lev. 66. V Ljubljani, v foret dne 21. marca 1911 leto XXXIX s /elja po pošti: i celo leto naprej . K ol leta etrt leta 13-6*50 i en meseo „ . „ 2-20 i Nemčijo oeloletno „ 29*— i ostalo inozemstvo „ 35'— LJubljani na dom: i celo leto naprej . K 24- ol leta etrt leta i en meseo \l n • » n • n 12"— e-— 2- ipravl prejeman mesefino K 1*80 SLOVENEC ===== Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat sa dvakrat sa trikrat . • . . po 15 v 13 „ 10 .. sa večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vlnartev ; Izhaja:; vsak dan, Izvzemil nedelje ln praznike, ob 5, ari popoldne. Ifcs* Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nllol Stav. 6/ffl. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. B. "sa Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Opravniškega teleiona št. 188. t Današnja številka obsega 6 strani julijanska ministrska kriza. Ravno sredi največjega dela in pri« fav za jubilejne slavnosti zjedinjene ali je je ministrstvo Luzzatti podalo falju demisijo. Vsa stvar je prišla saj | vlado nepričakovana in tudi stran-», ki so vlado v ta položaj spravile, j-o izpočetka nameravale Luzzattija ko daleč gnati. Povod za demisijo je bilo neko gla-ivanje v poslanski zbornici, ki se je alo komisije, izvoljene, da izdela vo-o reformo. Radikalci in socialisti levi in skrajna levica — so se prito-ivali, da ta komisija prepočasi dela, česar se je moglo skoro sklepati, da ?omijo, ima li komisija sploh resen imen clano nalogo izvršiti. Večina — nemi liberalci — se je pa precej dvo-nno izrazila. Eni so hoteli glasovati popolno zaupnico komisiji, drugi pa I med njimi najvplivnejši član zborne, bivši ministrski predsednik Gio-ti, se sicer niso naravnost izrekli zo-r komisijo, pač pa dali čutiti, da bi n bilo ljubše, če bi komisija svoja la pospešila. Iz govora Giolittovega t je dalo celo posneti, da mu načela, \ katerih komisija volivno reformo iPluje — analfabeti naj bi bili od jivne pravice izključeni ali bi se jim Jivna pravica saj zelo omejila — niso ipolnoma všeč. Končno se je večina arnice odločila za neke vrste neutral-/dnevni red in pri glasovanju je bilo kako 250 glasov zanj, 70 pa proti in so bili radikalci in skrajna levica, je socialisti. Zdaj pa je treba pomisliti, da je v ški zbornici levica, ki sestoji iz radi-ilcev, del vladne večine. Ministrstvo lizzatti je nastalo ravno na podlagi impromisa n\ed strankami desnice in itlikalci in slednji imajo dva svoja oža v kabinetu, ministra Sacchi in redaro. Ta sta po dogodkih v zbor-ci takoj konferirala s svojimi pristaši izjavila, cla smatrata eontra-glaso-,iije radikalcev za nezaupnico proti adi in v prvi vrsti seveda proti sebi. jdikalci so ju pa zagotavljali, da nji-rvo glasovanje proti neutralni reso-piji ne pomeni nezaupnice vladi in kazovali, da vsa stvar zadene vo-[noreformno komisijo kot tako. Sac-ii in Credaro pa sta kljub temu Luz-ttiju ponudila svojo demisijo, nato . je ves kabinet podal odstavko al ju. Če se oziramo na stvar, kako se je v zbornici razvila, je položaj zelo nejasen. Pravega vzroka za demisijo ni bilo, čc vpoštevamo zgolj formalno plat gl&sovanja v zbornici. Drugače je seveda, če stvari na dno pogledamo. Večinske stranke — desnica in radikalci — niso več medseboj zadovoljne. Radikalci so mnenja, da njihova popu-lariteta vsled kompromisa z zmernimi elementi med volivci gineva, nasprotno pa se tistim zmernim liberalcem, ki so s pomočjo katoliških glasov izvoljeni — in teh je sila veliko — zdi, da jih njihova zveza s brezverskimi in prevratnimi radikalci pred volivci kompromitira. To medsebojno nezaupanje je v zbornici nenadoma butnilo na dan, ko se je šlo za volivnoreformno komisijo. Razmerje med desnico in levico se mora pojasniti, ali se mora postaviti kompromis na novo podlago ali bo treba sestaviti novo kombinacijo ali kako drugače. Kdo bo Luzzattijev naslednik, o tem se dozdaj še nič ne piše. Svoje čase so rekli, da Luzzattiju ne more nihče drugi slediti kakor spretni in splošno priljubljeni Giolitti. Morebiti jc to tudi še danes res. Vendar pa jc danes položaj preveč zapleten, da bi mogel Giolitti kar tako novo vlado prevzeti. Treba je pomisliti, da je desnica sama zelo needina. Skupina Sonninova je vedno v opoziciji, ker smatra edinole svojega Aodjo sposobnega za šefa vlade, med veliko skupino Giolittija jih je pa mnogo, ki so proti volivni reformi, dočim se jc Giolitti izjavil zanjo. Radikalci se bodo topot tudi dali bolj prositi kakor zadnjič, če bodo sploh še v večino hoteli. Torej bodo pogajanja za novi kabinet bržčas zelo dolgo trajala. Holizčoi in srsiji slan. Kdor pazno motri današnje razmere, opazi takoj globoko izpremembo, ki se je pojavila v celem našem gospodarstvu. Podjetja posameznikov se umikajo bolj in bolj kapitalu, ki ga danes predstavljajo banke in drugi denarni zavodi. To vidimo po vsem svetu; vsak trenutek popusti privatnik tovarnar svoje podjetje in jc pocl vodstvom kakega finančnega zavoda izpre-meni v družbo z omejeno zavezo ali pa v slučaju, da je podjetje zelo veliko, v delniško družbo. Zakaj se to vrši, jako lahko razumemo, čc spoznamo današnjo moderno industrijo; podjetnik mora vedno nove vsote zalagati v svoje tovarne, sicer se ne more kosati s konkurenti. Kajti ravno znak današnje tehnike je njena velika izpremen- Ijivost. Kar je bilo še včeraj dobro, nc obvelja danes in mora morebiti že jutri v staro šaro. To je navadno vzrok premnogih izprememb privatnih v ta-korekoč javna podjetja; prejšnji lastnik mogoče nima več tako velikih dohodkov seclaj, ali ti so mu gotovi, kar je dandanes, ob času hudega konkurenčnega boja, velike važnosti. To bi bil nekako v velikem proces, ki se sedaj vrši in kaže boj kapitala s kapitalom, ki se redno konča z zjedi-njenjem obeh v boju proti nižjemu stanu, delavstvu. Vendar je to sedaj skoro povsod dobro organizirano, tako da se uspešno bori proti kapitalu. V sredi med obema strankama stoji srednji stan, ki polagoma prehaja v nižjega, vsled hudega pritiska kapitalizma, in to je čisto naravno; kajti kakor hitro je dosedanji izkoriščani stan orga-nizovan in vsled tega močan, se mora kapital proti drugemu obrniti. Ta pa je nezdruženi srednji stan, ki postane lahek plen premočnega nasprotnika. Zdi se, kakor da nosi ves proces znak demokrat izovanja našega gospodarstva na sebi. Vendar samo navidezno. Vrši se ta j)roces v gospodarstvu cele Evrope, toda za danes hočem opozoriti samo na podobne dogodke pri nas; v ožjem okviru ho slika še ostrejša in bolj izrazita. Mislim namreč na razmerje, ki vlada med pivovarnami in gostilničarji. Pred par leti so se namreč združile pivarne, ki zalagajo Kranjsko s pivom — izvzemši tri domače — v kartel, da bi enotno uravnale cene pivu in si zagotovile svoje odjemalce. Člani so se morali držati sklenjene pogodbo točno, posebno pa še v enem oziru. Karteliranim tvrdkam jc bilo namreč prepovedano oddajati pivo gostilničarju, ki je jemal pivo pri drugi v kartelu včlanjeni pivovarni. Na ta način so si ohranile pivovarne svoje odjemalce in priklenile gostilničarje v svojo odvisnost; proti nekarteliranim pivovarnam je nastopil kartel s konkurenco, ki bi mu naklonila zmago vsled velike njegove moči in radi tega tudi vstrajnosti v gospodarskem boju. Do tega ni prišlo, ker se je kartel po preteku dobrega leta izpremenil v delniško družbo, v kateri so bile vdeležcnc vse gori omenjene pivovarne in pa šc nekaj drugih. Na približno enak način so sc združile tudi drugod pivovarne pod vodstvom velikih kapitalov, ali pa denarnih zavodov, ki se samo s financiranjem takih podjetij bavijo. Tako or-ganizovana podjetja skrbijo, da dobe v svoje roke kolikor mogoče veliko 111 pa stalnih odjemalcev. To ni težko ir sc približno na ta-lc način zgodi. Pre mnogokrat so vzrok dolgovi krčmar jevi. Začne se po malem. Ob mesecu ko pride račun, ne plača gostilničar 110, to ni nič hudega, pivovarna čaka Ker so tako postrežljivi, vzame krčma: še kakšno posojilo, tako da se dolg j)o časi nabira in raste, dokler se nc zd upniku dovolj velik. Gostilničar je pri siljen jemati tukaj pivo, najsi je tud slabo; on se nc more ganiti. Dostikra plača taka pivovarna za krčmarja pr drugi tvrdki dolg, samo, da ga bolj go t-ovo v svoje pesti dobi. Različne tožbi sledijo kmalu in končin izid je navad no rubežen gostilne in sod. prepo ved prostega razpolaganja z gostilni ško koncesijo. Pri današnji sodnijsk praksi vidimo mnogo takih slučajev ivjer pivovarne potem same izvršujejt gostilniško obrt; posebno na Dunajv imamo nebroj teh procesov, kateri! konec je popolnoma stereotipen. Go stilničar je moral podpisati za gotovo precej visoko vsoto menico brez dneva zapalosti, katerega potem pivovarn; sama vstavi. V treh dneh je plačiln: nalog gotov in zopet nekaj dni poten je gostilničar samo še natakar v svoj1 gostilni. Tako se godi pri tem obrtu, če po pogledamo na druga polja v trgovini bomo opazili z začudenjem popolnoma enak pojav. Vse gre po enem kopitu; Banke imajo posebne oddelke, kjer sc bavijo samo z industrijo in trgovino-prejšnji pomen bank, kot upravitelju tujih premoženj je popolnoma izginil dandanes predstavljajo banke združeni kapital, ki si ukloni vse in si pod-rejuje tudi srednji stan, ki je bil dosedaj šc prost. Mali in srednji trgovec obrtnik, ljudje prostih poklicev, vsi sc vpreženi pred zmagoslavni voz kapi-lizma; njih znoj iu delo sla last onih na vozu. Delavci so bili odvisni, dokler se niso združili v enotno bojno vrsto in isto mora storiti srednji stan, če noče podleči. Organizacija je danes rešilni klic vseh stanov v boju kaste proti kasti. Združenje pa mora biti popolno in ne samo v malih stvareh, kakor na pr. da pokažem primer zopet pri gostilni-čarskem obrtu, v izdelovanju sodavice, posredovanju služb in podobnem, med tem ko se na velike naioge organizacija ne upa. Ustanovitev lastne pivovarne bi morala biti že davno uresničena; enkrat je bila prilika zamujena, morda se še vrne. Če bo našla organizacija svojo nalogo, bo našla tudi moč izvesti jo; iz- Moške iioselne in imMU vprašanje. 'redaval v Leonovi družbi dr. J. Mal.) Ko so se zlasti po bitki pri Niko-)lju leta 1396 turški navali v naše slo-nske in hrvatske pokrajine ponav-ali, skušali so si prebivalci najbolj 'roženih obmejnih krajev na ta način ■Siti življenje in premoženje, da so se sol ii i v sosednje krščanske dežele, ier gostost domačega prebivalstva ni-ikor šc ni bila tolika, da bi jim take 5ve priselitve bile neljube. Saj so s ni pridobili tudi novih sobojevnikov boju zoper Osmane. Seveda so bili to eč ali manj le posamezni slučaji anjšega obsega, ki niso dosti pornc->'i niti za etnografsko sliko, niti za sojine razmere dotičnih pokrajin. Vela teh ubežnikov je vsled silnih vojn slednjih par stoletij izginila, ali si * poiskala zopet novih, varnejših bi-'lišč. še bolj kot nemirni časi pa so ^vzročcvali to izselništvo tudi davki, 'edvsem krvni davek (posebno za-Ikom XVI. stol.): vsako drugo h'to 4., ali 5. otrok moškega spolu. Ti vo- jaško vzgojeni otroci so bili cvet turške vojske; zavedajoč se svojega krščanskega pokoljenja so hoteli janičarji — kot renegati sploh — zakriti in nadomestiti svojo preteklost s tem, da so bili v boju za svojega gospodarja vedno med prvimi in najhrabrejšimi. Vrhu tega še osebni davek od glave, dalje davek od vsakega repa v hlevu, od njiv, travnikov, vrtov, skednjev in ognjišč ter prepoved krščanske cerkve popravljati ali zidati. Vse te raznovrstne davščine in šikanc so pripeljale marsikoga do sklepa izseliti sc z družino vred. Najprej so te kolonije vodile na južno, srednjo, da celo severno Ogrsko (Pešta-Raiczenstadt, Srb-maclj. Racz). Razen tega sc jih jc veliko naselilo tudi ob primorju, v Dalmaciji in ob hrvatski obali (Reka, Sonj. Kraljeviča, Vinodol. Brinje itd.). Slednji so delali s svojimi malimi, gibčnimi čolni (ki so imeli navrtane jamice, da so ladjice po potrebi lahko skrili in potopili, a potoni zopet dvignili iz morja) veliko pregla-vicc benečanskim trgovskim ladjam, ki so jih ropali in plenili. Republika so jo v Gradcu in na Dunaju ]>ritoževala, a avstrijski vladi je bilo na tihem to uskoško počenjanje všeč, ker jo slabilo neomejeno moč republike 11:1 morju. Ivo pa jc izbruhnila 30letim vojna, ho- tela je Avstrija imeti na jugu mir in je zato pristala na zahtevo Benečanov, da se uskoki iz Senja in Roke premestijo proč od morja v notranjščino. Po turški zmagi na mohaškem polju leta 1526 se navadno uskoki niso mogli več izseljevati v podjarmlje-110 Ogrsko, — marveč sc je tok obrnil proti Slavoniji i 11 kranjsko-hrvatski meji. Še za časa priprav za vojno leta 1526 je prepustil nadvojvoda Ferdinand nekaterim krščanskim rodbinam iz Bosno in .Srbije posestva v okolici Z u m b c r k a ter jih oprostil vseh davkov, tridesetine, mit-nine in eolnine za blago, ki so ga za-sc rabili. Zato so pa morali iti na stražo in v hoj proti Turku na lastne stroške. S tem je bila ustvarjena enotna in stabilna organizacija obrambe proti turškim vpadom. Naslednja lota jo došlo večje število novih pribegov, ki so dobili posestva pri Žumbcrku; kmetje pa so morali odtod proč na posestva mehovske in tnokronoške graščino. Ker pa ni bilo vedno dovolj praznih zemljišč, so mislili podložni kmetje na upor, na drugi strani so pa trpeli uskoki bedo, in hoteli oclpasti nazaj v Turčijo: kakor jo Avstrija lo pribege rabila kot v o h u 11 e, ravno tako bi pa znali služiti ti renegati turški vojski. Zato so sklenili stanovi uskoške po- glavarje in nadvojvode naseliti kolikor mogoče daleč proč od meje (na Gorenjsko, Dolenjsko, celo v Furlanijo in okolico Ogleja) in jih pridobiti za rim-sko-katoliško vero, da se jim tako od-pad otežkoči. Na ta način so naselili veliko Uskokov na Dravskem polju in južnem Štajerskem sploh: leta 1552 pri Wemsec ob Muri, dalje v Šeršovici, Ragosi, Kočah pri Mariboru in v po njih imenovani vasi Skoki (preje Stoytsehclorf) pri Mariboru. Na Dravskem polju naj bi sc opazilo celo poseben tip prebivalstva s temno poltjo in ogljeno-črnimi lasmi ter vitko rastjo. Patronynica na ič in druga imena, kakor: Turk, Beg, Oman, Murat, Musta-fa, llasanmali (mali Ilasan), Šalamun (Sulejman?), dalje Horvat ali Bezjak (prebivalec hrvaškega Zagorja) nam tc dokazuje). Tudi so na Štajerskem ostale v rabi nekatere srbske besede. Na Kranjskem so hoteli premestiti uskoke od meje proč na Kras okrog Loža in Postojne, a so sc tem namenom uprli deželni stanovi, češ, da bi bilo potem glavne prometne ceste proti Trstu. Reki in Benetkam po uskokih preveč ogrožene in so raje zanje kupili mehov-ska in druga posestva. — A ker so uskoki tolikokrat odpasti hoteli, jim stanovi niso več zaupali in so od vlade zahtevali, da jih nc nascliuic več (četu- 'S vršila bo s tem važno delo v boju kapitalizma proti srednjemu stanu in bo rešila sebe gotovega pogina. Nopod rdečih onoriiislov 00 urednike krSCansko-soclalDeoa listo. Poročali smo včeraj o upadu rdečih anarhistov v uredništvo kršč.-soc. lista »Bukowiner Volksblatt« v Crno-vieah. Zanimiva jej predzgodovina tega napada, ki je bil dobro premišljen in pripravljen. Zadnji ponedeljek so imeli socialni demokrati neko sojo, v kateri so sklenili, da napadejo in z a-koljejo urednika Wysloužila, ki je socialno-demokraški stranki v Crnovi-cah zelo v želodcu. V torek opoldne pa je prišel v uredništvo krščanskosocial-nega lista nek gospod, ki je sporočil uredniku Wysloužilu, kaj nameravajo napraviti socialni demokrati. Ker Wy-sloužil ni verjel, kar mu jc omenjeni gospod pripovedoval, mu je ta povedal, da je čul o napadu od svojega tovariša, ki je bil pri oni seji navzoč ter tudi povedal več drugih podrobnosti. In v resnici sc je par dni vse tako zgodilo, kakor je oni gospod v uredništvu izpovedal Wysloužilu. GO socialnih demokratov je zasedlo hišo, v kateri je uredništvo krščanskosocialnega lista in prišlo bi do tragičnega dogodka, ako ne bi se nekaterim časnikarskim raz-našalcem ne posrečilo uiti skozi straže socialnih demokratov in obvestiti policijo. Urednik Wysloužil jc bil kake četrt ure v skrajno nevarnem položaju ter je zadrževal socialne demokrate z napetim revolverjem, cla ga niso v prvem hipu pobili na tla. Kako velikansk je terorizem socialnih demokratov, dokazuje tudi dejstvo, cla sta nek s®cial-nodemokraški in nek židovski list prinesla zavito poročilo o napadu, drugi listi pa so niso upali poročati. Socialni demokrati so samo predhodniki anarhizma, in zato ni čuda, ako se včasih vsa njihova anarhistična nesramnost pokaže v najgrši luči. Torej s kolom po političnem nasprotniku! STRANKARSKI SHOD DUNAJSKIH KRŠČANSKIH SOCIALCEV. Krščaesko - socialna stranka na Dunaju se, je dosedaj premalo brigala za svojo strankarsko, bodisi izobraževalno. bodisi politično organizacijo. Dokler jo ranjki Lueger živel, je vso reč sam vodil in vzdržaval red v stranki. Po njegovi smrti se je ta pomanjkljivost organizacije in strankinih statutov kmalu pokazala. Na raznih shodih so že začeli vstajati ljudje, voljeni na krščansko-socialnem programu, ki so zabavljali proti lastni stranki. Tomu je bilo treba enkrat konec napraviti. Na praznik sv. Jožefa se je vršil na Dunaju shod strankinih zaupnikov, ki so odobrili strankin statut. Organizacija stranko sestoji iz sledečih korporacij. Vsak dunajski okraj ima svoj okrajni komite zaupnikov. V ta okrajni komite zaupnikov spadajo državni in deželni poslanci, občinski in okrajni svetniki okraja in pa odposlanci krščansko-socialnih političnih društev okraja. Ti zaupniki pa volijo svoj izvršilni odbor za tri lota. Izvršilnemu odboru stoje na čelu predsednik in dva podpredsednika. Izvršilni odbor vodi volitve in sploh vso politično organi- zacijo in mora biti vedno v stiku z vodstvom stranke. Nadalje se je razpravljalo o strankinem časopisju. Kot strankina glasila so se proglasili sledeči listi: »Roichs-ppst«, »'Nouigkc;ts\ve)tblatt«, »Christ-lichsoziale \rbciterzeitung« in korespondenca »Anslria". Stranki prijazna lista sta se imenovala »Neue Zeitung« in pa »Vaterland«.. Da bo strankino časopisje o politični situaciji vedno prav poučeno, se je sklenilo, da se vrše med vodstvom stranko in pa uredniki večkrat tozadevno konference. Določilo se je tudi, da se vrši 30. aprila strankin shod za celo Avstrijo. ODSTOP DALMATINSKEGA NAMESTNIKA. Splitski list poslanca Smodlaka, »Sloboda«, poroča, da bo v kratkem odstopil dalmatinski ces. namestnik Nar-delli. Za naslednika bo bržkone mini-sterialni svetnik grof Franc Thun, ki je bil pred kratkim vpoklican v naučno ministrstvo in je bil že dalje časa v službi pri političnih oblastih v Dalmaciji. Proces Kayser-Palese. C e 1 o v c c 20. t. m. V ponedeljek 20. t. m. so bile v procesu Kayser-Palese zaslišane najbolj zanimive in tehtne priče in bo proces že jutri 21. t. m. najbržeje končan. V današnji razpravi se jo Šlo za kakovost denarnih transakcij firme Kayser, oziroma »Centralne«. Razprava je podala popolno jasnost glede tistih vložnih knjig, na podlagi katerih je Kayser denar dobival. Trgovsko-knjigovodski izvedenec S o 11 a izvaja: Ves kredit, ki ga je Centralna naravnost in ne na ravnost firmi Kayser dovolila, znaša 3,315.744 kron 66 vin. 11 kontov Centralne se glasi na Kavserja, eden na sirotišnico. V zgo-rej omenjeni vsoli so vštete pri banki v Coneglianu in v Zurichu lombardi-rane vložne knjige, ker se je račun o njih vodil v knjigah Centralne in ivfil4 bo po naziranju izvedencev morala »Centralna« banki v Coneglianu in trgovcu Sporryju v Zurichu posojili, ki .uh je Kayser zase vzel, povrniti; Kar se tiče transakcij z »Banca Friulana« sodi izvedene sledeče: Banca Friulana je firmi Kayser dovolila kredit, ki se je deloma v gotovini izplačal, deloma pa. dal v obliki vložnih knjig, katere je »Centralna« lombardiraia in za to furlansko banko obremenila z vsoto 737.987 K. Vos dolg Ivayserja pri Furlanski jc znašal končno z obrestmi 1.197.897 K. Ta dolg je prevzela končno Centralna, ko je pa revizor dunajskega »Verbanda« to po pravici grajal je prevalila del dolga 1.350 000 K — na banko Suppan, kj jo prevzela terjatev, z vso vsoto firmo Kayser obremenila, se pa zavarovala s tem, da je dobila jamstvo od taiste Centralne, (vsled česar ta na vsak način končno v slučaju izgube za vso vsoto, ki jo je imela navidez na dobrem pri Suppanu, jamči!), ocl knezoškofa dr. Kalina, opata Egger-ja iz Tanzenberga in tiskovnega društva Sv. Jožeta. Na ta način jc Centralna kasa lahko revizorjem pokazala, da ima. 1,350.000 K na dobrem pri Suppanu. Pri Suppanu je bila ta vsota v treh kontih vknjižena in je Suppan zato Centralni nakazal tri vložne knjige (500.000, 500.000, 350.000). Te vložne knjige firme Suppan imajo po mnenju izvedenca samo značaj, k o n t o k o -rent n i h knjig, na podlagi katerih se brez dovoljenja šefa ni mogel noben denar dvigniti. To se jo na notranji strani teh knjig izrečno notiralo, tako da bi bil moral vsak, ki je imel z njimi opraviti, takoj spoznati, za kaj se gre Zato po mnenju izvedenca te knjige niso bile za lombardiranje sposobne. Nasprotno pa je bila ona četrta vložna knjiga, ki jo je VVeifi Kayserju napravil (za 300.000 K), sposobna za lombardiranje, čeprav Kayscr vsote dejansko ni vložil, pač pa jo vložiti obljubil! Sicer pa se dober trgovec ne zanese na take reči, ampak se prejo o tem prepriča, odgovarja li vložni knjigi .dejansko izplačani znesek, kar je sicer trgovec Sporry v Zurichu, h kateremu je Kayser šel s to knjižico po denar, storil, a ga je Weil} na podlagi izjave, podpisane od njega in od člana načelstva Kassla, potolažil, češ, da se je znesek res vložil. Kar se tiče knjigovodstva Kayser-jeve fivme, je bilo pomanjkljivo in trgovskemu zakonu ni odgovarjalo. Aktive so so fabricirale i7 takozvanih mrtvih zneskov, ki ne predstavljajo nobenih fak.ičnih vredno:. Inventure sploh ni bilo. Izvedenec L a c k e r se s Solto vjema, glede načina bilanc pri premogovniku pa meni, da je bila morebiti vendarle pravilna, ker se premogovnik ne more voditi kakor druga trgovska podjetja, ko se njegova vrednost ni dala natančno konštatirati. Glede Sup-panovih vložnih knjig je tudi on mnenja, da se nikakor niso smele lombar-dirati. Monsignor Podgorc. Priča, monsignor Podgorc, podna-čelnik »Centralne«, izjavi, da se je po begu mons. VVeifia na nujne prošnje lotil dela, da dožene stanje ^Centralne«, xakar se je veliko trudil in kmalu dognal, da je vse izgubljeno. Velika napaka, če ne naravnost, malo vestno, je bilo, da se je »Centralna«, ki je ja v prvi vrsti denarna izravnalnica za včlanjene zadruge, spustila v špekulacije in tako nad 3 milijone vtaknila v večalimanj dvomljiva Kayserjeva podjetja. Kar se tiče sanacije »Centralne«, pogajanja še niso docola končana. Pri sanaciji prideta v prvi vrsti vpoštev banka v Coneglianu in Sporry v Zurichu, ki so vložne knjige, lombardirali; seveda bo tu sanacija mogoča le, če se upnika zadovoljita le z delnim zneskom. Centralna kasa ima pa razun pri Kayserju terjatve 800.000 K pri Jo-žefovem društvu, škofu Kahnu in drugih, kar bi se clalo iztirjati, če se bo sanacija razvijala mirno, sicer bodo tudi tu izgube. Kakor je iz izpovedi mons. Podgorca jasno razvideti, nima polom »Centralne« niti najmanjše zveze s slovenskimi zadrugami, od katerih nima »Centralna« nič terjati in tudi one nič pri njej. Laži liberalcev so oČite. Priča Wappis, stolni školastik, ravnatelj Jožefovega društva, izpove, cla jo Jožefovo društvo večkrat jemalo pri Centralni posojila. Za dolg Kavserja pri banki Suppan je Jožefovo društvo skupno s Centralno, škofom Kalinom in opatom Eggerjem prevzelo jamstvo na prigovarjanje Weifia, Wein je takrat rekel, da gi zgolj za formalnost. (In to je drušu verjelo! Saj se je šlo za »formalnos 1,350.000 K!) Ko so mcnjice zapadl jih je moralo društvo plačati, kar znašalo clo oktobra lanskega leta vso 339.446 K. Mons. B i 11 n e r izjavi, da je jan sfcverio' izjavo podpisal, ker se jo n ostale gospode zanašal. On sanv o te rečeh veliko ne razume. Dr. Brejc, zastopnik »Centralne« izpove jako vi žne reči. On zastopa odločno stališč da so one tri vložne knjige, ki jih banka Suppan vložila pri »Centralni r o a 1 n e vložne knjige, ne pa zgo kontrolne, kakor Suppan trdi, sicer pa stvar mecl udeleženci civilnopravi nim polom uravnana. Glede drugi vsot pa, ki jih ima Suppan od Cet tralne, škofa Kalina, Jožefovega drt štva in opata Eggerja tirjati, pa se pr< ces še vrši. O fikciji se glede onih Suj panovih vložnih knjig po mnenju pr če sicer ne more govoriti, pač pa g razmere bile take, da se banki Suppa ni moglo zaupati. Banka je imela i eno vrsto vložnih knjig, tako da me vložnimi in zgolj kontrolnimi knjig; mi pri njej ni bilo prave razlike. Glede sanacije Centralne izpov clr. Brejc, da sc je pri zadnji tozaclevr konferenci na Dunaju pokazalo, da s sredstva na razpolago, da se včlanjen zadruge obvarjejo škode in ni izklji ceno, da se tucli glede Sporryja i banke v Coneglianu doseže poravnavi Dozdaj je duhovščina garantirala za in pol milijona in se je pol milijona i izplačalo, 41P000 K se pa izplača v te dneh. Priča dr. K n a p p i t s c h , zastop nik banke Suppan, izjavi, da se gled Suppanovih vložnih knjig o fikciji n more govoriti, toda te knjige so le ko« trolne brez realne vrednote, in ne, ka kor trdi dr. Brejc. Kompanjon firme Suppan, Mau dry, trdi isto. On odločno zagovarj stališče, da je bilo postopanje bank glede onih zgolj kontrolnih knjig ko rektno. Suppan je dajal denar, oziro ma izvrševal transakcije zato, ker j bil prepričan, da za I\ayserjem stoj visoke cerkvene osebe, ki morejo jam Čiti; zato se ni bal izgube. O Kayserjt vih podjetjih je pa veclel, cla niso so lidna! Njegove izpovedbe glede tega s bile take, da je državni paravdnik ii javi), da sedaj še manj razume o ce! stvari; na vsak način ta »kšeft« ni b pravilen in soliden. Opat Egger iz Tanzenberga je poslal pismeno izja vo, v kateri pravi: Opatija je. Centrali) izročila različne, vrednostne efekte znesku nad 100.000 K, katerih pa zda ni nikjer dobiti. On da ne ve, krm s prišli. Pozneje je opatija vzela pri Cen tralni hipotekarno posojilo 250.000 i i junija meseca podpisala jamstveno i javo v prid banki Suppan. Septembri 1910 je opatija potom »Liinderbankc od svojega hipotekarnega posojila Cen tralni vrnila 110.000 K. Glede ostalegi zneska 140.000 K trdi opat, da jih no I* vplačal, ker ima Centralna od opatiji že omenjene vrednostne papirje, ki ji! pa ni dobiti. Nato se prebero različne izjavi prič v tujini, predvsem ona trgovci S p o r r y j a , ki izjavlja, da je Kav di si je hotel Kacijanar po teh Uskokih podvreči Bosno in druge, turške pokrajine) ter sicer vsako pomoč hoteli odpovedati. Zato čujemo po drugem desetletju XVII. stoletja vedno manj o novih priselitvah, ki so se pozneje v vojnih časih redoma dogajale. Zatem je orisal predavatelj gospodarsko in družabno življenje uskokov, ko,jih posestva so bila (v Žumborku in drugod) zajem njihove vojaško pogranično oblasti (Militarlehen), njih sodstvo, nekatere navade in običaje ter se h koncu bavil obširneje tudi z vprašanjem o državno p r a v n i pri p a d n osti ž u m b e r s k e g a, okraja in m arindolske občine, katera kraja sta se žo ocl nekdaj prištevala Kranjski. Suh monto Sichelberg in Carniolia so bili naseljeni prvi uskoki 1. 1526. in kranjska dežela je skrbela tucli za naprej zanje; kranjski stanovi so odkupili takrat, zastavljeno žumbersko graščino in skrbeli, da so podložni kmetje dobili drugod na Kranjskem posestva in n o t r a n j e - a v s t r i j s k i nadvojvode, ne pa ogrski kralji, potrjujejo tem uskokom njih privilegije in posestva, v kojih aktih vodno naletimo na mesta, kot: »vnnser schloB Si-chlberg in vnnserm furstenthumb Crain gelegen ali podobno. Moral je vsaki žumberski uskoški stotnik — ki je bil imenovan na predlog kranj- skih stanov in plačan od kranjskega vicedomskega urada — pri imenovanju obljubiti, r žumborskirn gospostvom in naseljenimi uskoki biti pokoren le kranjskemu deželnemu glavarju kot namestniku deželnega kneza. Ko se jo pa organizirala vojaška granica (v XVIII. stol.) kot posebna administrativna celota, se jo dosedaj samostojni kranjski obmejni in obramni žumberski distrikt priklopil karlovške-mu generala tu ter jo dajal 2 kompaniji 12. graničarskega regimenta. A v raznih nastali sporih se jo večkrat določilo, cla pripada civilna in kriminalna jurisdikcija kranjskemu glavarju, samo in delietis railitaribus so bili ti uskoki podvrženi karlovškenui generalu kot višji granični vojni oblasti. Tucli v srednjem veku sc imenujejo posestniki žumbersko graščine kot pod-ložniki kranjskih deželnih glavarjev, kojih jurisdikciji in razsodbam so so pokoravali in leta 1292. so imenuje med drugimi dolenjskimi (in mnr-chia) župnijami tudi žumberska. Tako so je Žumberk državnoprav-nim prišteval vsekdar h Kranjski in to no samo po mnenju ljubljanskega gu-bernija, ampak tudi po prepričanju dvornega vojnega sveta, ki je lota 1827. izjavil, »daH dagegen, dali der ganze Sichelburger Distrikt zum Hcrzogtum Krain gchore, kcin Anstand rrhoben \vird \ kar ie leta 1780. tudi h odrska dvorna pisarna priznala, »da er ur-sprunglich vom Herzogtum Krain zum Karlstadter Generalat abgegeben vvurde und ganzlich auflerhalb des Wirkungs-kreises der ungarisehor Provinzial, und Kameral - Jurisdiktion gestellt sej«. Enako ie z Marindolom. Ko pa se je med leti 1871. do 1881. ra združila nekdanja vojaška granica, sta se ta dva distrikta p rov i zorno podredila banski oblasti, ker avstrijska vlada ni pravočasno poskrbela in dokazala svojih zgodovinskih pravic. Ko se jc pa zadevni material zbral, jc ogrska vlada v noti z 4. julija 1881. brez pridržka pripoznala pravice Kranjske do tega ozo-nlja, — a je takoj pristavila, naj to, kar jo že par stoletij skupaj živelo. i zu naprej ostane skupaj, za kar naj bi bili tudi oportunitetni administrativni oziri; te argumentacije je pa kranjski deželni zbor izpodbil ter dokazal, da gravitira Žumlerk geografič-no in gospodarsko proti Metliki in Ki •anjski sploh, s katero je zvezan z več cestami in kjer imajo tudi Žumberčani in Marindolčani svoja posestva ter nio* rajo skozi kranjsko ozemlje hoditi v hrvaške urade. Ko so leta 1883. petici-oniralo nekatere občine za združitev s Kranjsko in jo za'e.n postala pereča, tedaj Je pa Ogrs1 a na krat snedla prejšnjo izjavo in izjavila, cla zbrani dokazi ne držijo Hoteli so imeti kar dva Žumberka: Sichclberg in Sichelburg. Prvega so privoščili Kranjski, drugi j« pa hrvaški. Seveda, kam ie tekom 10f let izginil brez sledu Sichelberg, tega, m vedo. Opirajo se na neko karto koncem XVIII. stoletja, kjer sta v resnici dva Žumberka: a tu so tudi nekateri drugi kraji, tako tudi reka Kupčina dvakra naznačeni. Zemljevid je nezanesljiv vsa boljša kartografična dela pozna.i( le en Žumberk. Da sta pa enkrat žari sana dva, temu je vzrok dvojno stali šče Žumberka: državnopravno, civilni je bil del Kranjske, na. drugi strani p« bil inkorporiran vojaški granici in ji kot tak »in militaribus« spadal po( oblast karlovškega generala. Bajka o dveh Žumberkih se tud pozneje ni za tako resno vzela. Po ar bivalnih virih jc g. predavatelj dognal da se v starejših virih imenuje pretež no Sichelberg (oz. Sicherberch), v no vejših pa. Sichelburg, v premnogih slu čajih pa v enem in istem aktu menjaji se Sichelberg in Sichelburg ter priponi nil h koncu, da je ta provizorna priklo pitev Žumberka in Marindola k Hrvat ski če ne reinkorporacijo h KranjsK onemogočila, vendar pa otežkočila te se pri tem ne bo vprašanje premotriva lo to'iko iz zgodovinsko-državnopravnf ga kot političnega stališča. —Značilni je tucli dejstvo, da prebivalci obeh ozc melj nimajo nikjer svoje volivne pravi ce, niti na Hrvaškem, niti na Kranj skem. scrjevo vložno knjigo pri Centralni, na jodlagi katere mu je posodil 300.000 K, lokazal različnim bankam v Ziirichu, d so sc vse izjavile, da se knjiga more lombardirati. Trgovec Wyfi izjavlja, da jc oni dngleški notar, ki je napravil v Londonu pogodbo glede akcijske družbe, katero je Kayser hotel ustanoviti, dobil za honorar 43.000 K. Zanimivo je bilo tekom te razprave tudi to, da jc predsednik porotnikom, ki so stavljali vprašanja glede razmerja med Weiflom in Kayserjem, dejal, da tega najbrže nikoli ne bo mogoče pojasniti. Weifi piše, da ga je Ivay-ser zapeljal, Kayser trdi ravno nasprotno. Njuno razmerje je bilo tako intimno, da drugi ni nobeden nič pravega izvedel. Misteriozno ostane tudi vprašanje, kaj je misliti o kontrolnih knjigah firme Šuppan. Na zunaj jc vsa reč pravilna, sluti se pa vendarle, cla se je v resnici za vsem skrivalo nekaj jako nečednega. So nekateri, ki se zavzemajo za Kayserja in pravijo, da je žrtev grdih mahinacij od strani Wei0a, oziroma različnih denarnih zavodov. Te točke boclo bržčas ostale nepojasnjene. Jutri bo proces po vsej priliki končan. Velika Hinprije. Glasilo ptujskih renegatov in fa-brikantov šnopsa, zloglasni » Š t a -jerc«, kojega urednik je od ptujskih žganjetočov plačani Karol Linhart, človek silno podoben Mihaelu Plutu, je proglasil zadnje clni bojkotno akcijo zoper slovenske denarne zavode na Štajerskem. V tej zadevi je uredništvo in upravništvo svinjskega »Štajerca« izdalo sledečo strogo zaupno okrožnico na različne nemške zavode in osebe po slovenskem Štajerskem, ki jo po sreči prišla tudi v naše roke in ki jo v ilustracijo perfidnosti in umazanosti boja, ki ga Nemci na Štajerskem proti nam vodijo, verno in d o s 1 o v n o prinašamo na tem mestu v prevodu. Ta imeniten dokument se glasi: Uredništvo in upravništvo »Štajerca«. Ptuj, Theatergebaude. Nujno in zelo zaupno. Ptuj, 14. marca 1911. ČL Neprestano se nadaljujoči krahi slovenskih denarnih podjetji so na Sp. štajerskem za naše narodne in gospodarske nasprotnike ustvarili usodepol-no krizo. Z ozirom na dejstvo, da so morali nemški zavodi skozi leta in desetletja prenašati silen bojkot, da pr-vaško časopisje v najsurovejšem tonu izkuša izpodkopati zaupanje prebivav-stva v nemška podjetja, da se zoper nas uporabljajo vsa lepa in nelepa sredstva — tako iz gospodarskih kakor iz narodnoobrambiiih vzrokov bi torej premenilo napačno pretirano nesebičnost, če bi po najpodlejši biczveslnosti nastalo krizo prvaških denarnih zavo dov v vsakem oziru ne izrabili. To je delo, ki ga stoječi na načelu gospodarske in narodne samopomoči, moramo izvršiti. Več nemških hranilnic nam je v tem oziru že predložilo vzpodbujalne predloge. »Štajerc« kot publicistični organ Nemcem prijaznega gibanja v tem ozi ru gotovo svojo dolžnost izvršuje. Da bi pa še one kroge, ki so doslej bili »Štajercu« nepristopni, za to vprašanje primerno zainteresirali, je vodstvo Šta-jerčeve stranke sklenilo izdati primer no knjižico v slovenskem jeziku z namenom, da sc razširi v velikih masah. Ta knjiga naj bi v obliki male knjižice (miniatur-knjižica) na 32 straneh izšla in se po 4 vinarje razprodajala. Njena vsebina naj v kratkih potezah naslika ogorčujoče pojave pri slovenskem kra hu (gospodarstvo pri posojilnicah, kle rikalni panama na Koroškem itd.), pojasni njihove vzroke in razloži popularno razliko nasproti varnim nemškim denarnim zavodom. Da se pa razširjenje v masah doseže, s kojega pomočjo je edino omogočen sistematično pripravljen uspeh, je treba, da vsi nemški denarni zavodi in prizadeti krogi večje število teh knji-Hc pokupijo in potem zastonj razširjajo. Cena je tako nizka, da no more igrati tu nobene vloge. Pri tem ni prav nič potreba, da bi nemški zavodi javno kot razširjevalci aH podpiratelji te ak cije veljali in se lahko s popolnoma ne-tldeleženimi posredovalnimi osebam dela. Sicer pa posameznim korporaci jam način razširjevanja popolnoma prepuščamo. Prosimo Vas, da nam takoj nazna aite, koliko slo ali tisoč teca soi sa prevzamete (1000 stane samo 40 K), pod katerim naslovom naj jo Vam pošljemo in če imate glede vsebine kakšno oosebne želje. Ker je naša akcija zelo nujna, Vas prosimo, da nam na to okrožnico takoj odgovorite. Obenem si dovoljujemo Vaš častni zavod opozoriti, da bi ravno sedaj in-seriranje Vašega zavoda v našem listu »Štajercu« bilo velikega pomena. Zato Vas vabimo še enkrat najuljudneje in najnujneje, da »Štajerca« z inseratni-mi naročili (najboljše celoletni tekoči inserati, pa tudi objavljenje letnega •ačuna) podpirate. Nadejajoč se nujnega in ugodnega odgovora, Vas zagotavljamo našega vednega sodelovanja in se podpišemo z velikim spoštovanjem za odbor »Štajerca«: Dr. P 1 a c h k i. Komentar k tej okrožnici ni po-reben. Ta okrožnica je velika lopovščina. Ta nesramni poziv na bojkot, ki vsebuje najgrše laži in poživlja vse nemške posojilnice do kaznjivega dejanja, da zastonj razdeljujejo po posredovalnih osebah bojkotno brošuro, jo kriminalno dejanje in spada tisti dr. Plachki, ki se ni sramoval ga podpisati, takoj pod obtožbol Državno pravdništvo pa poživljamo, da si Linhartovo knjiž'co precej, ko bo izšla natančno ogleda! Državni pravdnik, ki v vsaki najmanjši stvari na slovenski strani vidi bojkot, ima zdaj krvavo dolžnost tukaj nemudoma vmes poseči. Kam pa pridemo na Spod jem Štajerskem. če se bo tako delalo! Ali tisti neumni dr. Plachki misli, da bodo pri tem samo slovenske posojilnice trpelo? Oblast naj enkrat napravi konec no-renju šnousarskega uslužbenca Karla Linharta in dr. Plachkijal Če ne, bodo želi vihar! Slovensko gledališče. Šarivari. Premijera z dne 19. marca 1911. Značilno za sistem, s katerim so vzgaja ljubljansko občinstvo, je dejstvo, cla jc prva premijera, ki smo jo videli letos — delo g. ravnatelja Gove-karja samega, igrano pod pseudoni-raora Smehoslav Veselko. Zakaj Medvedov »Kacijanar« spada pravzaprav že v lansko sezono, ker bi so moral žc tačas igrati. S tem ie g. Govekar pač pokazal urbi et orbi, da je on edini slovenski dramatik. Mi smo pa mnenja, če nimamo boljšega dramatika, kot, je pisatelj »Šarivarija«, da nam še takih n! treba. Sicer jc pa g. ravnatelj pripravljen, da se poboljša — po zadnji intendančni seji namreč — Zgodilo se je namreč, da je post, tot, dis-erimina. rerum razdelil vloge za Kristanov »Samosvoj« — seveda zato ker prejo to ni bilo mogoče in je sedaj, ko žo nihče več no hodi v gledališče, edino pametno sredstvo, da izvirna dela uspejo. Po tem sistemu, ki vlada pri nas, sodeč bi morali priti do zaključka, cla jo. Slovenec edino lc vreden operet. — In g. Govekar si je ostal zvest v svojem programu, kajti ljubša nam jo, najslabša. opereta, kot »Šarivari«, ker je še vedno dobra v primeri s tem delom. No pa našo občinstvo še ni docela pokvarjeno; ko se jo oglasilo sredi igre nekje iz galerije in stojišča ploskanje, jo parter odločno sikal. En plosk jc pa vendarle tudi sredi igre prodrl, namreč na. res literarno pointo »Za Nemce je pa pustni torek pripraven dan za agitacijo«. Le škoda, da se še »Šarivari« ni igral na — pustni torek ob petih zjutraj, kot konec vseh maškarad. ' »Burleskna farsa« imenuje pisatelj svoje delo; smela bi se tudi imenovati »neumnost vseh neumnosti«. Duhovitosti pa celo nič ni v njej, in naj si sc Konkordat precl brhko krčmarico »pri belem konjičku« desetkrat vleže na hrbet. — Tudi zafrkacije na »Štajerce« niso duhovite, razven če, je zamenjal s tem pisatelj »Štajerce« z neko drugo narodnostjo, ki odriva Slovence v gledališču. — Krjavljeva »scena affaire«, kjer pravi, da mora celo Krjavelj govoriti latinsko, čo hoče, da ga razvajeni in rafinirani 'okus ljubljanske gledališke publiko upošteva, je padla v vodo — Govekar govori pa z nami celo »operetno«, pa ga tudi ne razumemo! Kaj pa je hotel pisatelj s »farso«. — Lagal bi, čc bi rekel, da vem. Govekar sam mi jc dejal, da je satira na razne štile igranja, in na znano polemiko Naglič - Skrbinšek. Jaz tega ne verjamem. Predkoprej Govekar še clo danes ni prebolel Cankarjevih brc, ki jih je dobil radi »kobilarenja«. Zato se norčuje iz Cankarjevega jezika. — NB. Cankarjev jezik je tako lep, da jc perverzen, kdor čezenj zabavlja — in Konkordata — kako. to seveda je drugo vprašanje. Najbrže bo idoja igre ta: ako hvalite pri Cankarju tista dela, ki jih ne razumete, hvalite šc moje, ker ga tudi ne razumete. Na koncu farse se zaroči opereta s klasično dramo, to naj bo sprava med dramo in opereto. Svetoval bi tak konec, ki bi odgovarjal faktom. Ta bi se uprizoril tako. Na koncu naj se vso osebo iz dramskega repertoirja po-greznejo tako globoko, da bodo samo glave molele na oder, opereta pa naj sc dvigne na drogu, nad katerim se dvigajo prospekti, visoko v zrak, v desnem kotu naj joka umetnost, ki jo obglavlja »Mamselle Nitouche«, na lovom pa slovenski pisatelji, ki jih niso uprizorili. Sredi odra pa naj stoji transparenten napis z letnico »1911«. To bi bil saj originalen konec za farso, ker bi opereta lahko na drogu proizvajala vratolomne vaje. In kritika bi pisala — »Pisatelj je bil topot, odkritosrčen«. Cankarjevega peresa bi bilo treba, da bi ocenil to delo, najbolje pa. take cenzure, ki bi no črtala po gotovih intervencijah Medvedovega »Kaeijanar-ja« in Kristanovega »Samosvoja«, ampak varovala občinstvo precl takimi atentati tako odločno, da bi take »Ša-rivarije« sploh prepovedala, če je pa p"satelj — ravnatelj sam, da bi obvarovala ravnatelja z uprizoritvijo takih del — precl popolno diskvalifikacijo. V farsi potemni nebo, čuje se grom in nekdo pravi: »Tako je treba govoriti z naš'mi ljudmi!« — s tem stavkom končamo tudi mi. samo v prenešenem pomenu. Kdor ni duhovit, naj ostane pri francoskem romanopisju ali opereti, — farse naj pusti v miru. Sterofob. Dnevne novice. •f Na konec prihajajo ljubi naši časnikarski prijatelji pri »Jutru« in »Narodu« s svojimi pravljicami o vlomu v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico in o sleparijah Kregarja in Šte-feta. Čutijo, da so se ta,ko zaleteli v zid, da jih sedaj glava boli. »Narod« sedaj že piše, da on sploh ni trdil, da se je v dnevih postopanja volivne komisije kaj zgodilo, to in pa »Jutrove« čenče, ki so še včeraj čenčarile, »da sta dala Ivr^gar in Štefe trgovski in obrtni zbornici drug izraz, kakor bi ga ta kor-poracija imela, ako bi se take goro-stasne lumparije ne izvršile«, pa popol noma pobije izjava dr. Murnikova. »Narodu« svetujemo, naj se ne laže o »ponarejenih glasovnicah«, sicer bomo podali izjave odličnih narodnonapred-nih mož, — nikakih izsiljevalcev ali defravdantov, — kako se je postopalo z glasovnicami na narodnonapredni strani. Glasovnice, ki so bile od nas oddane, so bile poslane od naših volivcev in tudi pravilno izpolnjene! »Na rod« naj bo kar lepo tiho s svojimi sumničenji, sicer mu mi zagoclemo lope, a resnično povesti. Mislimo, cla se prav dobro razumemo in da »Narod« najbolje stori, ako lopo molči. Kregar in štele se svojim obrekoval-cem lahko smejata. Zato se tucli nič ne boji ta preiskave, k i bo lc dokazala laži in spletke n a s p r o t ni ko v. Čimbolj nasprotniki sedaj upijejo, bolj bodo blamirani. Sleparije in sleparije bodo morali pač iskati samo v svoji »Glavni posojilnici«. -f Liberalci v Št. Ferjanu — po gorelil Iz Gorice: Znano je. kako dolgo so liberalci, ki so pri zadnjih občinskih volitvah v Št. Ferjanu pogoreli, z re-kurzi zavlačevali rešitev občinskih vo litev; hoteli so z zavlačevanjem podaljšati svoje paševanje v Št. Ferjanu. Po dolgem času pa so sedaj šentfer.janske občinske volitve vendarle rešene upravno sodišče je. namreč liberalni rekurz zavrglo. S tem prihaja po težkih bojih v šentferjanskem županstvu do zmage — Slov. Ljudska Stranka Sedaj bo čas, da naši možje, ki so v boju stali ramo ob rami, nastopijo tudi ob pribor jeni zmagi skupno ter složn zadajo hirajočemu liberalizmu v Št Ferjanu in Cerovem zadnji sunek. -f Mladeniški tečaj so vrši v Tržišču dne 25. marca. Spored je sledeči 1. Mladeniči in naše organizacije; 2 Mladeniški vzori in nasprotniki; 3. Domača zemlja in tujina.; 4. Mlacleniške organizacije in treznost. Tečaj se pri čne ob 1. uri popoldne v Društvenem domu. Mladeniči trobanjsko-mokrono ške doline dobrodošli! + Imenovanje pri državni železnici. G. Golob Rajmund, tarifni kontrolor v Trstu, je imenovan za pocl-načelnika komcrcijelnega oddielka c. kr. drž. žel. ravnateljstva v Trstu. To je prvi podnačelnik pri ravnateljstvu državnih železnic sploh, ki jc Slovenec! — Joripn v teza Gorura ustanova za absolvente trgovskih šol iu trgov* skih nkademif, ki hočejo svoje nauke nadaljevati v Inozemstvu. VelctrZec in veleposestnik Josip G o r u p vitez Slavinjski v Reki jo ob šestdesetletncm vladarskem jubileju Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva založil ustanovo za absolvente trgovskih šol in trgovskih akademij, ki hočejo svoje nauke nadaljevati v inozemstvu. Kakor se nam poroča, se naprava te ustanove v kratkem završi in oboje mest iz te ustanove po letnih 1000 K se previ-doma razpiše tekom letošnje pomladi v podelitev. Dotični razglas tukajšnje deželne vlade, ki se iz njega dado posneti vse podrobnosti, se med drugim objavi tudi v uradnem listu »Laibacher Zeitung«. — Deželna gospodinjska šola na Vrhniki se je pričela dne 20. t. m. s sv. mašo ob 8. uri. Po sv. opravilu v cerkvi je imel v šolskih prostorih na novodošle gojenke primeren nagovor g. dekan Gantar kot predsednik kura-torija gospodinjske šole. — Tržišče na Dolenjskem. Dna 19. marca se je vršil pri nas enodneven, gospodarski tečaj. Udeležba jc bila zlasti popoldne zelo velika. Tečaj je vodil deželni živinorejski inštruktor g. R a t a j. — Pogreb gospe Hočevarjeve v Krškem jc bil v soboto ob 11. uri z mašo zadušnico, katero je opravil radovljiški dekan kanonik Novak. Kondukt je vodil novomeški prošt dr. Elbert, kratek govor je imel leskovški dekan Sch\vei-ger. Poleg sorodnikov se je pogreba udeležilo 24 duhovnikov, mnogo občinstva, odlična gospoda iz raznih, iz Ljubljane tudi dvorni svetnik grof Chorin-sky. Pri pogrebu jc bila šolska mladina krška z učiteljstvom, mestna garda., več požarnih hramb. Pokojna gospa Hočevar počiva v lastnem mavzoleju poleg svojega moža na krškem pokopališču. Rojena jo bila v Radovljici. Kot 18 letna soproga Martina Hočevar je prišla v Krško in bila tu do svoje smrti dolgih 69 let. Podjetnost moževa, zlasti njena nadarjenost in vztrajnost, sta pridobila obilno premoženje, katero sta rabila v velikem obsegu v dobrodelne namene. Kaj bi bilo Krško, da ni Hočevarjeve dvojice, cla ni zlasti pokojna po moževi smrti toliko storila za to mesto. N. v m. p.! — Umorjeni potniki iz Amerike. Te dni so našli v Kupi pri Karlovcu mrtvo moško truplo, iskali so naprej in našli so doslej še dvoje mrtvih moških trupel. Sodijo da so umorjeni takozva-ni Amerikanci. ki jih jo na poti iz tujine v domovino umorila in oropala ena in ista roka, morda celo kaka družba. Obširne preiskave bodo morda spravile več jasnosti v ta skrivnostna umorstva. — Uboj, Stari trg pri Ložu. V nedeljo, 19. t. m. je zaklal 201etni Ivan Gale iz Dolenjih Laz pri Ribnici, sedaj Žagar pri Zakrajšeku, 201etnega kamnoseškega pomočnika Lovreta Vrhovca iz Zaklanca pri Horjulju v špetnja-kovi gostilni v Markovcu. Kot so dognalo dosedanje izpovedbe, je ubijalec iskal svojo žrtev v družbi Jakoba Pe-triča iz Vrhniko že v neki drugi gostilni in se jc izrazil proti nekemu dekletu, da bo šo isti večer jokala. Pri aretaciji se je vedel čisto hladnokrvno. Njegovega tovariša šo niso mogli dobiti. Umorjeni je bil v par trenutkih mrtev. To so sadovi ponočevanja. Ali bodo fantje spoznali, cla jih more samo stroga disciplina naših društev obvarovati podobnih nesreč? — Razstava cerkvenih umetnin na Dunaju leta 1912. Za to razstavo je razpisana tekma za avstrijsko slikarje v dosego oljnate slike, predstavljajoče Zvcličarja blagoslavljajočega kruh, in sicer v polovični figuri ter naravni velikosti. Barvani osnutki se morajo do 8. junija 1911 predložiti odboru. Razpisana darila so troja, po 500 K, 400 K in 300 Iv. Za izvršitev jo določen znesek 3500 K. Več se izve pri razstavnem odboru za krščansko umetnost na Dunaju. (Ausstellungskomitee fiir kirch-liche Kunst in Wicn, I Backerstrafie Nr. 8.) — Počitnice na srednjih šolah. Naučni minister je odločil, da se glavne počitnice na srednjih šolah, ženskih licejih, na učiteljskih pripravnicah, trgovskih in pomorskih šolah tako urede, da trajajo od 16. julija, clo 15. septembra. Da se. pa dobi potrebni čas za. zrelostne izpito in pa vsprejemne skušnje, zalo so bode šolsko loto na vseh teh zavodih že 1. ali 2. julija, končalo. — Umrl je v Matuljah gradbeni podjetnik g. Ignacij Sinčič. star 36 let. — Naš prestolonaslednik na Hrvaškem. V Dolenji Miholjac je danes prišel za. tri dni kot gost k grofu Ladislavu Mailathu prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand s soprogo. — Slovenca ubilo v Ameriki. V Thomas, W. Va., je padel rojaku Jožefu Cvotanu plaz kamenja na glavo in bil jo na mestu mrtev. Doma jo bil iz notranjske vasi Celje st. 32. Star jo bil 2G lot. Zapušča v stari domovini mater, očeta, enega brata in sestro. Slovenska poroka v Ameriki. Poročila sta se \ Jolietu g. Mat. Ha ju k iz Primostka z gdč. Katarino Simoni? iz Vinjoga Vrha. Slovenščina uradni jezik v Ameriki. »Glas Naroda« poroča: Indjana-polis, Intl., .'!. sušca. Mestni urad je izdal v slovenskem jeziku ukaz na slovensko stranke v mestu, da nc smo v eni sobi spati več osel), kakor dve, če je soba zadosti velika in zračna, drugače sme spati v eni sobi samo ena oseba. Ta ukaz jo hud udarec za tiste, ki so imeli podnajemnike (boarderjo) na stanovanju, pa tudi za podnajemnike samo, ker bodo I i morali sedaj dražje plačevati sobe. Ukaz vsebuje tudi predpise glede snaženja in zračenja stanovanj. Premeščen ie vojaški kura t g. Valentin Rozman iz Trsta v Gradec. — Stavka mornarjev v Trstu. Včeraj zjutraj so mornarji, kurjači in sploh nižji uslužbenci v tržaški luki usidranih ladij zapustili delo. Mornarji zahtevajo priznanje posredovalnico za nameščanje mornarskega osobja, katerega brodolastniki nočejo priznati. Več parnikov že včeraj ni moglo oditi z luke. Sinoči so imeli mornarji shod, na katerem so sklenili vztrajati v stavki, tir so K. Iskrena hvala! Prosimo lepo za delavstvo, ki jo brez lastne krivde radi kontumaciranja zašlo v bedo, šo na-daljnih darov! lj Novi slučaji koz. Kakor se je zadnje dni konstatiralo, dosedaj objavljena dva slučaja koz vendar nista ostala osamljena. Obolel je namreč 4 lota stari sinček delavke Janežič, katera so šo nahaja v bolnici za sik), a je izven nevarnosti. Dalje je obolela neka Trojor, ki je prvo dni stregla oboleli Zupančič, ko je bila la še doma. V Oberjah pri Sncberjih je obolela 17 let stara Marija Pajsar, delavka v predilnici, zelo sumljivo je dalje obolenje 24 lot stare Cecilije Kačar, tudi delavke v predilnici, ki stanuje v Hrast ju. Prvo-imenovani trije slučaji so so danes dopoldne prepeljali v bolnico za silo. Ven-tler so vsi ti slučaji mnogo lažji in nastopajo le z lahko vročico, kar je brez-dvomno pripisovati vplivu cepljenja. Z epidemiološkega stališča je važno, da je pri vseh teli bolnikih konstati-rati direktno zvezo s prvima slučajema. Vsa prizadeta stanovanja se bodo razkužila in je stanovalcem dotičnih hiš zabranjen izhod, dokler se razkužim ne izvrši. Naglašati je, da so vsi imenovani slučaji iz okolice in da so v Ljubljani sami doslej šc ni pojavil slučaj koz. lj čeden predavatelj liberalne Akademije«. Ameriški »Glas Naroda pišo: »Dr.« Mirko Pečar jo objavil v ljubljanskem naprednem (!) dnevniku »Jutro« dolg zagovor, v katerem so jc pral pred ljubljanskim občinstvom glede ua objave v našem listu. Na njegov zagovor smo že odgovorili in ga označili kot navaden ameriški »bluff«. Ker pa smo iz »Jutra« videli, da tlela »štimun-go« za hohštaplerja, smo se obrnili na First National bank v Uary, Ind., da nam pismeno potrdi Pcčarjeva pone-verjonja. Dobiii smo od banke pismo (list navede pisnvo), katero naj ga »Jutru« prevede na sleonvski jezik gospod - doktor« Pečar sam. Banka jo priznala in potrdila, tla jo Mirko Pečar in ne »doktor« Mirko Pečar, ponoveril 750 dolarjev. \ resnici presega ponevorje-na svota visoko to svoto. Kdor pozna ameriške razmere, ve, da tukajšnje banko prav nerado spravljajo tako J stvari v javnost, ker jim podkupuje kredit, za kaznjivost jo pa vse eno, ali je ponoverjona svota večja ali manjša. Poznamo banko, kateri je uradnik ponoveril nad 100.000 dolarjev, ali oti-cijelno so je priznalo lc 10.000 dolarjev. »Dr.« Pečar je med svojim službovanjem v banki zlorabil tudi svoje rojake. Trije Macedonci so izgubili vsled njegovi manipulacij 6000 dolarjev. Pečar je denar sprejel in sprejem v svojem imenu potrdil, ali denar ni prišel v banko. Sedaj tožita dva Macedonca banko na povratek denarja, katerega sta bila izročila njenemu uradniku. Morila pojasni »dr.« Pečar listu »Jutru« tudi, kam je prišel denar, katerega jc dobil na noto M. Duchicha, Bo-nota in Jerabcka. — Zvezni maršal, kateremu so Pečarjevc denarno manipulacijo že znano, je izjavil, da bodo Pečarja zasledoval, ako to še toliko stane državo. — Tako stoje stvari in sedaj še »bluffa« »dr.« Pečar v Ljubljani, da bode nas tožil. Ali ni to smešno? Kadar pride v Ameriko, ga bodo tukaj že primerno sprejeli. Pisali bi lahko še marsikaj o Pečarjevih nastopih v In-diani ter poročali pikantne in grozne stvari, ali za sedaj nočemo teh stvari spravljati na dan, ker mislimo, da bodo to, kar smo dosedaj priobčili, zadostovalo, da spoznajo rojaki v domovini značaj »dr.« Pirko Pečarja in mu pokažejo pot iz Ljubljane. lj škrlatica v Ljubljani. Z ozirom na našo včerajšnjo notico nam je pojasnil mestni fizikat, da se v rodbini mestnega učitelja g. Galota ni pojavila škrlatica, temveč ošpice, ki pa so v tem slučaju nastopale zelo hudo in povzročale razno komplikacije, n. pr. pljučnico. Tako je razumljivo, da sta v rodbini g. Galota za to sicer nedolžno boleznijo v kratkem umrla dva otroka, do-čim jo eden še bolan in je v bolnišnici. — O kakem epidemičueni nastopanju pa no moro biti govora ne glede ošpic, ne glede škrlatice. Za ošpicami obolelo je zadnjih 14 dni 23 otrok, od katerih sta dva umrla in sicer že imenovana, otroka g. učitelja Galota. Škrlatice pa so je v zadnjih petih tednih pojavilo 15 slučajev, od katerih so trije umrli. To so številke, kakor se v tem letnem času pojavljajo skoro vsako leto. V večjih mestih, ki imajo veliko šolske mladine. pač te otroške bolezni skoraj popolnoma nikdar nc prenehajo. Dočim se v ugodnem letnem času le semtertja pojavi kak slučaj, ki ostane osamljen, narašča vsako zimo in pomlad število bolnikov. lj Naglo sta se ujela. Včeraj popoldne jo tlošla mostni policiji ovadba, da je bilo dopoldne na Domobranski cesti št. 5 v podstrešje vlomljeno in ukradeno nekemu domobranskemu častniku kolo vredno 220 K. V tem ko jo policija po mestu poizvedovala po storilcu, sta ponujala po Mostah dva neznana človeka neko kolo ter je hotela prodati za prav nizko ceno. Nekemu poštenjaku se je zadeva zdela sumljiva. Ponudil jo takoj tujcema za kolo več, kakor sta sama zahtevala in rekel, da naj ga počakata, da pride z denarjem in gredo potem skupaj v gostilno pit. S tem sta bili obe stranki zadovoljni. Zadeva se je tačas orožništvu v Vodmatu naznila. Ko pride v gostilno kjer so piii »likof« vochmvtski stražmoj-ster, jo eden naglo izginil, drugi je pa pričakoval denarja. Le-ta jc postal pri nastopu orožnika silno sirov ter straž-mojstra zmerjal. Tujec je začel pripovedovati, da je kupil kolo na Dunaju, pozneje pa da v lnomostu. Legilimoval se je za kovaškega pomočnika Antona Hrena, rojenega v Trebnjem na Dolenjskem in t jokaj pristojnega, Temu zagovoru pa orožnik ni verjel ter Hrena aretoval in izročil sodišču. Ko je oškodovani častnik spoznal kolo za svoje, so je takoj začel lov šo za Hrenovim tovarišem. Tudi ta je bil kmalu izsleden v Ljubljani v osebi delavca Adolfa Nikoline, rojenega 1868 v Krumovi na Češkem in t jokaj pristojnega. Tudi tega jo policija aretovala in izročila sodišču. I j Trgovina Krištofič nam sporoča, da je v nedeljo bila odprla samo izlož- ba. Na občinstvo je to napravilo vtisek, tla je trgovina odprta. lj Umrli so: Marija Selan, posest-nikova žena, 52 lot. - Katarina Lux, Jiiralka, 93 let. Matevž Osolin, liira-lec, 27 lot. — Marija Dovžan, zasebni-ca, 65 let. — Jera Petančič, delavčeva hči, 1 dan. •■— Fran Novak, delavčev sin, U) mesecev. - Terezija Skarbek, gostilničarka, 43 let. Telefonsko ln lirzojovno porodilo. DOPOLNILNA DEŽELNOZBORSKA VOLITEV IZ KMEČKIH OBČIN V SODNIH OKRAJIH TREBNJE, LITIJA, VIŠNJA GORA, RADEČE, MOKRONOG IN ŽUŽEMBERK. Kandidat S. L. S., župan Vehovec, sijajno zmaguje. Mirna, 21. marca. Vehovec 124, Mandelj 20, razcepljenih 11, praznih 20. Višnja gora, 21. marca. Vehovec na Polici dobil vseh 76 glasov. Trebnje, 21. marca. Vehovec 198, Mandelj 21, Pavlin 12, Kristan 2 glasova, praznih 10 glasovnic. Sava, 21. marca. Od 48 oddanih glasov je dobil Vehovec vseh 43 glasov. Zatičina, 21. marca. V Št. Vidu in Zatičini je dobil Vehovec 168 glasov, Mandelj 68, 15 glasovnic je bilo razcepljenih. Kresnice, 21. marca. Vehovec 61. 1 glas Slane. Zagorje ob Savi, 21. marca. V Zagorju Vehovec 47, Kristan 51 glasov, praznih 30 glasovnic. V Kotedrcžu Vehovec 50, Kristan 26 glasov, praznih 7 glasov. Žalina, 21. marca. Vehovec 47, Mandelj 2 glasova. Boštanj, 21. marca. Vehovec dobil 91 glasov, Mandelj 52. Radeče, 21. marca. Vseh volivcev 206. Vehovec 152, Kristan 24, Manclclj 14, praznih 8. POLITIČNA SITUACIJA. Dunaj, 21. marca. Politični položaj ni za vlado nič kaj ugoden. Vlada ima za prvo branje, za razpravo v odseku in za drugo in tretje branje budgetne-ga provizorija, ki potečo 31. marca in za njega rešitev v gosposki zbornici samo devet ilni na razpolago. Plenum zbornice, se šo seclaj bavi s prvim branjem rekrutne predlogo, opozicija pa nikakor ni voljna vladi situacijo olajšati in bo svoje opozicionalno stališče tako v plenumu kakor v odsekih v vsakem oziru uveljavila. Min. predsednik je spričo tega položaja včeraj zopet zastopnike strank večine, ki so se ocl zmage v Warnsdorfu žo precej ohladile, pri sebi sprejel in izjavil, da vlada vztraja na tem, da se reši proračunski provizorij s posojilom 75 miljonov K, ki je s provi zori jem združeno. Načelniki nemških strank so vprašali, bi ne bilo li mogočo zasedaj samo 50 miljonov dovoliti, toda baron Bienerth je to kratkomalo odklonil in zopetno poudaril, da se mora vladi posojilo brezpogojno dovoliti, če ne bo iz tega izvajala konsekvence. — Popoldne ob tretji uri se zboro načelniki vseli strank k konferenci in je brez dvoma, da bodo do tedaj nemške stranke sklenile vladi vse dovoliti, kar zahteva. — Tudi v Poljskem kolu šanse za vlado niso popolnoma ugodne. Poljsko kolo jc namreč danes imelo sejo, na, kateri se je sprejela resolucija Bilinskega, da še vladi sicer proračun in posojilo dovoli, da pa Poljaki za to zahtevajo, da se znesek za lokalne železnice, ki je določen na 230 miljonov, poviša in da sc tega nikakor ne sme smatrati za kompenzacijo za izvršbo galiških kanalov, na katerih Poljaki slejkoprej vztrajajo. Danes popoldne so vrši seja parlamentarne komisije »Slovanske Enote«, ki bo sklepala o svoji taktiki v plenumu in v odsekih. Razvoj situacijo so zasleduje z veliko napetostjo. ŽAGARJEV TOVORNI AVTOMOBIL POGOREL. Dunaj, 21. marca. Danes se .jo vršila pri upravnem sodišču obravnava o pritožbi posestnika Franca Žagarja zoper odlok kranjskega deželnega odbora, ki jo prepovedal uporabo njegovega tovornega avtomobila na cesti Staritrg-Rakek. Deželni odbor jo zastopal dr. šusteršič. Sodni dvor je po eno in pol urnem posvetu sklenil, da se pritožba Žagarja kot neutemeljena in nedopustno zavrne. POSLANSKA ZBORNICA. Dunaj, 21. marca. Danes se je nadaljevala debata o rekrutnem kontin- gentu. NauSni minister grof Stiirgk jo odgovarjal na interpelacijo morai skih poslancev glede lex Perek in i; javil, da vlada z ozirom na izprenu njene razmere namerava izdati nov j; vršilni predpis glede tc postave. OGRSKA ZBORNICA ČESTITA LA. HOM. Budimpešta, 21. marca. Predsec nik Bcrceviczy sc je v današnji sej spominjal SOletnico zjedinjenja Italiji se spominjal tesnih vezi prijateljstv mocl ogrskim in laškim kraljestvor ter predlagal, da se predsedniku itali janske zbornice pošlje brzojavni po zdrav. Član ljudske stranke Smrečan je nato izjavil, cla ljudska stranka ozirom na to, tla se jc zjedinjenjc Ita lije izvršilo po nasilju nad papežem, k se nikoli ni pravno priznalo, ne mor za predsednikov predlog glasovati. Na to se je predlog z ostalimi glasov zbornice sprejel. SKORAJŠEN KONEC KOMATIJ V MEXIKI? MexJko, 21. marca. Tukaj so fin ministra Limantu, ki se je vrnil iz Ev rope, navdušeno pozdravljali. Splošni sc sodi, cla ho Limantu, ki ima veli! vpliv, homatijam napravil konec. Ma nevri vojaštva. Združenih držav n rnexikariski meji so se morali ustaviti ker primanjkuje vode. GIOLITTI PREVZEL VODSTVO KA BINETA. Rim, 21. marca. Kralj Viktor Emanuel je poveril nalogo sestaviti nov ka binet Giolittiju. Giolitti se bo v to svr ho začel pogajati s socialist i čm grupo. RUSKI POSLANIK V PEKINU UMORJEN? Kolin, 21. marca. »Kolnische Ztg. poroča iz Peterburga iz privatnega vi ra, da je nek kitajski dijak v Pekiiu umoril ondotnega ruskega poslanika VELIKI NEMIRI NA PORTUGALSKEM. Lizbona, 21. marca. V Cetubalu j« prišlo do velikih spopadov med štraj kujočimi delavci in republičansko gar do, ki je napadla delavce z golimi sab Ijami. Vsled tega so se vršile velike de monstracije in ie oblast mnogo izgred nikov aretirala, med njimi vse vodite I je delavskih sindikatov. Več vojakov 1. pehotnega polka so, ko so sc iz Ce tubala vrnili, v Madridu odvedli v za j poro, ker so se bili s štrajkujočina pajdašili. V nekem drugem kraju so zaprli mnogo oseb, ki so baje poizkušale zapeljati 9. pehotni polk k revolti zoper republiko. NAPAD NA ŠKOFIJSKO PALAČO. Pariz, 21. marca. V včerajšnji noči so neznanci položili dinamitno patrono na zid škofijske palače v Vorsaillesu. V trenutku, ko so hoteli patrono zažgati, jih ie presenetila nočna straža. Napadalci so ušli. VELIKA STAVKA MORNARJEV. Hul, 21. marca. Pri slavnosti delavcev v tukajšnji luki je tajnik lige mornarjev Wilson izjavil, da so mornarji in pomagači na ladjah Angleške, Norveške, Švedske, Danske, Nizozemsko, Belgije in atlandske obale Amerike že določili dan, ko zapuste vsi dolo. KOLERA V RUSIJI. Kiev, 21. marca. V guberniji Kiev pojavila so jo kolera. KUGA V ODESI. Odesa, 21. marca. V neki tukajšnji tovarni sladkorja se je pojavil nov slučaj kuge. Bolnika so takoj izolirali. V mestnem delu, kjer so velika skladišča žita, je vse polno podganjih gnezdišč. Danes se vrši veliko zborovanje trgovcev. na katerem se bo razpravljalo o odredbah, da se kuga ne razširi. SNEG. Peferbnrg, 21. marca. Iz južne Rusijo poročajo, da je zapadel ondi visok sneg in da so bili ondi veliki snežni met oži. iS'ajva£n?|*e |c, da se kopi pcr|c in puh popolnoma čisto in brez vae(|o duha. Tako perfe 2(155 in puh »e dobi pri znani tvrdki SHRC Mublfcna, Selenburgoua ulica 5 na voRnlu Knatlovc ulice (nasproti glavne poste) po sledečih cenah: Perje '/i k': po K l (iS r. .. M „ ,, u-ao • I ,1 I> 11 ,, H-So ,. „ ,, ,. ,, 4-20 Puli siv V, kg pO K 5'2o ,n, m i, i, „ i, uel n n i, II 01" ., „ ., ,. B-85 ............10 — roSilfa HV poštnine prosto 9 povzetjem. Ž: JjvH.SUTTN TKTT " & P m t ,v TT— exPortna tvrdka ur.zlatmno V.7" "^V ' • it J/m „y, cc,„ %aUjanaMestmlrg in srebrnine. bastna tovarna urVŠviri ;ftW po nizki c,e'rt.i. j a^a Me s m trg. j n s r e b r n m e; ^ 3 tovarna ur V Švici.