FoBtntna platem T nuturful Leto XX., št. 23 Ljubljana, petek TJ. januarja 1939 Cena 1 Din Upravništvo Ljubljana, Knafljeva B — Telefon St 8122 8123, 8124, S120. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen» burgova ul — TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1, Telefon St 2455. Podružnica Celje: K «c enova allea S. — Telefon St 190. ftačunl ori poŠt Ce k., zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga filalo 78 180 Wien St 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znata mesečno Din 25.—» Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 8128, 3124 3125, 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65. Rokopisi se n. vračajo Barcelona u oblasti generala Franca Republikanske cete so mesto izpraznile že v noci in se umaknile proti severu — čete Francove vojske so ga opoldne zasedle brez bojev — Barcelona bo seda) glavno mesto nacionalistične Španije Pariz, 26. jan. br. Francoski poslanik pri republikanski vladi v Španiji Henrv, ki je ponoči prispel na francosko mejo in se je davi vrnil na špansko ozemlje v Figueras, kjer se je začasno nastanilo špansko zunanje ministrstvo, je ob 15. brzojavno sporočil zunanjemu ministrstvu, da je Barcelona padla. Opoldne so Francove divizije končale obkoljevanje Barcelone in se pripravile na vkorakanje v mesto. Ker so fxankovci zavzeli vse utrdbe okrog mesta in zasedli vse višine, ki obvladajo mesto, so se vladne čete okrog poldneva v redu umaknile iz mesta in krenile ob obali proti severu. Ob 14. je bilo izdano povelje za vkorakanje nacionalistov v Barcelono. Francove čete so vkorakale s treh strani. Za zasedbo mesta so bile določene čete navarske divizije, maroške čete in oddelki Francovih legionarjev. Njim na čelu je vkorakal v mesto general Franco sam. Ze okrog poldneva so se skoraj na vseh bišah pojavile bele zastave v znak, da se želi mesto brez nadaljnjega boja predati. Ko so vkorakale v mesto Francove čete, se je tu pa tam pojavila tudi kaka nacionalistična zastava. Prebivalstvo se je poskrilo po hišah in si je šele proti večeru upalo na ulico, ko je videlo, da so boji končani. Republikanske oblasti so se že dopoldne umaknile iz mesta v severnejše kraje. Sodijo, da je Barcelono zapustilo okoli 100.000 prebivalcev. Republikanska vojska je ostala nedotaknjena in bo zavzela nove postojanke na severu Barcelone. Negrinova vlada se je preselila v Figueras. J Močni republikanski umik Perplgnan, 28. jan. o. Vesti, da se republikanci pripravljajo na hud odpor v najbližji barcelonski okolici ter da bodo branili sleherno barcelonsko hišo, so bile, kakor se je zdaj izkazalo, le sredstvo dobro premišljene republikanske taktike. Republikanskemu vrhovnemu poveljstvu je uspelo s širjenjem takih vesti zadržati nagli prodor nacionalistov proti Barceloni. Znano je, da je general Franco sam izjavil, da ne bo navalil na Barcelono, dokler ne to od vseh strani obkoljena. Računal je, da bo v tem primeru v Barceloni zajel pretežni del katalonske republikanske armade, v resnici pa je s tem dal republikancem dovolj časa, da so se skoro vsi umaknili iz Barcelone proti severu. Medtem ko so nacionalisti, ki so na jugu pred dvema dnevoma zavzeli že dve barcelonski predmestji, severno od Barcelone prodirali preko Manrese in Tarrase oikrog Barcelone proti morju, so se republikanci v dveh nočeh z nekaj sto vlaki in z neštetimi to-vornlmi avtomobili umaknili proti Geroni. S seboj so vzeli tudi vse vojne potrebščinev. Poleg njih pa je pobegnilo iz Barcelone nešteto ljudi, tako da je mesto ostalo davi napol prazno. Ko so nacionalisti v dopoldanskih urah opazili, da nihče več ne reagira na njihovo obstreljevanje, so spoznali nastali položaj in so v opoldanskih urah z godbami na čelu pričeli korakati v Barcelono. Triumfalen vhod v izpraznjeno mesto Barcelona, 26. jan. AA. (Od posebnega dopisnika Reuterja) Snoči je bila končana popolna obkolitev Barcelone, ker so jo nacionalisti obkolili z vseh strani, s severa, juga in zapada. Davi na vse zgodaj so maroški oddelki pod poveljstvom generala Jague naskočili trdnjavo Mont-juich, kjer so zapori. Obenem so navarska divizija in mešani strelski oddelki s pomočjo legionarjev zavzeli vrh Tibidabo, severnozapadno od Barcelone in tako blokirali severni prehod. Tako so zasedli vse ceste, ki vodijo v mesto. Odpora ni bilo in okoli poldneva so nacionalistični oddelki začeli korakati v mesto. Dve uri pozneje so nacionalistične čete še zmerom triumfalno korakale po barcelonskih ulicah. Z oken in balkonov so začeli razobešati nacionalistične zastave. Ljudje so peli falan-gistične in domoljubne pesmi. Z zavzetjem Barcelone je general Franco dosegel največjo zmago od 18. julija 1936, ko se je začela državljanska vojna. Padec Barcelone pomeni za republikance zelo hudo izgubo, ker ima Barcelona največje arzenale, ki so republikancem dobavljali strelivo. Barcelona, 27. jan. br. O zavzetju Barcelone je bilo popoldne izdano uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva. ki med drugim pravi: V opoldanskih urah je general Franco izdal povelje za koncentrični pohod na Barcelono. Nacionalistična vojska ni nikjer naletela na odpor. Ob 14.30 je bila okupacija mesta izvršena. Maročani in navarska divizija so med velikimi manifestacijami ljudstva z razvitimi zastavami in godbami na čelu korakali skozi slavolok, ki je bil 1. 1888. zgrajen za barcelonsko svetovno razstavo. Istočasno so pribrzele v mesto kolone tovornih avtomobilov z živili, ki so se takoj pričela razdeljevati med prebivalstvo. __ u _ /ilianuevci indrell rTarro«|ona fHospifalet nPerillo ŽELEZNiCA _ FRONTA il XII 3d FRONTA 1V I. 39 mmmm FJJ0IWA 22.1, is Edini odpor v mestu Barcelona, 26. jan. br. V popoldanskih urah so Imeli naoionalisti v barcelonskem okraju Canadas nekoliko opravka še z manjšim oddelkom republikancev, ki se je vgnezdil v nekaterih delavskih hišah. Njegov odpor je bil še pred večerom strt. Nacionalistično Lahko topništvo je hiše razdejalo. Položaj na fronti v sredo zvečer Snočnje uradno poveljstva pra. Saragossa, 26 jan. AA. poročilo nacionalističnega vi: Razen že prej objavljenih zmag so nacionalisti na katalonski fronti osvobodili še naslednjih osem krajev v severnem odseku: Oliano na glavni cesti Lerida-fran-coska meja 30 km severno od ponsa, La-durs, severno od Solsone, Cardono in Ciarlano na cesti Solidos—Mantreslovera, Fresie in Manipolo. V srednjem odseku so osvojili tri kraje Cavalls, severnovzhodno od Manrese, San Pedro in Oleso de Mon-serrat. V južnem odseku, zapadno od Bar. celone so nacionalisti zavzeli Espalubo in Hospitalet, mesto s 6.000 prebivalci, ki je zvezano z Barcelono s tramvajsko progo. Celotno število ujetnikov, ki so jih nacionalisti zajeli v sredo, presega 10.000 mož, med vojnim plenom je pa tudi neki oklopni vlak.. Na estremadurskl fronti so nacionalisti zavrnili dva republikanska napada in prizadejali sovražniku velike Izgube V odseku južno od Monterrubija so nacionalisti nekoliko prodrli, ujeli 50 republikancev ln zaplenili 4 tanke. Nacionalistična letala so bombardirala vojaške cilje v barcelonski in gandüski luki ter sestrelila tri sovražne aparate. Prvi spopad po zavzetja Barcelone Barcelona, 26. jan. br. Nacionalistične čete, ki so operirale v dolini reke Besos. so že v jutranjih urah prodrle do Sabadella, severozapadno od Barcelone. Mesto, ki šteje oikrog 30.000 prebivalcev, so zavzele ob 10. dopoldne. V popoldanskih urah je konjenica prodrla iz Badelone proti Cu-icerni, kjer je proti večeru prišlo do prvih bojev po padcu Barcelone. Nacionalistična pehota je izvršila dva napada na tamkajšnje republikanske postojanke. Bombardiranje Figuerasa Barcelona, 26 jan. w. Popoldne je 13 Francovih bombnikov bombardiralo Figueras, kjer je začasni sedež republikanskega ministrskega predsednlttna hi zunanjega ministrstva Bombardiranje je povzročilo precejšnjo škodo, število smrtnih žrtev pa še ni znano. Francov poziv barcelonskemu prebivalstvu Barcelona, 26 jan. w. Popoldne je gene. ral Franco osebno objavil po barcelonskem radiu zavzetje Barcelone in imel kratek nagovor na barcelonsko prebivalstvo, po, zivajoč ga k redu in miru ter sodelovanju. Obljubil je, da ne bo preganjal dosedanjih nasprotnikov, če bodo opustili nadaljnji odpor. Za njim so govorili vodilni generar li njegove vojske, ki so pveljevali četam pri zavzetju Barcelone. Zvečer je bila v Barceloni prirejena velika povorka, ki je korakala po glavnih ulicah in vzklikala generalu Francu, Umik v Pireneje Rim, 26. jan. o. »Ttibana« poroča, da se je vrhovno poveljstvo republikanske vojske v Kataloniji sedaj odločilo zbrati vse svoje razpoložljive vojne sile vzdolž francoske meje, da bi te mogla lažje in bolj neopaženo izkoristiti francoska pomoč. List opozarja tudi na francoski predlog, da bi se vzdolž pirenejske meje odločilo posebno nevtralno področje na španskem ozemlju, ki naj bi se postavilo pod mednarodno kontrolo. Rimski lisi ostro zavrača te načrte in poudarja, da general Franco v nobenem primeru ne bo pristal nanje. Takšno nevtralno področje bi služIlo le republikancem, da bi reorganizirali svojo vojsko in se znova oborožili ter v ugodnem trenutku zopet napadli nacionalistično vojsko. Špansko vprašanje bo ostalo odprto vse dotlej, dokler ne bodo sovražniki generala Franca docela kapitulirali. Perpignan je prepoln beguncev Berlin, 26. jan. o. DNB objavlja vest iz Perpignana, v kateri pravi, da so člani barcelonskega vladnega odbora po svojih agentih včeraj iskali zase in za svoje družine stanovanja v Perpignanu ki pa jih niso mogli dobiti, ker je v obmejno francosko mesto zadnje dni pribežalo že nad 10.000 Spancev, ki so se nastanili prav po vseh razpoložljivih stanovanjskih prostorih. Pogajanja za izročitev vse Katalonije ? Pariz, 26. jan. o. V tukajšnjih diplomatskih krog^'h računajo, da se bodo te dni pričela pogajanja za predajo ostalega dela Katalonije nacionalistom brez bojev. Tako bi bilo mogoče preprečiti še veliko škodo, ki bi jo lahko nadalinje borbe povzročile v Industrijskih krajih severovzhodno od Barcelone. Mussalini o Francavi zmagi Rim, 26. jan. br Prve vesti o padcu Barcelone so se v Rimu razširile že kmalu po 15 uri Pol ure pozneje so bile po radiu in raznih posebnih listih razglašene po vsej državi, že nekaj ur nato pa so se pričele v Rimu. Milanu, Neaplju kakor tudi v drugih mestih zbirati množice ljudi ter manifestirati za generala Franca in Mus-solinija V Rimu se je okrog 17. zbrala na Foru Impero ogromna množica ljudi, ki je v sprevodu odšla po mestu na Beneški trg, kjer je pričela prirejati velike ovacije Mussoliniju. Ta se je ob 19 20 pojavil na balkonu Beneške palače in je imel kratek nagovor na množico Dejal je: »Vzkliki vašega navdušenja so docela utemeljeni. Ponavljajo jih vsa mesta v Španiji, ki so rešena rdečega režima, in protiboljševiki vsega sveta. Današnja sijajna zmaga je dogodek, ki obeležuje novo Deset tisoč smrtnih žrtev potresa v Južni Ameriki Poročila o katastrofi so vedno bolj strašna Santiago de Chile, 26. jan. AA. V mestu Concepcion je včerajšnji potres porušil skoro vse hiše. Mnogo ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Položaj je tragičen. Včerajšnji potres je največja katastrofa, ki jo je kdaj doživela čilska republika. V Santiago prihajajo neprestano nove podrobnosti o potresu. Mesti Chillan in San Carlos sta popolnoma razdejani. V Chillanu je našlo smrt 5000 ljudi. Predsednik vlade in notranji minister sta odpotovala s 30 zdravniki na kraj nesreče. Iz Valparaisa je od-plula križarka, polna živeža, zdravil in drugih potrebščin. V vseh krajih, ki jih je prizadela katastrofa, je vlada proglasila obsedno stanje. Santiago de Chile, 26. jan. AA. Oblastva in zasebne ustanove so uvedle veliko podporno akcijo za pomoč krajem, prizadetim od potresa. Z letali in velikimi avtomobilskimi kolonami pošiljajo v kraje, ki jih je zadela katastrofa, zdravnike, zdravila in živež. Vlada pripravlja zakonski načrt o podpori prizadetim krajem v višini pol milijarde pesov. Naknadno se je zvedelo, da je potres razdejal tudi gledališče v Chillann. V gledališču je bilo 300 oseb; razen petih so bili vsi obiti. Da se preprečijo epidemije, pokopavajo mrtvece kar v mestu. Bati se je, da se bo podrlo še mnogo poškodovanih hiš, zato je vojaštvo postavilo šotore za bolniške operacije. Buenos Aires, 26. jan. br. Potresna katastrofa, ki je zadela čilsko republiko, je morda ena največjih v zgodovini Južne Amerike. Področje v dolžini 240 km in v širini 20 do 40 km je strašni potres popolnoma razdejal. Chillan, Conception ln še 20 drugih mest je v razvalinah. Potres je zahteval do 10.000 človeških žrtev. Razdejanje je tako veliko, da so neporabne ne le železniške proge, nego tudi ceste. Vse zveze s potresnim področjem so prekinjene. Oddelki reševalcev, gasilcev in vojaštva, ki so bili poslani iz vse republike na potresno ozemlje, prodirajo le počasi proti njegovemu središču. zgodovino Evrope, katero ustvarjamo mi. Francove Sete in naši legionarji niso premagali samo Negrinove vlade; nešteti naši sovražniki si grizejo ustnice v onemogli jezi Geslo rdečih je bilo, da se moramo ustaviti. Prodrli smo preko njihovih mejnikov. Verujte, da bomo prodrli še dalje!« Po novih ovacijah se je množica razšla po mestu, ki je bilo že vse okrašeno z zastavami. Milan, 26. Jan. o. Vesti o padcu Barcelone so izzvale v vsej Italiji ogromno navdušenje. Po vseh večjih in manjših mestih so še nocoj organizirali manifesta-cijske obhode. V Rimu se je zbrala ogromna množica ljudi na Beneškem trgu ter je ves večer prirejala velike ovacije min. predsedniku Mussoliniju. Odmev v Londonu London, 26. jan. w. Zavzetje Barcelono objavljajo listi v posebnih izdajah Čeprav so padec Barcelone že pričakovali, vendar niso domnevali, da bi se to zgodilo tako hitro, tem manj, ker je republikanska vlada še včeraj napovedovala, da bo branila mesto do zadnjega- Dejstvo, da ®o republikanci zapustili mesto brez borbe, je zelo omajalo zaupanje v republikansko vlado. Tudi okoliščine, da je pobegnilo iz Uarce-lone le okrog 100.000 ljudi, kaže po sodbi nekaterih listov, da je imela republikanska vlada v Barceloni manj pristašev kakor pa so splošno mislili Zopet sestanek štirih? Velesile naj bi na skupni konferenci uredUe sredozemski problem — Barcelona bo prestolnica nacionalistične Španije — Francova zagotovila Angliji London, 26. jan. AA. Politični uradnik »Daily Expressa« trdi, da so v diplomatskih krogih prepričani, da bo general Franco po padcu Barcelone zmagal na vsej črti ta da bo zaradi njegove zmage nujno potrebno sklicanje konference štirih sil, da se orede sredozemska vprašanja. Zastopniki britanskih ta francoskih obla-•tev razpravljajo v Parizu o ustanovitvi nevtralnega pasu na Španskem za begunce. Ce se bo videlo, da je predlog izvedljiv, bodo stopili v zvezo z generalom Fran, com. Britanska in francoska vlada sta pripravljeni storiti vse, kar je v njunih močeh, da pomagata beguncem. Pariz, 26. jan. AA. »Daily Mail« poroča v svoji pariški izdaji med drugim: Kakor se je zvedelo, se bodo v kratkem začela pogajanja ki bodo največjega pomena za bodočnost Španije, pogajanja o italijanskih in nemških prostovoljcih. Generai Franco je preko vojvode Albe, ki se mudi v Londonu, sporočil britanski vladi, da bo sam ukrenil vse potrebno, da vsi prostovoljci zapuste njegovo domovino, kakor hitro bodo tri četrtine španskega prebivalstva priznale njegovo vlado. Mislijo» da se bo nova vlada sestavila takoj po zav; zetju Barcelone, Id postane glavno mesto nacionalistične Španije. Pogajanja so šele v prvem stadiju. Slišijo se predlogi naj ' bi Anglija dobavila nacionalistični Španiji i razne surovine kakor volno, bombaž, itd., ki jih španska industrija potrebuje za obnovo In nadaljnji razvoj dežele. Chamberlainov ekspoze 1 bo v torek London, 26. jan. o. Angleška vlada je imela včeraj sejo, na kateri se je v glavnem bavila s španskim vprašanjem ter z novim razvojem mednarodnega političnega položaja, ki ga bo nedvomno izzvala Fran, cova zmaga v Kataloniji. Chamberlain se je končno odločil ugoditi zahtevi opozicije in na prvi seji spodnje zbornice, ki bo prihodnji torek, omogočiti zunanje-politič-no debato. Kakor zatrjujejo, bo Chamberlain na tej seji podal podrobne izjave o svojih rimskih razgovorih, katerih rezultati so po zatrjevanju dobro poučenih krogov omogočili uspešno nadaljevanje Francove ofenzive v Kataloniji Angleška politična javnost pričakuje Chamberlatao-ve izjave z največjim zanimanjem. Kar se tiče nadaljnjega razvoja mednarodnega političnega položaja, zatrjujejo, da je sedaj odločitev v Rimu ta da je tudi Nemčiji prepuščena pobuda za akcijo, ki naj bi Evropi zagotovila mir. Mirna presoja v Parizu Pariz, 26. jan. o. Razen ekstremnih listov presoja današnji pariški tisk s padcem Barcelone nastali položaj v splošnem hladnokrvno in skuša na vse načine preprečiti, da bi v Franciji nastala vojna psihoza Listi zelo zmerno razpravljajo o položaju. »Figaro« pravi, da so ostale angleške in francoske zunanje politične smernice popolnoma skladne. Francoska vlada mora sedaj postopati zelo oprezno. Predvsem ne sme dopustiti, da bi begunci iz Španije v političnem pogledu postali kakšno neugodno breme za Francijo. V Burgos mora poslati svojega diplomatskega zastopnika. V ostalem so bile francoske obmejne straže na francosko katalonski meji znatno ojačene. V Franciji se širijo vesti, da bodo republikanci sedaj organizirali svoj odpor okrog Gerone, ki je precej blizu francoske meje. Posebno zanimanje je zbudil današnji uvodnik poluradnega »Tempsa« List po- udarja, da je ne glede na to, da se bo morda borba v severni Kataloniji ter v osrednji Španiji še nadaljevala, najnovejša Francova zmaga velikega mednarodnega pomena. Padec Barcelone bo dal povod za nove akcije na mednarodnem političnem področju. Francija mora sedaj počakati, da Italija izpolni obljube, ki jih je dala glede svojega stališča do Španije. V tem primeru bi bilo še mogoče računati z ohranitvijo statusa quo v zapadnem delu Sredozemskega morja, kakor je bil določen z angleško-italijanskim paktom z dne 16 aprila 1. 1. Za vsak primer pa se bosta morali Anglija in Francija zavarovati pred vsemi možnimi iznenadenji. Padec Barcelone bo postal odločilen za vso špansko krizo, a tudi za ves nadaljnji razvoj mednarodnega položaja. Potrebno je zaradi tega, da se položaj čim prej razčisti, da se preprečijo nemiri in konvulzije, ki bi tokrat ne bile nič manj nevarne za mir na kontinentu, kakor so bile pred šti-i rimi meseci, ko je šlo za Češkoslovaško. Bonnetov ekspoze Francoski zunanji minister pred poslansko zbornico Popolna solidarnost z Anglijo — „Španija Špancem" Nedotakljivost francoskega imperija Pariz, 26 jan. br. V poslanski zbornici je bila popoldne zaključena razprava o interpelacijah glede zunanje politike. Vsi govorniki so obravnavali izključno španski problem in zastopali mnenje, da pomeni zmaga generala Franca priključitev Španije k osi Rim - Berlin in resno ogra-žanje francoskih interesov. Katoliški demokrat Raymond Laurent, ki je nedavno obiskal republikansko Španijo, je v svojem govoru zavračal trditve, da bi bila republikanska Španija boljševiška in komunistična. Seja je bila ob 12.25 prekinjena in se je nadaljevala ob 15.40. Za popoldansko sejo je vladalo v vseh političnih krogih ogromno zanimanje, ker je bil napovedan govor zunanjega ministra Bonneta. Ze davno pred pričetkom seje, so bile vse galerije nabito polne. Takoj po otvoritvi seje je res povzel besedo zunanji minister Bonnet, ki pa se je spretno izognil vsaki izjavi o ukrepih vlade v zvezi z razvojem položaja v Španiji. V svojem govoru je najprej obravnaval razmerje med Francijo in Anglijo ter naglasil, da se je prava vrednost tega prijateljstva pokazala že med češkoslovaško krizo. To prijateljstvo je osnova vse francoske politike. Obe demokraciji imata isto željo po ohranitvi miru, prav tako pa sta enako čvrsto odločeni čuvati dediščino prednikov. Opozoril je na izjavo angleškega min. predsednika Chamberlai-na, da gredo francosko-angleški odnošaji daleč preko običajnih diplomatskih pogodb. V primera vojne se bi združile vojne sile obeh držav. Kar se tiče odnošajev Francije do dragih držav, je Bonnet ponovno naglasU pomen francosko - nemške deklaracije ln izrazil mnenje, da je zaupno sodelovanje med Francijo in Nemčijo dosegljivo, ker se oba naroda zavedata, da bi bila vojna za oba neizmerna nesreča. Kar se tiče odnošajev do Italije, vztraja francoska vlada na svojem stališču, ki sta ga min. predsednik Daladier in on že ponovno pojasnila. Francija ne bo trpela, da bi kdorkoli ogražal to, kar se je zgradilo z delom in krvjo Francozov. Vlada je trdno odločena čuvati za vsako ceno nedotakljivost francoskega imperija. Odnošaje Francije do Rusije in Poljske obeležujejo stalni in tesni stiki. Vse sklenjene pogodbe in prevzete obveznosti so v polnem obsegu v veljavi. Podčrtal je tudi dobre odnošaje Francije z Zedinjeniml državami in zaključil svoj govor z izjavo, da hoče ostati vlada zvesta politiki nevmešavanja, kakor so jo vodile tudi prejšnje vlade. Francoska vlada je mnenja, da se mora prepustiti Špancem samim, da si po svoji volji urede svoje razmere. Bonnetov govor je bil sprejet v zbornici zelo hladno in je v splošnem razočaral, zlasti ker je bil glede Španije skrajno rezerviran. Po njegovem govoru je bila seja prekinjena, da bi imele posamezne frakcije priliko zavzeti stališče do politike vlade in do vprašanja zaupnice vladi. Ponoči govori Daladier Seja se je nadaljevala ob 21. V odgovor Bonnetu se je prijavilo več govornikov z levice in desnice, tako da se bo debata zavlekla pozno v noč. Po končani debati bo spregovoril še ministrski predsednik Daladier, ki bo postavil vprašanje zaupnice. Glasovanje bo pozno ponoči čangkajšek veruje v japonski poraz Zakaj po njegovem mnenju Japonci ne morejo zmagati Cungking, 26. Jan. AA. Ob otvoritvi prvega plenarnega zasedanja osrednjih 'odborov kuomintanga je maršal Čangkajšek izjavil, da je prišel čas. da prične Kitajska ofenzivo za končno zmago Maršal je naštel naslednje okoliščine, zaradi katerih mora Japonska neizogibno doživeti poraz: 1. Vojna je v nasprotju s kontinentalno politiko Japonske. 2. Japonski se niso posrečili poskusi, da prisilili Kitajsko na kolena brez vojne. 3. Japonska je zagrešila strateško napako. ko je globoko prodrla na K'tajsko. 4. Japonska je zagrešila politično napako, ko je ustvarila »lutkovne« vlade. 5. Japonska je zagrešila diplomatsko napako ko je ravnala z velesilami tako, da se je čim dalje bolj osamila. 6. Naposled Japonska ne pozna zgodovine Kitajske in tudi ne novih sil tega naroda ki j;h je revolucija spravila na dan Zato moramo konsolidirati našo moralo je nadalieval čangkajšek, ln zavrniti sleherno misel o spravi in kapitulaciji. Stopati moramo po ravni poti pravice, tem bolj ln s tem večUm prenričan^em, č'm bolj kaže mednarodni položai voljo demokracij da se postavilo napadom po robu Ob sklepu je maršal Canrkalšek govoril o japonskih izgubah in o tem, da mora j Japonska pošiljati vae avo je razpoložljive sile na Kitajsko, čeprav je hotela obdržati 70% svojega vojaštva v rezervi za primer, če bi prišlo do vojne z Rusijo. Francosko-japonski diplomatski konflikt Tokio, 26 jan br. Zadnie tedne so bila med japonsko in francosko vlado „pogaja nja za imenovanje novega japonskega poslanika v Parizu. Včenaj pa je bila japonska vlada obveščena, da francoska vlada ni pripravljena pristati na agreement za poslanika. ki so ga Japonci nameravali poslati v Pariz Ta vest je izzva'a v vseh političnih krogih veliko vznemirjenje in ogorčenje. Japonska vlada le sporočila v Pariz, da bo vodil posle japonskega poslaništva sedanji poslaniSki svetnik kot diplomatski odpravnik posilov, dokler francoska vlada ne bo pristala na imenovanje predlaganega japonskega diplomata za poslanika v Pa-rizu Politični krogi zatrjujejo da je Fran ci ja hotela s tem japonsko vlado opozoriti, da bo v okviru pakta devetih sil odločno branila 9voje interese na Kitajskem. Nemški zunanji minister v Varšavi Varcava, 26. jan. a. Nemški zunanji minister Ribbentrop je danes dopoldne nadaljeval razgovore s poljskim zunanjim mi-nistrom Beckom. Dopoldne 1e nato obiskal ministrskega predsednika Skladkovskega in maršala Ridz-Smiglega. opoldne pa je bil srvrejet v avdienci pri predsedniku republike Moscickemu Id 1e na čast nemškemu erostu priredil kosilo. Na kosilu so b;li tudi člani vlade in člani Ribbentropo-ves-a spremstva. Popoldne ie Imel Ribben-tmn zadnji sestanek z zunanjim ministrom Beckom. Po tem sestanku je bil izdan kratek komunike ki nap-inša da je oWsk zunanjega mm'stra Ribbentropa v VarSavl dal pr*nir0 7a Izmen lavo misli piede vprašani, ki se tičejo neposredne soseščine obeh dr- žav In nfnne skupne politike pri Izgradnji Evrope. Glede vseh vpraSanj Je bila ugotovi iena popolna Istovetnost naziranj, tako da je tudi ta obisk potrdil pri Intel Istvo med obema državama, ki se fe začelo » sk1f»n1tv'io pakta pred petimi leti. Današnji poljski listi obširno poročajo o bivanlu R'bbentropa v poilskl prestolnici in podčrtavaio zdravici ki sta 1ih snoči izmeniala R:bbentrop in Beck. Oba sta podčrtala velik pomen poUsko-nemškega Dakta. ki 1e omoeoč'1 oriiateHsko sožitje in mirno rešitev mnoeih težavnih vprašanj Kakor doslel. hočeta tudi v bodoče obe državi ohraniti prl1atel1ske zveze tn na miro! hiben način reševati vse morebitne spore. Nova turška vlada Carigrad, 26 jan. AA. Nova turška vlada je sestavljena takole: predsednik Refik Saidam, pravosodje Fikiret Silaj, vojska general Nadži Naditinas, notranje zadeve Faik Istrak, zunanje zadeve šukri Sarazoglu, finance Fuad Agrali, javna dela Ali Cetinkaja, prosveta Hasan Ali Ju-cel, gospodarstvo Husni Šahir, zdravstvo Hulusi Alapaz carine ln monopol Rana Tarham, kmetijstvo Muhlis Erhmen. Refik Saidam je bil po proglasitvi republike minister za zdravstvo v vladi Ismeta Inenija ,nato pa se je za dve leti umaknil iz vlade. V drugi vladi Kadala Bajarja, sestavljeni po izvolitvi Inenija za predsednika republike, je prevzel zunanje ministrstvo in je na tem mestu ostal do včeraj. Včeraj popoldne se Je sestal poslanski klub republikanske ljudske stranke. Klub je odobril sklepe, ki so jih sprejeli dopoldne na seji predsedništva stranke glede novih volitev. Novi ministrski predsednik je Izjavil, da bo jutri vlada podala v parlamentu svojo izjavo, nato pa zahtevala zaupnico, še preden bo narodno predstavništvo sklenilo svoj razpust in razpis novih volitev, šesto narodno predstavništvo se bo sestalo najbrže ob koncu marca. O proračunu za 1. 1939/40 bo razpravljal novi parlament. Ruždi Aras na potu v London Beograd, 26. jan. p. V pretekli noči je potoval skozi Beograd iz Ankare v London bivši turški zunanji minister Ruždi Aras. ki je bil pred kratkim imenovan za novega turškega poslanika na angleškem dvoru. Na beograjski postaji so ga pozdravili pomočnik zunanjega ministra dr. Ivo An-drič, turški poslanik Ali Hajdar in vse osebje turškega poslaništva. Nemški listi o Cianovem obisku pri nas V zvezi z raznimi diplomatskimi obiski zadnjih tednov v srednji in vzhodni Evropi, zlasti pa Se v zvezi z obiskom italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Jugoslaviji, so se pojavile v delu inozemstva govorice o krhanju osi Rim - Berlin Temu nasproti je treba opozoriti, da so ne le italijanski, temveč tudi nemški listi v svojih komentarjih o Cianovem obisku poudarjali, da pomeni sleherni uspeh ene izmed obeh držav na tem področju obenem tudi uspeh osi Rim - Berlin Nemški listi so v svojih poročilih o rezultatih Cianovega obiska še posebej podčrtali oni stavek komunikeja, ki govori o skladnosti italijansko-jugoslovenskega sodelovanja s »konstruktivnim duhom osi Rim - Berlin« Nemški listi zavračajo nadalje domneve, da bi bili na Belju sprejeti kaki daljnosežni sklepi senzacionalnega značaja Razgovori so bili prijateljskega in prisrčnega značaja in niso zasledovali nobenih posebnih namenov Tako ugotavlja »Frankfurter Zeitung«, ki navadno tolmači inozemstvu mnenje nemškega zunanjega ministrstva, med drugim: »V splošnem označuje Cianov obisk bolj prijateljsko ozračje, ki ga je obdajalo, kakor pa kaki neposredni rezultati.« Tudi glede možnosti novih razvojev v odnošajih med srednjeevropskimi sosedi je list mnenja, da je obisk služil bolj razčiščenju v temeljiti izmenjavi misli kakor pa sugestijam o kakih neposrednih korakih za nove pogodbe in sporazume med posameznimi srednjeevropskimi državami Vsi nemški listi tudi poudarjajo, da imata Italija in Nemčija enak interes glede sodelovanja z Jugoslavijo, katere položaj je zemljepisno ln politično tak, da tvori ključ do rešitve vseh srednjeevropskih in balkanskih sosedskih odnošajev »Frankfurter Zeitung« naglaša v tej zvezi »Tako italijanskim kakor nemškim interesom bi odgovarjal uspeh naporov da se zagotovi sodelovanje z vso Malo antanto in vso Balkansko zvezo, ker bi to pomenilo popolno pomirjenje srednje Evrope in Balkana Ključ za to ima v rokah predvsem Jugoslavija, ki je Istočasno članica obeh zvez Zato je tudi problem ureditve odnošajev z Madžarsko obtičal prav v tem, ali in v koliko bo mogoča istočasna ureditev odnošajev s to državo tako z jugoslovenske kakor rumunske strani.« V Nemčiji ne bo sprememb Berlin, 26. jan. AA. (DNB) Uradno odločno zavračajo vse glasove, ki so se zadnje dni razširili v tujih listih o dozdevnih spremembah v Nemčiji. Čeprav so te glasove že prej demantirali, pišejo nekateri francoski listi popolnoma brez podlage še nadalje o takšnih spremembah Ti listi so pisali tudi to, da bo 30. januarja general Göring imenovan za državnega kancelarja. Uradni krogi izjavljajo, da gre za skoraj že običajne kombinacije, ki se pojavljajo v tujih listih vsako leto tik pred proslavo obletnice narodnega socializma v Nemčiji. Demanti poročil o nemških ukrepih Berlin, 26. Jan. AA. (DNB.) NemSki listi ostro zavračajo najnovejše laži nekaterih tujih listov o gibanju čet v Nemčiji »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da že zdaj delajo spretne kombinacije, o vsebini govora, ki ga bo imel Hitler 30 januarja, češ, da bo napovedal novo svetovno krizo, da bo ta kriza težka in koliko časa bo trajala Ti listi navajajo celo podrobnosti in pravijo n pr., da Je neki nemški ekspedicijski armadni zbor že zdaj pripravljen blizu Celovca in Beljaka in da bo operiral na Španskem in v severni Afriki, drugi pa trdijo, da je na lepem zmanjkalo dveh nemških divizij, ki sta bili opremljeni za operacije v puščavi. Teh listov prav nifc ne moti okoliščina, da takšnih vojaških ukrepov nikoli ni bilo in da tudi ni tistih dveh divizij ne armade na Koroškem. Ti dve laži zadoščata za kvalificiranje načina, kako se ustvarja kampanja proti Nemčiji. Ameriška letala za Francijo Pariz, 26. Jan AA. Izšel Je od'ok o imenovanju 10 letalskih generalov. V letalskih krogih potrjujejo, da je Francija naročila v Ameriki 600 dvomotomih bombnikov tipa »Douglas«, razen tega pa na-mera va baje naknadno naročiti tudi 850 letal tipa »Curtiss Hawk« Istega modela kakor že prej naročenih 100 letaL Huda železniška nesreča v Angliji London, 26 jan. w. Na progi Cambridge - London se je pripetila danes v bližini Hatfielda huda železniška nesreča. Zaradi goste megle se je brzovlak zaletel v osebnega, ki Je prav tako vozil v smeri proti Londonu. Zadnja dva vagona osebnega vlaka sta se popolnoma razbila. 12 ljudi J« bilo ubitih. 20 hudo, okrog 60 pa lažje ranjenih. _____ Beležke 2idje po svetu V nemškem državnem institutu za zgodovino nove Nemčije v Beriinu je imel te dni znani nemški rasni Raziskovalec prof. dr. Burgdörfer predavanje o statistiki Zidov. Dr. Burgdorfer ceni «»vilo vseh Zidov po veri na 17 milijonov. Od tega jih odpade 10 milijonov na Evropo in nad 5 milijonov o* Ameriko, dočim jih v Aziji živi nekaj manj ko milijon, v Afriki 670.000 in ostanek kakih 30.000 v Avstraliji. Zidjc žive dane« skoraj po vsem svetu, njih naseljenost pa je doslej Se najmanjša v Aziji V Evropi je glavno središče Židov ▼ če-tverokotu med Leningradom. Rigo, Dunajem in Ros to vom ob Donu Tu živi nad osem milijonov Zidov, od tega samo na Poljskem 3.3 milijona V zapadni Evropi so glavna židovska središča velika mesta, zlasti London (2S4.000), Amsterdam. Pariz in Curih. v Nemčiji pa so b'.Ia največja židovska naselja Berlin, Frankfurt in Dunaj. Koliko jih je še danes tu, predavar telj ni navedel. V Zedinjenih državah Severne Amerike so se Židje naselili v glavnem na vzhodu Skoro polovica jih živi v New Yorku, kjer cenijo število Zidov na 2.5 milijona. A tudi ostala polovica je naseljena skoro izključno po ameriških velemestih Osemdesetletnica bivSega cesarja Viljema Prihodnje dni bodo slavili v Doornu 80 letnico bivšega cesarja Viljema II , ki Je še vedno pri krepkem zdravju V Doom Je že prispel maršal Mackensen, da se bo udeležil proslave v imenu generalov in oficirjev bivše nemške vojske Vojaške obla sti v Nemčiji pa so vsem aktivnim oficirjem in generalom prepovedale proslavljati 801etnico bivšega nemškeea cesarja Proslave smejo prirejati le neaktivni oficirji, ki so se udeležili svetovne vojne. Pritožbe vatikanskega glasila proti Nemčiji »Osservatore Romano« kritizira odlok nemške vlade, ki je razpustila Zvezo katoliških akademskih starešin Zveza je štels 13 000 članov ter ie bila zadnja leta čisto verskega značaja. Vatikanski list vidi v njenem razpustu »nov dokaz sistematičnega likvidiranja vseh katoliških organizacij v rajhu«. Svoje poročilo zaključuje t željo, naj bi nemški listi prenehali s trditvami, da so ukrepi za likvidacijo katoliške misli med Nemci samo plod lažnive fantazije »Osservatora Romana« Šolsko ministrstvo na Bavarskem Je odredilo, da šolska božja služba odslej za učitelje ln učence nI več obvezna Ukinitev utemeljule s tem, da je božja služba cerkvena zadeva in da nimajo državne šolske oblasti zato z njo nobene zveze. Za zakon o plesu V člančiču »Predpustno razmišljanje« razpravlja »Domoljub« zlasti o plesu ln plesnih prireditvah. V, plesu vidi strup, ki spridi §e tako poštenega fanta in dekleta. Vzbuja in razplamteva strasti, proti katerim se človek že itak težko bori. Posledice so nav^tno grešna znanja Zaradi tega je potrebno, da se zanima za to stvar tudi naša zakonodaja, ki se >do sedaj Se s plesom ni ukvarjala, razen tedaj, kadar ji je predmet za obdavčenje v obliki raznih veseličnih taka. Uaojali bi se opomniti naše poslance, da delajo na to, da se izda zakon, ki se bo tikal tudi plesov! Toda ta zakon naj bi omejil plesno kugo, ne pa, da bi jo morda še pospeševal.« Tajne radijske postaje v Tješinu Kakor poročajo uemški listi, so zaple-! nile poljske oblasti na Tješinskem vse radijske sprejemne aparate in sploh prepovedale poslušanje radia. Kršitev te prepovedi kaznujejo .z globo do 5000 zlotov ; in zaporom do enega meseca. Po nemških informacijah je namreč na Tješinskem pet tajnih radijskih oddajnih postaj, ki ostro napadajo poljske okupacijske oblasti ter pozivajo prebivalstvo, naj bo pripravljeno za morebitne bodoče spremembe meje Tri tajne postaje oddajajo svoja poročila v češčini in poljščini, dve pa v nemščini. Nemški listi dalje objavljajo imena 50 ilemških rudarjev in >brtnikov, ki so bili Izgnani iz Tješina. Med njimi so ljudje, ki so prebivali v Tješinu že desetletja. Trije Kaganoviči Z imenovanjem najmlajšega Kaganovi-ča. Julija Kaganoviča, za podkomisarja za zunanjo trgovino so na vodilnih sovjetskih mestih kar trije Kaganoviči. »Dinastija Kaganovičev«,- kakor jo ponekod označujejo je s tem pridobila nov vpliv v sovjetskem gospodarstvu. Najstarejši ln v Inozemstvu najbolj znani Kaganovič, Lazar Kaganovič, velja za enega izmed najožjih Stalinovih sodelavcev kot drugi tajnik komunistične stranke in ljudski komisar za težko industrijo ter železnice. Srednji izmed treh bratov, Mihail Kaganovič. pa Je ljudski komisar za letalski promet in član osrednjega izvršnega odbora komunistične stranke. Nova stranka • na Madžarskem Del biväih disidentov madžarske vladne stranke, ki se je zbral okoli bivSega poljedelskega ministra Sztranyavskega, je te dni organiziral novo madžarsko stranko, ki se bo imenovala »krščanskonacionalna neodvisna stranka«. V svojem programu se nova stranka zavzema za madžarsko neodvisnost na zunaj in znotraj, za nadaljevanje doslednje zunanje politike, vendar brez »napenjanja loka«, ter za ohranitev parlamentarnega sistema. Ustanovitev nove stranke je v torek napovedal v parlamentu bivši predsednik poslanske zbornice prelat Kornis Ni še znano, koliko poslancev bo štela ta nova politična skupina, ki se je pridružila skupnemu opozi-cionalnemu bloku. V svojih vrstah ima tudi nekaj strankarsko doslej neopredeljenih politikov, med njimi bivšega madžarskega ministrskega predsedn ka grofa Bethlena. Po izjavi, ki jo je podal o ustanovitvi stranke grof Bethlen, želi nova stranka zlasti v madžarski zunanji politiki »igrati .vlogo vestnega opazovalca«. Žalostna mariborska obletnica Maribor obhaja dane« dvajsetletnico žar lastnega dogodka, ki Je ostal v živem spominu vsem. ki bo ga doživeli V januarju 1919 je obšla našo severno mejo posebna mednarodna komisija pod vodstvom ameriškega polkovnika Miiesa. Komisija Je imela nalogo, da se na licu mesta prepriča o narodnostnih razmerah ob naših mejah in nato poroča mirovni konferenci v Parizu. Njeno poslovanje seveda ni bilo všeč peščici takratnih Nemcev in nemšku-tarjev, ki se ni mogla sprijazniti z mislijo, da je s koncem Avstrije tudi konec njihove nadvlade nad domačim slovenskim prebivalstvom. Trudila se je zato na vse načine, kako bi komisiji prikrila dejstvo, da so vsi ti obmejni kraji popolnoma slovenski in da je bilo ono malo nemštva, kar ga je bilo tam. le umetno vzdrževano od avstrijskih oblasti ln židovskega kapitala. Zlasti pa bi bili radi prikrili, da sta tudi Maribor ln njegova okolica po ogromni večini slovenska. Da bi ta svoj cilj dosegli, so elementi, ki niso mogli preboleti poloma, za 27. januarja 1919, ko Je bil napovedan prihod mednarodne komisije v Maribor, spravili tja iz mariborskega okrožja vse svoje pristaše in vse nezavedne Slovence, ki so bili kakorkoli odvisni od njih. TI so potem demonstrirali po Mariboru in se naposled zgrnili pred mestno hišo na Glavnem trgu. Od besednih demonstracij je nahujskana množica kmalu prešla k dejanskim ter ae hotela polastiti rotovža. Navalila Je na mar loštevilne policijske stražnike, ki so jih ho teli zadržati. Iz množice je začelo padati kamenje in kmalu nato Se streli V silo-branu so morali končno tudi varnostni organi poseči po orožju. Množica se Je ra»-bežala in red je bil v par minutah obnovljen. Na žalost pa je blazno početje brezvestnih hujskačev zahtevalo šest smrtnih žrtev takoj pri spopadu in kasneje še dve, ko sta v bolnici umrla dva ranjenca» Imena mrtvih najbolje kažejo da so postali žrtev hujskačev proti Jugoslaviji v glavnem ljudje našega rodu. Bili so to: železniška delavca Viktor Hočevar in Ivan Gornik, trgovski potnik Ivan Bračič, mestni uradnik iz Ptuja Friderik Loser, zasebni uradnik Franc Hnidička, železni ča rs ki ženi Just na Petak in njena sestra Herrn ina Zupane ter končno tapetni kova žena Marija Bubak. ki je prišla na Glavni trg iskat svojo hčerko, ker je ni bilo o prar vem času domov. Mariborski proračun Sprejet je bil na sinočni seji mestnega sveta in znaša 62 milijonov dinarjev Maribor, 26 januarja Nocoj je bila v mestni posvetovalnici proračunska seja mariborskega mestnega äveta. Na dnevnem redu jo bile sicer tudi nekatere druge zadeve vendaT pa ie bilo v ospredju obravnavanje novega mestnega nroračuna za leto 1919 40. Novi proračun izkazuje 62.218.440 din izdatkov in prav toliko dohodkov Prora čun mestne uprove izkazuje 27.3S6.630 din. prora čim mestnih podjetij pa 34.861 810 din. Celotai proračun je za 2.100 240 din višji od proračuna za leto 1938-39 Če pa priključimo proračun regulacijskega skia da. se ta porast poveča še za 932 000 dinar-ev Dejansko je torej novi proračun nasproti lanskemu višji za 3,032.240 din. Izdatki Osebni izdatki izkazujejo 12.56% proračuna, splošna mestna uprava 4.71°/». osebna ter imovinska varnost 1.22°/o. finančna stroka 13 15%. gradbena stroka 239%. «Inavstvo 3.72%. socialno skrbstvo 7.35%. šolstvo 2.33%. znanost in prosveta 0.48% obrt trgovina in turizem 0.44°/«. mestni veterinarski sklad 0.27%, razno 0.88%, mestna podjetja 50.50% Dohodki: Splošna mestn« uprava 0.07%. mestne davščine 30.80%, finančna stroka 8.90%. gradbena stroka 1% socialno skrb stvo 000% mestni veterinarski sklad 0.28%, razno 282% mestna podjetja 56.04% K temu še pride regulacijski sklad z 1,600 000 din izdatkov ter dohodkov Par ti ja osebja se je zvišala, ker so se 4 uradniki prevedli na pokojnine Nadalje se je prevedla v stanje osebja ravnateljica Vesne in mehanik gasilske čete. Partija spio šne mestne uprave se je zvišala zaradi visokih postavk: za dokončno ureditev mest nega gradu en miHion dm, za nadzidavo tKvslopja gledališke blagajne 400.000 din.' Finančna stroka se je zvišala zaradi novih anuitet posojila za plinarno v znesku 2 mi lijona din in posojila za obratno glavnico mestnih podjetij 5 milijonov din Socialno skrbstvo se je zvišalo zaradi prispevka mestnim podjetjem v znesku 412.500 din k anuitetni službi za delavsko kolonijo. Novi proračun predvideva iste davščine kakor lani. le uvoznina na koks se zvišuje od 0 50 n« 2.50 dm za 100 kg Anuitetna služba predstavlja najtežje breme mestnih financ Obrestna mer« posojil se je zniža la od 8 in pol % ui 9% na 8% in celo na 7 in pol % Ptnančni učinek tega znižanja znaša približno 200.000 din letno Proračun predvideva tudi najetje dveh novih posojil in sicer 2 milijona din za kom omo peč in razne naprave v mestni plinarni ter 5 mili- jonov din za obratno glavnico mestnih podjetij. Ob pričetku seje st» bila najprej i z vol Jona gradbeni odbor in disciplinsko sodišč« za mestne uslužbence. Na županov predlog so bili v sodišče in odbor izvoljeni isti ljudje kakor lani. Finančni referent m. s. Hrastelj Je podai obširno poročilo o proračunu. Naglašal jo, da je bil načrt proračuna sestavljen po na-čelih skrajne varčnosti. Pregledala ga je tudi komisnja občinskih odbornikov in ga odobrila Nova mestna tržnica povzroča mestni občini še največ skrbi. Načrti so že pripravljeni. Morda bo zgrajena v prihodnjem letu. Kar se tiče novega mostu čez Dravo, je mestna občina sklenila prispeva-ti za amortizacijo posojila, ki ga bo treba najeti za gradnjo, po 200 000 din za loto Proračun za most znaša 10 milijonov din. Poročevalec je zatem govoril o davčni moči Maribora in je med drugim omenil, da plačuje mesto letno okrog 51 milijonov din davkov in doklad državi, banovini in občini. Zupan de. Juvan je k poročilu pripomnil, da bo mestna občina ustanovila poseben pokojninski sklad pri mestnih podjetjih, iz katerega bodo pogodbeni mestni uradniki prejemali enake pokojnine, kakor pragma-tizirani nameščenci. V občo debato o proračunu so nato posegli podžupan Žebot, dr. Müller, Sojič in Kovačič, ki-so vsi po vrsti hvalili dosedanje delo mestne občine ter poudarjali, da bodo glasovali za proračun. Proračun v znesku 62,278.444 din je bil nato v načelu soglasno sprejet. Pri podrobni debati je m a. Medič takoj spočetka odločno nastopil proti temu. d« bi mesto plačevalo svojim pragmatiziranim uradnikom usluibenski davek, katerega breme pripade že po zakonu njim samim. Z a-hteval je. da se postavka 200.000 din, ki je bila določena v ta namen, črta iz proTOr čuna Njegov predlog pa je bil odklonjen» O proračunu so nato govorili še m s. Sonica. dr Pichler, Zebot, Juvan in Hrastelj nakar je bil proračun tudi v podrobnosti! sprejet. Nazadnje je mestni svet nocoj Se sklenil da se stanovanjski prostori v hišah, ki bo do zgrajeni od 1. aprila 1939 do 1. aprili, 1940 oproščeni za dobo 10 let kanalščine ia vodarine. Z vodarino bodo obremenjeni le^ kolikor s« bo voda v njih prekomerno porabila Prošnje za oprostitev teh dveh davščin bo treba vložiti v 31 dneh po izdaji gradbenega dovoljenja. „Sokolstvo in njegovi nasprotniki" Na nedavni »Slovenčev« uvodnik »Somrak krivih bogov«, ki smo ga zabeležili tudi v »Jutru«, odgovarja sedaj pod gornjim naslovom »Sokolski glasnik«, glasilo Sokola kraljevine Jugoslavije List najprej ugotavlja, da uvodnik ne predstavlja samo napada na češkoslovaško, nego tudi na jugoslovensko sokolstvo, nato pa med drugim pravi: »Niti polovice vsega tega. kar danes uživa naS narod, ne bi imel, ako ne bi bilo velikih svobodoumnih in demokratskih pokretov, ki so omogočili rodoljubnim naporom naSega naroda da so prišli do izraza Kdo je zruSil vse fevdalne imperije in vso premoč »apostolskih dvorov« nad našim narodom, če ne veliki val svobodo-Ijubja, ki ga je sprožila francoska revolucija s svojimi liberalnimi in demokratskimi doktrinami Zlasti Slovenija bi še dolgo ždela v strahotah Metternich - Šušter-Sičeve reakcije, če ne bi svobodoljubni in demokratski duh vzgojil novih nacionalnih pokolenj in dal Sloveniji vse, kar ima najboljšega, od Vodnika in PreSerna pa tja do Cankarja in Zupančiča. Ali naj tisočkrat demantiramo že zdavnaj ugotovljeno laž, da bi sokolstvo kdaj širilo brezbožniStvo? Kakor se za tiste, ki nas napadajo, avtentično ve, da so že po svoji hierarhični disciplini odvisni od avtoritet, ki ne pripadajo ne našemu narodu in ne naSi državi, tako vsak ve, da služi naSe sokolstvo samo kralju, narodu in Jugoslaviji ter nikomur drugemu. Sicer pa na1 se gospoda okoli »Slovenca« zaveda, da niti češkoslovaško, niti Jugoslovensko sokolstvo ne smatra, da bi doživel polom katerikoli njunih idealov. Zmaga in pravica nista vedno Istovetna pojma. Pomen sokolstva za CSR se občuti danes bolj kakor kdaj prej. Ako ga preganjajo na Slovaškem in je čuti kaj proti njemu tudi na češkem, je vsakomur jasno, da to ne izvira iz svobodne volje slovaškega in čeSkega naroda. »Slovenec« sicer imenuje to žalostno dejstvo »novo zidanje države na krščanskih temeljih« in ga, kar je Se strašnejše, postavlja kot vzor naSi državi. Hvala mu! Prepričan pa naj bo, da bosta skrbela sokolstvo in ves narod. da kljub pobožnim željam »Slovenca« ne pride do posnemanja takih žalostnih vzorov.« Iz državne službe Beograd, 26. jan. AA. Na pravni fakulteti vseučilišča kralja Aleksandra v Ljubljani je napredoval v 6. pol skupino docent dr. Gorazd Kušej. V 3. pol. skupino 2. stopnje Je napredoval sodnik upravnega sodišča v Celju Stanko Mašič, v 4. pol. skupino 2. stopnje pa kanonik pri stolnem kapitlju v Mariboru dr. Jožef Mirt. Premeščen je h okrožnemu sodišču v Ljubljani sodnik dr. Josip Dobrošek, doslej v Novem mestu. Imenovani so: za ravnatelja ▼ 5. pol. skupini pri okrožnem sodišču v Ljubljani Janko Sprajcer, upravitelj v 6. skupini pri istem sodišču; za sodnika v 6. pol. skupini pri okrožnem sodišču v Ljubljani dr. Pompe, namestnik državnega tožilca v Ljubljani; za sodnika v 7. pol. skupini pri okrajnem sodišču v Slov. Konjicah Franc Lazar, pripravnik okrajnega sodišča v Vel. Laščah. Premeščeni so: učitelj Andrej Flajs iz Horjula v 2elimlje, poštna kontrolor ka Josipina Glažar s Planine na Rakek in strojevodji Salomon Montigl'o iz Dolca v Maribor ter Franc Kramer iz Maribora v Bosanski Brod. Upokojen Je Ivan Zagradnlk, glavni arhivar tobačne tovarne v Ljubljani Vremenska napoved Zemunska: Pooblači te v z nelcaj dežja v v zapadnih krajih, delna oblačnost v vzho. dni polovici, kjer bo tudi jutranja megla. Sneg v visokih gorah. Toplota se bo dvignila, posebno v zapadnih krajih. Dunajska: Po večini oblačno, v hribih bo snežilo, temperatura okrog ničl«^ Naš! kraji in ljudje Za olepšanje Dolenjskih Toplic Nujno potrebna dela za novo sezono Dolenjske Toplice, 26. januarja Dolenjske TopLlce so eno naših najstarejših zdravilišč Izkopanine iz halštatske in rimske dobe, ki so jih našli v najbližji okolici, pričajo, da je tcd že davno bilo naselje. Zdravilna voda vsebuje mnogo zdravilnih snovi ter je zelo radioaktivna. Velika prednost je tudi v tem, da so kopalni bazeni takoj nad izvirki, da voda na radijski emanaciji nič ne izgubi. 2e od nekdaj so Dolenjske Toplice dobro obiskovane in gostje se glede zdravilnega učinka pohvalijo. Bilo je že mnogo naravnost čudežnih ozdravljenj. Vendar pa število gostov ne dosega števila drugih kopališč. Vzrok? Dolenjske Toplice ne nudijo udobnosti željnim obiskovalcem tistega, kakor druga zdravilišča, ki se sicer po zdravilnosti ne morejo z njimi primerjati. Novih naprav ni. Vsak obiskovalec pa si rad poišče zdravilišče, ki mu nudi več razvedrila. Potreba modernizacije je torej očitna,. Ker pa to zahteva mnogo denarja, naj bi se načrt izvedel postopno. Naj navedemo le najpotrebnejša dela. Glede elektrifikacije pričakujemo, da se bodo dela pričela že v zgodnji pomladi ln da bo čez poletje že dovolj elektrike v zdravilišču. Potrebna je dobra železniška zveza z direktnim vagonom od Ljubljane ali Zagreba do zadnje postaje Straže— Toplic. V glavni seziji je sicer uveden direktni vagon iz Ljubljane, toda le pri dopoldanskem vlaku. Mnogo obiskovalcev pa prihaja popoldne in morajo v Novem mestu prestopati, še važnejša pa je cesta od postaje do kopališča. Ta ne more pospeševati cestnega prometa. Ci- Gb sedemdesetletnici Ivana Mlinarja Tiho, neopaženo, kakor je sam bil zmerom skromen in tih, je g. Ivan Mlinar, predsednik Strokovne komisije za Slovenijo in stari borec za delavske težnje, v najožjem krogu svojih prijateljev in somišljenikov praznoval v torek 70-letnico rojstva. Ivan Mlinar se je rodil dne 24. januarja 1869 na Medvedjem brdu blizu Idrije kot kmečki sin. Šolo je obiskoval najprej v domačem kraju, nato pa gimnazijo v Ljub- tali smo, da ni primerno grajati po listih naše ceste, ker da to odvrača goste. Kako pa naj dopovemo nujno potrebo onim, ki lahko cesto popravijo? Dolenjske Toplice kot edino dolenjsko zdravilišče zaslužijo toliko pozornosti, da bodo imele ob vsakem vremenu udoben dohod. 2e pred leti je bil izvršen načrt za razširjenje in tlakovanje ceste, določeno je bilo kritje proračuna, toda zgodilo se ni ničesar, čeprav so zasebniki že plačah odmerjene zneske. Struga potoka Sušice je poglavje zase, ki ga je takisto treba nujno rešiti. Potok ob suši usahne. Struga je potem polna mlak, ki so leglo komarjev od pomladi do jeseni. K sreči komarji niso nevarni, so pa nadležni. Zaradi njih, zaradi neprijetnega vonja pa tudi zaradi lepote kraja je treba strugo urediti, da ne bo že sam pogled po njej odtujeval kopališke- ga gosta. Banska uprava bo gotovo vpo-števala predlog, ako ga sprožita tn utemeljita občina in zdraviliška uprava. Pa tudi domačini sami morajo poskrbeti, da ustvarijo gostom čim prijetnejše bivanje. Kopališki kraj naj dobi lično zunanje li ce. Pred leti je občina naredila nov že-lezobetonski mostič čez Sušico. Ni pa še odstranjen gasilski dom, katerega se most dotika in kazi zunanje lice. Nakra ju gasilskega doma bi se lahko naredila lepa terasa, zasajena z drevjem, kar bi s stavbo kopališča in Sokolskega doma da lo slikovito podobo, čim bo struga urejena. Gotovo bo tudi Sokolsko društvo storilo vse, kar bi moglo olepšati okolico Sokolskega doma. Občinska uprava je del svojega sveta že spremenila v cvetlič ni nasad, želimo le, da bi ga skrbno oskrbovala in poskrbela tudi za ureditev cest in ulic po kopališču. Z dobro voljo odločujočih činiteljev bo možno v najkrajšem času navedeno izvršiti, potem pa povečati obisk kopaliških gostov in s tem blagostanje vsega kraja. V začetku je bila beseda. Drobci iz predavanja v Ljudski univerzi • • Ljubljana, 26. januarja V sredo zvečer je predaval v Ljudski univerzi prof. Fran Gnjezda o misli in besedi. Iz predavanja, ki je bilo lepo obiskano, posnemamo nekaj zanimivih izvajanj. Človek je najidealnejši sprejemnik vseh kratko-in dolgovalovnih oddaj, ki jih je brez števila v naravi. Človekovi organi so čudovito smotrno urejeni. Ustroj in poslovanje njegovega živčevja omogočata njegovo bogato duševno življenje. Smiselni govor in smotrno delo je tisto, po čemeT se človek tako zelo razlikuje od vsega ostalega stvarstva. Govor je najvišji kulturni in socialni činitelj, brez katerega si ne moremo zamisliti napredka ne v tehniki, ne v znanosti, ne v umetnosti. Šele po govoru je človek res človek. Prve kali govora so čustveni izrazi, kakor jih poznamo pri živalih in otrokih. Ne vemo, iz katerih globin izvira in kam se izliva jezik. Danes je na vsem svetu več tisoč jezikov, — samo Rusi jih imajo okoli 140! Neukemu človeku zadostuje za vsakdanjo porabo do 400 besed, dočim jih ima samo angleščina okoli 250.000. Prvi je- zikoslovci so bili Grki, toda »o ostali 1« pri svojem jeziku. Ves srednji vek in novi tja do 18. stoletja pa ne poznata filoloških potreb in skrbi. Prve oblike govora so nam neznane In nam bodo najbrž tudi ostale neznane. Prav gotovo pa so tudi v preteklosti delovali isti činitelji, ki urejajo preobrazbo jezika še danes. Človekov govorni organ je glas-bilo-pihalo, za katerim daleč zaostajajo vsi umetni stroji. Deset tisoč mišičnih in živčnih vlaken moramo razgibati in vznemiriti. če hočemo izgovoriti na primer črko m! Vsa zvočna priroda je človeku učiteljica govora. Človeku se je zdelo, da se je vsa priroda pogovarjala z njim. In govor je rasel, se razvijal in se bogatel. Vendar imamo komaj za vsako deseto stvar besedo. Kakšna raznolikost vlada v najrazličnejših jezikih I Arabec ima na primer 500 izrazov za kače in tisoč za meč. Indoevropci pradedje pa niso imeli izraza za mleko, dasi vemo, kako radi so ga pili. Nekateri kavka-ški jeziki imajo do 100 sklonov. Kakšno moč dobi beseda v pesnikovem govoru 1 Od kod nujnost govora in slučajnost besede — kdo ve odgovoriti na to vprašanje? Most in avto sta se zrušila Do nadaljnjega ukinjen promet pri Mariborskem otoku Ijanl. Po absolvlranju nižje gimnazije se je šel učit tiskarstva. Bil je vajenec v naši Narodni tiskarni, nato pa v Društveni tiskarni Dragotina Hribarja v Celju. Do vojne je služboval po raznih tiskarnah kot čr-kostavec in korektor, a ko je julija 1914 moral k vojakom, se je po vrnitvi iz vojaške službe poslovil od tiskarske stroke in postal uradnik bolniške blagajne, sedanjega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. . i- Od mladih nog se je Ivan Mlinar z vnemo udeleževal delavskega gibanja. Bil je med ustanovitelji Strokovne komisije, odločilno je posegal v delo in razvoj nekdanje socialistične stranke. Važen delež pa je prispeval tudi organizaciji delavskega tiska, saj je bil svoj čas v najtežjih časih urednik »N apre ja«, vsa zadnja leta pa je ljubljanski urednik mariborske »Delavske politike«, tako da ga lahko štejemo hkratu med najstarejše aktivne novinarje. Jubilantu, ki upravičeno uživa velik ugled tudi izven delavskih vrst, tudi mi čestitamo z željo, da bi še dolgo zdiav in kre-menit vršil svoje nesebično delo. Njegovi ožji tovariši in sodelavci mu pod okriljem Strokovne komisije, delavske kulturne zveze Vzajemnosti, delavskega glasbenega društva Zarje in Zveze grafičnih delavcev prirede drevi ob 20. v veliki dvorani Delavske zbornice časten večer. Maribor, 26. januarja Na državni cesti Maribor—Kamnica je pod klancem pred Mariborskim otokom lesen most čez potok. Most je bil zadnje čase v slabem stanju. Na nekaterih krajih je bil ves preperel, zato so ga začeli nedavno popravljati. Videti pa je bilo takoj, da so začeli s temi deli prepozno, za* kaj most je bil že ves trhel. Ko je namreč danes vpzil tovorni avtomobil, last gram ozni čar j a Sušce, čez most, se je vse mostišče zamajalo, zahreščalo in v nasled. njem trenutku je tovorni avtomobil, nalo- žen z gramozom, padel v potok, da Je sprednji del s hladilnikom molel kvišku. Res sreča v nesreči je bila, da ni bilo človeških žrtev, kajti niti Šoferju niti delavcem, zaposlenim pri popravljanju mostu, se ni nič zgodilo. Delavci so z dvigali potegnili prevmjeni avtomobil iz potoka in ga spet spravili na cesto. Do nadaljnjega. je ustavljen promet na tem delu državne ceste. Vozila morajo po kamniškem drevoredu in skozi Kamnico. Zdaj so pričeli graditi nov most in je upati, da bo kmalu vzpostavljen redni promet. Uradništvo Privilegirane agrarne banke želi kolektivno pogodbo Ljubljana, 26. januarja Na poziv Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica Ljubljana, je imelo dne 17. januarja uradništvo ljubljanske podružnice Privilegirane agrarne banke, oddelka za likvidacijo kmetskih dolgov, konferenco, kjer je do podrobnosti razpravljalo o svojem službenem razmerju in o posledicah, ki bodo zanj nastale po dokončanju dela, ki je zvezano z ureditvijo kmetskih dolgov. Konferenco je vodil predsednik ljubljanske podružnice navedene organizacije, g. Vladimir Vrančič, a kot gost ji je prisostvoval g. Berislav Krpan, tajnik sarajevske podružnice navedene organizacije in član glavnega odbora v Zagrebu. Po uvodnih besedah g. Vrančiča, ki je na kratko skušal orisati položaj uradništva ljubljanske podružnice PAB-e, je povzel besedo g. Krpan, ki je najprej sporočil zbranim zborovalcem pozdrave sarajevskih tovari- šev, nato pa je poročal o razmerah in težnjah, v katerih živi uradništvo PAB-e v Sarajevu. Stanje sarajevskih začasnih uradnikov je dovolj težko, tako v službenem kakor v gmotnem pogledu, vendar je medsebojna povezanost tamkajšnjega uradništva tako tesna, da je uspelo, da odstrani vsaj glavne zapreke k znosnejši ureditvi službe. Ob primerjavi položaja uradništva sarajevske in ljubljanske podružnice PAB-e se je ugotovilo, da je ljubljansko uradništvo še mnogo na slabšem, tako glede uporabljanja njegovih delovnih sil, kakor glede plač in ureditve dela. V podkrepitev tega naj služi le dejstvo, da sta tako ljubljanska kakor sarajevska podružnica PAB-e napredovali v delu približno enako, a da ima zato sarajevska podružnica na razpolago 177 moči, dočim jih ima ljubljanska samo 100. Temu se tudi ni čuditi, če se pomisli, da je ljubljansko uradništvo moralo posebno v začetku uradovati redno vsak dan po 10 do 12 ur in da še zdaj redno dela po 9 do 10 ur na dan, s to razliko, da ima sedaj z odrom na Intervencijo organizacije nadure de posebej plačane. Po izčrpni debati je žbrano uradniétvo sklenilo, da se priključuje zahtevam, ki so jih na vse merodajne forume stavili njihovi sarajevski tovariši in da tudi ono urgira sklenitev kolektivne pogodbe po načrtu, ki ga je že lansko leto organizacija predlagala upravi PAB-e in da stavi svoje predloge za primer eventualnega odpuščanja uradništva ob dokončanju dela. V tem namenu so se zborovalci soglasno zedinili v resolucijah, s katerimi zahtevajo zvišanje plač za 30%, v razmerju, kakor je narasla draginja. Mirko čadež resen umobolnice Tržič, 26. januarja. »Jutro« je včeraj poročalo o pekovskem, mojstru Mirku Cadežu iz Kranja, ki je po sedmih mesecih internacije pobegnil iz ljubljanske umobolnice in našel zavetje pri g. Milanu Poharju na Brezjah. Tja sta A itin jg i—2 zrnci omogočajo lahko normalno ^ stolico. . 2 komada din 1.50; 12 komadov din 8.—; j? 60 komadov din 27.—. ps _ _ prišla ponj svak in sestrična in ga vzela s seboj v Tržič. Danes se je Čadežev sorodnik g. Valter Elsner, hotelir pri »Pošti« v Tržiču, podal v Ljubljano, da je osebno interveniral pri vodstvu bolnice za duševne bolezni, naj bo Mirko Čadež deležen popolne svobode. Primari] g. dr. Kanoni je g. Elsnerju zatrdil, da Mirko Čadež sploh ne spada v bolnico za duševno bolne, ker je zdrav, - •- i. ■ ■.. ■ . ' .»•*«. . . i « ^ . al, «... .. * '-»---- -- r^.Vj . Mirko Čadež je to,-ej zdaj popolnoma svoboden. Ostal bo do nadaljnjega v Tržiču, kjer bo storjeno vse, da se pojasni, zakaj je moral Čadež v umobolnico. Pohorska pravda je končana Odločitev zagrebškega Stola sedmorice Ruše, 26. januarja Pravda podravske podružnice Slovenskega planinskega društva v Rušah je končana. Prejšnji lastnik veleposestva, pokojni grof Zabeo, je bil član te podružnice in je živel do svoje smrti v najboljšem razmerju s Slovenskim planinskim društvom. Delovanje društva je povsod aktivno podpiral in je bil ravno zaradi svoje naklonjenosti do domačega prebivalstva splošno zelo priljubljen. Z novim lastnikom pa je žal prišlo do pravde, ki se je zdaj zaključila v UL instanci, pri Stolu sedmorice v Zagrebu. G. Pavla Glančnika je v tožbi zastopal g. dr. Franc Schaubach, odvetnik v Mariboru, Podravsko podružnico SPD pa g. dr. Leopold Boštjančič. G. Pavel Glančnik je vložil proti razsodbi H. istance priziv na stol sedmorice, tej reviziji pa m. istanca ni ugodila. Ker drži v dejanskem in pravnem pogledu ugotovitev, da je osporovana služnost markiranja in uporabe obstoječih poti v tem delu Pohorja pogodbeno pridobljena, se ni potrebno baviti z utemeljevanjem sodbe m. istance pod številko P. 1591/36-24. SPD je v tej pravdi izgubila pravico do markiranja in uporabe malega odcepa HI ebove poti, ki je bila na novo napravljena, na že obstoječi drvarski stezi. Ta odcep pa bo nadomeščen z drugim, tako da turistični promet ne bo utrpel nikake škode. S to razsodbo je zaključena nesimpatična gonja proti SPD. Stara slovenska pravda je zmagala. Naše lepo slovensko in jugoslovansko Pohorje je zopet prosto in dostopno vsem. ki ljubijo naravo. Zlato ga pa pridno pcsečajte. Zvečer vesel, ponoči v smrt Pod vlak je Sel Novomeščan Anton Blažič Novo mesto, 26. januarja. Pri novomeškem trgovcu Francu Seidlu, ki ima svoj lokal na Trgu kralja Petra IL, je bil že dolgo uslužben kot trgovski pomočnik splošno znani 48 letni Anton Blažič, rojen v bližnji vasi Radovem. Mož je živel precej mirno in brezskrbno in še snoči je dobro razpoložen stregel strankam, kakor je bila njegova navada Po večerji se je odpravil na svoje stanovanje Preden je odšel v sobo, se je poslovil od svojih znancev in proti običaju je to pot vendar bil videti vznemirjen, kar se je vsem čudno zdelo. Davi, ko je še nad vso novomeško kotlino ležala gosta megla, so šli proti mestu v svojo službo v Smihelu železniški uslužbenec Saje, orožniški narednik Gande in progovni mojster Alojzij Eršte. Pot jih je vodila ob železniški progi Novo mesto -Karlovac. ki je bližnjica in preseka ovinek. Ko so dospeli kakih 50 m od železniškega prelaza nasproti šmihelskega poko- pališča, so našli strašno razmesarjeno truplo neznanca *ob progi. Narednik Rutar je ugotovil, da je pokojnik Alojzij Blažič. Pri mrliču so našli uro in denarnico s 107 din gotovine, več beležk in tri izrezke iz časopisja, kjer je bil omenjen samomor njegovega brata Andreja, orožniškega narednika v Kočevju, ki si je o Veliki noči leta 1927. končal življenje v Rinži. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na šmihelsko pokopališče, kjer ga bodo jutri pokopali. Orožniki so ugotovili, da se je Blažič pognal pod lokomotivo ljubljanskega vlaka, ki odpelje ob 6.29 iz Novega mesta. Stroj je nesrečneža odbil in obenem vlekel naprej po tiru. Odrezalo je nesrečniku obe nogi pod kolenom, nad kolenom pa zlomilo, ravno tako levico, poleg tega pa mu je stisnilo prsni koš in je bil seveda takoj mrtev. Kaj je gnalo Blažiča, ki je bil še fant in premožen, v smrt, je vsem Novomeščanom uganka. Obnovitev Dijaškega doma v Kočevju Priprave za novo Šolsko leto naj se prično ! Kočevje, 25. januarja 2e takoj ob otvoritvi prvega slovenskega gimnazijskega razreda leta 1919 v Kočevju se je čutila potreba po dijaškem domu, kjer naj bi stanovali in se hranili dijaki nedomačini. Vprašanje se je takrat začasno rešilo. Ko pa je prešlo poslopje in imetje bivšega nemškega Studentenheima v slovenske roke, so dobili tuji dijaki svoj lastni dom. Enonadstropni hiši so prizidali še eno nadstropje, pozneje je društvo »Dijaški dom« dokupilo še dvonadstropno hišo in posestvo Julija pi. Wenuscha. Obe poslopji sta oddaljeni le nekaj metrov. V njih je leto za letom bivalo okrog 100 dijakov pod vodstvom aktivnih gimnazijskih profesorjev. Dijaki so imeli hrano, stanovanje, pomoč pri učenju in prostore za razvedrilo. Ko so bili leta 1936 ukinjeni višji razredi kočevske gimnazije, je to pomenilo hud udarec za dijaški dom in za vse njegovo obsežno gospodarstvo s polji in živino. Dijakov se je prijavilo le še tako malo, da se gospodarstvo ni več izplačalo. »Dijaški dom« je prodal živino in dal polja v najem. V začetku tekočega šolskega le- ta ni bil sprejet noben dijak več ln obe poslopji stojita zdaj prazni in zapuščeni. Obstoj popolne kočevske gimnazije je zdaj menda zagotovljen. S tem v zvezi je treba nujno spet poskrbeti za dijaški dom. Brez dobrega dijaškega doma bo kočevska gimnazija težko dobila potrebno število dijakov, ki jih predpisuje zakon. V Kočevje je privabljal dijaštvo zlasti dijaški dom. Napaka je bila. da dom ravno preteklo jesen ni bil otvorjen. ko smo ponovno dobili peti razred. Starši dajo svoje otroke rajši v domove s skrbmm nadzorstvom, kakor pa zasebnikom. To velja zlasti za nižješolce. Poleg tega bi dijaški dom zopet lahko podprl marsikaterega revnega slovenskega dijaka s Kočevskega, kakor je to bilo prejšnja leta. Govori se o začasni rešitvi vprašanja dijaškega doma. Ta rešitev bi ne bila dobra. Dijaški dom naj bo neodvisen, kakor je bil, dobiti pa mora dobro vodstvo. Na delo je treba takoj, da bo jeseni že vse pripravljeno. Starši morajo vsaj ob koncu šolskega leta vedeti, kaj in kako bo prihodnje šolsko leto z dijaškim domom v Kočevju. PAUL ABRAHAMOVA melodijozna opereta JUTRI PREMIERA V KINU UNIONU ! R0XY in njeno nepremagljivo moštvo ali 3 :1 za ljubezen Sijajna zasedba: Rozsy Barsony, Hortense Raky — Hans Holt — Oskar Denes — Ti bor Halmay in Fritz Imhof. Čas kolin v Prlekiji »P.eljiiajte mati, prebirajte, za sveto božjo voljo! Do večera mora biti pšeno prebrano, da ga še danes skuham, jutri za to ne bo časa. In tudi so koline boljše, če se kaša nekoliko ohladi in sprime. — Tomaž, ti pa pripravi špile! Osmodi jim konice da se ne bodo trle pri vezanju kolin. Poglej, če so rožiči za nadevan je klobas še v skrinji; pripravi trske za žlemanje črev; nareži gožice in poglej, če je škaml v redu. — Potem pa še to: da mi greš zvečer spat! Ne kriči po vasi do polnoči, zjutraj bo treba zgodaj vstati. Boter in stric prideta takoj po jutrnci,« je naročala v skrbi pogreznjena gospodinja na pragu sobe, zatreščila vrata ter odvihrala v kuhinjo, kjer je pripravila za mesarijo kropnice, lonce pekače, pogledala pa je tudi, če je pri hiši dovolj soli, če so na mestu žmahila, brez katerih so koline kakor blato. In ko je ugotovila, da je nakupljeno vse, kar je potrebno, je šla v uto kjer je fant, ki je pred par meseci končal šolo, brusil nože. Vzela je nabru-,šen nož v roke, trznila po rezilu z nohtom, skimala z glavo in rekla: »Iglo vzemi z njega, Franc, iglo! Pa malo hitreje se giblji. Kmalu bo večer, dela je pa še toliko.« Jutro prihodnjega dne je bilo mrzlo. Sever je bril, pozvanjal s šipami na oknih in vrtinčil po zraku redke snežrake> ki so se trgale od oblakov nekam bolestno, težko ter legale nemirno na podstenja hramov, za sepe goric in v zatišja, kjer so večale žamete, ki so bili tam že od prej. Ko je mežnar pri Svetem Bolfenku od-zvonil jutrnico, in sta mesarja mrmraje otresala sneg s svojih škornjev na poanio Se danes »PRINCESA ILONA«. Film operne to narodne glasbe ln modernih šlagerjev. Slavna pevca Glad.va Swarthoul tn John Boles pojeta poleg drugega v »Carmen«, »Uspavanki«. Don Giovanni«, »Madžarski fantaziji« — Film ljubavl. pustolovščine, smeha to humorja KINO MATICA 21-24. Predstave ob 16., 19 to 21. I Jutri » kinu Matici premiera oaivečiega filma sezije m sedanjosti ROBIN HOOI) Film. kt ie mesece in mesece polnil kinematografe w Londonu. Parizu. V Beogradu ie bil na sporedu cel mesec, nekai dni celo » i kinematografih naenkrat, tudi Zagieb tedne in tedne m govoril o drugem kakor o filmu Robin Hood Izdelava filma ie trajala nad I leto. Strožki so znaJali nad 2 miliiona dolar lev. Nastopa VX)0 Statistov, v glavnih vlogah Errol Flynn in lepotica Olivia de Havilland Režna M. Kertez. Tud v L)ubljani se že nestrpno pričakuje ti tilm Tore) . . pozoi . . jutri premiera. 6pntjaKob.HKo gledališče uprizori v soboto in nedfljo zvečer komedijo deškega dramatika Emila Vacheka »Peč« Sredi poplave tujih povprečnih komedij, ki jih uprizarjajo naši odri, so nam dela čeških pisateljev dobrodošli gostje ki nas vedno znova pt ep rida jo o njih tvorni moči to sp'sobnosti Njihova dela se odlikujejo predvsem po snovni zanimivosti In popolnem obvladanju odrske tehnike. Nobenega dvoma ni da bo komedija deležna tistega odziva, kakor ga zasluži. Vstop mladini pod 18 letom je prepovedan. — V nedeljo popoldne ob 15 15 se uprizori prvič kot popoldanska predstava »Dobri vojak švejk«, na kar opozarjamo zlasti občinstvo iz ckolice. u— Za družbo sv Cirila In Metoda so zbrali stanovalci hiše na Dolenjski cesti št. 14 din 200 namesto cvetk na krsto blagopokojnega g. Janeza Zupančiča. Iskrena hvala! u— V počaščen je po«ojne Amalije Kontne Je mesto verca daroval 100 din g Jože Cerne, Medvedova ul 28. prav tako Je v počaščenje te svoje nečakinje darovala ga, Antonija Verovšek 150 iin. Mestno poglavarstvo se obema darovalcema najlepše zahvaljuje. Počastimo rajne z dobrimi de.'i! u— Za mestne reveže sta darovala zdravnik g dr. Tone Jamar lz Ljubljane 100 din to nota» g Rado Jereb iz Konjic 200 din. Darovalcem se mestno poglavar-stvo najlepše zahvaljuje. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino so darovali Ana Vencajz Milena Sopianac to Maks Brumen namesto venca blag^pokojni ge Mariji Vencajzovi din 300. PlemeDitim dobronikom naših gluhonemih sirot prisrčna hvala! Akademiki ! JNAD Jugoslavija in JNAK Edinstvo pozivata vse svoje člane in ostale neorganizirane akademike, da se zanesljivo udeleže danes ob 15. občnepa zbora Akademske Akc'je, jutri v soboto pa da oddajo svoj glas »Listi nacionalnih akademikov«. Volitve brdo od 8. do 14. ure. u— V°jni invalidi, ki so aktivni državni nameščenci (ne dnevničarji), se pozivajo, da nemudno prediože vsa svoja izvršljiva rešen ja v sodno overovljenem prepisu po mvalidskem zakonu iz leta 1929 pristojnim krajevnim odborom Udruženja vojnih Invalidov, odbori pa naj jih do 5. • februarja pošljejo oblastnemu odboru v Ljubljano zaradi prevedbe na Invalidske prejemke od 1. aprila letos dalje v smislu nove invalidske uredbe. Oblastni odbor UVI v Ljubljani. u— Obup nad življenjem. Včeraj so v bolnišnioo pripeljali 501etnega slugo Ivana P., zaposlenega pri neki tvrdki sredi mesta Iz obupa nad jfcivlienjem se je zastrupil s plinom A kakor kažejo znamenja, bo zdravnikom uspelo da ea rešilo smrti u — Letošnji »elitni hnv^tski ples«. Kakor nam poročajo, bo Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« v Ljubljani priredilo tudi letos svoj že popularni »elitni hrvatski ples« Ples bo v soboto. 11 februarja v vseh prostorih Kazine Priprave vod; poseben odbor gospodov in dam. ki se bo potrudil, da bo letošnji ples še prekosil dosedanje zabave ljubljanske podružnice i »Napredka« Velika dvorana Kazine bo j dekorirana po načrtih arhitekta g. Costa- j perarie. igrali pa bosta dve plesni eodbi, prva v veliki, druea v mali dvorani. Vabila bodo raznoclana prihodnje dni. u— Zaključna p'esna vala Svobod« — Grafike bo v soboto 28. ob 20 v dvorani, Delavske zbornice. Preveč Dva prijatelja se srečata. »To je pa res lepo,« reče prvi. »Pojdi, da popi jeva steklenico vina!« »To je preveč.« »Da je steklenica vina za naju dva preveč?« »Ne. midva za steklenico vina.« e— Pregled vseh motornih vozil bo jutri. v soboto pred mestno garažo na Sp. Lanovžu to sicer od 8. do 11. za območje predstujništva mestne policije v Celju in ">d 11. dalje za območje sreskega načel-Stva v Celju Lastnike motornih vozil, fl-jakaiskih voz in biciklov opozarjamo, da poteče 31 t. m rok za prijavo. e— V celjSKl bolnišnici je umrla v sredo v visoki starosti 87 let dninariea Elizabeta Grmova iz Gabrovelj pri Konjicah. Grmova je padla 20 t. m. doma tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. V bolnišnici je podlegla splošni starostni oslabelosti e— Odvetnike Je ogoljufal. v Celju se Je pojavil 20 t. m. neki moški, ki se je Izdajal za odvetniškega pripravnika dr. G. iz Ljubljane Obiskal je več odvetnikov to jim prodal neki advokatski almanah. Za vsak almanah je zahteval to dobil na račun 100 din Odvetnikom je postala stvar kmalu sumljiva to so javili zadevo policiji ki je ugotovila, da v LJubljani ni nobenega odvetniškega pripravnika z Imenom, pod katerim se je bil izdajal omenjeni moški v Celju. Neznanec je izginil iz Celja brez sledu. Iz M^rfb^ra a— Iz vojaške službe. Novi povelin'k tukajšnjega pešpolka po'kovnik M Božovič, ki je doslej služboval v Vinkovcih, je prevzel svoje posle. a— Konec tedna v gledališču. V soboto 28. t. m. zaključuje prodorno uspela Fo-dorjeva komedija »Matura« z redom D vrstni red abonentov, ostane pa še nadalje na repertoarju. — V nedeljo sta zopet dve predstavi Popoldne se ponovi na ljubo okoličanom to vsem ki tako zabavne domače operete kakor je »Vse za šalo«, še niso videü v večerni predstavi. — Zvečer pa se pri globoko znižanih cenah lz repertoarja poslovi veseloigra »Pesem s ceste«. a— Publicistika v Mariboru. Lani Je Izhajalo v Mariboru 17 mesečnikov. 9 tednikov to dvotednikov 2 dnevnika ter en list po potrebi Državno tožilstvo kot cenzurna oblast je lani zaplenilo 29 publi, kaclj. a— 1080 kazenskih razprav je bilo v preteklem letu prj mariborskem okrož, nem sodišču. Državno toži stvo je prejelo lani prijave proti 3860 osebam Izdelalo je 1215 obtožnic. Kazenski senat je na podlagi obtožnic državnega tožilstva obsodil 695 oseb, 77 pa jih je oprostil. Sodniki poedinci so obsodili 401 osebo, 41 pa oprostili. Od vseh sodb je bilo pred mariborskim okrožnim sodiščem Izrečenih 356 pogojnih kazni. Iz te statistike je razvidno, da so se kriminalni primeri v preteklem letu precej pomnožili to da je mariborsko državno toži'stvo imelo polne roke dela. a— S prestreljenim trebuhom je obležal 261etni Matevž Vrhovnik lz Slovenske Bistrice Vrnil se je od vojakov in je hotel v Maribor, da si poišče službo Svoje dokumente pa je imel shranjene pri posestniku Lesjaku v Visolah ki mu pa ni hotel Izročiti dokumentov V pijanosti je segel po samokres ga naperil proti Vrhovniku in sprožil Vrhovnika so prepeljaM v ma, riborsko splošno bolnišnico. Nieeovo zdravstveno stanle je resno ker ima prestreljeno črevesje. a— 6e vedno žrtve poledice. Na spolzkih tleh je padel 691etni posestnik Josip Gul iz Koroščeve 20 na Teznem to si natrl več reber. Prepeljali so ga v bolnišnico. a— žensko truplo brez slave In levloe Je naplavila Drava v Brest emici pri Mariboru. Truplo je obviselo na pripravi za prestrezanje lesa Ljudje, ki so prvi opazili truplo, so obvestili orožnike Orožnik je hotel trup'o spraviti na suho. Prijel je za nogo ln potegnil. Pri tem se je noga odtrgala, truplo pa je splavalo naprej po Dravi. Nosro so pokopali na pokopališči^ v Knmnici. Po mnenju izvedencev je ležalo truplo v vodi nairmni 14 dni. Utopljenka je bila stara okoli 25 let I Film t napeto, zanimivo In deloma tudi zelo zabavno vsebino. Dolores del Rio In Richard Dix Ob 16., 19. In 21. url VRAŽJA MORNARJA Danes zadnjikrat! KENO UNION, tel. 22-21 Prof. dr. Ivan Tertnik - 80 letnik Danes praznuje v Ljubljani eden na-iših najvidnejših klasičnih filologov, profesor dr. Ivan Tertnik, svojo 80 letnico. Ue ga srečate na ulici, kako še vedno vzravnano in krepko hodi, bi mu zdaleč ne prisodili teh let; tudi na zunaj se pač izraža njegova krepka volja. Narava ga je obdarila z bistrim duhom in zdravim telesom, saj je vršil težko službo srednješolskega profesorja polnih 38 let, na da bi bil imel le en daljši dopust. Prof. dr. Tertnik je leta 1877. z odliko dovršil gimnazijo v Ljubljani, visokošolske študije pa na Dunaju in v Gradcu, kjer je študiral klasično filologijo Nato je poučeval latinščino in grščino, deloma tudi slovenščino in nemščino, 3 in pol leta na takratni višji gimnaziji v Ljubljani, Ljubljana, 26. januarja Gospodarstvo Organi kriminalnega oddelka so že dol- ■ Barcelona — gospodarsko središče Španije Organi kriminalnega oddelka so že dol go časa zaman iskali znanega nevarnega vlomilca Gabrijela Megliča, v sredo puno Ü pa so gt U eajeli v nekem stanovanju v Mostah. Meglič je znan zločinski tip, ki je bU zaradi vlomov, tatvin in goljufij že več ko 25krat kaznovan. Po rodu je iz okolic« Kranja, najrajši pa se zadržuje v LJubljani. Nedavno je prišel iz zapora, pa se je takoj od kraja lotil privajenega posla. Najprej je vlomil nekje v Linhartovi ulici, nato pa je zagrešil de celo vrsto vlomov v mestu In okolici Policijski organi so ga večkrat že zasledili, a vselej jim je o pravem času odnesel pete. Meglič Je med naä.mi tatovi in vlomilci znan posebej kot mojster v preoblačenju ln pretvarjanju in prav ta njegova umetnost mu je zmerom « let v Mariboru in 3 leta v Celju, nakar i pomagala, da ga zasledovalci niso dobili se je spet vrnil v Ljubljano, kjer je služboval nepretrgoma 23 let (1901—1924). Sam visoko izobražen in v svoji stroki temeljito podkovan, je pri pouku res zajemal iz po'nega. Ker je imel tenak čut za lepoto jezika in polno razumevanje za nesmrtna dela anMčne kulture, je varno, spretno in z ljubeznijo »vodil plahe korake svojih učencev, da bi našli v sveti hram grške poezije.« Pri tem pa ni poučeval in tolmičil klasičnih del kot pismo dve »mrtvih« jezikov, ampak v njegovih rokah so bile te umetnine večno žive in lepe. V mlaiših letih je spisal tudi nekaj dobrih razprav, tičočih 6e stare literature. Res je bil strog, a vednn pravičen, vesten in uspešen učitelj, dober oče svojim dijakom, ki jih je mnogo tudi gmotno podpiral. Svojim učencem, katerih je vzgojil cele generacije, je dajal temeljito strokovno in narodno vzgojo, kakor je bil in je tudi sam vedno kremenit značaj in narodnjak Per plures annos felicitate flor&as! Napad na kočevskega šolskega upravitelja pred sodiščem Prejeli smo: Pod gornjim naslovom je objavil »Slovenski dom« 21 januarja poročilo o sodni razpravi zoper g. Viktorja Medica, ki je bila 18. t. m. v Kočevju. Ker člankar najbrž iz nepoučen osti, — prikazuje potek razprave v nepravi luči, so potrebne za pravilno informacijo javnosti nekatere ugotovitve. Res je. da je bil g. Viiktor Medic na kočevskem sodišču obsojen pogojno na denarno kazen. Res pa je tudi, da je bil pri isti razpravi obsojen tudi šolski upravitelj v Kočevju g. Alojzij Blenkuš pogojno na 180 din ali tri dni zapora, ker je žalii Viktorja, Antonijo in Ano Medic. O tem »Slovenski dom« ni poročal ničesar. Res je tudi. da je bil ob-ojeni Medic kaznovan zaradi prestopka, katerega je izzval s svojim vedenjem šolski upravitelj Blenkuš, ki je M edicevo družino zmerjal z »občinskimi revami. Kočevski Slovenci ne razumemo postopanja g. šolskega upravitelja z odpuščenim .šolskim slugo Medicem. Zato odobravamo sklep občinske uprave, ki je dovolila g. Me- Število takih reflektantov narajlo že na okiog 300. Tudi v Zagorju se orgamzl- a enaka akcija. V Zagoiju hiio započellh več javnih Aal, toda vedno Je premalo potreb* nih kreditov, da ae ne morejo zaposliti vsi brezposelni. Ituduik je v začetku leta sicer sprejel nekaj delavcev, vsem številnim prosilcem pa ni mogel ustreči. Opozoriti je samo treba, da Je izseljenski komisari-jat v Zagrebu nedavno izdal naslednjo objavo: >V tekočem letu se bodo v Nemčiji zaposlili enako kakor lant Izključno poljedelski delavci ln to aam\» is ojJh Krajev kakor lansko leto.« -- Ob taketu star. Blairovem posojilu po 92 (v Beogradu po 90.25—91.75) ter v delnicah Guttmana po 35 in Sečerana Osijek po 75. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2373.50—2411.50 Berlin 1762.32 — 1780.08, Bruselj 742.25 — 745.25, Curih 995 — 1005, London 205.50 — 208-70, New York 4378.62 — 4438.62, Pariz 115.85 — 118.15, Praga 150.75 — 152.25, Trst 231.46 — 234.55. Curih. Beograd 10, Pariz II.7O25, London 20.71, New York 443, Bruselj 74.90, Milan 23.30, Amsterdam 239.25, Berlir 177, Stockholm 106-62, Oslo IO4.O75O, KO-benhavn 92.45, Praga 15.15, Varšava 83.7/ Budimpešta 87, Atene 3-7750, Bukareét 3.40. EFEKTI Zagreb Državne vrednote: Vojna Škod» 472 — 474, 4% agrarne 61 — 62 50, 4»/« severne agrarne 60 — 61-50, 6°/e datm. agrarne 89.50 — 90.50, 6% begluške 90 — 91, 7% stabiliz. 97.50 den., 7«/« invest. 99.50 — 100.50, 7°/o Blair 91-75 — 92.25; delnice: PAB 224 den., Trboveljska 175 — 180, Gutmann 35 — 40, Sečerana Osijek 75 — 77-50, Osiješka ljevaonica 175 bl„ Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 473.50 — 474 (473 _ 473.25), 4«/o agrarne 61 — 6175 (61-25), 4®/o severne agrarne 59.50—60.50 (59.50), 6«/o begluške 90.25—90.50 ( 90.25) 6°/odalm. agrarne 89.50 — 90 (89-75), 7°/o stabiliz. 97.50 — 99, 7®/0 Invest. 100 den., 7% Blair 91 50 — 92 ( 91-25 — 91-75). Narodna banka — (7750), PAB 232 den. Blagovna tržišča ZITO + Novosadska blagovna borza (26. t. m). Tendenca neizpremenjena promet srednji. Pšenica: baška, sremska ln slavonska 78 — 79 kilogram 148 — 150. Kž: baška 142.50 — 145. Ječmen: baški in sremski, «4 65 kg 149 - 151. iari. 68 kg 180 - I£5 Oves: hnškl sremski in slavonski 165 — 167.50 Koruza: baška, pariteta Indjija in Vršac 100 — 101; baška, pari teta Indjija in Vršac sušena 112 — 113. t|i>ka: o^ška in oanatsna »Os?« in »Osjsm 240 - 250; »2*220 - 230; »5« 200 — 210; »6« 180 - 190, »7« 150 — 160; »8« 112.50 — 115 Fižol: baški In sremski beli, brez vreč 287.50 — 292 50. Otrobi: baški, sremski in banatski 95 — 100. + Budimpeštanska termlnska borza (26. t m). Tendenca prijazna. Koruza: za maj 15.53—15.54. švedska se hoče zavarovati Stockholm, 26. jan. b. Dnevnik »Dagens Nyheter« objavlja zelo zanimiv razgovor svojega urednika s švedskim vojnim ministrom Sköldom o Švedski preskrbljenosti za primer vojne. Minister poudarja, da je švedsko gospodarstvo dobro organizirano in da je bilo že doslej storjeno vse za na-kopičenje primernih zalog za primer vojne. Preskrbljeno je tudi za pravočasna nadomestila v primeru izčrpanja zalog. Švedska obrambna politika se je v zadnjem času trudila, da zavaruje državo tudi v najhujšem primeru, v primeru blokade, pred vsemi presenečenji. V ostalem se je že v septembrski krizi lanskega leta izkazalo, da razpolaga danes Švedska s tolikšnimi rezervami vseh v poštev prihajajočih potrebščin, da lahko vzdrži tudi več let samo s svojimi rezervami. Če se ne ves, zdaj izveš da sestoji Človeško telo iz dveh tretjin vode; da je najstarejši evropski ep Homer jeva »Hijada«; da so pod Džingiskanom prodrli Mongoli do Olomouca; da je sveto pismo prevedeno v vse jezike, ki jih štejeta kultura in civilizacija za svoje; da Je bil prvi letalec na svetu Ikarus, kateremu so z voskom zlepljena krila odpadla zaradi sončne pripeke. Za življenja neznan, po smrti »genij« Usoda francoskega kiparja — Nemo propheta ... Zemlja se je tresla v Južni Ameriki ••• Rojstvo belega medveda v ujetništvu Dogodek, ki je zbudil med zoologi mnogo zanimanja, se je zgodil v živalskem oddelku znanega muzeja Skansena v Stockholms Skotil se je namreč mladič severnega medveda. Mala žival, ki je dobila, ker je ženskega spola, ime »Snegulčica«, je deležna največje pozornosti s strani uprave muzej au Spravili so jo v oddelek za pse in psica jo doji. Ob rojstvu je Snegulčica tehtala samo 2 kg, ko bo pa odrasla, bo prekosila z normalno težo 600 kg vse debele rože na svetu. ! Dozdaj se je zgodilo le v zelo redkih primerih, da so mladiči severnega medve, da, ki so se rodili v ujetništvu, ostali živi. Snegulčica pa kaže, da bo izjema, kajti razvija se izvrstno. Davek na umetno svilo v Grčiji Grška vlada je izdala zakon, ki naj zaščiti domačo proizvodnjo svile. V bodo. če ne bodo pustili v državo pod imenom »svile« posebno tvoriv, ki jih povsod označujejo za »umetno svilo« in tudi ime »umet na svila« se ne bo smelo propagirati. Prestopke bodo kaznovali z visokimi globami in tudi z ječo do 6 meecev. Vlada je nadalje določila poseben, precej visok davek na uvoženo umetno svilo, kakor tudi na tisto, ki jo izdelujejo v Grčiji sami. Ta davek bodo porabili za pospeševanje reje sviloprejk. Evropska prvakinja na ledu Barcelona, Katalonski trg pa jo omenja pod imenom Favendja. Njeno celotno ime je bilo tedaj Colonia Fa-ventia Julia Augusta Pia, pa navzlic dolgemu imenu je bila Barcelona tedaj daleč za Tarragono, ki se je takrat imenovala Tarrasoo. šele ob začetku srednjega veka je dobil Barcino, ki se je potem ime* noval Barcinona, nekaj pomena. L. 713. 6o to mesto osvojili Arabci. 1. 801. pa je Ludovik, sin Karla Velikega Arabcem odvzel. Nekoliko stoletij je bila Katalonija potem frankovska provinca, dokler se ni 1. 1137. združila s kraljevino Aragon-eko. Od tistega časa se je Barcelona naglo razvijala in je postala kmalu eno najži-vahnejših pristanišč Sredozemskega morja. Njeni mornarji so bili znani po svoji drznosti in spretnosti. Katalonci so bili že tedaj nasprotniki združitve s Kastilijo pod kraljem Ferdinandom in kraljico Iza-foelo. 2e 1. 1640. se je v Barceloni dvignil Silovit upor proti Kastilcem in šele čez nekoliko let so mogli ta upor s krvjo zadušiti. V naslednjih stoletjih so se potem upori neprestano ponavljali. Mimogrede so Barcelono zasedli tudi Francozi pod Lu-dovikom XIV., pa so jo kmalu vrnili španski. V španski nasledstveni vojni se je Barcelona izjavila za Habsburgovoe in Filip V. jo je dolga leta zaman oblegal, šele 1. 1714. jo je osvojil. V Napoleonovem čeprav goré pokriva sneg in led so napredovale Cete generala Franca proti Barceloni s takšno udarnostjo, da se jim republikanci niso mogli uspešno postaviti po roba predstavljala v nazadnjaški, srednjeveški ostali španski vedno moderno dobo in napredek. L. 1923. je bila izjemoma izhodišče za nazadnjaški državni udar Prima de Rivere, ki je bil dotlej generalni kapitan (guverner) Katalonije in ki je za* časno obvladal španske ekstremistične elemente. Po padcu Riverove diktature je Madrid katalonskemu regionalizmu in avtono-rriizmu v marsičem ustregel. V sedanji državljanski vojni, ki se naglo bliža koncu, je vloga Katalonske in Barcelone dovolj znana. Prevneti katalonski separatizem nosi velik del odgovornosti za to, da bo postal general Franco novi diktator celotne Španije, pri čemer bo Katalonija spet največ plačala. Burna svatba Na domu imovitega kmeta v Vityju pri Bialystoku na Poljskem so te dni imeli svatbo, ki je dosegla višek okrog polnoči. Tedaj je nastal med svati pretep, ki je trajal tri ure. Udeležili so se ga skoro vsi svatje, in sicer so se obdelovali z noži. vilicami, palicami in stoli, šele orožniki so besne svate pomirili. Na bojišču pa sta obležala dva mrtva in šest nevarno ranjenih. Model za lažno Venero V Franciji je svojčas zbudil falsifikat italijanskega kiparja Gremonesa, ki je izdajal z lastno roko izgotovljen kip Venere za antično skulpturo, veliko senzacijo. Da bo imela senzacija še več pi-kantnosti, pa so zdaj odkrili celo žensko, ki je rabila kiparju za model. Ta ženska je poljska natakarica Ana Strudenka. In modelka je napravila kariero. Ko so izvedeli, da jte rabila Cremonesu za model, so jo takoj angažirali za neko zabavišče v Lyonu, kjer nastopa pod imenom »lažne etratske Venere...« Najpogostejši priimek Najpogostejši priimek na svetu ni anglosaški Smith ali Brown, temveč Vang, tako ugotavlja neka velika ameriška revija. Na Kitajskem živi, tako sodijo poznavalci 150 milijonov oseb s tem imenom. Da se ta priimek loči, je časih potrebno do sto imen. Dognano je n. pr, da se nad milijon Kitajcev piše Vang-ji, Vang-ho, Vang-Fu itd. Ruske obmejne utrdbe »France Militaire« poroča, da nameravajo zgradita Rusi poleg utrdb na rusko-poljski meji tudi utrdbe proti Perziji in Afganistanu. Utrdbe bodo iz jekla in betona in bodo zgrajene v 50 km globokem pasu na mejah. Zaklonišče v Croydonu Na letališču Croydon pri Londonu so zgradili ogromno zaklonišče, ki bo v mirnem času rabilo za shranjevanje avtomobilov, v vojni pa kot zaklonišče. V zaklo5 nišču je prostora za 30 tisoč oseb. Po poroki na italijanskem dvoru Kakor smo včeraj podrobno poročali, se je omožila najmlajša hči italijanskega kralja in cesarja Etiopije s princem Ludovikom Parmskim, bratom nekdanje avstroogrske cesarice Zite. Ta slika je bila posneta po svatbi na balkonu Kvirinala. Na levi vidimo visoka roditelja princese Marije, poleg njiju bolgarskega kralja Borisa, na desni pa nevesto ln ženina Na levi Razvidnica, ki kaže najpogostejša potresna ozemlja (črtkano) in glavna potresna ognjišča (točke) na naši zemlji — Na d e 8 n 1 : Andske KordUjere, drugi največji gorski masiv na svetu, ki zaradi svojega silnega pritiska na zemeljsko skorjo povzroča večne potrese na zapadnl obali Južne Amerike V nekem pariškem azilu za siromake in brezdomce je umrl te dni 411etni slikar Jean-Francois Thomas. Umrl je 15. ja-naurja, dan nato pa so »tvorili razstavo »Pokop« v oblakih Umirajoči odrejajo pogostoma nenavadne stvari glede svojega pogreba. Stari mornarji si žele često, da bl njih trupla po smrti počivala v morju. Te želje ni mogoče vedno izpolniti. Kar je mor. skemu medvedu morje, to Je letalcu zrak in tako ni čudno, da je letalski častnik Jan Douglas Shields, ki je s tremi tovariši treščil z letalom na tla, pred svojo smrtjo izrazil željo, da bi njegove smrtne ostanke predali elementu, v katerem je vršil svoj poklic. Njegovi želji so ustregli. Shieldsovo truplo so upepelili in žaro 8 pepelom je letalo poneslo v višino več nego tisoč metrov. Tam nad oblaki so žaro izpraznili. Pogrebni sprevod je predstavljalo nekoliko letal, ki so spremljala letalo z njegovim pepelom v ozračje nad njegovim rojstnim mestom Townsvilleom v Avstraliji. Deset ur borbe med življenjem in smrtjo Ladja ne vidi brodotomcev in reže mirno svojo pot naprej Ameriški list!, doznavajo Se nekatere zanimive podrobnosti o nesreči hidroplana »Cavalier«, ki je padlo v morje več sto kilometrov od ameriške obale in se je pozneje potopilo. Letalo je bilo last angleške družbe Imperial Airways ter je vozilo na progi London—Bermudas—New York. Zaradi večernega mraka je zašlo v viharni vremenski pas. Do obale je bilo še 350 km in radio-telegrafist je najprej sporočil, da bodo štiri stroji obvladali tolikšno razdaljo. Toda kmalu nato so sledili obupnejši radiogra-mi. Najprej je radio poročal, da so stroji zamrznili, potem je prišla vest, da delujeta samo še dva motorja, končno pa obvestilo, da se mora hidroplan spustiti na valove. Sledila sta še dva klica: prvi v obliki prošnje za pomoč in drugi s poročilom da se hidroplan potaplja. Ta drama se je odigrala v razmeroma kratkem času, od 6. ure 14 minut do 6. ure 29 minut, trajala je torej samo četrt ure. Po tem času ni bilo od posadke in potnikov nobenega znaka življenja več, Deset ur so se potniki mučili na ledeno- mrzlih valovih, ki so jih premetavali sem I in tja. Na razpolago so Jim bili samo rešilni pasovi, ki so jih privezali skupaj. ženske so se v tem položaju izkazale vztrajnejše od moških. Bilo jih je pet in vse so se žilavo branile pogina. Dve med njimi sta morali medtem gledati, kako sta njuna moža opešala in postala plen razbi-čanega morja. Nihče izmed desetih, ki so jih rešili, ni vedel, če jim bo kdo prišel na pomoč, šele ob štirih zjutraj se je na va'ovih zasvetila slabotna lučka, svetilka ladje, ki je prihajala po brodolomce. Toda mornarji niso mogli razločiti, kje se nahajajo nesrečniki. Zato sta odplavala proti ladji dva ameriška študenta, ki sta s klici pri. zvala reševalce. Ko so brodolomce z veliko muko potegnili na krov, so bih vsi živčno izčrpani. Gospa Donald Millerjeva je izpovedala, da je bil njen najstrašnejši trenutek tisti, ko je približno uro časa po katastrofi videla v daljavi svetlikanje luči ladje, ki ni opazila nesrečnikov ter je mirno rezala svojo pot čez valove naprej.., Napredna Oaza v nazadnjaški Katalonska je bila naravna vpadna vrata za vsa starejša kulturna ljudstva, ki so osvajala in kolonizirala Iberski polotok. Nekateri zgodovinarji sklepajo iz najstarejšega imena njene prestolnice Barcelone, iz imena Barcino, da so mesto ustanovili Kartaginci, mogoče pod vodstvom Hanibalovega očeta, Hamilkarja Barkasa. Iz tega najstarejšega, feniškega časa, si je Barcelona ohranila samo dva stolpa. V rimski dobi je bila nepomembno mestece, ki ga Strabon niti ne navaja, Livij Katalonija srednjeveški Španiji času je postala spet sestavni del Korzo-vega imperija, do 1. 1814., ko je ponovno pripadla španski. V 19. stoletju se je krasno mesto naglo razvijalo v najpomembnejše špansko industrijsko in pristaniško mesto, obenem pa je postajalo prizorišče socialističnih in anarhističnih tendenc ter se je udeleževalo ali pa je direktno izzivalo vse upore ter državljanske vojne, zavoljo katerih je Španija neprestano krvavela ter postajala čedalje bolj nepomembna dežela. Res je pa tudi, da je Barcelona s Katalonijo Levi se ne počutijo dobro v Benetkah Podnebje jim je preveč vlažno - Levjo samico so morali z ognjem prepoditi v novo kletko Lev je simbol Benetk in ponos vseh Benečanov sta bila leva Marco in Roma, ki so ju lahko občudovali v javnem živalskem vrtu v bližini postaje. Maršal Gra-ziani ju je 1. 1936. podaril mestu. Marka so uplenili med ostanki bežečih čet rasa Nasibuja v Abesiniji, Romo pa so našli v neguševem živalskem parku v Adis Abebi. Zelja, da bi obe živali sklenili srečen zakon z dobrim potomstvom, pa se Benečanom ni izpolnila. Roma je Markove pozornosti odločno zavračala in pomagalo ni nič, ko so si domislili, da bi utegnil biti mraz vzrok za njeno obnašanje, pa so obema v kletki zakurili, da bi si lažje predstavljala vroče podnebje. Te dni pa so obiskovalci kletko na svo- jo žalost našli prazno. Leva nista mogla več prenašati vlažnega beneškega zraka, vsa skrb ni zalegla nič in poslati so ju morali v Rim, kjer imajo znosnejše podnebje. prevoz obeh živali nikakor ni bil preprost. Živali nista kazali nobene volje, da bi stopili v veliki železni kletki, ki so ju bili priključili njiju dosedanji kletki. Marko je nazadnje še šel, ko so mu v novo kletko postavili velik kos konjskega mesa, Roma pa ni hotela na noben način slediti vzgledu in je rjovela na vso moč. Nazadnje so morali uporabiti ogenj, da so jo prepodili iz kletke v kletko. Kletki so potem naložili na tovorni avto in tako so Benetke izgubile svoja živa leva, ostali so jim le mrtvi, kameniti levi, ki jih v tem mestu ne manjka. njegovih slik,, toda ne v Parizu, ampak v Chicagu. Ondotni »Art's Club« je razstavo organiziral in omogočil, kajti član tega kluba je na potovanju po Evropi odkril Thomasa ln dosegel, da je slikar poslal svoja dela v Ameriko. Jean-Francois Thomas Je imel v Parizu težko življenje, čeprav se je popolnoma posvetil umetnosti, mu ni bilo dano, da bi se uveljavil. Povsod so ga odrivali. Zdaj, ko je razstavil v Ameriki, pa je spregovorila o njem tudi pariška kritika. Priznava njegovim delom kvaliteto in ga slavi kot »genialnega« slikarja. Na žalost to zdaj nič več ne pomaga, kajti Thomas je mrtev. Ves čas svojega življenja je živel v nepopisni bedi, v takšnem siromaštvu, da je moral ležati na poslikanem platnu, ker ni imel denarja za rjuha. ANEKDOTA General Nivaroles ie v vojni izgubil no. go ln je stopal z leseno. V bitki pri Neer-windenu mifc-jeHüBlpovska krogla odsekala tudi to njfjš. »Norci!« Je zagodmjal general. »Oe bi vedeli, da imam teh pol tucata pripravljenih v zaboju, gotovo ne bi streljali name!« VUjemova 80 letnica V Doornu bodo v kratkem obhajali 80 letnico rojstva pobeglega cesarja Viljema. Slavnost se bo vršila v rodbinskem krogu, prisostvovali pa ji bodo tudi mnogi nemški princi ter maršal Mackensen. V Londonu Je končan boj za evropsko mojstrstvo v umetnem drsanju na ledu. Zmagala je Cecilija Colledge iz Anglije VSAK DAN ENA ; . \ V77 \ Kaj se človeku Inhko p. meri v deževnem vremenu . . , (»Moustique«) üiilturni pregled Iz zagrebške kulturne reportaže Desetletnica »Binoze« S predsednikom in ravnateljem zadruge Binoza« dr. V. Pavlakovičem sva sedela v kavarni na Jelačičevem trgu. Zunaj je bil grd večer, eden tistih, ki te s svojim dežjem in južnjn vetrom spravljajo v ma-lodušje. Nekaj težkega in brezupnega je ležalo nad Zagrebom — ozračje, kakor ga občutiš nad nekaterimi Krleževimi novelami. Ne luči Jelačičevega trga in ne lahkotna šlagerska godba v kavarni ni mogla razgnati te melanholije deževnega večera v mestu, ki ga imam rad zaradi njegove živahnosti m velemestne ambicije. Predsednik B i n o z e je pripovedoval o svoji založbi ki slavi letos desetletnico obstoja. Deset let dela in borbe za domačo knjigo je v kulturi že neka obletnica, ki je ne kaže pozabiti Binoza je malce čudno ime, toda blagoglasno; sestavljeno je po prvih dveh črkah »Biblioteke Novinarske zadruge«, ki jo je začela ta zadruga izdajati v letih, ko je bilo še marsikaj drugače v svetu in v samem Zagrebu. Pozneje se je Binoza razcepila. Njen matični zavod izdaja sedaj večidel domače avtorje. Prav v tem pa je dandanes že poslanstvo. Razgovor je nanesel na izdajo zbranih spisov A. G. Matoš a, izdajo, ki je gotovo v čast hrvatski kulturi in ki se uvršča med standardna dela literarne Jugoslavije. Tam zunaj je trg, po katerem je pogosto hodil bohem A. G. M. in sanjaril o pariških buljvarjih. Nekje v Zagrebu je trg. kjer naj bi stal njegov bronasti lik in pričeval o samorodnl sili hrvatstva. Toda njegovi zbrani spisi žal nimajo več kakor pet sto naročnikov Nekaj knjig se proda še po knjigarnah: to je vse. O Matošu mnogo govore in pišejo, a njegove knjige čita sorazmerno malo Hrvatov. Toda založn;ca ne obupuje. Treba je izvršiti postavljeni program. Za 25-letnico smrti tega -predstavi tel ja hrva tskega espri-ia in častilca starega, patricijskega Zagreba (17. marca 1.1.) pripravlja Binoza izdajo njegove že zdavnaj razprodane knjige »P e č a 1 b a«, ki je Izšla malo pred svetovno voino. To knjigo je Društvo hrvatskih kniiževnikov samo zaplenilo na štirih straneh tam. kjer pravi Matoš. da je srbski kralj Peter bolj hrvatski vladar kakor Franc Jožef, ker kralj Peter govori hrvatski, Franc Jožef pa ne. . . Sedaj izide »Pečalba« v popolni obliki. Morda to ne bo vsem prav, kajti Matoš ima čudne častilce: ljudi, ki ne bi hoteli Imeti v zbranih spisih tistih toplih in značilnih sestavkov. ki jih je pisal o Beogradu in o srbski literaturi, člankov, kjer rabi »naš« za avtorje onkrai Drine in onkral Sotle. . . Kako smo se danes odtujili! čemu in — v čira vo «cor ist i Binoza namerava pričeti z ljudsko izdajo Matoševih spisov, kajti marsikdo bi ga hotel imeti v svoji knjižnici, a. ne more ■plačevati višjih mesečnih obrokov. Na Hrvatskem kupujejo knjige snobi ln siromašni intelektualci: Snobi hočejo knjig za dekoracijo. ali pa zahtevajo lahko literaturo, iti pomaga zaspati. Skoraj tout comme oh e z nous — toda pri nas je vendarle zahteva po dobri knjigi večja in uspešnejša. V Zagrebu sedaj mnogo razmišljajo, kako bi bolj razširili književno kulturo. Pred petimi meseci so ustanovili »Društvo prijatelja svjetske književnosti«, ki je prevzelo 600Ò zvezkov obsegajočo knjižnico. Iskanje domačih talentov Predsednik Binoze pravilno poudarja, da je največji literarno - kulturni problem v tem. kako pomnož'tl domačim pisateljem občinstvo. Njen program je prav za prav v tem. da išče domače talente. Nova imena sveže sile. Tafco je Binoza uvedla v literaturo kmeta Miškino, delavca S o-f t. o in delavca S e k u 1 i č a, ki so vsi trije priznani pripovedni talenti. Začetek je bil tvegan, zdaj že povprašujejo drugI založniki po njihovih novih spisih. Dalje je Binoza predstavila kot nadarjena pripovednika Donòeviéa ta dr. Dejana. Sedaj pripravlja izdajo nekaterih novih literarnih zanimivosti. Predvsem bo to roman Grgura Kar-lovčana »Natopljene brazde«. Pisatelj je mlad učitelj, ki živi na kmetih in opazuje hrvatsko vas v sedanji dobi njenega nemira ta presnavljanja, njenih konfliktov med starim ta novim. Karlovčanov roman nima osrednjega junaka: »junak« tega dela je vas s svojim celotnim življenjem. Drugo, nič manj, če ne bolj značilno delo je roman Rikarda Simeona »Jamari«. Tudi to delo je plod študija današnje hrvatske vasi. Pisatelj ne mara ničesar prikrivati in se ne boji najhujšega naturizma v prikazovanju ljudskega življenja. Kakor v čehovljevih »Mužikih«, gre tudi v »Ja-marih« za motiv kmečkega sina, ki pride v mesto, se tam oženi in se po letih razočaran vrne na grudo, v domačo vas. V ženi iz mesta se odražajo ta križajo vsi silni kontrasti vaške stvarnosti. Nadalje namerava izdati Binoza tri zvezke obsegajoči roman mojstra hrvatske dramatike Milana B e g o v i č a »Giga Bari-čeva i njezinih sedam prosaca«. Tudi to delo največje med pripovednimi spisi avtorja »Dunje u kovčegu« — utegne vzbuditi zasluženo pozornost po svoji vsebini in formalnih kvalitetah. Ko bo končan Matoš, pride na vrsto pesnik Podravine Fran G a 1 o v i č, eden izmed hrvatskih literatov, ki so padli kot žrtev svetovne voine. Tako se z resničnimi vrednotami obnavlja zdrava tradicija hrvatske duhovne kulture. Borba z okoljem Ze Matoš je tožil, kako trda prede hrvatski knjigi, časi se niso mnogo spremenili Govoril sem z založnikom in ta — sicer poln podjetnosti in načrtov — toži o tem, da ima med naročniki za več ko pol milijona dolgov. Kako to izterjati? In kako naj založba pogreša tak znesek? V Zagrebu ne izhaja malo knjig, toda vse se zdi razbito in predvsem spolitizirano. Največja založnika domačih pisateljev sta Matica Hrvatska ta Binoza. Medtem ko je Binoza izrazito neodvisna ta liberalna založba, je Matica Hrvatska, ki ji seveda n'hče ne more odreči kvalitetne višine, ideološko utesnjena, zaznamovana z radikalno hrvatskim ta svetovnonazorsko omejenim obeležjem, zato marsikateri pisatelj nima dostopa v njene vrste. Izdaja pa lepe reči: kakšno dejanje je že serija desetih knjig mlade lirike, ki jo je izdal hkrati nien zagrebški pododbor — vsemu nepoetičnemu času navklub! Drugi znani založniki, kakor na pr. Kugli, izdajajo sporadično, Minerva se sedaj omejuje na prevode in velike priročnike, za domačo knjigo delujejo še nekatere manjše, takisto ideološko izrazito opredeljene založbe, na pr. Hrvatska na- , klada Biblioteka nezavisnih pisaca i. dr. | Binoza je začela prirejati javna predavanja. Naj navedem samb najznačilnejše: bo to Milana Marjanovida »izpoved optimista vsemu času navkljub«, izpoved vere , v človeka ta v neke stare vrednote. Iz j pripovedovanja zagrebškega založniškega ! organizatorja sem si zabeležil še neki ku-riozum: Binoza bo izdala v nemščini spis nacional. ekonoma dr. Ljudevita Prohaske I Nov» Msvflka »Misli ln deta«, pn* dni I prihodnjega tedna izida prva številka novega letnika priznane revije »Misel in delo«. Ta številka bo prinesla poleg uvodnika, ki razpravlja o novi stvarnosti, razpravo luidv. prof. dr. N. Radojčiča »Uredjenje stare srpske države«, članek B. Borka »Evgenična etika« in originalni prispevek podpredsednika francoske radikalne stranke ta znanega publicista Jacquesa Keysera »Stranka srednjega Francoza«. Obzornik bo imel poleg zunanjepolitičnega in notranjepolitičnega pre, gleda tudi glasbeni pregled iz peresa prof. P. 6 ivi c a. Razen teh prispevkov izidejo v novem zvezku običajna poročila, ob koncu pa bo nova rubrika z naslovom »Dokumenti«. V nji bo tokrat objavljeno originalno besedilo londonskega pakta. Odmev jubilejne številke »Misli In dela«. Beograjska revija »Vidici« prinaša v pravkar izišli 1—2 številki novega letnika daljši še nezaključeni referat o obsežni številki »Misli dela«, ki je izšla za dvajsetletnico Jugoslavije. Pisec članka F. I. Z. opozarja v uvodu na narodnoradikalni omla dtaski pokret, ki Je dal Slovencem lepo vrsto resnih kulturnih ta političnih delavcev. »Tudi to delo je v glavnem rezultat ljudi in njihovih učencev, ki so začeli že v začetku aktivno sodelovati v tem gibanju. Prav bi bilo, da bi se osvežili spomini na narodno radikalni omladinski pokret med Slovenci in da bi med omladino oživele iste delovne metode«. Na to pisec ugotavlja težo sedanjega položaja ta posebej še težkoče, s katerimi se mora boriti iskrena jugoslovenska misel v nekaterih pre. delih naše domovine. »V taki dobi učinkujejo taka in podobna dela blagodejno in pomirljivo. . . Vse delo je rezultat prizadevanj Jugoslovensklh naprednih akadem sklh starešin v Ljubljani Na 370 straneh je zbrano dragoceno gradivo kulturno-po-litične vsebine... « Nato pisec navaja nekatere stavke lz članka urednika dr. Branka Vrčona in prihaja k prikazu posameznih prispevkov. Posebno obširno se zaustavlja pri člankih N. Zupaniča. R. Pu-stoslemška. P. Vošnjaka, P. Grisogona, Fr. Hešiča ta L. čermelja. Referat bo zaključen v prihodnji številki. Pozornost, ki jo posve- ta beograjska revija tej publikaciji P^ča, da so jo tamoflnjl kulturni delavci sprejeli s posebnim zadovoljstvom. Ob obletnici obiska čeških pisateljev Josefa Höre in Karla Novega je priobčila mariborska »Delavska poitika« daljši članek njunega prijatelja dr. Avg. Reismana, ki obuja s toplimi besedami spomine na ta pomenljivi dogodek v slovensko-čeških kulturnih stikih. Pisec končuje: »Leto dni je minilo od tistih sončnih dni, prekipevajočih navdušenja, iskrenosti, bratenja ta ljubeaii Kako nam Je danes, prijatelja, v dušah in srcih? Vemo, še mislita na nas ta tudi mi na Vaju, čeprav omajani v svoji veri. Ne izgubljamo pa ne volje in ne spanja.« — Obisk Josefa Höre in Karla Novega Je obrodilo žlahtne sadove: vodilni češki pesnik Hora, znan tudi kot mojstrski prevajalec Puškina, se Je zainteresiral za slovensko poezijo, zlasti za Župančiča, čigar »Dumo« ta še nekatere pesmi Je krasno prevel v češčino. Romanopisec K. Nov^ Je po vrnitvi simpatično pisal in predaval o slovenskih kulturnih razmerah. Njegov roman »Samotni Krešinc prevaja sedaj Vladimir Levstik za »Modro ptico«. Oba pisatelja in še nekatere njune prijatelje srečujemo med sodelavci 11.—12. zvezka »Ljubljanskega zvona«, ki je posvečen češki kulturi Milito Breyer, znani raziskovalec hrvatske literarne in kulturne zgodovine, je dovršil po večletnem proučevanju literarno-zgodovtaski spis »Tragom života 1 rada Frana Kurelca, hrvatskega pre porodi telja i književnika (1811—1874).« Kurelac, eden najoriginalnejših pojavov v hrvatski literaturi prve polovice 19. stoletja. Je bil v prijateljskih stikih z Janezom Trdinom in preko njega z nekaterimi slovenskimi buditelji taborske dobe, tako da bo Bre-yerjeva monografija zanimiva tudi s te strani Obenem bo to dokument slovanskih stikov in vplivov v dobd ilirizma in po nji Knjigo bo izdala v kratkem zagrebška Binoza. Rudolf Karel, skladatelj v ljubljanski operi izvajane opere »Botra Smrt«, je zložil novo simfonijo z naslovom »Pomladanska simfonija«. Izvajala Jo je te dni češka filharmon'ja na koncertu v Pragi pod taktirko Vaclava Talicha. ne glede na to, da pri nas in še marsikje drugje niti ni bilo prida priložnosti za trening in udejstvovanje na terenu, smo se obrnili na gen. tajnika JZSS g. Toneta Kunstlja s prošnjo za nekaj informacij o delu JZSS in pripravah njegovih tekmovalcev za bližnje mednarodne nastope, predvsem na Fis-tekmah ir Zakopanem. G. Kun-stelj je med drugim izjavil na vprašanje: Kako je b!lo letos z delovanjem saveza? Prvič, odkar obstoja naš savez, je bilo mogoče podsavezom nuditi nekaj podpore, da so laže začeli in razvili svoje delo. Sredstva res da niso bila velika, toda bilo je vsaj nekaj za pravo delo, nekaj pa za to, »Traum als Wirklichkeit«, ki bo popolnoma da so poravnali obveznosti pri JZSS. Ne- SPORT JZSS na delu Naš nastop v Zakopanem JZSS ie za FIS tekme na Poljskem določil tekmovalno ekipo, obenem pa odredil tudi več funkcionarjev za proučitev organizacije V zvezi z velikimi smučarskimi priredi- | kombinacijo sta bila določena Heim ln tvami, katerih dnevi so se hitro približali j Praček, ki bosta odšla že prve dni februar-t- j- : Ii-J- ja na cilj, da bosta lahko še v Zakopanem ovrgel Freudovo teorijo sanj. Da, morda je res tako, da nacionalni ekonomi postavljajo teorije o sanjah ta da se sanje spreminjajo v narodno-gospodar-ske teorije. Svet je poln revizii ta živlienie prepolno vprašajev. Vzel sem v garderobi svoj »chamberlain« ta krenil v deževni zagrebški večer. . « »Upniki, na plan« v ljubljanski drami S Piškorjevo veseloigro iz sodobnega ve-likomestnega življenja »Upniki na plan« se je v naš repertoar uvrstila komedija, ki v svojem umetniškem bistvu sicer ne presega povprečnega veselega komada, a je vendar dovolj razgibana v dejanju in dovolj blizu življenjske resnice, da pritegne in ogreje gledalca. Morda bi kdo dejal, da so v življenju redki tipi slabega, grabežljivega čl »veka, kakršnega predstavljata odvetnik dr. Losman in bankir Hegner, a še redkejši utegne biti poštenjak takšnega kova. kakršen je Piškoriev koncipient Jazbec. Človeku najbrž tudi ni zmerom treba segati po tako izrazitih zločinskih sredstvih in metodah, da se dokoplje do milijona, h kakršnim se zateka Hegner s svojimi kompli-ci. V malem pa življenje vendarle teče po podobnih tirih, kakršni so nakazani v Piš-kofjevem delu; nekaj lopovščine in nekaj čistega, poštenega tveganja je zmerom in povsod, nekaj resnice in laži, nekaj zvestobe iin izdajstva, in četudi ni v življenju zmerom tako, da ostane tisti, ki je kriv, p-aznih rok, in da se milijoni dele med tiste, katerim pripadajo, gre človek na koncu vendar potolažen iz teatra, da se je vsaj enkrat, vsaj na sceni zgodilo tako. Zapiski SPOMINU PETRUSKE Nad pol leta je ie preteklo, odkar je odložil naš vedno nasmejani »prijateljček« sv o jo popotno palico ter šel odkrivat kraje večnosti, da »se od tam nikoli več ne vrne«. 27. januarja t. 1. bi praznoval šestdeset-letnico. Njegovi premnogi prijatelji so se že veselili tega dne in mu pripravljali mnogo večje slavje, kakor so ga mogli prirediti pred desetimi leti za petdesetletnico. Kdo bi si bil mislil, da bo prav oni, ki mu je takrat govoril tako prijateljske besede, dr. Ivan Lah, in ki ga je bodril ob svojem obisku v bolnišnici, česar mu pokojni Pe-truška ni mogel do smrti pozabiti, da mu bo prav oni pokazal in pripravil pot v večnost?! — No. letošnji 27. januar bo potekel brez slavljenca. brez govornika in brez nameravanega slavja; le njegovi prijatelji — in morda še kakšno srce — ga »e bodo pozabili. Ob tej priliki pa naj opozorimo njegove znance, da čaka na odjemalce še nad tisoč izvodov (broširanih, vezanih ln tudi Se v Igra, ki nudi obilico prilike za razigranost in vesela presenečenja, je v Sestovi režiji doživela pri občinstvu kar navdušen sprejem. Palmo večera je odnesel Kralj z realistično preprosto, a iskreno doživljeno, dognano figuro solic'tatorja Jazbeca, ki s toliko heroizma in samoodpovedi zmagovito posega v tok stvari. Okrog njega se zbira še nekaj odlično podanih smešnih postav: predvsem Nablocka kot samorasla, udržana gospa Hegnerjeva, Daneš kot krojač Pavelka, Potokarjev res ta vrat er Trah-ter. kakor prepisan iz življenja. Sever, ki je vlomilca 'Francija podal z masko prave razbojniške samozavesti m miru, pa Ga-brijelčičeva kot dekle iz predmestja in Bratina kot nasmejani sluga Sonček. Tragično središče komedije je strnjeno ob odvetniku dr. Losmanu, kj ga je z neko notranjo razdvojenostjo podal Gregorin, in bankirju Hegnerju, ki ga je v enotnem liku doživel Skrbinšek, a izmed vedrih, lepih ljudi podajajo troje obrazov Vida Juvano-va (Vera), Jerman (koncipient dr. Menšik) in Mileva Boltarjeva (strojepiska Vitkova). V dveh manjših vlogah sodelujeta še Gale in Presetnik. Ostov prevod bi bi'1 potreben skrbne revizije. L. M. poJah), njegovega zadnjega deta, labodje pesmi Petruškine: »Ahasverjeva kronika« /. del (U. del je v osialini in izide, ko se prijavi dovolj naročnikov). Sam jih zaradi bolezni ni mogel razpečati, a založil je vanje nad 20 tisočakov; ali naj se vse to zavrže za ovojni papir?! — Vsa zaloga je v rokah Petruškinega brata prof. Alojzija Peterlina-Bàtoga v Kamniku, ki je pripravljen oddajati posamezne izvode po znižani ceni. Pri njem se dobe še broširani izvodi Petruškine prve zbirke pesmi »Po cesti in stepi« in posamezne številke revije »Odmevi«, razen 4. štev. 11. letnika. Mnogo naročnine je ostalo neporavnane; ali se ne bi dolžniki zganili vsaj po smrti moža, ki je »Odmeve« Izdajal in urejal? Pesnik Pet ruška je gotovo zaslužil, da bi kaka knjižna založba prevzela v lastno razprodajo vso zalogo »Ahasverjeve kronike« in poskrbela ie za natis II. dela. To bt bil pač najlepSi dar za šestdesetleinico pesnikovega rojstva. Ob tej priliki naj bo dovoljeno ie vprašanje: Kaj Je z odborom za postavitev Pe-truške dostojnega nagrobnika? kaj podpore je JZSS določil tudi onim, ki so gradili nove skakalnice, razen tega pa tudi agilnemu podsavezu na Jesenicah, ki je v Kranjski gori pomagal odpreti novo veliko smučarsko terišče, obenem pa dal savezu tudi najboljše tekmovalce v alpskih disciplinah. Ali ste zdaj zadovoljni z organizacijo ln njenimi organi? Organizacija našega smučarstva kljub tem ugodnim vestem še ni izvedena dovršeno, ker smo šele zdaj začeli izdelovati statistiko ta centralno kartoteko vseh ve-rificiran'h tekmovalcev. Pri tem imamo precej težav, ker od podsavezov le z zamudo dobivamo vsak potrebni podatek. V tem pogledu bo treba uvesti večjo disciplino ta seči po potrebi morda tudi po kazenskih določbah. Na zadnji sa vezni seji smo Imeli majhno »svečanost«, ln sicer v znamenju pomirje-nja in sprave z Gorenjci. Zastopniki GZSP, oni — saj ste tudi pri vas mnogo pisali takrat o njih — naibolj agitai smučarski delavci so obljubili, da bodo v bodoče strogo postopali po sa veznih pravilih ta pravilnikih in se ravnali po sklepih savezne uprave. Tako smo prišli do reda ta složnega delovanja z našim najmočnejšim podsavezom od česar si obetamo samo največje koristi In ministrstvo? Ali je že kaj mislilo na smučarstvo ? Z ministrstvom za telesno vzgojo smo bili letos v najživahnejših stikih in našli tamkaj popolno razumevanje za naša stremljenja. Del nakazane podpore nam je bil izplačan pravočasno, tako da letos nimamo takih k rižev ta težav z denarnimi sredstvi kakor so bile na dnevnem redu vsako prejšnjo sezono. Načrt, da bi v okviru proslave polnoletnosti Nj. Vel. kralja iz- vedli na domačih tleh tekme za svetovno smučarsko prvenstvo, je bil v vseh pristojnih ministrstvih sprejet zelo ugodno. V stvari bomo imeli še posebne razgovore, kaže pa, da bodo tudi potekli v naše zadovoljstvo in bomo prireditev lahko vzeli zase. Kako pa Je z letošnjimi nastopi naših smučarjev v tujini? Iz inozemstva je letos JZSS prejel celo vrsto vabil za sodelovanje, žal pa se vsem ne bomo mogli odzvati ker bi bilo to predrago, pa tudi tekmovalcem amaterjem primanjkuje časa za daljše odsotnosti. Sicer pa tudi najboljših zastopnikov nimamo toliko, da bi jih lahko pošiljali zadostno močne na več strani naenkrat. JZSS se je zato odločil, da bo predvsem poslal svojo ekipo na Fis tekme v Zakopane v času od 11. do 20. februarja, na povratku od tod pa se bomo morda udeležili še tekem na češkem in v Rumimi ji. Gotovo je dalje, da poide naša posebna reprezentanca še v Cortino d'Ampezzo na veliko prireditev v smuku. Ali je že določeno, kdo pojde v Zakopane? , V Zakopanem bomo nastopili v vseh di-I sclpltaah. Za smuk in slalom ter alpsko- ujela nekaj treninga — z vzpenjačo. Za klasično kombinacijo sta prijavljena Klančnik Gregor in Beve Edo, ki bosta tekmovala tudi v teku na 18 km posebej. (Vedeti je treba, da se bo tek kvalificiral dvojno, za tek solo in kombinacijo v primeru če bo tekmovalec prijavljen dvojno.) V teku na 18 km bodo nastopili naši najboljši, predvsem Smolej, dalje ženiva, Knific Jože, Klančnik Lojz, Kerštajn, Petrič, Mrak in morebiti še Knap in CrnoborL V štafeti 4X10 km bodo startali Smolej, žemva, Klančnik Lojz in Knific, za rezervo so prijavljeni Kerštajn, Petrič ln Knap. Na »naši« progi, to je na 50 km, bodo šli Smolej, Zemva, Knific, Klančnik Lojz. Petrič, Mrak ta ev. še Knap in Crnobori V skokih samostojno bodo nastopili Palme, Klančnik Karel in Beve Edo. Pri izbiri je savez dajal prednost le najboljšim; ker so tekači imeli več treninga od skakačev, je skakače same reduciral na tri. tem bolj, ker je skakalnica v Zakopanem zelo velika (75 m). Tudi za alpsko kombinacijo sta bila odrejena samo dva najboljša, ker bo konkurenca zelo huda in bomo le z njima imeli izglede za boljša mesta. Pri sestavi reprezentance nas je vodila misel da gre za ekipo za svetovno prvenstvo, na katero je treba poslati res samo najboljše. Kdo bo moštvo spremljal na Poljsko? V Zakopane bo moštvo vodil načelnik tehničnega odbora JZSS Predalič, oficiel-na delegata saveza pa bosta njegov podpredsednik dr. Ivo Pire in Joso Goreč, ki bosta to priložnost izrabila za prve razgovore s predstavniki Fise in raznih smučarskih savezov glede naše svetovne smučarske prireditve v sezoni 1941-42. če bo načrt o tej prireditvi do odhoda na Poljsko načelno sprejet bo JZSS poslal v Zakopane zaradi proučevanja celotne organizacije več svolih funkcionarjev, med njimi Lada Vučnika, Boža Kramaršiča, Staneta M'11avčiča ta Bogdana Zupana. Slednji štirle funkcionar?! bodo do podrobnosti proučili vso polisko oreran*zaci1o ln ta Izkustva bomo bogato naložili pri ooznelši podobni prireditvi na domačih tleh. Tako delalo vsi. od Nemcev do Japoncev in za Japonci spet Finci! Kako ste tadovoKni n pripravami naše ekipe? Doma nam Je vse pokvarilo vreme in mnogo prireditev je bilo treba odpovedati, med njimi tudi tekme za državno prvenstvo, ki bi morale biti jutri in pojutrišnjem na Sljemenu. Kljub temu pa so tečaji za tekmovalce minili uspešno še v udobnih snežnih razmerah. Za alpske discipline so trenirali na Rožci, za klasične pa najprej v Planici in zadnji teden na Pokljuki. V danih razmerah je bilo to največ, kar se Je dalo storiti in če sodimo po zadnjih izidih na tekmah, moramo računati vsaj za naše tekače z najboljšimi uspehi Kolikor seveda ne bo konkurenca prehuda in nas spet ne bo zalezovala posebna smola, ki Je nam malim tako za petami. M Smuk bo r soboto ob 12. s Lipanos s višinsko razliko okoli 300 metrov, slalom- pa v nedeljo ob 11 dopoldne v bližini Sport hotela na Pokljuki. Razpis, vztrajnostnega teka na 50 km v Mojstrani Smučarski klub Dovje Mojstrana priredi na Svečnico dne 2. februarja t L v Mojstrani vztrajnostni tek na 50 km. Prijave je poslati najkasneje do 31. t m. Srn. ki. Dovje-Mojstrana na predpisanih prijavnicah. Tekmuje se po pravilniku J. Z. S. S. Prvi trije plasiranci prejmejo praktična darila Opozarjajo se vsi klubi na to važno tekmo, kajti podobnih tekem Je pri nas zelo malo, pa je vendarle treba slej ko prej uvesti tudi to panogo tekmovanja Morebitne spremembe bodo objavljene pravočasno. Umetno drsanje za dame za svetovno prvenstvo. Letošnje tekme za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju za dame bodo v dnevih 11. in 12. februarja v Pragi. Na lepem praškem zimskem stadionu bodo ta dan zbrane najslavnejše drsačics sveta s svetovno prvakinjo Cecilijo Col-ledge na čelu in njeno najnevarnejšo kon-kurentinjo Megan Taylor. Ena izmed močnih zastopnic te lepe športne panoge na ledu bo tudi češkoslovaška prvakinja Eva Niklova. Kakor vsako leto je tudi letos v svetovni športni javnosti mnogo zanimanja za to tekmovanje. Saj je znana stvar, da damsko drsanje po svoji lepoti in tehnični preciznosti zmerom predstavlja višek vseh drsalnih prireditev. Zato pričakujejo, v mesecu februarju v Pragi velik obisk športnega občinstva iz tujina J. Z. 8. 8. (službeno) sporoča, da Je državno prvenstvo v klasični kombinaciji, ki bi moralo biti 28. in 29. t m na Sljemenu pri Zagrebu, odpovedano zaradi slabih snežnih razmer. SK Ilirija (hokejska sekcija). Danes ob 16. kondicijski trening na drsališču, drevi ob 19. zadnji sestanek pred odhodom na svetovno prvenstvo. Pridite vsi in točno! Lombar sigurno! Načelnik. ZSK Hermes. Redni letni občni zbor kluba bo v nedeljo dne 29. t m ob 9. dopoldne v salonu restavracije pri Sostici — Tyrševa cesta. Dnevni red Je iz-vešen na deski v garderobi na igrišču. — Odbor. SK SVOBODA (LJ.) Danes trening in obvezen članski sestanek v mali dvorani Delavske zbornice ob 19. zaradi nedeljske ga gostovanja Udeležba za vse obvezna Tajnik. SK Slavija. Drevi ob 20. odborova seja in sestanek članstva v lokalu pri »StraJ-zlnu«. SK Atletlk v CeUu bo Imel svoj občni zbor v torek 31. t- m. ob 20.30 v gostilni »Pri zelenem travniku«. Razpis prve savezne tekme v alpski kombinaciji za dame na Pokljuki Ob zaključku damskega tečaja v smuku in slalomu ministrstva za telesno vzgojo razpisuje Jugoslovenski zimsko športni savez prvo savezno tekmo v smuku in slalomu, odprto za vse tekmovalke, verificirane in neverifidrane. Tekmovalke se prijavijo lahko neposredno pri vodstvu tekme ali pa potom svojega kluba, toda najkasneje eno uro pred startom Prijavnine ni. Tekmuje se po pravilih JZSS. Snežne razmere z dne 26. L 1939 Kranjska gora 810 m: —1, drobno med«, 20 cm snega pršič, Bateče-PIanica 870 m: —1, oblačno, SO cm snega, osrenjen, Planica-SIatna 950 m: —1 oblačno, 80 em snega, pršič, Dovje-Mojstrana 650 mi 0, sne«, 18 em snega, Pokljuka 1800 m: —2, oblačno, 75 cm snaga, pršič. Dom na Komni 1520 m: —4, drobno med«, 120 cm snega, pršič, Gorjuše 1000 m: —1, drobno mede, 20 cm snega, pršič, Zelenica 1534 m: —3. delno oblačno, 120 cm snega, pršič, Velika plan;na 1558 m: —B, drobno med«, 45 cm snega, pršič, Koča pri Sv. Treh kraljih 1191 m: —f, oblačno 40 cm snega, osrenjen, Peca 1654 m: —3, delno oblačno, 80 cm snega, pršič, Rimski vrelec 530 m: —2, oblačno, 12 cm snega, osrenjen. ■ ■ ———^ Nase eleiiališče DRAMA Petek. 27.: Zaprto. Sobota. 28.: žene na Niskavuorlju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja 29 ob 15.: pikica in Tonček. Mlar dinska predstava Znižane cene. Ob 20. Upniki na plan! Izven. Ponedeljek. 30.: Zaprto. Drama bo praznovala prihodnji teden 201etnico, odkar igra v lastni hiši, obenem bo proslavila tudi 201etnico Cankarjeve smrti. Ob tej priliki bo postavljen v veži dramskega gledališča Cankarjev kip v naravni velikosti, ki ga je izdelal akad. kipar Niko Pirnat. Odkritje Cankarjevega poprsja bo na Svečnico 2. februarja ob 11. dopoldne. Zvečer Istega dne bo uprizorila drama Cankarjeve »Hlapce« v režiji Cirila Debevca. Takoj po odkritju Cankarjevega poprsja bo v drami akademija, na kateri bodo recitirali člani drame odlomke iz Cankarjevih dei V zvezi s Cankarjevo proslavo v drami bo gostovalo Narodno gledališče lz Maribora ter uprizorilo v režiji g. Koviča Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Na proslavo pomembnih oblet» niči že danes opozanjamo. OPERA Petek, 27. ob 15.: Boris Godunov. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol Izven. Sobota, 28.* Frasquita. Red B. Nedelja, 29 ob 15.: Roxy. Izven. Znižane cene. Ob 20. Gioconda. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 30.: Zaprto. »Boris Godunov« je eno najlepSIh in največjih slovanskih opernih del. Dejanje Je napisano na zgodovinski podlagi. Vglas-bil je delo Musorgski. Naslovno vlogo bo pel g. Primožič, ostala zasedba običajna. Leharjeva operata »Frasqulta« ■ poll-čevo v naslovni partiji. Melodiozna opereta, ki se odlikuje z učinkovitim Hbre„ tom in slikovito inscenacijo, je po svoji zasnovi zelo prikupna. Sodelujejo Se: San-cin, Barbičeva, Peček, Zupan in J. Rus. Di rigent A. Neffat, režiser in koreograf inž. Golovin. Premiera Wagnerjeve opere »Lohengrin« z g. Franclom v naslovni vlogi bo v sredo 1. februarja za premlerski abonma. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 28. ob 20.15.: Peč. premiera. Nedelja, 29 ob 15.15.: Dobri vojsk ftvejk. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 27.: Zaprto. Sobota, 28. ob 20.: Matura. D. Nedelja, 29. ob 15.: Vse za Salo. Ob 20. »pesem s ceste«. Globoko znižane cene. Zadnjič. p, a 45 Strel v piski knjižnici Roman Priča: »Najbrže sem izgubil glavo.« Kronski sodnik: »Kaj je bilo temu krivo?« Priča: »Ne morem vam povedati.« Kronski sodnik: »Torej se branite izpovedati?« Priča: »Ne... morem... da, branim se izpovedati?« Kronski sodnik: »Ali ne razumete, gospod Fawcett, da znova vsiljujete porotnikom kar najneugodnejše mnenje o svojih navedbah?« Priča: »Tega se zavedam.« Kronski sodnik: »Kako, da ni bilo v vaših prejšnjih izpovedbah ničesar slišati o vašem — eh — nastopu s preminulim?« Priča (se tiho nasmehne): »Vsekako je bilo na drugih pričah, da bi bile kaj zinile o tem.« Kronski sodnik: »Res je prišlo do dejanskega spopada s preminulim? In vi ste bili, kakor sami priznavate, napadalec?« Priča: »Prav za prav da.« Kronski sodnik: »Dandanes se človek ne loti človeka kar tako, ne da bi bil do skrajnosti razjarjen.« Priča (se spet nasmehne): »To ste milo izrazili. Po mojem mnenju si je bil ta človek pošteno zaslužil batine — in te sem mu bil namenil.« Kronski sodnik: »Bodite tako dobri in ne ime- Inujte preminulega ,tega človeka', ampak .premi' 1 nulega'. Rekli ste, da ste ga hoteli — ehm — preteristi. Ali naj to pomeni, da se vam ni posrečilo?« Kronski sodnik: »Torej ste bili vi, gospod Fawcett, tisti, ki je bil tepen?« Priča: »Da.« Kronski sodnik: »Verjetno je, da ste bili zaradi svojega poraza globoko ponižani in da je moralo to navdati človeka, kakršen ste vi, s strastnim sovraštvom do močnejšega nasprotnika.« Priča: »Verjetno je, a resnica v tem primeru ni. Zakaj še tisto popoldne sem izvojeval z njim boj na tenišču.« Kronski sodnik (začudeno): »Na tenišču? Ali naj vas razumem tako, da ste ga pretepli s teniškim loparjem?« Priča (se nasmehne): »Nekaj podobnega. Da bi ga bil z loparjem dobesedno pretepel ne morem reči, a vedel sem, da sem mnogo boljši igralec od njega, in njegova vloga med igro je bila res od sile smešna.« Kronski sodnik: »In zdaj nas hočete prepričati, da je bilo to zadostno maščevanje za pretep?« Priča: »Rekel bi, da.« Kronski sodnik: »Seveda imate pravico do svojega mnenja, gospod Fawcett, kakor jo imamo tudi mi. Menim, da je to vse.« Zaslišba grofice vdove je bila tem nerodnejša, ker se je bila uprla in ni hotela vpričo občinstva rabiti slušala, kronski sodnik pa ni ničesar vedel o njeni naglušnosti. Kronski sodnik: »Vi ste ovdovela grofica Col- chestrska?« Priča: »Kaj ste vprašali?« Kronski sodnik: (nagrbanči čelo): »Ali ste ovdovela grofica Col ch es trska?« Priča: »Seveda sem. Neumno vprašanje!« Kronski sodnik (v živo zadet): »Eh —r lady Coleb estrska, ali bi hoteli povedati sodišču, kaj ste delali minuli petek popoldne?« Priča (glasno): »Pravkar sem vam povedala!« Kronski sodnik (osuplo):. »Kako naj to razumem?« Priča: »Kaj naj priznam?« Kronski sodnik (ki je v tem spoznal grofičino hibo, s povzdignjenim, krakajočim glasom): »Ali bi nam opisali, kaj ste delali v petek popoldne?« Priča: »Po kosilu sem šla s Saškom spat« Kronski sodnik: »Kako? Kaj?« Priča (s pogledom polnim ledenega zaničevanja): »To je moj maček.« Kronski sodnik: »Ne razumem, v kakšni zvezi je maček z vsem tem.« Priča: »Vprašali ste me„ kaj sem delala v petek popoldne. Pravim, da sem šla s svojim mačkom spat.« Kronski sodnik ße vedno ne razume): »čemu?« Priča (zakriči): »Cemu? Ali vam je težko kaj dopovedati! Vsak dan po kosilu grem spat, in Saška mi leži na krilu. Upam, da vendar že razumete?« Kronski sodnik (oplašen): »Lady Colchestrska, zelo bi vam bil hvaležen, če bi se zadovoljevali s tem, da odgovarjate na moja vprašanja. Koliko časa ste spali?« Priča: »Kako naj vem?« - Kronski sodnik: »Ali ste še spali, ko se je zgodila D6Sr6^ä? f Priča: »Ne, sedela sem s polkovnikom Mainwa-ringom v paviljonu in gledala igro na tenišču.« Kronski sodnik: »Ali je bil še kdo tam?« Priča: »Ne, jasno in solnčno. O dežju ni bilo niti sl^diL ^ Kronski sodnik (glasneje): »Vprašam, ali je bil še kdo tam?« Priča: »Zaradi tega vam pač ni treba tako rjoveti, gospod Wallaby!« Kronski sodnik si je pokril obraz z dlanmi. Grofica vdova, meneč, da je njene zaslišbe konec, se je vrnila na svoje mesto zraven Pamele, in redar Swallow jo je moral z znamenji pregovoriti, da je znova stopila naprej. Priča (odločno): »Tako škandalni obravnavi kronskega sodišča še nisem prisostvovala, kar živim.« Kronski sodnik (z nepričakovanim poudarkom): »Ali ste prisostvovali že mnogim obravnavam kronskih sodišč, lady Colchestrska?« Priča (naglo): »Še nikoli nobeni ne.« Kronski sodnik: »Dovolite, da ponovim svoje zadnje vprašanje?« Priča: »Ponovite ga!« Kronski sodnik: »Kdo je bil z vami na tenišču?« Priča: »Nikoli nisem trdila, da sem bila na tenišču. Rekla sem, da sem bila v paviljonu in sem gledala igro. Meredithova sta igrala s Tracyjevima, to je, gospod Meredith je igral z gospo Tracyjevo, in gospa Meredithova je igrala s stotnikom Tracy-jem, a seveda so vsi igrali drug z drugim.« Zimski čari Sarajeva Sarajevo, januarja Že več let živim v Sarajevu, a razen prvo leto, ko nisem mogla dobiti dopusta in sem bila tu še tuja, sem božič vedno praznovala doma, in tako nisem imela nikdar prilike ogledati si tukajšnje božične navade, zlasti pravoslavne. Letos pa sem za božič spet ostala v Sarajevu. Katoliški božič je bil v znamenju dežja m bLata. Na Štefanovo je sicer hotel padati sneg, a ostalo je pri tem hotenju, pravega snega ni bilo. Še ono malo, kar je prinesel pravoslavni sv. NikoLa, je do takrat »kopnelo. Pravoslavni so dražili katoličane da »šokački božič i nije božič nego vas-krs«, katoličani pa so spet trdili, da tudi »vlaški« ne bo boljši. Pa so se temeljito zmotili. Ne vem sicer, kako pogodbo so sklenili pravoslavni z ljubim Bogom, toda njihov božič je bil tako zares božičen, da lepši biti ni mogeL Že dva dni prej je neprestano snežilo, in badnji dan se je prebudil ves bel na veliko veselje onih, ki trde, da božič, ki ni snežen, sploh ni božič. Na sam božič, posebno drugi dan, pa se je zjasnilo: bil je to najlepši dan letošnje zime. Gospodinje so imele seveda že ves teden prej polne roke dela s pripravami za božič. Prvo je na Nikol. dan, ko posejejo na krožnik pest pšenice in jo potem vse dni pridno zalivajo, da je do božiča približno 15 cm visoka in zeleni na krožniku povezana s svileno trobojko. Posebno lepo je, če je sredi krožnika še kozarec z oljem in gori lučka v njem. Zadnji dnevi pred prazniki pa minejo kakor pri nas v znamenju peke in cvrenja. Predvsem mora biti v vsaki hiši pečenica (pečen prašiček), in seveda razni bureki, pite, drobno in večje pecivo. Brez bakla ve ali uzmašič tudi ne gre. Prav-tako ne gre brez vina in rakije, ki delata dober tek. Na sam badnji dan je najstrožji post; ničesar živalskega ne smejo jesti ta dan. Mnogi jedo celo sam suh kruh z luikom in vodo. Takoj po kosilu gre velika povorka po badnjake. Letos se je vila nepregledna vrsta najrazličnejših vozil 9 četo konjenikov, vojašikih in civilnih, na čelu po mestnih ulicah. Celo nekaj kolesarjev je bilo kljub dokaj visokemu snegu. Vsa vozila, tovorni in osebni avtomobili, sani vseh vrst, oblik in velikosti in kolesa, so bila okrašena z zelenjem in trobojkami. Na prvem tovornem avtu je bila vojaška godba, ki je dajala takt, pa tudi skoro vsak avto ali sani so imeli svoje godce. Sneg je gosto naletaval, kraguljöki so zvončkljali in med vriskanjem, petjem in godbo se je pomikala povorka proti Čengič-vili. Na vojaškem vežbališču so bili pripravljeni badnjaki, ki so jih potem v povorki raznesli po hišah: mitropolitu, podbanu, komandantu armije in drugim, pa seveda v oficirski dom, kjer so badnjačare tudi pogostili s šumadin-skim čajem — vročo rakijo. Po čestitanju se je potem nadaljevalo tudi po drugih lokalih, in marsikdo, ki je le preveč vneto čestital »sretan badnji dan«, je prišel zvečer precej okajen k večerji na veliko ne-voljo gospodinje. Napiti se na badnji dan je namreč velika sramota. Vsi oni, ki ne vzamejo pravega, velikega badnjaka, ki naj bi gorel na širokem ognjišču vse dni božiča, imajo doma vsaj večjo ali manjšo hrastovo vejo, ki jo včasih tudi okrase. Tla v stanovanju pa po-tresejo s slamo, da bi ljudje ne pozabili, da je bil Božji sin rojen v revnem hlevu na slami. Mnogi imajo tudi božična drevesca. Priznajo sicer, da je to »švapsJti običaj«, pravijo pa, da je lep. Na badnje veče se vsa družina zbere k večerji, ki je še vedno postna. Prav za prav bi morali iti po večerji zgodaj spat, ker se jutrenja na prvi dan božiča začne že ob 5. zjutraj (polnočnice ne poznajo). Vedno seveda to ne drži, ker se pač praznuje tudi badnje veče. 2e zgodaj, še v mraku, pride iz cerkve grede tudi »polaznik«. da naznani hiši veselo vest: »Hristos se rodi!« Polaznik baje nosi srečo, zato ima navadno vsaka hiša že vnaprej določeno, kdo bo »polaznik«, da ne bi slučajno prišel na božični dan kot prvi v hišo kak neljub gost. Pred polaznikom namreč ne puste nikogar v hišo. Polaznik pospe hišo z žitom, prav tako domači njega. To pomeni »beričet« — blagoslov in izobilje. Že davno pred polaznikom vstane gospodinja, še v trdi temi, in zamesi »česnico« — na poseben način pripravljeno pogačo. Vanjo vmesi 3 stare srebrnike, ki prinašajo srečo onim, ki jih najdejo. Ko pride polaznik s pomarančo, v kateri je zataknjenih več kovancev in ki jo podari družini ter naznani: »Hristos se rodi!« mora najprej z vejico od badnjaka raz- grebsti ogenj na ognjišču. Pri tem zaželi hiši v»o srečo: »Kolikor isker, toliko let v zdravju, sreči in veselju!« Zatem vzame gospodinja kadilnico in gre z njo po vseh prostorih v hiši, nato pa se vsa družina s svečicami v rokah zbere pred ikono hišnega svetnika, pred katero že od mraka bad-njega dne služi kandilo. Ob kandilu prižge najprej gospodar svojo svečo, ob njegovi pa vsi ostali. Vo imja Oca Sina i Svjatoga duha. Oče naš, iže jesi... tiho odmolijo pred ikono, nato pa vsi skupaj trikrat od pojo tro-par (psalm): »Roždeistvo tvoje, Hriste, Bože noš ... »Zdaj šele pride na vrsto čestitanje: »Hristos se rodi!« »»Va istinu se Hristos rodi.«« Pri čestitanju se trikrat poljubijo na lice govoreč pri tem: Mir božji, Roždejistvo Hristovo. sretan Božič!« Za tem sledi »mrs« (omrsiti se pomeni prekiniti post). Vse svečice pridejo še goreče v posodi z žitom na mizo. Gospodinja postavi na mizo krožnik z raztopljenim medom in maslom in nato prinese česnico, ki je še malo topla. Vsi nad mizo razlomijo česnico. Oni, ki najde v svojem kosu novec, bo imel baje srečo in mnogo denarja v novem letu. Tudi jaz sem letos našla denar v česnici; bil je star srebrn dinar iz dobe kralja Milana Obrenoviča. Koliko sreče mi bo prinesel, bom povedala drugič. Priznati pa moiam. da se je dobro začelo: takoj prvi dan po božiču sem dobila od Jutra svoj prvi honorar. Česnico potem pomakajo v maslo z me-dOfti in jedo. Za česnico prde na vrsto pečenica, in sicer desno pleče. Omrsi se vedno samo z desnim plečetom, dočim je pozneje vseeno, v kakem vrstnem redu izginja pečenica v želodcih onih, ki praznujejo božič. Samo glavo prihranijo do novega leta. Iz kosti desnega plečeta prerokujejo. To pot je kazalo za vse dobro: nobene večje bolezni, nobenega novega groba v vsej rodbini, nekaj več denarja in pa vesele mLadence (svate). Za pšenico sledijo burek, pita in pecivo. Seveda ne manjka tudi rakije in vina. Ko prinese gospodinja še črno kavo. je mrs končan in polaznik pogasi svečice, da jih postavi narobe v žito, kjer čakajo do novega leta. Takoj po zajtrku začno navadno že prihajati gostje, ki se potem vrste kar tri dni Prvi dan pridejo sorodniki, drugi in tretji pa prijatelji in znanci. Tretji dan je sv. Štefan, ko je v mnogih hišah tudi slava. Da je v teh dneh mesto vse živo, da na ulici na vsak korak slišite namesto pozdrava »Hristos se rodi« in odgovor »Va istinu se rodi« ni treba posebej poudarjati. Lokali so zvečer vsi polni, takrat praznujejo »rož-destvo« že vse vere in njihovi verniki, ki — v kolikor so pravi Bosanci — padajo v »sevdah«, od »kojeg goreg jada nema«, kakor pravi narodna pesem. Rasta Pleskovič. Kaj želi in potrebuje obmejno učitdfstvo Maribor. 24 januarja Na sobotnem zborovanju obmejnega uči-teljstva, organiziranega v sreskem društvu za Maribor, levi breg, o katerem smo kratko že poročali, so bili sprejeti naslednji važni predlogi: . Učiteljstvo v obmejnih krajih naj bo deležno po zakonu o narodnih šolah predvidenih nagrad v obliki generalnih do-klad k plači, ker stavijo narodnostne in krajevne prilike ob meji na učiteljstvo posebno težke naloge Učitelj stvu onih banovin, kjer je službeno predpisano nošenje posebnih oblačil v šoli, naj se prizna poseben prispevek za nabavo in ohranitev teh oblačil. Učenci obmejnih pokrajin, ki so narodnostno ogroženi in gospodarsko ter socialno slabo stoječi, naj ob prispevku države in banovine ali šolske občine uživajo brezplačno ali pa vsaj znatno cenejšo dobavo vseh šolskih potrebščin iz državnih in ba-novinskih zalog. Učitelji pripravniki, ki čakajo leta in leta na napredovanje v 9 skupino, naj se postavijo v to skupino takoj po izpolnitvi zadevnih pogojev. Obmejno učiteljstvo visoko ceni oblastveni ukrep kr banske uprave glede zbiranja materiala za ustanovitev šolskega muzeja v Ljubljani Je pa za to, da se za šole bivše mariborske oblasti ustanovi tak muzej tudi v Mariboru. Pozdrav V Berlinu so s topovskimi streli pozdravili rojstvo princa. »Kaj pa je to?« je vprašal mali Fritz svojo mater. »Da se je pravkar rodil princ.« »Pa takrat vselej tako ropota?« MALI OGLASI Službo dobi rfeseda i din. davek ■ lin, za šliro ali dajanj» raslo va 5 din Naj man < 41 snraak I? din Mladega raznašalca do 13 let sprejme cvetličarna »Roža«, Frančiškanska ulica 3. 1577-1 Elektrotehnik specialist za motnje na isto-smerni in vrtilni tok dobi stalno službo v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse na ogl. odd. lutra pod »Specijalist«. 1562-1 Strojepisca perfektnega slovenske in nemške korespondence — sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uren in zanesljiv«. 1563-1 Sobarja in kuharico iščemo za beograjsko hišo. V pošev prideio samo z dolgoletno prakso in prvovrstnimi spričevali. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkom plače na Propaganda, Beograd, pošt. pret. 409 pod »1089« 1525-1 Šofer iručen avtomehanik s prakso pri osebnih avtomobi lih, dobi stalno in dobro službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Resen in pošten šofer«. 1546-1 Kuharica ali mlado dekle za domače delo, spretno in dobro vzgojeni, dobita takoj stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1549-1 Praktikant za pisarno, vešč strojepisja in korespondence, po možnosti z nekaj prakse, dobi stalno službo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lastnoročno pisana«. 1560-1 Vsaka oeseda 50 pai la vek 3 din za šllrc ai dajanje naslova 5 ili naimanlšt inceli I? ili Brivski pomočnik samostojen delavec, prost vojaščine išče mesto. Josip Vlahoviček, Zagreb, Masa-rykova 11. 1548-2 Želim službo pri starejšem samostojnem gospodu. Gre tudi v gostilno pomivat posodo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1551-2 Naročniki »JUTRA M zavarovani za 10.000 Din. Zaslužek beseda i din. davek din za šltro ali dajanj* naslova S din Najmanj šl znesek 17 din 500 din potrebujete da zaslužite mesečno 1800 do 2000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod šifro »Sigurno«. 1536-3 Potniki Beseda 1 din. davek j din. za širro ali dajanj» naslova S din Najmanj šl znesek 17 din Potnike sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visok fi-ksum in provizija«. 1537-5 Kupim seseda 1 din davek lin za šifro aH dajanj«-oslova 5 din Najmani 51 ünfspk 17 din Mrtvaški pogrebni vo? s kompletn. konjsko vprego, v dobrem tanju kupim Ponudbe • slike na ogl odd. lutra ood značko > kompletno«. 1478-7 CGDHEHB -seseda 1 din davek • -lin za šlire ali dajanj» ìaslova 5 din Najman' 41 sr.i a** i7 din Tovorni avto Chevrolet Truck 2 in pol toni, prodam ali zamenjam za 4-tonskega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1538-10 ieseda i din Savek ,;in za šltro an dajanj« " islova 5 din Najman š) znesek 17 din Hranilno knjižica Vzajemne posojilnice v Ljubljani, kupim do vsake viš:"c Ponudbe pod šifro »T?ko'šn'e plačilo« na ogl odd. Jutra. 1571-K INSERIR A JTE V »JUTRU« Posest ■rt.eda t din davek » un za šifre an dajanj» oslova 5 din Najman' šl znenek 17 din Tovarniški objekt v Ljubljani, zelo pripraven zi mizarja, kolarja, ključavničarja itd. naprodaj zelo ugodno. Ponudbe pod »Ugodna prilika 200« na ogl. odd. Jutra. 1547-20 (i. rh. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit 64 Nato je zavlekla nesrečneža k drevesu, kjer je bilo opičje gnezdo, ter ga za hlačni pas obesila na vejo. Svojim malopridnim mladičem ga je dala za igračo! Gugali so se na njegovih oboj-kih, ga vlekli za lase in ga pretepali s šibami. Novo vilo Ivostanovanjsko, parketira no, kopalnice, umivalnice "ralnica, 64( lev. m vrta. prodam prav ugodno v Trnovem. Staretava ulici, za Paro i pekarno. 1454-20 «»seda t din. davek din za šifro ali dajanj* naslova 5 din Najman! il znesek 17 din Dvosob. stanovanje parketirano, - kopalnico, umivalnico, pralnico in vr tom oddan prav ugodno Vila za Parno pekarno. Sta retava ul.. Trnovo. 14M Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Dvosob. stanovanie za takoj išče mirna stranka izven centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik, snažno«. 1561-21a TJiIiW'I'JLL Beseda 1 din davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj §1 znesek 17 din Gospoda sprejmem kot sostanovalca v lepo sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1565-23 JÀL- Keseda i din davek a Un za Stiro aH dajanj» naslova 5 din Najman' šl znesek 17 din Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru, išče stalen soliden uradnik Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čedna soba«. 1559-23a mšmm Heseda 1 din davek din za šUro a" dajanj» s lova 5 din Najman-šl znesek 17 din Papagaj ušel sliši na ime Jaka Marija Preveč, Ciril-Metodova 19-3 III. nadstr. 1574-27 Zatekla se je psica španjolka. Lastnik jo dobi pri Josip Hlebš, Hru-šica 31. 1552-27 Informacij tseseda 1 din davek i din za šifro ali dajan i«-isiova 5 din Najman' U znesek 17 din Opozorilo! Prosim, da mi takoj vrnete kolo, katero ste si .zposo li izpred moje delavnice Verovškovi ulici, drugače - bom s policijo primo rai. Matija Terlep, izdelo vatelj voz, Šiška, Ljubljana. 1568-31 dili v Vas ral. lit vsaka oeseda 2 din. da vek 3 din za dajanje naslova 3 din. najmanj šl znesek 20 din Menite v os'a»"^ oddelkn dospele ponudbe. Akademik. Agilen potnik, Brezhiben, Bodočnost 97, Boljša uradnica. Center Ljubljane, Čistokrvni pes, Donosno 997. Dom 666, Dobroidoča. Dobre reference, Dinamo, Dobra eksistenca 78, Februar, Galanterija, Harmonija, Iz dobre hiše, Jordan 115, Jesenska pomlad. Izvrstna gospodinja, Imam opravo. Kuharica, Kolekcija, Marljiva, Marija, Neodvisna, Nova hiša 850.000. Nedelja. Nesrečna, Plačam takoj. Počitniški dom, Gotovina, Prvovrsten prodajalec - nemščina, Prostor za delavnico. Postranski zaslužek. Res perfektna. Resno mislim, Resno 787, Sončna lega. Stalna služba. Sigurna na- ložba, Srečna bodočnost 33, Severe, Sreča 48, Samostojna 3355, Srčna milina, Tehnična pisarna. Tujski pro-me. Trajen prijatelj, Tujka, Tudi koncesija, Točen plačnik 77, Testare 1762, Ugodno 1939, Ugodna prilika, Udoben dom. Ugodno prodam. Vila gotovina. Veselje do trgovine. Visoke obresti, Začetnica, Železni-nar. Življenjska eksistenca. Zimzelen dvor, Z dobrimi referencami, 600, 5-1. 1939, 777, 1-1. 1939, 240.000. Razno vsaka oeseda 2 din da-trek 5 din za dajanje naslova S din. najmanj šl znesek 20 din. Pot do sreče «niigo in ostai» nfurmacue lobite zastonj, tke te obr-iete oa poznanega psiho--rafologs Karma ha Žalec. SI-57 Od Vas je odvisno, da i mat* obleko vedno bot novo iato jo pustite redno Kemično filatiti all barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — Sverln'-Walnio Prvovrstni trboveliskl / R E M O G bre2 prahu, koks. suha drva ondi 1. Pogačnik BOHORIČEVA & felet 20-59 uspehov Vaš izgled pomladi in polepša v par sekundah KHASANA rdečilo za ustna m lica, ž njim daste svojim ustnam in licu svež in rožnat barvni ton. KHASANA rdečilo za ustna in lice ne pušča barve in je odporno zoper vreme, vodo in poljube. Nikdo ne opazi njegove uporabe. Za vsak lepotni tip pravi barvni ton. Za diskretno barvanje: Superb I, za bolj živahen učinek: Superb H, za močnejše barvanje: Corail ali Carmin in za zagorelo lice: KHASANA Soleil. KHASANA POLSTABLLM ali STABILNI PARNI STROJ od cca 200 HP, eventuelno samo parni kotel KUPIMO. Pismene ponudbe pod št. 52060 na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Najslajša in najboljša ttrepuna pijača je BERMET-VINO ČRNINA IZ FRUSKE GORE. Sremski Karlovcl — Gostilničarji nudite to špecljaliteto svojim gostom V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja B. MARINKO V, Sremski Karlovci, Fruška gora. '///f I ZAHTEVAJTE ERE5PLAČNI CENIK HliH NAJPOPOLNEJŠE GENERALNO ZA5TDP5TVD — f. schneider ZAGREB NIKDLlCEVA ID ZMAGOVALCI Trumpf Junior Adler Z Ltr. Adler 2,5 Ltr. ADLE II Ifeejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viranu - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Z» Inaeiauu dei ie odgovoren Alojz Novak, - s Ljubljani.