda kje je njih sila? Britanski imperij, glavni zmagovalec te vojne, vodi ravno zaradi svoje prostranosti dnevni boj za svoj obstanek. Zdr. amer. države zrejo na tonah svojega zlata s skrbjo v bodočnost, boljševizem pušča Rusiji kri kakor orjaškemu medvedu. Mohamedanski Vzhod je eno sa-rno vprašanje in ravno tako neizmerni kitajski svet. Politični svet kaže velike razpoke in vprašanje je, kako se izpoD nijo. Morda se dd še kljub temu združiti evropske narode v Združene evropske države ter jih zbližati z Združen, ameriškimi državami, da skupno vzpostavijo skupnost človeštva. Toda to upanje stavi dvoje vitalnih vprašanj. Kakšna naj bode po vojni svetovna politika in kakšna bo politika Nemčije? Kako pritegniti Nemčijo k sistemu njenih zmagovalcev, t. j. k Evropi, izšle iz versail-leske pogodbe? To je problem sedanjosti, ki se mora preudarno rešiti, ako naj jutri nastopi znosno življenje.
Na prvi pogled je videti dve možnosti: vojno in intemacijonalo. Grozote bodoče vojne obetajo biti tako divje, da jo moramo izločiti kakorkoli, z razorožitvijo, arbitražo ali Zvezo Narodov. In intemacijonale? Deset poslednjih let temu zastarelemu romantizmu ni dodalo ne sile, ne upanja*. Gospodarska enotnost narodov se kaže v bodočnosti ravno tako neverjetna, kakor njih politična enotnost človeške družbe delujejo Vidoma bolj, da se ločijo, nego da se strnejo v eno. Sto novih narodov je vstalo po zadnji katastrofi, svetovnim imperijali-zmom so se pridružili majhni. Nasprotno pa je internacijonalizem doživel poraz; nezmožen, da ukroti velike pohlepnosti, je zapustil še nove razvaline; milijonom mrtvih v vojni je pridejal še milijone, usmrčene v notranjih bojih ali vsled njihovih posledic. Sicer pa internacionalo zatajujejo najpoklicanejši njeni zastopniki; iz svoje intemacijonale so napravili ječo, za mrežami katere preže oboroženi in škripaje z zobmi na novi plen. Ali je to pacifizem? Stari Saturn je požrl svoje otroke, boljševizem pa je nasprotno požrl svojo mater.
Ideja nacijonalizma in patriotizma je živejša kakor kedaj in vse kaže, da je domovina večna institucija, ki je ne bo konec nikoli, medtem ko o intema-cijonali nimamo niti predstave, kakšna bi v realnosti mogla sploh biti.
Ako ni nič z vojno in intemacijonalo, kakšna je potem bližja usoda človeštva?
Ostane le sodelovanje Združenih držav Evrope in Amerike, ki pa je odvisno od poprejšnje rešitve vprašanja: kaj stori Nemčija? Mnogo dogodkov zadnjih par let dokazuje, da se Nemčija ne smatra premagane, temveč je uverjena o svojem poklicu, kmalu zopet zavladati nad vsem svetom. Versailleska pogodba je tvorba človeške roke, t. j. pomanjkljiva, vrhutega pa so zavezniki še sami podlomili njeno avtoriteto. Ameri-kanski senat ni ratificiral od Wilsona podpisane pogodbe, Anglija noče vsled
tega slišati nič več o defenzivni zvezi, Nemčija pa misli z neprestanimi intrigami se odtegniti svojim obveznostim. Anglija, ki je najbolj pripomogla streti nemški imperijalizem, je iznašla naenkrat imperijalizem Francije ter prestrašila žnjim druge države. Neka vrsta mednarodne nezaupljivosti je zasejala seme bojevnosti med narodi, na katero stavi svoje nade naraščajoča nemška prevzetnost. Francija je med zavezniki na najslabšem. Mesto da bi nadaljevala svoje delo, mora skrbeti z lastnimi sredstvi za reparacije in obnovo opustoše-nih pokrajin. Kaj čuda, da se je v poslednjem času polašča utrujenost, ki je pri letošnjih volitvah bila že skoraj defetizmu podobna. Pravimo, da je nevarnost v tem, kajti bodočnost je onih narodov, ki se ne zavržejo sami.
Pa naj si tolmačimo sumljiva znamenja, prikazujoča se onstran Rena, že kakorkoli, Nemčija bo urejala svojo politiko po vsakokratnih položajih v Angliji in v Ameriki. Ako bodete bdeli ti dve, moremo biti sigurni, drugače se povrnejo Ludendorff, Tirpitz in drugi kmalu spet na čelu armad. Ne smemo pozabiti, da preživljata Amerika in Anglija svoje notranje krize, da šterling in dolar re moreta iz spekulačnega vrtinca. Oba, dolar in šterling imata brez ozira na vsedrugo pred očmi samo eno: čim najvišji dobiček, oba ljubita dežele z obolelo valuto, oba donašata dalekosežne politične posledice. Kam meri njuna politika, to je veliko vprašanje, na katero danes odgovor sploh ni mogoč.
Recimo, da Nemčija ne podvzame ni-kakšne nevarne akcije in da se Rusija za nekaj časa tudi ne zgane. V tem primeru stopamo v dobo politike od dneva do dne, podrobnih realizacij, ko bodo o svetovnem doganjanju odločevali trije činitelji: diplomacija, Zveza Narodov in javno mnenje.
Klasična diplomacija deluje, počasi sicer, toda ona deluje. Nji gre zasluga, da so se v Spa, San Remo, Genovi, v Lausanne vsaj kolikor toliko uredili meddržavni odnošaji, ona dograja s številnimi specijalnimi pogodbami napravo Zveze narodov, nji se je tudi posrečilo rešiti spoma vprašanja, ki so grozila s krvavimi konflikti (Korfu, Vilno itd.). Stara diplomacija se je prerodila, ona ne izgublja časa in deluje v zamolklem zatišju. Naj sl pridigajo apostoli splošne javnosti že karkoli, med državniki rodi molk dobre sadove.
Zveza narodov, ta skupnost raznih institucij, ki naj meddržavne spore poravnavajo razsodnim potom, je dosegla že takšno avtoriteto, da si brez nje nobene mednarodne akcije ne moremo niti več misliti. Ako se oziramo le na velike mednarodne finančne dogovore zadnjega časa, ji smemo prerokovati sijajne bodoče uspehe, pod pogojem seveda, da si bo znala ohraniti splošno zaupanje. Trije veliki narodi še manjkajo v njej; brez teh je njen organizem prešibek za svetovne naloge, toda dogodki bodo sami privedli Rusijo in Nemčijo v njeno okrilje.
Javno mnenje je gospodar sveta; le da Je ta gospodar vedno poslušen naj-jačji struji brez ozira na njeno etično vrednost. Mnenje, ta refleks obrambnega nagona in konservatlzma, si naprej opredeli svoje stališče in začne umovati o razlogih šele naknadno, ono obstoji iz tisoč in tisoč si nasprotujočih stremljenj, ki se upirajo logiki zdravega razuma. Da jame vplivati blagodejno na mirno sožitje narodov, potrebuje še dolge vzgoje. Ako se hoče Zveza Narodov opirati na to podlago, je njena usoda zapečatena. S složnim delom diplomacije, Zveze Narodov in javnega mnenja je mogoče odvrniti grozečo, vseuničujočo vojno. Te tri činitelje pa morajo podpreti veliki državniki, ki se bodo gotovo rodili že zato, ker jih doba in narodi potrebujejo.
Najvažnejši dogodek tega tedna V italijanskem polit:čnem življenju ]e brez dvoma najnovejši Mussolinijev govor na otvoritveni seji velikega fašistovskega sveta. Mussolini je molčal že nad mesec dni in zdelo se Je, kakor da ga je nekako sram spričo stvari, ki jih je prinašala na dan neutrudljiva polemika opozicionalnih listov. In ko so Po odpravi tiskovne svobode pritisnila še liberalna glasila in je Mussolini nadalje molčal, je b'la javnost že pod vtisom, da se čuti Mussolini zares utrujenega ter da se bliža konec njegovi vladi. Njegov zakon Droti tisku se je razlagal ko' zadnji obupni poskus človeka, ki se potaplja, ali kot zadnji odpor zveri, ki je smrtno Tanjena v kleščah neizbežne usode.
Mussolini je moTal misliti na to, da kakorkoli popravi ta vtis. ki <e močno škodil tudi njegovemu osebnemu ugledu. V ta namen je imel omenjeni govor na prvi seii velikega fašistovskega sveta. In temu cilju primerno je bil njegov govor tudi prikrojen. Mussolini je zopet govoril z ono samozavestjo. ki smo lo bili vaieni pri njem pred umorom poslanca Matteottija. Italijanski ministrski predsednik je razbistril s svojim govorom položaj v toliko, da je jasno povedal, da bo fašizem vladal dalje, tudi če se opozicija ne vrne več z Aventina. V ostalem da bo ta poslednja zastonj čakala na Me-nenija Agripo. Kar se tiče liberalcev, jim je Mussolini sicer naDravil par poklonov, toda obenem je dal tudi njim razumeti, da jih ne potrebuje tako neobhodno, kakor si to predstavljajo njihova glasila -
Skratka: Mussolini je hotel s svojim zadnjim govorom pokazati, da je prišel zopet k sebi, da je politični krizi kos in da ji hoče biti kos tudi vbodoče. Fašizem ne da vlade iz rok. To je hotel predvsem povedati Mussolini. Normalizacija, o kateri se toliko govori, more biti le fašistovsk* normalizacija. Ako misli opozicija, da je normalizacija istovetna s prooastjo fašizma, naj ve, da se fašizem ne vrne več nazaj. Preteklost le ze vedno za nami, kar bi morala opozicija tudi uvideti in priznati gotovo dejstvo. In to tem prej, ker ne more na tem gotovem dejstvu ničesar spremeniti. Vstaja proti fašizmu je nemogoča ker bi bila takoj vdušena. agitacijo opozicionalnih listov pa brzdajo sedaj novi ukrepi proti tisku. Fašizem nima torej nikakega razloga, da bi se opozicije posebno bal. In tudi se je ne boji.
Kakor se vidi, sc Je torel povrnila Mussoliniju njegova običaina samozavest v polnem obsegu. Kljub temu pa je bil tudi ta njegov govor razmeroma zmeren in vsebuje nove obljube, da bo vlada vzpostavila popolno zakonitost. To se da Citati sicer samo med vrstami Mussolinijevega govora. Mussolini ie namreč ponovil svoje obljube, ki jih ie dal nedavno pred senatom in na sestanku parlamentarne večine, v nekam čudni obliki. Trdil je, da je normalizacija že tu in da je treba le odpreti oči, pa jo bo vsakdo lahko videl In priznal. Pri tem se ie tudi pobahal, kako Je bilo v zadnjem času več fašistov obsojenih na stroge kazni. No, ako vzamemo ta Mussolinijeva pretiravanja »cum grano salis«, lahko vidimo v njih, kakor rečeno, le ponovitev že danih obljub, da bo vlada skrbela za vzpostavitev najstrožie zakonitosti. Tako so vzeli Mussolinijeve izjave liberalci, ki jih odobravalo s pridržkom. da je-treba počakati, da se vlada pokaže tudi z dejanji. Odobravajo liberalci predvsem dejstvo, da ni prevladala za sedaj v fašizmu skrajna struja, in se kažejo vsled tega nekako pogojno pomirjene. V tem se 'ahko vidi precejšen uspeh Mussolinijevega nastopa, zakaj polemika liberalnih glasil Je bila zavzela tako obliko, da je že bilo misliti na možnost Izstopa liberalcev iz vladne večine. Ta nevarnost je vsaj za sedaj odstranjena. Opozicijo pa je Mussolinijev govor seveda še bolj razkačil in njena glasila odkrito Izjavljajo, da jr je zadnji govor načelnika vlade še bolj utrdil v njenem nasprotujočem stališču. S tega vidika ni prinesel Mussolinijev nastop torei nikžke spremembe na bolje, temveč je položaj še bolj zaostril. Pač pa Je prinesel, kot rečeno, nekako jasnost. Mussolini je jasno povedal, da
V Trstu, 25. julija 1924.
se fašizem sicer ne bo več posluževal nasilij, pač pa da bo Izrabljal z vso neizprosnostjo državno oblast za izvajanje svojega programa. In to brez ozira na to. ali se opozicija povrne z Aventina ali ne.
Pa še eno MussolinUev0 potezo moram omeniti. Še pred svojim govorom, a tudi v njem samem je nekako demonstrativno poudarjal pomen delavstva v nasprotju z in-dustrijalci. Tem poslednjim je očital, da jim je fašizem pomagal do tega, da so zopet mogli urediti produkcijo In priti na ta način do novih mastnih dobičkov, medtem ko so delavstvo zanemarjali ter se upirali njegovim upravičenim zahtevam. Industrialcem je zagrozil, da bo delavstvo seglo po »drugačnih sredstvih«, ako bi vztrajali na svojem odklanjajočem stališču. Tudi v svojem zadnjem govoru ie posebno naglašal. kakot rečeno, pomen in važnost fašistovskih sindikatov. Napovedal je, da ima vlada v programu tudi pravno priznanje sindikatov kot ustavnih institucij. V teh izjavah fašistovskega diktatorja ie treba videti med drugim tudi znamenje, da je fašizem pripravljen kreniti na levo, a kot poteza so predvsem namenjene kot opomin na naslov liberalcev in njihovih glasil
V svojem zadnjem govoru je naštel Mussolini tudi sredstva, s katerimi hoče fašizem vršiti svojo akcijo. Ta sredstva so: vlada, občine, stranke in sindikati. To si morajo dobro zapomniti tudi tukajšnji naši so-plemenjaki. Fašizmu kot stranki se ne bodo mogli uspešno upirati. Zgube bodo sicer, toda dale se bodo prenašati brez večje škode. Fašizem pa se bo vrgel, kakor napoveduje sam Mussolini, z vso silo tudi na občine naše slovanske manjšine. Iz tega sledi, da bodo morala posvečati tukajšnja politična vodstva vbodoče veliko skrbi in pažnje tudi občinski politiki. Že prihodnje isto se bodo vršile v novih pokrajinah Italije občinske volitve ir ne bi bilo nikakor prezgodaj, ako bi se že sedaj razmišljalo o vprašanju nastopa našega naroda v tei borbi. Fašizem bo prešel tudi tu v ofenzivo, vsled česar nastaja neobhodna potreba, da se misli na složen nastop vseh takolmenovanih struj ki se Priznavajo za slovanske. Do sedaj so bile občine in občinske volitve edino polje, kjer se je med tukajšnjimi Slovani lahko prenašalo brez večje škode nekako »strankarsko uveljavljanje« V bodoče pa bo tudi to popolnoma izključeno. Vnovič bo s tem potrjeno načelo, da je v slogi in edinstvu edina rešitev naše tukajšnje narodne manišine pred popolno pogubo.
Med drugimi pojavi, ki se 'ičejo od blizu naših tukajšnjih bratov, naj omenim ob koncu še nekak občinski imperijalizem, ki se je polastil goriških mestnih očetov. Gorica hoče razširiti svoje občinsko ozemlje in vsled tega jo začelo županstvo tega mesta akcijo za priključitev okoliških občin. Občine, ki so prizadete po tej akciji, so: Solkan, Podgora. St. Andrež, Št. Peter in Ločnik. Prve štiri so čisto slovenske, medtem ko ima Ločnik furlansko prebivalstvo. Kakšne gospodarske potrebe silijo Gorico k temu-»občinskemu imperijalizmu«, ni videti. Kakor pri drugih razmejitvah v novih pokrajinah, gre tudi tu za to, da se ustvarijo čim povolj-nejši predpogoji za takoimenovano asimilacijo našega naroda. Goriški mestni očetje si obetajo, da bi šlo to posebno lahko sedaj, ko so vse slovenske šole odpravljene. V normalnih razmerah bi bila priključitev velikih okoliških slovenskih občin h Gorici v narodnem pogledu vehka pridobitev. V sedanjih razmerah pa bo to nov udarec, ki pade po-I leg toliko drugih po našem tukajšnjem 'narodu. Prizadete občine bi morale to nevarno vabo goriških mestnih očetov odločno odkloniti. In ni nikakega dvoma, da bi jo tudi odklonile, ko bi same odločale o svoji usodi. Po vseh imenovanih slovenskih občinah pa vladajo sedaj vladni komisarji, ki bodo — kakor vedno — tudi v tem vprašanju ukrenili to, kar bo v čim večjo škodo prizadetim občinam in našemu ljudstvu sploh. In tako bo najbrže zginilo nekoliko najzavednejših in najnaprednejših slovenskih občin na Primorskem.	A.	Z.
Londonska konferenca.
Povabilo Nemčije. Splošno se smatra, da je sedal po sestavi jnridične komisije pritegnitev Nemčije h konferenci zasigura-na. Oficielno pa še bo izdalo povabilo šele potem, ko bo juridična komisija izgotovila svoje poročilo. Ker je verjetno, da bo plenarna seja konference šele prihodnji teden, ni pričakovati povabila Nemčiji pred četrtkom. V Londonu računajo, da bodo pogajanja z Nemčijo tekom treh dni končana. Nemčija ne bo delala nobenih težav, ker je njeno gospodarsko stanje obupno. Pač pa se bo treba ozirati na njeno nacionalno čast In samo v tem bodo težave.
V splošnem se je položaj nekoliko zboljšal. Angleški bankirji so pričeli popuščati in upati je, da pride tudi z ameriškimi kapitalisti do sporazuma. To tem prej, ker je državni podtajnik Hughes izjavil, da je Amerika Interesirana na utrditvi evropskih političnih in gospodarskih razmer in ker je
namignil, da bi eventualno tudi popustila v svojih terjatvah do Francije Stališče Her-riota je nad vse težavno in značilen je stavek. ki ga je dejal Herriot ob priliki neke debate: »Ce sprejmem ta predlog, potem nisem zasigural Londonske konference, temveč ministrsko predsedništvo Poincareja.« V torek se sestane francoski parlament in tedaj bo. kakor se upa, stališče Herriota okrepljeno. — Londonska konferenca ne bo končana pred 6. avg. Proti očitku, da napreduje delo konference prepočasi se je zavaroval Herrtot s sledečim primerom: »Gre za to, da se v Londonu obnovi mir. Mirovni kongres v Miinster in Osnabriiku je rabil dve leti, da je vpostavil mir. Tu v Londonu pa gre predvsem za rešitev reparacijskega vprašanja. Ali bi bilo preveč zahtevano, če bi se porabilo za to 14 dni? Nisem pristaš politike ladje z dvignjenimi mački In za odhod pripravljenega stoječega vlaka.«
Claude Marcelle:
Na veter življenja
Gospa Kerbacova je slednjič Iztresla svojo Jezo v žaljivih in otročjih besedah brez zveze. Vrgla je besno svojo jopico na stol in rekla dostojanstveno, kakor užaljena kraljica:
»Jaz grem v svojo sobo.«
Peter Kerbac in Žaneta Lotjeva sta ostala sama. Nastala je ona mučna tišina, ki sledi zakonskim prepirom, katerim prisostvuje kaka tretja oseba. K sreči šo bili z večerjo gotovi. Peter odrine stol ln vzravna svojo visoko postavo, katere šestdeseto leto še ni upognilo. Deklica se mu približa in reče bojazljivo:
— Dragi učitelj, dovolite, da odidem. —
Toda on, ginjen vsled blagega glasu
sočutja ln spoštovanja, ki ga je občutil v tem glasu, prime Zaneto za roke in pravi:
— Prosim vas, ne puščajte me. ker sem nocol preveč otožen in sami —
Ona le odgovorila samo s pogledom. Odšla sta v sobo. kjer so bile cele skladovnice knjig. Svetilke niso bile prižgane, vendar je skozi odprta okna prihajala poslednja svetloba toplega solnčneea dne. Naslonila sta se drug poleg drugega na železno ograjo ob oknu. Pred očmi jima le ležala dlvna slika Pariza ob zahajajočem solncu.
»Vi, kogar vsi smatrajo za tako vzornega ln dovršenega moža, ne zaslužite take žalitve.«
On te obrne k deklici ln občudu'* ••
somraku njen obraz, ni ene plave lase, na katerih je lebdela poslednia dnevna svetloba, njeno skladno telo, ki le Imelo oblike 30 let. Zdelo se mu je, da tedaj prvič vidi to lepo de^ojko, ki je bila že 10 let njegova tajnica. Vzdihnil je In dejal:
— Jaz dovršen moži Glejte, kakšno ime so mi Iznašli nevednežl! Na žalost sem jaz samo nesrečen mož. —
Zastal je za trenutek, nato pa nadaljeval:
— VI ste davno prodrli v skrivnosti mojih možgan. Danes je potrebno, da vam odkrijem svoje srce.. . Drago mole dete, ne poznate me, ničesar ne veste o meni. Kakor prvi dan. ko ste prišli semkaj, tako sem še danes za vas filozof, čigar predavanja in konference na Sorboni vse boli vlečejo svet, pisatelj, ki ga je akademija sprejela z največjimi pohvalami, slaven človek, čigar ime citirajo časopisi med imeni Igralk ln boksarjev, z eno besedo: človek v modi.
Bedna slava je to, katere me je skoro sram ln rad bi io zamenjal za malo sreče!
Na zahodu ie bledela poslednia nebeška rdečica. Bil le primeren čas za izpovedi. Peter Kerbac nadaljuje:
— Rojen sem poleg deeana, v starem, granitnem Armoru. Moja trda lobanja je ustvarjena iz tega granita. Toda v meni lebde iste megle, kakor nad moriem ln nad našimi ravninami. Od svoie mladosti sem hotel prodreti v skrivnosti žiGienia. To je bil edini cilj mojega življenja. Delal sem vztrajno in trmasto, kot otrok, ki hoče napraviti vlom s polnimi rokami peska. Ko »pni «» oženil, sem bil star 40 let. Do tedal
mi še ni nikdar srce zaigralo. Nisem bil še naletel na srečo. Niti tedal, na žalost, ko sem stopil v zakon. Morda sem sam temu kriv. Morda oa ie kriva moja žena. Kdo to ve? Moja žena je zanikrna in lahkoumna, ona prezira vse, kar jaz strastno ljubim. Najina značaja sta si prišla kmalu navskriž. Skoro sva si bila popolnoma tula... V pomnoženem delu sem našel tolažbo...
Ob Seni so se prižigale obločnice skoro istočasno, kot zvezde na nebu. Zaneta je poslušala nepremično. Samo dolge, črne trepalnice so ii podrhtevale na onemelih očeh.
— Vendar tolažbe in pozabljenja nisem našel,« je nadaljeval on. »Neprestano sem ponavljal: vsak človek ima v svojem življenju pravico do nekega dela sreče, a ja2 te pravice nisem hnel: zakaj bi je ne poiskal na drugem mestu. Razmišljal sem o tem. Nič me ni več vezalo na gospo Kerbacovo. Zakaj se ne bi popolnoma osvobodil, da sl na drugi strani ustvarim novo življenje? Govoril sem sl: morda bombna svoji poti srečal ženo, ki mi bo odprla rokel In zares. Srečal sem tako ženo. Lahko rečem brez hvalisanja, da ni bila ena, marveč več takih žen. Ali, na žalost, jaz se nisem mogel odzvati njihovemu pozivu. Nisem imel časa za to. Delo me je popolnoma zavzelo, okovalo mi je telo ln dušo in mi ni dopuščalo niti trenutek časa.. . Zato sem ostal mož, čigar vestnost se navaja kot vzor.
Toplo se je zasraelaL
— Glejte, to je prava resnica. Morete li vi, drago dete, pojmiti. koliko sem trpel v zakonu? Cim hitreje so potekala leta, tem bolj sem izgubljal nado, da bom mogel Isto-
časno ljubiti in delati. Sedaj sem osivel in moje lice je polno gub. V meni ie ostal mlad samo človek, ki vedno hrepeni, kakor v letih moje mladosti.. . Sedaj morem pričakovati le še smrt med svojimi zaprašenimi knjigami in popisanim papirlem. —
Vlegla se je noč, zračna poletna noč, Polna strasti In naklepov. Peter Kerbac je molčal zatopljen v svojo izpoved. Žaneta Je nemirno vrtela poleg njega prstan okoli tenkega prsta. Slednjič pa je tudi ona spregovorila s tihim in drhtečim glasom:
— Učitelj moj. nikdar ne izgubite nade. Poleg vas je nekdo, ki vas ljubi in ki vas občuduje. Da dosežete srečo, vam Je treba samo iztegniti roko... ako hočete ... ako hočete . . .
— Torej, žaneta, vi bi pristali na to, da boste ona, katero sem toliko časa iskal? Hvala vam za to božanstveno žrtev, katere vrednost dobro občutim! Toda laz je ne morem sprejeti!
— Ali... —
— Ne, Žaneta, to ni mogoče! Vi ste mladi, vzljubili boste človeka, ki je mlad in lep, kakor ste Vi... Jaz sem star in nelep. Nocoj noč zakriva mojo odurnost, a jutri bi lo popolnoma Jasno videli.
— AH...
— Prepozno je, povem Vam. Cujte, kaj Vam pravim: prepozno je. —
V tišini Je odbila ura. On je prijel deklico za roko, jo rahlo poljubil in vodeč jo do vrat je dejal:
— Pojdite domov, dete moje. pojdite bržol —
Politične vesti.
=. Skrzynski — poljski zunanji minister.
Imenovanje grofa Aleksandra Skrzynskega za poljskega zunanjega ministra se izvrši V najkrajšem času. Ta rešitev je_ mnoge izn8" nadila, kajti še pred dnevi so izjavile stranke desnice, da smatrajo to imenovanje za «**?* belli. Vsled te izjave se je hotelo prepustiti vodstvo zunanjega ministrstva provizoričnemu voditelju. Proti temu pa so nastopile stranke levice, ker so časi tako resni, da ne more biti Poljska brez zunanjega ministra. Grabski je nato poklical k sebi stranke desnice in jim izjavil, da hoče imenovati za zu-nanjega ministra Skrzynskega. Ker ni desnica hotela tega imenovanja odobriti, je zagrozil Grabski z demisijo, nakar se je desnica udaia. Aleksander Skrzynski je bil polj* ski poslanik v Bukarešti in Londonu ter si ie Dridobil velikih zaslug, da so bile_ vzhom ne mejne pokrajine Poljske in Galicije in* korporirane Poljski. Zadnje leto je bil Skr* zynski poljski zastopnik pri Zvezi narodov. Skrzvnski je star diplomat in je pristas srednje linije.
— Japonska je pripravljena priznati sov« jetsko vlado. »Reuter« javlja, da je bilo na izredni seji japonskega ministrskega sveta sklenjeno, da se izpremeni dosedanja politika do Rusije. Japonska bo sovjetsko Rusijo prt* znala.
— Zaradi mosulskega vprašanja. Angl e"
ški zastopnik v Angori je izročil turški vladi noto, v kateri zahteva pojasnilo, kako stan* šče bi zavzela Turčija do novih direktnih pogajanj glede mosulskega vprašanja-
— Nova grška vlada. Ker se Kafanada-risu n! posrečilo sestaviti nove homogene vlade, je poverjen poslanec otoka Samos* Sogoulis, da sestavi koalicijski kabinet teremu naj pripadajo zastopniki vseh večjih strank. V tem kabinetu bi prevzel mlnlsn* stvo za zunanje zadeve Ronssos. Med enaJ* stlmi ministri so štirje oficirji.	..
— Brazilljanska vlada v kritičnem P0*®* žajii. Iz Buenos Airesa prihajajo vesti, poročila brazilijanske vlade ne odgovarjaj0 resnici. Revolucionarji so pustili pred S*® Paolo le nekaj moči. Z glavnimi silami P* gredo nad prestolico. Poveljnik revolucij narnih čet je general Izidor Lopez, ki b°*” uvesti nekako vojaško diktaturo po šps®j’ skem vzoru. Mesto San Paolo je od voj®" dogodkov zelo trpelo, zlasti je poškodovan* guvernerjeva palača. Število ranjencev nar rašea. V Rio Grande do Sul je proklamiraj}* vojaška diktatura. Imetie inozemcev ščitil0 obe strani.
=~ Komunistični kravali v nemškem P8®! Iamentu. Komunistični poslanec Katz je im«* v nemškem parlamentu govor, v katerem 1« silovito napadal nadpredsednika Noskeja I? ga psoval z najgršimi izrazi. Končno Je **' hteval, da se ga izroči .sodišču. Predsednik Wallraf je nato izjavil. Ha se more to lzvr*' šiti le, če nihče ne ugovarja. Nato je Izjavi* predsednik socijalistične frakcije, da on uk®* varja. Komunisti so se nato navalili na *<*“* jaldemokratične poslance in prišlo je do pr«^ tepe. Po dolgotrajnem prizadevanju pred' sednika, ki je zagrozil z najostrejšimi od* redbami, se je končno hrup vendarle poleg«**
— Ruske trgovinske pogodbe. Angleško* ruska pogajanja niso privedla do uspeha-Pač pa je dosežen sporazum glede provizo* rične trgovinske pogodbe. Po tem spora*' umu bi dobila Anglija v Rusiji pravico n«J* višje ugodnosti in Angleži bi se smeli prosto udejstvovati v Rusiji, če izpolnjujejo sovjet* ske zakone. Rusija se zadovolji s trlmiljsko cono ob obrežju. Obe vladi se odpovesta sovražni propagandi Perzijsko vprašanje M vprašanje dolgov se v načrtu pogodbe **• omenja. — V Budapešti se je vrnila kom«* renca glede sklenitve trgovinske pogodbe * sovjetsko Rusijo. Na konferenci se je konsta* tiralo, da bi bila taka trgovinska pogodba potrebna, da pa je izvedljiva le, če prlz*** Madžarska sovjetsko Rusijo.
= Novi jugoslovenskl konzulat v tislavl je pričel delovati ta teden. Konzul** bo opravljal vse agende za Slovaško 9 Podkarpatsko Rusijo.	,
— Pred novimi nemiri v Albaniji. A*' baniji groze novi nemiri. Bivši albanski nistrski predsednik, ki Je zbežal lz AlbanU« na naše ozemlje, Ahmed beg Jaga, pripr*.y' lja napad proti sedanji vladi v podfosJ* Ohrida. V bližini Skadra je zbranih okro* 1500 vstašev, ki čakajo povelja za nap*4 -  . . |
Sokolstvo.
Telovadni nastop olimpiiske vrste.
Sinoči ob 7. url so nastopili na Tabo®1 naši Sokoli-tekmovalci na pariški olimpil**^ Med sviranjem godbe dravske divizije ln številni udeležbi občinstva so izvajali tek movalci nekatere točke, v katerih so nast«*. pili v Parizu, da občinstvu pokažejo vs*j približno sliko z olimpijske tekme. Save**" načelnik Poženel je vodil telovadno Nastopilo je 12 Sokolov, med njimi sev®0, prvak Leon Štukelj. Izvedli so najpopr J vajo premet čez konja na šir, nakar so * postavili v vrsto. Predsednik ljubljanske** olimpijskega pododbora dr. Souvan In Jesenko ter Goreč so poklonili Štuklju ostali tekmovalni vrsti dva venca z zna«*1' nimi napisi na trobojnih trakovih. Sledu« je izvajanje vaj na orodju. Pri tej priliki s imeli navzoči zopet priliko občudovati StUK' lja, ki je s presenetljivo spretnostjo in lahko* to izvajal posamezne težke točke na drog« bradlji, konju, a zlasti na krogih. Na orodju je telovadilo 5 Sokolov, in sicer so Izvaja** obvezne ali poljubne vaje. — Nastop tekfl>0“ valne vrste je nudil ljubljanskemu občinstvu lep užitek, spričo katerega smo dobili v*81 približni utis z mednarodne tekme v Parizu-
Dopis!.
Šmarleta pri Rimskih toplicah. Naš P1'
smonoša je postal tako podjeten, da i« čel med svojo službo izvrševati demokrat' sko in klerikalno agitacijo. Predrzen !« tako, da med dostavljanjem radikalnih c** sopisov napada naročnike, češ sramota za vsako hišo, katera trpi »Narodni Dnevni*« pod svojo streho. — Temu možakarju svetujemo, naj ravna malo previdnejše, sicer ge bomo potipali drugje. Za danes samo toHKo-
dobavlja
DRUŽBA ILIRIJA
LJUBLJANA Kralja Petra trg a g
Telefon štev. 220	g
Plačilo tudi na obrok«* j t LnivrmMg,'	1	lirfr
Dnevne vesti.
_ — Vse ie dražje, kakor pa je bilo pred vojno, samo »Narodni Dnevnik« je cenejši, zakaj pred vojno je veljala posamezna številka časopisa 5 krajcarjev ali tri žemlje, dočim velja »Narodni Dnevnik« le en dinar ali dve žemlji. Kupujte »Narodni Dnevnik«, flajcenejši list Slovenije!
~ Popravek. Zadnji stavek v našem Včerajšnjem uvodniku se ima glasiti pravil-oo: Ta nauk izvesti je naloga desetletja, ki 8a danes pričenjamo in ki mu bo zgodovina dala ime koncentracijskega desetletja (ne kabineta, kakor je bilo pomotoma natiskano), 5e smo svojo nalogo prav razumeli.
— Iz uradnega lista. Službe: Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani razpisuje mesto upravnega vežbenika (praktikanta). Prošnje je vlagati pri Imenovanem ravnateljstvu do 15. avgusta t. 1. Priloge je priložiti v originalu in prepisu. — Vodstvo splošne bolnice v Mariboru razpisuje isto-tako dve mesti ireravnlh vežbenikov. Prošnje je vložiti do 1. septembra 1.1. - Rektorat ljubljanske univerze razpisuje po eno asistentsko mesto za juridično fakulteto (pogoj: juridični doktorat) in za teološko fakulteto (pogoj teološki doktorat) Prošnje do 20. avgusta t. 1. na rektorat univerze v Ljubljani.
— Prosvetno ministrstvo proti separatizmu. Prosvetno ministrstvo je izdalo odredbo, da dijaki in učenci ne smejo biti člani nobenega telovadnega ali športnega društva, katero ima separatistično-plemenske tendence.
— Nova podružnica Kmet. družbe Kmetijska družba je ustanovila v Vel. Loki na Dolenjskem svojo podružnico.
— Za turistovska društva- Prometno ministrstvo je ukinilo dosedanje 75 odstotne Ugodnosti turistov na železnicah in odobrilo Polovično ceno za vsa turistovska društva v kraljevini.
— Ljudska kopališča. Higijenskr sekcija v ministrstvu narodnega zdravja je sklenila, u® se pozovejo vse bakteriološke in malari-toioške postaje v državi, da ustanove v svo-•m Območjih po možnosti ljudska kopališča. , — Svečeniška skupščina v Beogradu. •>Večeniško udruženje sklicuje za 3. In 4. septembra t. 1. v Beogradu svojo vsakoletno Skupščino. Na tel skupščini se bo razpravljalo tudi o klerikalizmu in šoli.
— H Artlljerijska podoficirska šola bo Sjrejela dne 1 oktobra t. 1. 200 gojencev, •mošnje je poslati najdalje do 15. septembra t- 1. preko pristojnih vojnih okrugov ali neposredno Komandantu II. Artlljerljskc podoficirske Šole v Mariboru. Pogoji za sprejem so razvidni pri vsaki občini kakor tudi Pri vsaki vojni komandi. Vsi prijavljeni kan-mdati moralo biti dne 25. septembra tl v Mariboru v vojašnici Vojvode Putnika v Stritarjevi ulici, kjer se bo vrš:l zdravniški
Za VOŽI,Jo v Maribor kakor tudi v slučaju nesprejema za povratek, dobi Ysak Kandidat brezplačni vozni listek.
~ P1!®1*! — ročni delavci. Inteligent in rek x S1 delavec sta bila svoječasno tako-rekoč dva pojma, ki se izključujeta. Kdor » ♦ Z j avo> oziroma, kdor ima sposobnosti za to, da dela z glavo, temu ni treba, da deta z rokami, tako se je mislilo včeraj. Danes {®.“rusače. Da je prišlo v boljševiški Rusiji JS.. ?	’ da so bile osebe z izvrstno iz-
orazbo prisiljene se posvetiti častivrednemu stanu čistilcev čevljev, je znano. Manj *nano utegne biti širši publiki, da so 1. 1920 v avstr, republiki bivši c. in kr. oficirji v Jradeu vozili gnojnico in da šp dandanes "osi par teh gospodov v Wetzmanmi in naleze tudi drugod deske in vozi hlode. Se manj pa utegne biti javnosti znano, da smo misli tudi že pri nas do tega, da nosijo abi-mrijenti malto in delajo opeko. Kdor ne ve-uje, naj se informira pri višjih opekarnah, *« le dosti takih ljudi zaposlenih. Res je sl-r"» da tl mladeniči »garajo« zato, da si prihranijo, oziroma pristradajo potrebna STed-za obleko in nadaljevanje študij, a jPrusa se^ Kam potem, po dokončanih štu-n7,j ? — Da ti ljudje ne najdejo primernejše jjHdobftne prilike, je najboljši dokaz za ve-vto aadprodukcijo duševnega proletarijata v .■“Soslaviji. _ Neki nemški publicist piše, da 'treba ljudsko Izobrazbo pusiratl tako da-1*9. da bo imel vsak državljan vsaj srednje-•uisko izobrazbo. Zdi se, da bomo »Balkan-
v tem oziru prednjačili civilizirani "Vropi.
* Zaplenjeni letak! velikega rabina. V j“«lonlkih so dale oblasti zapleniti letake ve-rabina, v katerih Je pozival židovsko »cino, da se upre odredbi o praznovanju hedclje, pa če Je treba tudi tvegati življenje ** to.
,. ■' Operacije proti rumunskemu razboj-
i‘K“ Terentu se nadaljujejo z vso odločnost-■ “umunska vojska se bori proti njemu na lm, na vodi in v zadnjem času še v zra-•u.‘rije aeroplani se trudijo, da bi odkrili ie VVia a razbojnika. Boj proti njemu pa nat težaven, ker najde Terente v močvir-v®lUča 0zen,liu Dobrudže vedno nova skri-
u,- Samomor znanega češkega industrija a- Tekstilni industrljalec Karl Fischer se »trn dn* v Hebu ustrelil. Fischerjeva indu-,l‘la,spada med največje te vrste v Ceho-tteja*en ^zro^ samon,ora ie do sedaj še
Angleška milijonarka poročila ruske-
Asm ®dina hči in dedinja Johna Jacoba »Ti?ra,’ ki se je potopil svojčas s parnikom ttir S', se ie te dni poročila z ruskim (L, cenJ Oolensldjem. 21 letna mis Astor je m. ,b°'noletna prevzela očetovo premože-V.7 “I znaša nad 1 milijon funtov šterlingov. Veric ra2'ičue domovinske pristojnosti In hi razlike se je morala izvršiti trikrat-držn°r? NajpopreJ civilna pred angleškim „ uradnikom, nato cerkvena po toiu ? an8leške cerkve in slednjič še po *t°llškem obredu, ki ga predpisuje dru»ui cer‘®v. To bo brez dvoma neraz-^dlva zakonska zveza.
Ljubljana, 26. julija.
— Švicarski konzulat v Zagrebu, v petek, dne 1. avgusta t. 1. ne uraduje, ker je ta dan švicarski državni praznik.
Ljubljana.
1— Mestni magistrat razpisuje oddajo
ključavničarskih in pleskarskih del za popravo mestne klavnice na Mesarski cesti. Proračuni, mere In podrobnosti so na razpolago v mestnem gospodarskem uradu vsaki dan od 8. do 2. ure popoldne. Ponudbe je vložiti do 30. julija 1924 do 10. ure dopoldne v mestnem gospodarskem uradu.
1— Umrla ie v Sp. Šiški. Vodnikova cesta štev. 88. po dolgotraml bolezni 62 letna dacarjeva vdova, ga. Alojzija Valda. Pogreb bo 27. t. m. ob 4. popoldne.
1— Policijske prijave od včeraj na danes: Tatvine 1, kaljenje nočnega miru 1, prestopki cestnopolicijskega reda 7, prekoračenje policijske ure 2, prestopki pasjega kontumaca 2, razgrajanje 2, nedostojno vedenje 1, prestopki obrtnega reda 2, prestopki zglaševalnih predpisov 1, poneverbe 1.
!— ArctacHe. Dragotin Filipič radi suma v splošnem. Po aretaciji se je ugotovilo, da je prišel možakar s prisilnim potnim listom iz Celja, odkoder so ga poslali v domovinsko občino Ker mu je pa bilo v Ljubljani zelo všeč, se je zadržal tu dalj časa, kakor bi smel. Dalje so bili aretovani P. Stra-niša radi tatvine Franc Jakob radi poneverbe, Josip Vinšek radi lahke telesne poškodbe. Marija Krali radi prostitucije, Ivan Medved redi postopanja, in I. Lampe radi beračem' .
1— Razpis zidarskih del Mestni magistra: ljubljanski razpisuje zidarsko delo t. j. 5864.50 kvadr m 2 kTatnega beljenja z gostim apnom in s popravo odpadlega ometa z vsem materialom in odranjem v notranjih prostorih mestne klavnice v Ljubljani. Delo se mora takoj izvršiti in sicer tako, da mesarjf ne bodo zadrževani pri svojem obrtu. Ponudbe vložiti ie do 30 julija 1924 do 10. dopoldne pri mestnem gospodarskem uradu.
Maribor,
Aretacije Včeraj sta bili aretirani dve osebi ! radi tatvine in 1 radi goljufije In po-tepuštvu
Policijske prijave. Danes jr policija prejela 18 prijaT in sicer: ! tatvina, 1 prestopek pasjega kontumaca. 2 goljufiji, 2 razgrajanja na ulici In 1 razgrajanje v gostilni, 1 deložacija, 1 prestopek tržnega reda, 7 radi hišnih številk in več drugih.
Tatvina kolesa. Včeraj ob 13. uri je bilo ukradeno nekemu železniškemu premikaču na dvorišču hiše na Aleksandrovi cesti 22 dvokolo Tat še ni znan.
Burna deložacija. Včeraj krog 16. ure Je prišel sodni izvrševalec v spremstvu stražnika na stanovanje Štefana L., da ga delo-žira, ker mu je bilo stanovanje odpovedano. Najemnik se je razburil in pričel razgrajati, pri čemer je v jezi zdrobil šioo. Pri tem si je prerezal roko in so ga prepeljali na rešilno postajo. Njegova žena je pustila stražniku 3 otroke in hotela skočiti v Dravo, kar pa je preprečil stražnik.
Dva vloma. 5. t. m. je neznan tat vlomil v hišo posestnika Franca Meserja pri Sv. Urbanu in odnesel razne obleke in perila v vrednosti 2865 Din. Istega dne je bilo vlomljeno tudi v hišo Marije Pihler v Trnovskem vrhu in pokradenega za 3000 Din raznega perila in drugih predmetov.
UtanCtL P* H J® odgrlzniL Neki zlatarski po-kttVfci . *e baviI ‘udI s tihotapstvom dni lna, la bil tudi sam kokainlst, se Je te s svojo ljubico, neko Danko. Med kri^n0?1 P°8rabll za glavo in Ji od-konec nosu.
letm'! Svo,° “bil in razkosal. Neki 36-IJtihc«, vec v. ?rnu I® Pred par dnevi iz u, svojo ženo in jo s sekiro Vrniu j Takoj po strašnem dejanju se je ‘ero t..<kmiov 5 letna morHčeva hčerka, ka-hiPJ* Podivjani oče tudi s sekiro težko ra-s® je dvakrat ustrelil s samokre-PeliL trebuh. Oče in hčerka sta bila predihan v b0'5lc? Surovež >e *e med potjo VarnoL * hčerkino stanje Je smrtnone-
Lačni Janez ICreveS!.
Po nekaterih ljubljanskih dnevnikih se je te dni dostikrat čitalo ime Janez Krevelj, ki se Je po 8 letih vrnil iz ruskega, oziroma italijanskega ujetništva domov v Trbovlje, kjer ga Je čakalo težko razočaranje. Žena In brat ter celo lastna mati ga niso hoteli spoznati, češ, da so se hoteli izogniti sramoti, ker se je Krevljeva žena drugič omožila. — Nam se je zdel slučaj precej zagoneten ln o stvari nismo poročali tako dolgo, dokler sl nismo bili na jasnem. Danes je gotovo, da gre tu za čisto navadno sleparsko podjetje, zato bomo spregovorili nekoliko besed o dozdevnem Janezu Krevlju. —
Krevljeva rodbina je v Trbovljah splošno znana in na dobrem glasu. Ob Izbruhu svetovne vojne Je moral vrli gospodar Janez zapustiti lepo kmetijo, ženo in sina edinca ter oditi na fronto. Nekaj časa so prihajala njegovi ženi pisma z ruskega bojišča. Nenadoma pa se ni oglasil več. Po daljšem • času je zopet pisal, a to pot iz ujetništva. Potem pa je popolnoma umolknil in se ni javljal več.
Minula je vojna ln vojaki so se vračali k svojcem. Tudi lz ujetništev so prihajali. Krevljeva družina je nestrpno pričakovala povratka svojega gospodarja, dasiravno ni bilo dosti upanja, da se vrne. Glede njegove smrti ni bilo ničesar gotovega in mlada žena je gojila tiho upanje, da se bodo nenadoma odprla vrata in da bo vstopil on. A njega ni bilo. Kmetija pa je potrebovala gospodarjeve roke, katere se je povsod pogrešalo. Po petih letih neugotovljene odsotnosti Je bil Janez Krevelj proglašen mrtvim in tako Je postala njegova žena vdova ter se vnovič poročila. Z novim možem živi v lepi medsebojni harmoniji. Tudi novi otroci so prišli.
Pred kratkim pa se Je zglasil na Krev-ljevem domu človek, suh In prepaden, oblečen v slabo potniško obleko. Sel Je po hišah in se izdajal za Janeza Krevlja, kt se po 8 letih vrača domov. Posrečilo se mu je, da je nekatere prevaril ln so mu verjeli. Tako se je dobro podučil o razmerah pri Krevljevih, kjer je nastopil kot pomilovanja vreden Janez Krevelj, žrtev vojne. Začel Je igrati vlogo razočaranega ln bridko prevaranega moža. Solze so mu privrele iz oči, ko Je hotel objeti rodno mater, a ga ta ni hotela priznati za svojega sina. Obrnil se je k ženi, da bi vsaj ta pozdravila svojega moža, a tudi lastna žena ga zatajuje. Strašno! Ti Krevljevi so v resnici sami Judeži. Tudi njegov krvni brat se obrača od njega, maje z glavo, dašl ne dvomi, da to ni njegov brat, kajti brata bi spoznal, če b! ga videl tudi šele po 8 letih. Zato povabi dozdevnega Janeza v Ljubljano, kjer je hotel na policiji ugotoviti njegovo identiteto. Da ga zdravniško preiskati, ker se mu zdi, da je slaboumen.
V noči od četrtka na petek pa Je bil Janez Krevelj v Petrovčah pri Celju od orožnikov aretiran in je priznal, da se piše Jože Očko, doma od Ormoža. Priznal je, da Je hotel izvabiti od Krevljevih »doto« 60.000 kron, nakar bi odšel v svet. Navedel Je, da Je bil za to sleparijo najet in je hotel spraviti KrevIJevo posestvo na boben. Tako Je ta »seljaška tragedija« zavzela obiležje navadne sleparije, za katero se bo moral »Janez Krrvell« zagovarjati pred sodiščem.
Sesdiiča.
ŠIŠENSKE TRGOVKE MED SEBOJ.
L. J., trgovčeva soproga je obdolžena, da je razžalila neko drugo šišensko trgovko z besedami »prekleta stara k «.
Obdolženka odkritosrčno prizna in pove, da je tožiteljica njo prva razžalila. V razburjenosti ji je nato rekla inkriminirane besede. Mislila Je, da je stvar s tem poravnana, toda varala se je. Zasebna obto-žiteljica je čakala do zadnjega dne, 42 ti dan pa je zahrbtno vložila tožbo, tako, da sedi sedaj samo ona na zatožni klopi.
Priča, tudi neka trgovka izpove, kakor obdolženka in konča z besedami: »Vsaka eno besedo sta rekli — una ,sova\ ta pa .prekleta stara k____
Sodba: Kriva prestopka § 496 k. z. in se kaznuje z denarno globo 50 dinarjev, v slu čaju neiztirljivosti z enodnevnim zaporom.
HUD SOVRAŽNIK »SOKOLOV«
je iški kaplan Anton Rovtar. 5. maja so priredili na Igu ognjegasci veselico, katere so se udeležili tudi sokoli in sokoličL Drugi dan je imel kaplan Rovtar kot katehet na osnovni šoli s sokoliči velik obračun. V sveti jezi pa je šel iški kaplan nekoliko predaleč in tako je prišlo, da obračunava posestnik Jože Javornik, oče »sokollča« Vilkota ž niim
Hud je pa bil gospod kaplan tistega dne..., tako hud, da je prišel radi svojega nastopa v disciplinarno preiskavo ter mu je »prosvetni ^oddelek« prepovedal vstop v šolo in naročil knezoškofiiskemu ordinarijatu, naj poskrbi za namestnika. — To pa še ni vse, zakaj danes sedi na zatožni klopi in vse kaže, da ga bo stvar stala »težke tisočake«.
Iz tožbe povzamemo, da je RovtaT dan po veselici insceniral v šoli PTeiskavo Pravijo, da Je prav po rovtarski začel z besedami: »Kdo so barabe tistih barab, ki so pijančevali včeraj s sokoli? Tisti naj vstanejo in marš v zadnjo klop... jih ne bom več učil. Starši, ki Vas pošiljajo k sokolom so neumni in ničvredni. Sokoli sc barabe, svfnje, kurjekl, preklinjajo Boga, Marijo In zakramente.« V tem tonu je potem nadaljeval kake pol ure, nakar je končal s tem, da je sokoliča Vilkotc »nažvlžgal s pallco«-Tega si pa Vilkotov oče, posestnik Jože Javornik ni dal mirno dopasti. Peljal s5? je v Ljubljano k odvetnik ter Je vložil tožbo. Tudi neka posestnica je storila tako, ker Jo je obdolženec na binkoštni pondeljek raz žalil v pričo več ljudi z besedo »brezverec«.
Obdolženec taji In pravi, da Je priprav ljen vsak čas priseči, da ni rabil Inkflminl ranih besed. Ker pa takozvani »Reinigungs eid« pri nas že davno ne eksistira več, dobe prisego drugi, kar je v interesu resnice gotovo bolj pametno.
Zaslišane priče potrdijo besede: Pijanci, pijanci, kdo je pijančeva! pri sokolih, sokoli so barabe, svinje, prascl in kurjekl. Preklinjajo boga, Marijo in zakramente. Kdo so barabe tistih barab, ki so pijančevali r sokoli. Vaši starši so neumni, da Vas pošiliajo k sokolom. Taki starši niso nič vredni —
Ker je treba v zadevi afere z žensko, zaslišati še nekaj prič, se razprava, ki je bila prav zabavna, preloži na nedoločen čas.
RAHLOČUTEN KMET.
Svoječasno se ni z lepa čulo, da bi bil tožil kmet kmeta radi »žaljenja časti«. Nekaj navadnega je bilo in je. da se kmet tožari za ped zemlje tolike časa, da zaprocesira vse svoje imetje. Ču* za privatno lastnino js bil v kmetu že od nekdaj Izredno močno razvit, za »državljansko čast« pa kmet do svetovne vojne ni Imel dosti smisla, žaljivko je kvitiral z žaljivko ali je pa reagiral s pestio nanjo. Danes je drugače: Kmet je postal rahločuten, kako rahločuten, lčaže naslednji slučaj.
France JakoŠ je očital Dominiku Jerihi,
da je on kriv, da je prišel njegovega očeta eksekutor rubit ter ga je imenoval tekom prerekanja »šlapo«. Radi te malenkosti se je čutil Dominik Jeriha na svoji »državljanski časti tako hndo žaljenega, da je tekel k advokatu in naperil zoper Pranceta Jakoša tožbo radi prestopka zoper varnost časti.
Pri današnji obravnavi se je Izkazalo, da mu je delal France Jakoš s svojo trditvijo krivico. S tem se pa občutljivi Dominik Jeriha ni zadovoljil. Zahteval je, da obdolženec to trditev v časopisih prekliče, psovko »šlapa« pa obžaluje. Ker Je pa tudi Jakoš možakar, ki »drži na svojo čast« ln se ne mara v javnosti poniževati, se je dal rajše obsoditi. Obsojen je bil na 100 dinarjev globe, v slučaju neiztirljivosti bo pa dva dni sedel.
Za kratek ias.
Pri ženltovanjskem posredovalcu.
Mešetar: Bogate dame so trenutno vse oddane. Pa poročite zaenkrat, če se vam res tako mudi. revno!
Rešitelj.
Življenje je tvegal, da je rešil dekle pred gotovo smrtjo v vodi. Njen oče se Je seveda topil od same hvaležnosti. »Kako naj se Vam vendar zahvalim. Življenje ste tvegali, da ste rešili mojo hčer.« Se ne izplača govoriti, ker sem že poročen.
Dobri slu.
Oče: Ali se ne sramuješ v tvoji starosti vedno prositi očeta za denar.
Sin: Zakaj pa? V moji starosti si ti sprejemal denar od moje mame.
Previdna.
»Postanite moja žena, Helena! Srce in roko Vam ponujam.«
— Zelo obžalujem, ampak trenutno ne morem ugoditi, sem namreč že zaročena. Oglasite se čez par dni še enkrat!
Gospodarstvo.
Znižanje vstopnine na letošnjem velesejmu.
Otvoritev letošnjega Ljubljanskega velesejma se bliža z naglimi koraki. Važnost naše največje narodnogospodarske institucije te vrste je razvidna poleg drugega tudi Iz tega, da je prevzel najvišji protektorat Nj. Veličanstvo kralj.
Naloga Ljubljanskega velesejma ni samo posredovati med producentom In konsumen-tom, ustvarjat- trgovske zveze, marveč je tudi največjega vzgojnega pomena za vse sloje. Uprava Ljubljanskega velesejma je sklenila znižat! ceno vstopnic od lanskoletne vstopnine Din 15 na Din 10, da se s tem omogoči obisk vsakomur. Ta ukrep iskreno pozdravljamo zlasti iz razloga, ker se je lansko leto našemu srednjemu sloju poset sko-roda onemogočil, kar mu bo pa letos možno.
Velesejmske legitimacije, ki upravčuje-jo do polovične vožnje tudi na brzovlakih, se že prodajajo v vseh mestih naše države v denarnih zavodih za ceno Din 50. V predprodaji se dobe že pri blagajni v velesejm-skem uradu, pri Tourist-Office na Aleksandrovi cesti 'n pTi tvrdki Aloma Company. d. z o. z. na Kongresnem trgu.
Tržna poročila*
Neznosne draglnjske razmere. Celje Je nedvomno najdražje mesto v Sloveniji, kar ne občutimo samo domačini, marveč vsi, ki prihajajo v naše mesto. Sorazmerno z ljubljanskimi cenami so naše draginiske razmere sledeče: govedina v mesnicah oo Llublia-ni stane 1 kg Din 20—26, v Celju Din 24— 25, govedina na trgu v Ljubljani Din 18,50— 25, v Celju Dfn 22—25, teletina v Ljubljani Din 27.50—30. v Celju D n 30, kruh beli v j Ljubljani Din 6. v Celju Din 6.30. kruh črni [ v Ljubljani Din 5, v Celiti 5.30. krompir v j Ljubljani Din 1.25—1.50, v Celju Din 2—2.50, ; kristalni sladkor v Ljubljani Din 20, v Celju 21.50, sladkor v kockah v Ljubljani Din 22, v Celju 23.50. To so samo nekatera primerjanja cen J? pa v vsakem oziru v Celju tako. Vprašamo pr’stojne oblasti, kje je zakon o pobijanju draginje.
X Zanimanje za letošnji velesejem, vlada po dosedanjih poročilih v vseh krajih naše države *»> obeta biti poset zelo rrnio-gobrojer Slovenec bo svojo gostoljubnost Izkazal brati: Srbu in Hrvatu sprejeli bomo v svoje osredje vrle Bosance ln Hercegovce, Dalmatince, Sumadljce. Macedon-ce. Banatske Švabe, skratka cvet prvobitnega sveta Jugoslavije. Pa ne samo tTgov-d 90 javili mnogobrojen poset na velesejem, tudi drugi sloj! se priglašafo v velikem številu, da si ogledajo Ljubljanski velesejem, ki ima že velik renome po državi in da zve. žejo s tem izlete v prirodo naše krasne Slovenije. Prosimo vse Ljubljančane, ki imajo za Čas veleseima razpoložljiva prenočišča. da to nemudoma javijo sejmskemu uradu.
X Vzorčni semenj v Napolju. VI. Mednarodni semenj vzorcev v Napolju se vrši letos od 16. do 30 septembra.
IV. Iztočni velesejm v Lvovu. V Lvovu se vrši IV. Iztočni velesejm In prva splošna poljedelska razstava od 5. do 15. septembra L 1. Informacije daje: Centralni biro — Lwow — Jagiellonska št. 1.
X Obtok červoncev v Rusiji. Dne 1. Julija Je bilo v Rusiji v obtoku 40 milijonov 250.000 červoncev. Kovinska podloga državne emisijske banke znaša 50 odstotkov obtoka papirnatega denarja. (En červonec je 10 zlatih rubljev.)	\
X Obdelovanje poplavljene zemlje v Bački. Prebivalstvo že .dalj časa ponovno preorava zemljo, kjer so pokončale setev letošnje poplave. Upajo, da bodo do jeseni vsaj deloma popravili škodo, ki so pozro-čile poplave. Glede stanja Zemlje po poplavi so mnenja deljena. Nekateri trdijo, da je vpivala povodenj na zemljo, kakor običajno gnojenje, dočim povdarjajo drugi, da je prinesla voda s sebol nekakšne črne črve, ki so se sedaj v zemlji zelo zaplodili in ki ogrožajo posetev. Katero mnenje Je pravo, bo pokazala jesenska žetev.
X Konzum sladkorja v Nemčiji. Nemčija je porabila v času od septembra 1923 do maja 1924 skupno 6.04 milijone kvintalov sladkorja. V istem času prejšnjega leta Je znašal konzum sladkorja v Nemčiji 9.38 milijonov kvintalov sladkorja.
X Pšenični trust v Kanadi V Kanadi skušajo veleproducent! pšenice osnovati pšenični trust, ki bi obsegal približno 5 milijonov ha s pšenico obdelanega zemljišča. Trust bo mogoče sestavljen že do prihodnje žetvene sezone.
X žitne carine v Češkoslovaški, češkoslovaška vlada namerava naredbenlm potom uvesti žitno carino. 2a avtonomne carine bo znašal koeficljent 6, za pogodbene carine pa 3.
DOBAVE
X Dobava kllngerlta. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 16. t 1. ofertalna licitacija glede dobave klingerita. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava materljala za barvanje. Pri
ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 13. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega materljala za barvanje. Predmetni oglas z natančnejšim! podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava krtačarsklb Izdelkov. Pri
ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 13. avgusta t 1. ofertalna licitacija glede dobave krtačarske robe. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
za rodbinsko in obrtno rabo so edino
Josipa Petelinca, mA Gritznerii Adler
Uubllana
ob vodi pole«* Prešernovega spomenika.
X Dobava ovsa Pri intendantur! Draviške divizijske oblasti y Ljubljani se bo sklenila dne 13. avgusta t. 1. direktna pogodba za dobavo 1,000.000 kg ovsa. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljublian' interesentom na vpogled.
^ Dobava svinčenih cevi. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 16. avgusta t. 1. ofertalna lokacija glede dobave svinčenih cevi. Predmetni oglas z natančnejšim! podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled
X Dobava asbesta. Pri ravnateljstva državnih železnic v Subofci se bo vršila dne 16. avgusta t 1. ofertalna licitacija glede dobave asbesta Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pis i ml trgovske in obrtniške zbornice v T iuhljani interesentom na vpogled.
X Dobava raznega materljala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 13. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobav*' raznega materijala (bakelj, stenja, svetiljk, špage itd.). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljub* lian’ interesentom na vpogled.
< Dobava raznega materljala In gu* mlja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 16. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznega blaga iv gnjnlia Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljuoljani na vpogled.
X Dobava risalnega In pisalnega materijala. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 16. avgusta t. 1. ofep talna licitacija glede dobave pisalnega In risalnega materijala. Predmetni’ oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtmške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava železa Prf ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 14. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave železa za Izdelovanje zavor in strojnih vijakov. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni tTgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled,
To in ono.
Silni gozdni požari v Ameriki Iz Nev?
Yorka poročajo o silnih gozdnih požarih v Ameriki ob Tihem Oceanu. Od Mehike do Kanade stoji več tisoč mož požarne brambe noč in dan v boju s strašnim elementom. Prebivalstvo beži. Doseda) povzročena škoda je zelo velika, zlasti v naravnih varstvenih gozdovih držav Washington hi Kalifornija. Prizadete so vse države ob Tihem Oceanu in Rocky-Mountains-držaVe. Števila smrtnih žrtev še niso ugotovili. Je pa zelo veliko. Ponekod nimajo od prebivalstva iz celih naselbin nobenega poročila. V British-Columbijl je v nekem kraju precej prebivalcev redi ognjenih plamenov oslepelo. Reševalna dela zelo otežkoča severozapadni veter. Po uradnih poročilih je povzročila od do sedai prijavljenih 280 gozdnih požarov večino strela ali pa so se šume same vnele radi -revelike vročine.
: Kitajski kralj sladkorla. Te dni je umrl v Singapore Oel Tlong Hams, ki so ga smatrali za najbogatejšega Kitajca in ki je imel pridevek »krali sladkorja«. Njegovo premakljivo premoženje so cenili na 120 do 140 milijonov zlatih frankov; ljudstvo pa je bilo prepričano, da je bil še mnogo bogatejši Poleg svojega premakljivega premoženja Je Imel tudi kar oela mesta, dalje številna bro-dovja, trgovska in druga podjetja, ki so bila raztresena po vsej Kitajski in po otokih, zlasti na Javi. Svoje premoženje si Je pridobil s’adkorni kralj s špekulacijami s sladkorjem. Od svojega očeta Je podedoval precej lepo premoženje, ki ga le z uspešnimi špekulacijami s sladkorjem potisočerIL Imel Je mnogo sladkornih tovarn, ki jih Je združil v močan trust. Oei Tiong Hams le bil neumorno delaven, ki si Je privoščil le malo počitka, vendar se ni izogibal zabavam, ki mu Jih Je nudilo življenje. Imel Je zelo številno družino, kajti poleg žene, ki mu Jo dovoljuje zakon in ki živi sedaj s svojo hčerko v Londonu, je imel še celo vrsto drugih žen In seveda tudi celo vojsko otrok. Ena njegovih hčera, ki je bila Že enkrat poročena z nekim Angležem, je sedaj poročena c Wel!lngton Koo-om, bivšim kitajskim poslanikom v Londonu fn kasnejšim kitajskim zunanjim ministrom. Posebno štejejo pokojnemu kralju sladkorja v čast, da si ni nikdar mazal rok z raznim! sumljivimi kupčijami, kakor Je to v Orijentu navada.
Sterilizacija duševno manjvrednih oseb. Saška vlada je stavila nemški vladi predlog, da naj se doda kazenskemu zakoniku poseben dodatek, ki naj pod določenimi pogoji izrecno dovoljuje, povzročiti pri duševno manjvrednih osebah sterilnost (nesposobnost zaplodka). Odbor, ki se Je pečal s tem predlogom, ga je odobril in izrazil željo, da bi se ga čim preje Juristično utemeljilo in uzakonilo,
: Statistika vojna. Češki publicist Ne-tuši Je na podlagi uradnih številk ugotovil, da Je izgubila Čehoslovaška vsled vojnih izgub 209.000 ljudi, vsled nazadovanja rojstev Pa nad 700.000 ljudi. Leta 1921. je štelo prebivalstvo Cehoslovaške 13,613.000 ljudi, če ne bi bilo vojne pa bi moral.) znašati število prebivalstva 14548.000 ljudi Da so ugotovitve Netušila pravilne, dokazuje tudi nemška statistika vojnih izgub. Po tej sta- ' tisttki je Nemčija Izgubila vsled vojnih dogodkov 1,808.545 ljudi, vsled epidemij in lakote pa 763.000 liudk Vsled nazadovanja roi-stev je padlo število prebivalstva za 4 milijone 29.300 duš.
: Prve žrtve smrtnih žarkov — njihovi Iznajditelji. »Daily News« poročajo, da Je postal Grideli Matthews, iznajditelj smrtnih žarkov, prva žrtev svoje grozne Iznajdbe. Trpi na silnih očesnih bolečinah. Na levem očesu je že popolnoma oslepel in tudi desno oko Je it ikoraj Izgubljeno. Matthews se ie natekel k najznamenitejšim očesnim 2drav* nikom za pomoč, pa je le malo upanja, da bi ga mogli obvarovati pred popolnim oslep* ljenjem. Tud vsi asistenti Matthewsa tožijo, j* »iiJ 9Hč®le oči zelo boleti Bati se je, thevvsa ista 2alostDa b**1*«. k® Mat-
Lastnlk: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni ln odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v LiubiJanL
27
EDGAR RICf BURROUGHS1,
TARZAN
IN SVET
»In jaz sem jo ljubil, Pavel. Sam nisem vedel, kako zelo sem jo ljubil, dokler mi je ni ubilo kruto kopje in zastrupljena puščica Mbonginega črnega vojaka. Bil sem še deček, ko se je to zgodilo, in sem se vrgel na njeno truplo, da izjokam svojo bolest, kakor bi jokal otrok za svojo materjo. Vam, dragi prijatelj, bi se zdela ostudna, toda za mene je bila lepa — tako poveličuje ljubezen predmet svojega čaščenja. In tako sem popolnoma zadovoljen, da ostanem za zmirom sin opice Kale.«
»Občudujem vašo zvestobo,« je dejal d’Arnot, »toda prišel bo čas, ko bodete veseli, da vam bo mogoče tirjati pravice svojega pokolenja. Spomnite se tega. kar vam pravim, in upajmo, da bo dokaz takrat ravnotako lahek kakor danes. Pozabiti ne smete, da sta profesor Porter in mr. Philander edina človeka na svetu, ki lahko prisežeta, da sta skupno z okostjem vašega očeta in vaše matere našla v koči okostje mlade človeške opice, ne pa okostja potomca lorda in lady Greystoke. To pričevanje je silno važno. Oba sta stara in morda1 ne bodeta več dolgo živela. In potem, kaj niste mislili na to, da bi mis Porter, če bi izvedela resnico, utegnila razveljaviti svojo zaroko s Claytonom? Z lahkoto bi si lahko pridobili svoj naslov, svoja posestva in ženo, ki jo ljubite? Kaj niste še razmišljali o tem?«
Tarzan je odkimal. »Vi je ne poznate,« je dejal. »Nič bi je tesneje ne vezalo na njeno obljubo, kakor morebitna nezgoda Claytona. Ona je hči stare ame-
:: HALI OGLA/I::
II Mido Ulje
se sprejemajo rabljene britvice (Gilette, Mem Itd.) v drogeriji ADRIJA, Želenburgova ulica 5.
išče mesta lcontOristlnje ali strojepiske. Ponudbe na upravo lista pod ..Začetnica".
Edino
nadomesti in prekosi okus m rediinost mesa v hrani.
prvovrstna moč, z večletno prakso (oženjen, starost 30) ki ima veselje posebno do poljedelstva in živinoreje, išče primerno mesto za jesen ali novo leto. Ponudbe je poslati pod ..Ekonom", na upravo lista.
Lesni stiokovajBk.
jugoslovanski državljan, išče službe kot upravitelj žage, skladišča In gozdne manipulacije v svrho nadzorstva ali kontrole. Je dober računar in organizator, pošten z dolgoletno trgovsko in tehniško prakso v mehkem In trdem lesu. Cen), dopise pod ..Marljiv" na upravo lista.
Velik goleni avtomat
tvrdke ,.Kmetec" dobro ohranjen, primeren za večjo gostilno ali restavracijo se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
se
♦sled preureditve mlina 2 mlinska stroja In sicer 1 drobilni, valjčni stob (Schrottvalzenstuhl), sistem J. Oser, Krems, 1 „Eure-ka“ čistilni stroj za pšenico (J. Metzl, \Vien). Oba stroja sta Že rabljena, toda še dobro ohranjena ter pripravna osoblto za manjše mline. Ogledata se lahko Vsak čas pri Iv. Orožen, valjčni mlin, Kaplavas 11, p. Sv. Pavel pri Preboldu.
došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modfstka, Ljub-lajna.
boljšo, petvrstno, tvrdke Lubas prodam. Štefan, Pot v Rožno dolino 34, Ljubljana.
Časopisni napil
Večjo množino, se odda v pisarni tajništva Narodno Radikalne stranke v Ljubljani, Wolf-ova ul. I/I.
Enonadstropna ia
* gostilno In trgovino ter lepim vrtom ob cesti v prometnem kraju se ugodno proda. Franc Skubic, gost. Zavrstnik 14, Litija.
lepi, 6 tednov stari napiodaj. Cesta mestni log 3, Ljubljana.
Ali ste ie
poskusili z malim oglasom v našem listu ? Ne zamudite ugodnosti cene in uspeha.
M Bin
posojlln se išče, event. se odstopi tudi stavbena parcela. Naslov v upravi list«.
„Puch“ 5 ks. v dobrem stanju se vsled odpotovanja proda za 5 200 Din. Jamski trg 166, Zelena Jama, Ljubljana.
posolila sprejme podjetie, ki nudi popolno varnost in dobro obresto vanje, Pismene ponudbe na upravo Usta pod „G a ranči ja".
Prvovrstne
premoge
na drobno in debelo za industrijo in domačo kurjavo
dobavlja
po najugodnejših cenah in plačilnih pogojih
Dom. Čebin
trgovina s premogom Ljubljana, Wolfova ut 1/11.
riške družine iz juga in tem Iz južnih držav je zvestoba nad vse.*	.
•	»	?■'$!;■ --m?
V sledečih dveh tednih je Tarzan obnovil svoje prejšnje kratko 'znanje s Parizom. Čez dan je obiskoval knjigarne in razstave slik. Bral je vse, kar mu je prišlo pod roko in kadar je razmišljal o orjaškem polju znanosti, se je prestrašil ker si lahko posameznik prisvoji pravzaprav le neizrekljivo majhen del tega ‘znanja. Vendar se je čez dan učil, kolikor je mogel. Zvečer pa je hodil ven, da se raztrese in zabava. Priložnosti mu v Parizu ni manjkalo.
Ce je kadil preveč cigaret in pil preveč absinta, je bila to le j>osledica tega, ker se je oprijel Kulture, kakoršno je spoznal in ker je hotel pač delati vse, kar so počeli njegovi izobraženi bratje. Življenje je bilo zanj nekaj novega in zapeljivega, poleg tega pa ga je težila tiha skrb in hrepenenje, za katero je vedel, da ne bo nikdar utešeno. Tako je skušal s študiranjem in zabavami pozabiti preteklost in odvrniti obenem misli od prihodnjosti.
Nekega večera je sedel v kabaretu, srkal svoj absint in občudoval umetnost nekega slavnega ruskega umetnika, ko se je dvoje zlobnih črnih oči bežno zapičilo vanj. Predno si je mogel Tarzan moža bolj natančno ogledati, se je ta že okrenil in utonil v množici pri izhodu iz dvorane. Tarzan je bil prepričan, da je te oči že enkrat videl in da ga niso pogledale samo slučajno. Ze dober čas pred tem ga je mučil neprijeten občutek, da ga nekdo opazuje. Nekako iz živalskega svojega instinkta se je obrnil in res presenetil oči, ki so ga opazovale.
Vendar ni razmišljal o tem in ko je zapustil dvorano, ni opazil, da se je nek temnopolt človek skrival v senci nasproti ležečega vhoda.
Tarzan ni vedel, da ga je zadnji čas neki neznanec zasledoval po vseh zabavnih lokalih. Le redkokdaj je šel sam ven, toda baš ta večer je bil d’Arnot zadržan in ni mogel ž njim na sprehod.
Ko je Tarzan zavil po svoji navadni poti proti domu, je stekel opazovalec iz svojega skrivališča čez cesto in ga prehitel.
Tarzan je hodil navadno skozi ulico Maule domov. Ker je bila zelo tiha in temna, ga je bolj
spominjala na njegovo ljubljeno afrikansko džunglo, kakor pa na šumne in blesteče ulice okolice. Kdor pozna Pariz, mu bo gotovo še v spominu odvratna ulica Maule. Kdor je pa še ni videl, naj vpraša prvega stražnika in ta mu bo že povedal, da se ljudje nobene ulice v Parizu zvečer bolj ne izogibajo, kakor te.
V oni noči je šel Tarzan že precejšen kos ob umazanih starih bajtah te zloglasne ulice, ko je začul iz tretjega nadstropja nasproti ležeče hiše klice na pomoč. Vpila je ženska. Komaj so izzveneli prvi kriki, je Tarzan že tekel po stopnicah navzgor, ženi na pomoč.
Na koncu hodnika v tretjem nadstropju so bila neka vrata rahlo prislonjena in Tarzan je čul iz notranjščine iste klice na pomoč, ki so ga privabili s ceste. V prihodnjem trenutku je stal sredi motno razsvetljene sobe. Na visokem, staromodnem kaminu je gorela svetilka, ki je medlo obsevala kopico odvratnih postav. Razen neke približno tridesetletne ženske so bili sami moški. Njen obraz, kjer so se poznale sledi nizkih strasti, je bil morda nekoč lep. Stala je ob zadnji steni in držala roko na vratu.
»Gospod, pomagajte mi!« je prosila s tihim glasom, ko je Tarzan stopil v sobo. »Umoriti me hočejo.«
Ko se je Tarzan razgledal po možeh, je videl pred seboj 'zakrknjene obraze samih poklicnih zločincev. Čudil se je, da niso poskušali zbežati. Zgib za njegovim hrbtom je vzbudil njegovo radovednost, da se je obrnil Neki mož je skrivaj lezel iz sobe in dasl ga je videl le bežno, je vendarle spoznal Rokofa.
V istem hipu pa je tudi opazil, da se je visok možakar splazil po prstih za njegov hrbet z golim nožem v rokah. Ko ga je zagledal, so planili njegovi tovariši vsi hkrati z vseh strani na Tarzana. Nekateri so imeli nože, drugi so pograbili stole, dočim je veliki možak tako silno zamahnil z nožem, da bi bilo po Tarzanu, če bi ga zadel.
Toda Tarzan, ki se je v džungli spustil v boj 'i orjaško silo in divjo zvitostjo Terkopa in Nume, le bil preveč pameten in spreten in imel preveč močne mišice, da bi se pustil tako lahko obvladati, kakor so mislili pariški apašLl
#>sf
A.
LJUBLJANSKA
POSOJILNICA
R. Z. Z O. Z.
v novopreurejenih prostorih
v Ljubljani
Mestni trg G Mestni trg 6
obrestuje
vloge na hranilne knii-ilce In tekoči račun po
B*" 8% “VB
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 6
Najprej se je obranil svojega najnevarnejšegt nasprotnika. Zaletel se je vanj s tako silo, da rw je padlo orožje iz roke in dočim je s trenutno kret* njo pobral nož, je prisolil možakarju tak udarec v pod brado, da je zgrmel na tla.
Komaj je odpravil tega, se je obrnil proti drugim. Toda to je bil zdaj le še šport. Bil je kar nor veselja nad tem bojem. Tenki lak kulture je padel z njega in deset močnih podležev se je znašlo v malem prostoru z divjo zverino, ki so bile njihove slabotne moči brez učinka proti njegovim jeklenim mišicam. Zunaj je na koncu hodnika stal Rokof in čakal na izid boja. Pred odhodom bi se rad prepričal, da je Tarzan res mrtev, vendar sam ni hoteJ biti pri umoru prisoten.
Ženska je stala še vedno na istem mestu, ka* kor takrat, ko je Tarzan stopil v sobo, toda v pai minutah se je izraz njenega obraza neštetokrat iz* premenil. Na videz obupano lice, ko ga ie Tarzan prvič videl, je spreletel zvit smehljaj, ko se je t* obrnil, da se obrani zahrbtnega napada. Tarzan ni opazil te spremembe. Poznee je ta izraz izpo£ rinilo presenečenje in potem strah. Vsekakor razumljivo, saj se je ta fini gospod, ki ga je privabil? s svojimi klici v sobo, da bi ga tu umorili. menil naenkrat v maščevalnega hudiča. To ni noben gospod mehkih mišic, ki se je le slabo brai^ pač pa ponorel HerkuL
»Moj bog,« je kričala, »saj to je zver!«
Zdelo se je, kakor bi bil na dvanajstih kon?® naenkrat, ker se je z ogromnimi skoki podil W sobi in spominjal žensko na panterja, ki ga le «-dela v zverinjaku.
Kričaje od bolečin sb možje pobegnili kak^ hitro so mogli, na hodnik, toda predno se je Pfv ves krvav in razmesarjen opotekel iz sobe, J® Rokof videl zadosti, da se je prepričal, da ne 0° Tarzan to noč ubit v tej hiši. Zato je hitel k B&r bližjemu telefonu in sporočil policiji, da namera^? neki mož v tretjem nadstropju v ulici Maule Št 7 umor.
Ko je policija prišla, je našla v sobi tri stok** joče može na tleh in preplašeno žensko na zani postelji, ki si je z rokami pokrivala obr&
Pohištvo
vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor za jedilne sobe, kuhinjske oprave, pisarne itd. priporočam po jako ugodnih cenah
3osip Andlovič,
itrolno mizarstvo Karlovška cesta itev. 22.
ZALOGA POHIŠTVA.
Komenskega ulica itev. 28
lep, žrn
premo9
s4-5000kalorij, franko
Ormož tona & Din 3OO; prodaja Slovenska pr®* mogokopna družba * °" z. v Ljubljani, WolfoV* ulica štev. 1.
©©©©©©©e©
Oglašujte v Narodnem Dnevniku I
Edini tihi
pisalni stroj
L. L Smith & Bras mod. 8
brez najmanISega ropota«
Zastopstvo:
LUD. BARAGA, Ljubljana Selenburgova ulica 611.
MERAKL ^
BODE, MASTILA, LAKOVE. ŠTUK, EMAJL* KISTOVE13AMACNO CISTI FIRNIS NAJBOl# KAKVOlE NUDI
MEDK-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA	.	■
MARIBOR NOVI SAP
PODRUŽNICA	SKLADlSTE
TVORNICE:	-
LJUBL3ANA-MEDVOD|
VVVVVVVVVVVVVVVVVWTVVVVVVVVVWrVWVWWVVVVVVWVrVVVVVVVVVVVVVV
TRGOVSKA DANKA D. D., UUBUJANA t>
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Siovenjsradec Slovenska Bistrica
< Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi) ►►
< Kapital In r«z«rv« Din 18,300.000’- ► Izvršuje vse bančne posle naitočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA.	Telefon:	13».	1«,	457.
Ekspoziture:
Konjice
Meža • Dravograd
It