r Št. 52. Mapibop, da© 24. decembra %BQ8. Teeaj XX.II. J I - S; •. V. List ljudstvu v pouk in nabavo. »¡p* usamezm usu sianejo iu ----- —~-------- -------- ~ * cesta Stev. 5, vsnreiema naročnino, inseTate in reklamacije. . , . . . . Za mserate se plaSuje od enostopne petitvrste sa enkrat 15 vin., za dvakrat 25 " 86 ^^ ^ ^ " "" Božično darilo. Vesele praznike želimo vsem. našim čitateljem in somišljenikom. Obenem pa smo letos v. prijetnem položaju, da poročamo tudi lahko o lepem božičnem darilu, ki so ga priborili kmečkemu ljudstvu naši poslanci na Dunaju. Slovenski klub je imel v državni zbornici dva nujna predloga, ki bi morala priti takoj po vladnih predlogih o začasnem proračunu, o priklopitvi Bos-ae in o poobSastilnem -zakonu za sklepanje trgovinskih pogodb (predvsem s Srbijo) v razpravo. Stavil je oba predloga v imenu ojih tovarišev naš štajerski poslanec dr. Korošec. Eden predlog ¡se je nanašal na pomanjkanje' krme, drugi predlog na nemire v Ptuju, Mariboru in Celju. Takoj za tema dvema nujnima preilogoma se je nahajal nujni predlog socialdemokratov o ljudskem zavarovanju. Socialdemokratom je bilo mnogo do tega, da pride njihov predlog še pred božičnimi prazniki v splošno razpravo. Pogajati so se začeli z vlado in s strankami, da se jim ¡to omogoči. Vsled tega so prišli tudi naši poslanci v kro^ pogajanj in s svojima nujnima predlogoma so imeli hipno ključe do mirnega razvozljanja parlamentarnega položaja v rokah. Pogajanja |z vlado so pokazala, da vlada zaradi pomanjkanja krme ne bo več odlagala s prepotrebno podporno akcijo, tudi če se tozadevni nujni predlog odtegne, i Poslanci Slovenske kmečke zveze so v tem oziru govorili z voditeljema poljedelskega in finančnega ministrstva, osobito pa so pogajanja z ministrskim predsednikom pokazala, da lahko brez strahu za stvar odstopijo od svojega nujnega predloga. Obenem so bili naši poslanci že od vsega začetka tako previdni, da so s tovarišem Roškarjem vložili nujni predlog zaradi pomanjkanja krme, ki je prišel v odsek za podpore. Sedaj so se v pogajanju s socialdemokrati zagotovili, da pride ta nujni predlog še pred božičnimi prazniki v razpravo in da dobi Roškar besedo, v kateri opiše bedo spodnještajerskih živinorejcev. Z ozirom na vse to, je dovolil Slovenski klub svojemu članu dr. Korošcu, da odtegne svoj prvi nujni predlog. In res, razprava (zaradi podpor se je vršila. Roškar je dob;l besedo, njegovi predlogi so se • sprejeli kakor tudi predlog ilr. Benkoviča, ki zahteva odpomoči zaradi pomanjkanja živil v Benkovičevem in Koroščevem volilnem okraju. Vendar je še stal eden nujni predlog dr. Korošca 1 na poti predlogu o socialnem ^zavarovanju, namreč zaradi znanih nemirov. Ta predlog bi se obravnaval skupno z enakimi predlogi slovenskih, čeških in nemških poslancev. Nekateri slovenski in češki predlagatelji so želeli, da, pred božičnimi prazniki ne pride v razpravo. Predsednik zbornice se je izjavil, da tudi ne bo dal o njem pred prazniki razpravljati. in da bo prekinil pred njim razpravo. Na drugi strani so bili socialdemokrati voljni, da pripustijo nujno razpravo o melioracijskem zakonu, 'ki je tako dalekosežne važnosti za kmečki stan, ako dr. Korošec zapostavi svoj drugi nujni predlog. Ko so bila pogajanja v tem oziru do zadnje pičice gotova, je odtegnil dr. Korošec svoj nujni predlog zaradi nemirov, tako da je bila pot do predlogov o ljudskem zavarovanju prazna. Vkljub temu pride dr. Ivo-roščev predlog še v razpravo, iker ga je takoj zopet stavil. Seveda ima predlog sedaj drugo mesto. Socialdemokrati so opustili svoje nasprotstvo proti melioracijskem zakonu, zakon se je sklenil in kmetje dobijo odslej vsako leto 4 milijone kron več denarja v svrlio melioracije svojega gospodar stva. Melioracije so vsa gospodarska ¡dela, ki služijo v povzdigo kmečkega pridelovanja In. pr. naprave proti plazovom, povodnjiir.;* naprave vzornih hlevov i. t. d. Lepo darilo za božič nam prinašajo naši državni poslanci domov. Darilo bo kmečkemu ljudstvu v korist, in zato se ga z našim ljudstvom vred iskreno in odkritosrčno veselimo. politični ogled. — Državni zbor je dne 19. t. m. deloval pozno v noč ter potem šel na počitnice, ki bodo trajale do 19. januarja. Medtem časom dobimo bržkone novo ministrstvo, ki bo je sestavil sedanji ministrski predsednik baron Bienerth iz vrst poslancev. Ni izključeno, da pride takrat tudi kak jugoslovanski minister v po-štev. — Za kmečko ljudstvo. O pridobitvah naših državnih poslancev za kmečko ljudstvo poročamo v uvodnem članku. O tej stvari piše ljubljanski „Slove- nec": Socialni demokrati se silno boje svojih volil-cev, k.ii že začenjajo izprevideti, kako brezvestno so-cialdemokraški poslanci zavlačujejo predlogo o starostnem zavarovanju. Ker se je že glasovalo za prvo branje, ne morejo več z lepa nazaj. Zelo bi radi, da bi se prvo branje izvršilo že pred Božičem in vladna predloga odkazala odseku. iTemu pa sta na poti dva nujna predloga dr. Korošca, ki ki morala priti prej v razpravo. Dr. Korošec je v sporazumu s „Slovenskim klubom" dal prednost socialnemu zavarovanju, da ne bi se tako važna predloga le za najkrajši čas zavlekla. Vsi priznavajo, da gre zasluga „Slovenskemu klubu" in dr. Korošcu, ki je popravil socialdemo-kraško napako, kolikor se je dalo. Dr. Korošec je pri tej priliki dosegel od socialnih demokratov neko za kmečki stan zelo važno zagotovilo. Socialni demokrati se namreč ne bodo upirali, da pride vladna predloga o melioracijskem zakiadu nujnim potom v zbornici še pred prazniki v razpravo. Na ta način dobe kmetje za prihodnje leto štiri milijone kron več v melioracijske namene. Vrhtega dobita govornika Slovenskega kluba", dr. Korošec in Gralenauer priliko, da v razpravi o socialnem zavarovanju natančno opišeta žalostne razmere kmečkega stanu, zlasti radi suše in uim. Vsled pametne politike .„Slovenskega kluba" pride socialno zavarovanje v odsek, reši se melioracijska predloga, ki je zlasti za naše vodovode nepopisne važnosti in vrhtega se naše kmečke razmere spravijo v razgovor." — PooMastilni zakon, s katerim se dovoljuje vladi, da podaljša sedanje trgovinske pogodbe s sosednimi državami za tri mesece, je državna zbornica dne 19. t. m. sprejela z dvetretjinsko večino. Naši poslanci dr. Benkovič, dr. Korošec, Pišek, Roškar so glasovali \proti poobl a stilnemu zakonu, čeprav je vlada pretila, da si ga sicer sama dovoli s točko 14. naše ustave. Na podlagi tega zakona bi si dovolila vlada pooblastilni zakon za celo leto ter bi bilo v njem tudi zadržano, da se smejo začasno skleniti celo nove trgovinske pogodbe. — Nova zveza strank se je ustanovila v državnem zboru. Slovencem in Hrvatom so se pridružili katoliško-narodni Cehi in pa gtarorusini. S tem je katoliški živelj v zvezi v taki premoči, da bi slovenski liberalizem, četudi bi imel na Dunaju sposobnejše zastopnike, ničesar ne mogel opraviti. V državnem zboru je obudila ta nova zveza veliko pozornost in občno je mnenje, da' se bode na njo moralo ozirati tudi pri prihodnji sestavi novega ministrstva. PODLISTEK. Božie v tujini, i. Po mestu Zemunu so žarele električne luči. Z clr. Mirkom Miloševičem sva se sprehajala po donavskem obrežju. Bila je lepa, topla, južna noč. Nebo je bilo prevlečeno z lahkimi oblaki, tu in tam pa so lesketale in migljale zvezde. Na drugi strani Donave so se dvigale na nizkih bregovih palače in koče srbske prestolice. Po ulicah so zažgali električno luč. Zdelo so mi je, kakor da sem doma in da gledam, kako se zažiga po hribčkih kres za kresom, eden lepši in pa svetlejši od drugega. In če sem uprl pogled v globoko Donavo, sem videl v vodi luči, kakor da so jih prižgale vodne vile na dnu reke v palači povodnega moža. „Ti opevaš električno luč, kaj ne, brate", me zbadljivo nagovori prijatelj, videč, da sem se zatopil V krasoto Belega grada, ki tako divno leži ob Donavi kakor Napolj ob morju. Ta moj prijatelj! Bil je odkritosrčen, dober, vse bi mi bil storil, vse sem mu smel zaupati, molčati je znal kakor grob. Prijateljstvo mu ni bila prazna beseda; pokazal je svojo ljubezen v dejanju. Rad sem ga imel kakor pravega rodnega brata. Samo da ne bi bil tako prozajičen! Kedar sem jaz sanjaril o lepoti večera, o šumljanju donavskih in savskih valov, ko sem mu vneto pripovedoval o bodoči moči in slavi slovanskih narodov, — me je prekinil s popolnoma vsakdanjo, neprikladno opazko, in bil sem jezen, srdit na njega. Ali, ko je prijatelj videl, da me je užalil, mo je potrepljal z roko ob rami in se glasno in zvonko zasmejal s tistim odkritosrčnim smehom, v katerem ni zasmehovanja, ne preziranja in ne hinavstva. „Le hud ne bodi, prijatelj! Veš, pesnik in pro-zajik se kaj dobro vjemata. Ce pesnik sili previsoko pod oblake, ga prozajik prime lepo za roke, pa ga povede doli na navadna zemeljska tla. Ce se pa prozajičen človek hoče pregloboko pogrezniti v navadno zemsko blato, mu pa spet pesnik posodi krila, da ga dvignejo v višave." Tako je modroval moj doktor, in jaz sem se potolažil, vedoč, da misli pošteno. „Kje pa misliš božičevati", me vpraša iznenada prijatelj. „V svoji tihi sobici, — kje drugje", mu odgovorim. „Tisto pa ne, brate! Ti prideš k meni, pa boš gledal, kako bo moj Mirkec skakal okolu božičnega drevesca. In čaja nama skuha moja ženka. Menda te ne bo vse to dolgočasilo?" „Prav rad sprejmem tvoje povabilo, hvala ti! Rad bi zopet enkrat gledal smrečico, kako žari v ne-številnih lučicah, rad bi zopet enkrat postal dete, ki steza svoje rokice po Jezuščkovih darovih, obešenih po smrečjih vejicah" — — „in izpil čašo močnega čaja z jamajka-ru-mom", me prekine prozajični tovariš. „Niti takih užitkov se ne bom branil." II. Bila je južna noč, topla kakor spomladi. V tukajšnjih krajih je včasih okolu božiča tako mehko vreme, da sedijo ljudje pred hišo in uživajo prijetno, blagodejno toploto. Zato pa proti Veliki noči zaplešejo snežinke, in še v maju pada tako hladen dež, da po-rdeče roke, držeče dežnik. Z doktorjem sva slonela na oknu v njegovi pisalni sobi. Kar naju pokliče gospa, veleča nama, naj so potrudiva v jedilno sobo. „Pri meni najdeš vse po starem hrvatskem običaju", mi reče prijatelj. „Hočem, da se še vedno spominjam, kako je bilo na sveti večer v rojstveni selja-ški hiši." Ko vstopiva, se prepričam, da je govoril resnico. Po sobi je bila razstlana slama v spomin na to, da je Zveličar počival na slami. Tudi na mizi je bila razstlana slama v obliki križa. Crez križ pa je bil pogrnjen krasen namizni prt. Na sredi mize je stal ( krožnik, na sredi krožnika čaša, v čaši pa so bile tri I tanke sveče, spletene v eno, ki se je pa na vrhu delila zopet v tri svečice. Te tri svečice značijo presv. : Trojico. Okolu in okolu sveč pa so poganjale iz žitnih zrn zelene bilke. Ta zrna denejo na krožnik na dan ; sv. Katarine ali pa sv. Barbare, zalivajo s toplo vodo | in puste, da poženejo iz njih zelene bilke. Razun tega je bilo na mizi medene rakije, krož-! nik z medom in v njem narezani koščeki belega luka i (bele čebule), hrena in jabolk, in okrogli, krasno j spleteni božični kolač, vrh kolača pa lepo in veliko 1 jabolko. Ko je zazvonilo angelsko češčenje, se je doktor i prekrižal, molil, in jaz in gospa in dekla smo molili i za njim. Potem je vzel hišni gospodar kadila in je | okadil celo hišo. Mi smo ga spremljali iz sobe v sobo, v kuhinjo in v klet. Ko se vrnemo, sedemo za mizo, gospodar vzame požirek rakije in da ostalim po vrsti. Potem zau-Žije košček luka in da vsakemu košček, češ, to je lek proti koleri in raznim boleznim, ki so nekdaj vladale Današnjfi številka ima „Stražo" kotgprilogo. — Deželnozborske volitve na Kranjskem. O deželnozborskih volitvah v splošni skupini na Kranjskem smo že poročali v zadnji številki. Poročali smo, da je Slovenska ljudska stnanka ;na deželi sijajno zmagala in da je prišlo v Ljubljani do ožje volitve med kandidatom narodno-napredne stranke Turkom in socialnim demokratom Kristanom. Ožja volitev se je vršila dne 19. t. m. Zmagal je kandidat narodno-napredne stranke g. Josip jTurk. Volilci S. L. S. so pokazali vzorno disciplino in se volitve niso udeležili. Ce bi se bila S. L. S. količkaj ganila, bi bil na-rodno-napredni kandidat propadel. Malt politična naznanila. D, n e 1)8. decembra: Gpsposka zbornica bo imela sejo v pondeljek po Božiču, da reši nujne, po zbornici odobrene predloge. ;— V Londonu se ustanovi z novim letom slovansvi tiskovni urad, ki bo informiral (dajal poizvedbe) vse svetovne liste o položaju Slovanov in o dogodkih v slovanskih ozemljih. <— V Perziji je vojaštvo šahu odreklo pokorščino. — Predsednik ruske dume Kumjakov je podal ostavko. Dne 19. decembra: Cesar je sprejel včeraj v avdijenci italijanskega poslanika, ki je izročil odgovor italijanskega kralja na naznanilo aneksije. -- Bolgarsko časopisje grozi Turčiji, ker bojkotirajo Turki bolgarsko blago. — Švicarski veliki svet je zopet izvolil sedem zveznih svetnikov in kancelarja. Predsednikom je izvoljen za 1. 1909 dr. Deucher. — Predsednikom rebublike Haiti je izvoljen general Simon. Dne 20. decembra: V dunajskem občinskem svetu je pričela včeraj manjšina proti proračunu z obstrukcijo. Zupan dr. Lueger je grozil, da bo imel občinski svet tako dolgo seje, ida se stre obstruk-cija. — V kaznilnici v Stambulu so se na dan otvoritve parlamenta uprli jetniki, ki so pričakovali po-miloščenja. Vkrotilo jih je vojaštvo. Ranjenih je bilo več kaznjencev, ubit pa eden. Dne 21. decembra: V Pragi je bilo včeraj mirno. Na eni strani Prikopov so se sprehajali nemški študenti v barvah, na drugi pa češki z narodnimi trakovi. Do spopada ni prišlo. — Češki deželni zbor namerava vlada meseca januarja sklicati za 14 dni. — Belgijski parlament je 'dovolil ženam aktivno in pasivno volilno pravico. Dne 22. decembra: Italijanska zbornica se je odgodila do 8. februarja, vendar se splošno meni, da razpusti vlada zbornico še tekom meseca januarja, in da razpiše nove volitve. — Ogrska magnat-ska (gosposka) zbornica je rešila zakonski načrt glede začasne ureditve trgovinskih razmer z inozemstvom. — List b,Edinost" poroča iz zanesljivega vira, da goriški deželni zbor ne bo razpuščen. — Srbska skupščina je pričela včeraj zborovati. Med došlimi ulogami je tudi zakonski načrt o kreditu 10 mil. dinarjev za vojno ministrstvo. Razne novice. * Iz davčne službe. Prestavljeni so: Davčni kontrolor Planine iz Eibiswalda k davčnemu uradu v Ptuju, davčni olicijal Anton ,Weisenkopf iz Ptuja v Birkfeld, davčni upravitelj Franc Bartošek od davčnega urada Murau k davčnemu referatu okrajnega glavarstva v Mariboru, davčni oficijal Ivan Cigroser iz Celja k davčnemu uradu v Murau, davčni oficijal Franc Stadler od davčnega urada Šmarje pri Jelšah kot kontrolor k davčnemu uradu v Gornjem gradu, davčni kontrolor Rudolf Vivod iz Gornjega grada k davčnemu uradu, na Vranskem, davčni kontrolor O. Stepič iz Vranskega k davčnemu uradu v) Celje, davčni asistent Viktor Suske od davčnega referata okr. glavarstva v Mariboru k davčnemu uradu v Mariboru, začasni davčni asistent ¡Metod Vodopivc od brežiškega davčnega urada k davčnemu uradu Šmarje pri" Jelšah. — Davčni oficijal Maks Janda pri davčnem uradu v Ptuju je stopil v stalen pokoj. * Iz finančne službe. Prestavljeni so: Nad-pazniki Franc Fras iz Ljutomera v Radgono, Ferdinand Golob iz Ljutomera v Konjice, Ivan Pačon iz Konjic v Ljutomer; titularna nadpaznika Mihael Fe-renčak Si Celja v Laški trg, Alojz Koren iz Rečice v_Leskovec. * Iz šole. Deželni Šolski svet je v svoji seji dne 10. t. m. nastavil kot nadučitelje: na ljudski šoli v Zagorju ondotnega stalno nameščenega učitelja Iv. Lovšeta; na ljudski šoli pri Sv. Antonu stalnega učitelja v Dobrni Ludovika Potočnika; kot stalne učitelje: na ljudski šoli pri Sv. Miklavžu nad Laškim začasnega učitelja pri Sv. Lovrencu na Drav. polju S. . Petroviča; kot stalno učiteljico: na ljudski šoli v Ar-tičah začasno učiteljico istotam Emilijo Knapič; kot učiteljico ročnih del: neaktivno učiteljico v Hrastniku. Jos. Kavšek na ljudskima šolama pri Sv. Marjeti . in Sv. Miklavžu nad Laškim. * Odvetniški izpit je napravil v Gradcu gosp. dr. Vladimir Sernec, odvetniški kandidat v Mariboru. * Odlikovanje. Cesar je odlikoval g. dr. Jakoba Sketa, profesorja na gimnaziji v Celovcu, povo- , dom njegovega umirovljenja z naslovom vladnega 1 svetnika. * N«še naznanilo. Današnjemu listu je prilože-: na prva številka novega, trikrat na teden izhajajo-| čega lista „Straža". Toplo ga priporočamo somišlje-; nikom in našim društvom v naročevanje. Časopisje je velika moč, ustvarjajmo si je! * Učiteljska mesta. V celjskem političnem okraju so razpisana na ljudskih šolah sledeča učiteljska ; mesta: Na trirazredni ljudski šoli z nemškim učnim jezikom v Vojniku mesto učitelja; na 2 razrednici v i Gornji Ponikvi mesto nadučitelja in učiteljice; na : 6 razrednici na Vranskem mesto učiteljice; v Ojstr-1 ški vasi na ekspozituri, ki spada k ljudski šoli St. | Jur ob Taboru, mesto učitelja; na 5 razrednici v Po-[ nikvi ob juž. železnici mesto učitelja in učitoljice; na 3 razrednici pri (Sv< Štefanu mesto učiteljice; na 2 razrednici v Bočni meslo učiteljice; na 3 razrednici pri Sv. Frančišku Ksaveriju mesto učiteljice; na 3 razrednici v Žirah mesto učiteljice; na 3 razrednici z nemškim učnim jezikom na Laškem mesto učiteljice. Prošnje do 15. januarja 1009. * Za obmejne brate. Dr. Krek jf govoril na ' ljudskem shodu v Ljubljani en dan pred volitvami, ! sledeče znamenite bc-sede: „Vodstvo na slovenskih I tleh prevzame od jutri S. L. S., je mora sprejeti. Toliko časa, dokler je imela hude vojske doma, se ni mogla toliko ozirati na obmejne kraje, kakor bi tre-balo. Od jutri je njena- dolžnost, da v svojem srcu sklene vse naše brate od Drave do Jadranskega morja in da s podvojeno vnemo zastopa koristi ne samo kranjskega ljudstva, svojih volilcev, ampak koristi vsega slovenstva. (Živio!)" Tie besede pozdravljajo štajerski somišljeniki z velikim veseljem, tembolj, ker so prišle iz ust tako uplivne osebe, kakor je dr. Krek v Slov. ljudski stranki na Kranjskem. * Gozdnih sadik oddaja. V spomladi 1909. leta se bodo iz državnega nasada v Ptuju oddale naslednje vrste sadik, in sicer: Smreke 1000 sadik 4 do 6 kron, bori 1000 sadik 3 K, mecesni 1000 sadik 4 K, akacije 1000 sadik 4 K, črni prehi 1000 sadik 20 K, laški orehi 1000 sadik 20 K, vrbovi ključi 10 v kilogram. Neimovitim posestnikom, kojim uboštvo potrdi občinski urad, se oddajo sadike proti plačilu upravnih stroškov. Naročila je vposlati c. kr. okrajnemu gozdarskemu nadzorništvu v Mariboru ali c. kr. gozdarski nadzorni postaji v Ptuju. * Pri volitvah v štajersko trgovsko in obrtno zbornico so na celi črti zmagali Nemci. Slovenska trgovska in obrtna društva niso v polni meri storila svoje narodne dolžnosti. Dokler bodo ta društva plavala v liberalnem toku, sploh nimamo od njih pričakovati odločnega narodnega dela. Liberalizem je bil vedno v prvi vrsti sebičen in potem Se-le naroden. * Vlada in zadružništvo. Naše poljedelsko ministrstvo podpira zelo požrtvovalno naše zadružništvo, ker želi, da si ¡ljudstvo potom zadrug izboljša svoj gospodarski položaj. Pred kratkim je dobila kmetijska zadruga v Makolah 6000 kron in sicer za leta 109, 1910, 1911 in 1912 po 1500 kron. Podporo je iz-poslovala Zadružna Zveza v_Ljubljani. Kmetje! Združujte se v zadruge, osobito v nakupovalne in prodajalne zadruge, strojne zadruge itd. * Liberalni manevri. Liberalci se na o^i strani na videz zelo potegujejo za kompromis pri deželnozborskih volitvah, na drugi strani pa vse mogočo neresnice spravljajo med svet, da bi ne prišlo do kompromisa. Znana liberalna neodkritost! Sedaj vedo ti ljudje že celo za kandidate Slov. kmečke zveze, čeprav še Kmečka zveza ni imela niti enega posvetovanja v to svrho. Tudi mil. g. knezoškofa hočejo liberalci izigravati proti Kmečki zvezi. Liberalci so «obri učenci! Vso to smo že doživeli in preživeli od strani „Štajerca": * „Narodni List" suknje meri. Dalekovidnost politike celjskih liberalcev je res občudovanja vredna. Pred nedavnim časom so se v „Domovini" in v „Narodnem Listu" trudili rešiti veliko svetovno vprašanje, koliko ima dr. Korošec dohodkov na leto, na mesec, na teden, na dan. Se ni bilo rešeno to vprašanje, že je prišlo drugo na površje: kam bo dr. Korošec šel za dekana? Sedaj pa pretresa liberalne možgane že zopet nova pretresljiva novica: poslanec Roškar si je bojda dal napraviti novo črno suknjo, nosi zlato verižico in rejen trebušček. Tako poroča napredna glava v zadnjem „N. L." Res, duhovita in pereča vprašanja, katerih še cela vrsta Čaka na rešitev. Sedaj si bodo celjski liberalci ustanovili dnevnik in tam bodo lahko sproti zasledovali, če si da kak klerikaleo napraviti novo suknjo, nove hlače ali nove Škornje; poleg vremenskih prikazni bo stalno poročilo, koliko posameznim klerikalcem od tedna do tedna trebuh zraste, Če se komu vsled tega gumbi potrgajo, koliko klerikalec na dan poje in spije, kolikokrat se mu na dan kihne, kolikokrat se vsekne itd. Tako bosta nov dnevnik pa „N. L." že za silo zmagovala ogromno gradivo in zadostila duševnim potrebam „napredne" inteligence. * Nemška lakomnost. Odkar imajo tudi Slovenci svoje šole, imajo tudi več domačih študiranih ljudi, in ker so ti jako dobri za rabo, dobijo tudi primerne službe in obrti. To pa jezi Nemca, ki je samogolten in ne privošči nobenemu drugemu človeku Še kruho- med narodom, na to pa meda in košček jabolka kot lek proti grlobolu in hrena kot zdravilo proti glavobolu. Ko smo to zaužili, donese služkinja ribjo juho, za juho pa pečene ribe in medenih kolačev. Vse to smo zalivali z močno sremsko kapljico. Doktorica je bila le malo pri nas. Tolažila je Mirkeca, ki je bil baš ta dan nekaj zakrivil, pa ga je strogi papa kaznoval s tem, da je moral v svoji sobici čakati, dokler mi povečerjamo. Ce se ga potem Jezušček usmili in mu pozvoni, bo smel k božičnemu drevescu, če pa ne, pa v posteljo. No. ker sva gospa in jaz z združenimi močmi prosila doktorja, naj se kmalu usmili jetnika, je res zvonec kmalu zapel, vrata so se odprla in Mirkec je stal pred bogato okrašenim, v mnogobrojnih lučicah se lesketajočim božičnim drevescem. Zaupno je uprl očesca v mamo in mene, a boječe se je ozrl v očeta, ki ga je rahlo pokaral, potem mu pa dovolil, da si sme vzeti, karkoli mu srce poželi. Ne bom vam popisoval otroškega veselja, vsi smo ga enkrat uživali, žal, da ga ne moremo več tako! Naglo je mineval čas v prijaznem, neprisiljenem razgovoru. Naposled se je moral Mirkec posloviti in ž njim se je poslovila gospa doktorica, češ, da ne pusti samega svojega miljenčka. III. „Kaj misliš, Franjo", začne moj prijatelj, „kje sem jaz praznoval božič ravno' pred desetimi leti ? Ugani!" „Ako ga nisi doma pri svojih dragih, potem si ga pač na Dunaju, kjer si bil tedaj jurist, kolikor jaz vem", mu odgovorim. „Ne doma, — in ne na Dunaju, temveč — v Vrbi!" „V Vrbi?« „Da, na Koroškem! Ti se čudiš, torej poslušaj: Hrvatje in Slovenci na Dunaju smo prav prijateljski, bratski občevali med seboj. Ce je priredil Slovenec veselico, smo se je udeležili Hrvati in če smo mi povabili Slovence, nam tudi niso odrekli. Popevali smo skupaj. Oni so se navduševali za naše bojne pesmi, a mi se zopet nismo mogli naslišati vaših melodijoz-nih popevk. Tako sem se seznanil z nekim koroškim Slovencem, Simonom Potočnikom. Majhen, (droban dečko je bil, čist in nedolžen kakor sv. Stanislav, odkritosrčen in dober, da ni nikdar nič slabega mislil o nikomer. „Krokov" se navadno ni udeleževal. Ce smo ga pa vendar dobili med se- in če se je razveselil, smo ga tako dolgo silili in mu prigovarjali, dokler ni zapel, in to sam. Znal je samo eno pesem in od te samo pol kitice, namreč: „Ribce po jezeru plavajo, glavce pa venkaj molo." Ko je končal, je zazvenel razposajen smeh, da da ga ni bilo moči ustaviti. Simen je bil namreč izvrsten dečko, samo pevec ni bil. Ce si mu dal glas, ga ni nikdar pogodil, temveč je zapel nekaj glasov višje ali nižje. Zdaj si lahko sam misliš, kakšno je bilo njegovo petje. In če smo se mu nasmejali, nam ni zameril, seveda, če ni bil slučajno slabe volje, temveč se je šalil z nami vred." Da se prijatelju pri pripovedovanju grlo ne posuši preveč, sem vzdignil čašo sremca in s prijateljem Mirkom sva se ..pomirila", to je, izpila sva ča-Šc na medsebojno prijateljstvo. Potem pa je Mirko nadaljeval: „Jaz in Simen sva postala najboljša prijatelja. Ko so se približale božične počitnice, mi reče neki dan Simen: „Pojdi z menoj na Koroško!" Izprva sem ga začudeno pogledoval, češ, ali zbijaš slabe šale? Zdaj, v tej zimi in v tem snegu naj grem v še večji mraz, v še debelejši sneg. Saj veS, mi Slavonci smo mehkužneži in jaz sem si že želel proč iz te burje in iz mraza pod milejše podnebje. „Povabi me boljše poleti, a ne sedaj", odgovorim prijatelju. ,.E, poleti gre vsak lahko", odvrne šaljivo. „Ce si junak, pojdi zdaj! Kaj misliš, da se po zimi ne vidi pri nas nič zanimivega? Gledal boš naše gorske velikane, kako se žare njihovi vrhovi, ko obseva solnce njihove s snegom krite glave. Videl boš Vrb-sko jezero, pokrito črez in črez z debelim ledom. Se zaljubiš se v kako krasno drsalko. Ona bo sedla na sani, in ti jih boš rinil kakor ponižen sluga, a pri tem se boš naslajal ob pogledu na bujne lase in na krasno ličece, zardelo od mraza in morda od tajnega hrepenenja po tebi." Tako dolgo mi je delal skomine, da sem pisal očetu, materi in svoji izvoljenki, je li nimajo nič proti temu, da ne pridem to leto domov božičevat. Ko sem dobil vsestransko dovoljenje, sem se res odpeljal s prijateljem v njegovo domovino." Ko sva se zopet okrepila s čašo vina, vprašam doktorja: „Ali si doživel kaj posebno znamenitega na Koroškem ?" „Zabaval sem se izvrstno. Godba je svirala ob jezeru in na ledu plesali smo četvorko. Druge nesreče ni bilo. ker sem bil pustil srce na Hrvatskem." ..Kaj na, z razmerami koroških Slovencev si se kaj seznanil?" ..Pravil mi je o njih že v Beču prijatelj Simen. Da je govoril resnico, sem spoznal sam za svojega bivanja v tej deželi. Svabčarji so res grozni in to v popolnoma slovenskih krajih. Naj ti povem še en dogodek, ki se mi je pripetil takrat. Sprehajam se po cesti — kolikor so spominjam proti Beljaku — in čakam Simena. ki se je nekje zadržal. Kar zaslišim otroški jok. Ozrem se in zagle-» ve skorje ne. Kaj bi radi imeli! .Te dni so zborovali na Dunaju nemški apotekarji in nekdo je tožil, da je preveč čeških apotekarjev in da je to slabo za Nemce. V svoji modrosti je nasvetoval to-le: Vsak narod naj izobrazi samo toliko lekarnarjev, kolikor mu pripada po njegovem številu. Torej naj se omeji njih število, kakor so nekdaj omejevali število rokodelcev po mestih. To je bila nemška postava, ž njo so silili našo rokodelce, da so morali svoje živo dni služiti nemškim mojstrom za pomagače in le tedaj mogli postati mojstri, če so se oženili s hčerami nemških mojstrov. To je bila nemška „svoboda" in pod ta jarem bi nas ti „svobodnjaki" radi hitro spet vpregli. be-veda se za take budalosti ne bo našel noben drzavn zbor; a kaže nam jasno, kako si mislijo take buče „novo svobodomiselno Avstrijo!" . * Posnemanja vredno. Vrli Mohorjam v Slivnici pri Mariboru so darovali za mariborsko dijaško kuhinjo 40 K in za obmejne Slovence 20 K. * Poslanci S. K. Z. so pretekli (teden z vso odločnostjo zahtevali, da se takoj prične druga podporna akcija zaradi suše na Sp. Štajerskem. Min. predsednik Bienerth je obljubil, .takoj vpeljati vse predpriprave. . . * Za poškodovane po suši pa bp. Štajerskem je izgovoril državni poslanec Roškar v državni zbornici dne 19. t. m. pri predlogu za podpore prav tehtno besedo. V kratkih, jedrnatih besedah je opisal slabo stanje kmečkega stanu in njegovih delavcev. Tudi dobra trgatev in bogato sadje kmetu nista pomo-gla, ker ti pridelki nimajo letos nobene cene. Prva podpora v senu in slami nikakor ne zadostuje in bi bila brez vsega pomena, ako ne sledi kmalu druga. Na samo kmetu, ampak tudi viničarju, ki je živinorejec, se, mora pomagati. Stanje kmečkega stanu se sploh mora povzdigniti, da ga ne bo vsaka uima spravila v največje težave. Poslanec je s svojo zgovorno besedo našel mnogo poslušalcev in priznanja. * Zaradi dobave soli so poslanci S. K. Z. bili pri voditelju finančnega ministrstva ter se pritožili Čez počasno postopanje v Gradcu. Voditelj je obljubil odpomoči. * Potovalni učitelj Goričan je član „Narodne stranke" v Mariboru. Da še bolj dokumentira svoje liberalno prepričanje, se je dal voliti v načelstvo vinske zadruge v Celju, kjer sedi v bratovskem objemu z najhujšimi sovražniki organiziranega kmečkega ljudstva, dr. Božičem, Benj. Kunejem, Malus-om, „kandidatom" Zdolšekom., Cvetkom, Crnelčem, Mih. Jošt-om itd. skupaj. Vprašamo g. Goričana: Ste Vi potovalni učitelj jza dohtarje in magnate, ali za kmečko ljudstvo, katerq ¡stoji skoraj popolnoma v taboru K. Z.? Ali smatrate za umestno, da se kot deželni gospodarski uradnik umešavate v politiko in delujete proti kmečkemu ljudstvu? Mislite, da se s tem, da javno delujete za liberalce, zahvaljujete duhovnikom in pristašem Kmečke zveze za to, da so za Vaša predavanja agitirali? Ali ne veste ali nočete znati, da je celjska vinska zadruga le neka akcijska družba vinskih magnatov, a ne kmečka zadruga? O Vašem postopanju se še pomenimo! * ¿r. Ploj se je v državni zbornici branil proti napadom poslanca Malika ter milo zatrjeval, da nikdar ni bil Nemec in da je vedno in povsod deloval za slogo med Nemci in Slovenci. Opravičevanje pred Nemci in opisovanje samega sebe, kako krotek je proti Nemcem, je naredilo, kakor se nam zatrjuje, na slovanske poslance skrajno slab utis. Ce dobimo brzopisni zapisnik v roke, priobčimo Plojeve solze. * Za obmejni sklad. Posojilnica v Ljutomera, namesto razsvetljave dne 2. grudna 3o K, Jur. Kovač, Ljubljana 8 K. * Slovensko čebelarsko društvo za Spodnji Stajer zboruje dne 28. grudna t. 1. ob 11. uri predpoldne v slovenski šoli v Ormožu po sledečem vsporcdu: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika. 3 Poročilo blagajnika. 4. Volitve. 5. Predavanje pot. učitelja g. Jurančiča. 6. Slučajnosti. Vsaka podružnica naj pošlje svoje zastopnike. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Mariborski okraj. m „V eriluchter windischer Hund" (prokleti bin-dišarski pes) ta in enaka psovanja Slovencev so v Mariboru že kar na dnevnem redu. Kdor ima večkrat opraviti na ulici, lahko sliši te vzbruhe nemške in nemškutarske onemoglosti po desetkrat na dan. Policija ve za ¡to prav dobro, a ne stori proti temu ničesar. Tukaj naj bi se pobrigal naš slavni občinski svet in napravil red, slovenske napise in zastava pa naj pusti na miru. m Studenci pri Mariboru. Na naši nemški ljudski šoli, ki jo obiskujejo skoraj izključno slovenski otroci, imamo, kako" znano, nepotrebne paralelke z nemškim učnim jezikom. Nekateri slovenski stariši so napravili prošnjo na deželni šolski svet, da se naj nemške pararelke opustijo in spremenijo v pa-rarelke s slovenskim učnim jezikom. Spoznali so, d'a je potrebno, če se njih otroci tudi nauče slovenski jezik, ki je dandanes v vsakem uradu potreben. To jo pa seveda mariborske nemške burgarje strahovito razburilo. Tuhtali so in tuhtali, kaj bi se dalo proti temu napraviti. Slednjič so jo vendar-le pogruntali. Sklicali so za pondcljek zvečer v gostilno „Kreuzhol" shod, na katerem bi se naj protestiralo proti omenjeni zahtevi. Prišlo je res do sto ljudi, a videlo se je na obrazih, da dober del poslušalcev niti ne ve, za kaj se gre. Govoril je mariborski deželnozborski kandidat učitelj Gassareck. Razpravljal je o vseh možnih in nemožnih stvareh, kar mu je pač prišlo v njegovi brezmejni skrbi, izpodriniti slovenščino na ljudskih šolah, na pamet. 'Slavil je nemški jezik, in nemško kulturo (ki obstoja mimogrede omenjeno, pri nas v tem, da se psova in zahrbtno napada Slovence jn razbija okna) na» vse pretege, ni pa omenil dejstva, radi katerega se je napravila prošnja na deželni šolski svet, namreč, da je večina otrok slovenska in da se morejo ti btroci le na podlagi slovenskega jezika kaj naučiti. Nek drug govornik se je razvnemal nad „črno" stranko, češ, da je ona edina povzročila to prošnjo in da hoče vsejati sovraštvo med Slovence in Nemce. Poslušalci so se mu seveda smejali. Končno je bila še sprejeta resolucija, v kateri se protestira proti ustanovitvi slovenskih pararelk, ki bi le napravile nemir (!) med ljudstvom in ker ima Maribor izključno nemško šolstvo, torej mora tudi biti v Studencih nemška šola (zelo modro!). Utrakvistične (dvojezične, čitatelj resolucije je izgovarjal „ultraquisti-sche") Šole stoje globoko pod nemškimi. Ce se nameravajo razredi razširiti, smejo se razširiti samo nemški. — Kdor ne pozna naših razmer, moral bi se tem kolobocijam iz srca smejati. Obžalovati moramo le poslušalce, ki so v svojo lastno, jškodo, ako se slovenske pararelke ne dosežejo, glasovali za to tako nespametno utemeljeno resolucijo. m Selnica ob Dravi. Vsled sklepa učiteljske konference se izreka veleč. g. župniku G. Hrastel-u v imenu učiteljstva in otrok najsrčnejša zahvala za velikodušni In patrijotični dar 50 K, ki jih je podaril šoli ob priliki cesarskega jubileja za pogostenje dam nedaleč od sebe deklico, ki je plakala in klicala: „Mama, mama!" Že se ji mislim bližati, ko me dete zagleda in priteče k meni. Prime me za roko ter me vleče, rekoč: „Odvedi me domov!" Prašam jo. „Kje pa si doma?" „I — doma", mi odgovori dekletce in me potegne krepkeje za seboj. „Kje pa je to?" jo vprašam zopet. „Tam, kjer mama kuhajo", odgovori nestrpno čakajoč, da jo povedem do matere. Dasi se mi je smililo zapuščeno dekletce, sem se moral vendar malo zasmejati na ta prav otročji odgovor. Vlekla me je za seboj in šla sva dalje. Začnem izpraševati deklico, zakaj je ostala sama. Ali nisva se mogla razumeti. Jaz sem za veliko silo lomil slovenščino, dete pa je govorilo koroško narečje. Oziral sem se neprestano po Simnu in kamen mi je padel od srca, ko sem ga zagledal, da hiti za nama. Z začudenjem je gledal mojo malo spremljevalko. Ko sem mu stvar pojasnil, začne on dete izpraševati. Razumela sta se in dete je povedalo, da je šla mati na delo, ona sama pa in njena starejša sestra ste šle v trg. Dete je bilo trudno od dolgega pota in je nazaj grede tožilo in jokalo. Sestra pa je postala nevoljna, pustila dekletce in odšla sama naprej domov. „Lahkomiselni, brezvestni ljudje", rečem Sim-nn, ko mi pove žalostno usodo najine male znanke. Ko gremo vsi trije dalje, pridemo do razpotja. Simen vpraša deklico: „Kod pa zdaj?" Revica je gledala in ugibala, toda ni vedela, po kateri poti je prišla od doma. Nazadnje se odločiva za eno izmed obeh poti. K sreči pridejo za nami neke ženske. Ko je deklica povedala, čegava je, so žene obljubile, da poiščejo mater in da ji izroče dete. Ko sva bila sama, začne moj prijatelj Potočnik, ki je bil fantast, kako:-Sen si ti: ' . .... „Taka zapuščena deca smo vsi koroški Sloven- ci. Sami tavamo in iščemo poti do skupne matere. Koliko imamo bratov in sestra, ki nas ostavljajo, ker so jim že preveč naše tožbe, ker nas ne umejo ali nočejo umeti. Zapustijo nas in naš narod, pa gredo svojo pot, na kateri ni ne kamenja ne trnja, gredo tja, kjer ni treba poslušati jadikovanja, med srečnejši narod, v tabor tujcev. In vest jih ne peče, da so nas pustili brez vodnika. Se zasmehujejo nas in naše tožbe." „Vidiš, doktore, prijatelj Simen je imel prav. Nj treba biti fantast, da tako govoriš. Mati bi morala biti koroškim Slovencem — vlada. Ali ona jim je mačeha, ki ljubi samo svojo deco — Nemce. Slovenci pa so samo na poti razvajenemu edinčku — Nemcu. Vlada bi le svojega ljubljenčka obsipavala z vsemi darovi, božičnimi in drugimi. Ker se pa oglaša tudi drugi sinček, Slovenec, bi mu mačeha rada s silo zaprla usta, da ne bi kričal. Boji se, da ne bi tudi njega morala potolažiti s kakšnim darilcem na škodo sinčka — Nemca. Se več — slovensko deco odtujuje slovenski materi in tako dobivamo brate in sestre, ki nočejo poznati ne svojih bratov in sestra, ne svoje matere! * „Vem prijatelj, da ste zatirani", odvrne doktor. „In dasi sem prozajičen, vendar čutim, globoko ču-tin? ljubezen do slovanskih bratov. — Ali, že je odbila enaista ura. Predno 'nama prinese dekla čaja, izpijva čašo na srečnejo bodočnost Slovanov. Naj nas blagoslovi novorojeni kralj!" Trčila sva in zapela: „Narodi se kralj nebeški od Marije čiste Djevice. ' • Na tom mladom ljetu veselimo se, mladoga kralja mi molimo!* Pri polnočnici, kamor sva kmalu potem odšla s prijatnHom, sem molil za srečnejšo bodočnost korošr kih Slovencev. .i >cov>13 i Šolarjev in za spominske slike, ki so se razdelile med učence. m Gor. Sv. Kungota. Dne 19. t. m. zjutraj je zgorel še-le letos zgrajen umetni mlin gosp. Ludevi-ka Grosegger. m Mladeniška zveza v Jarenini je imela v nedeljo, dne 20. t. m. svoj mesečen poučen shod. Udeležba je bila jako lepa. Nad 50 samih vrlih mladeni-čev je bilo zbranih. Žalibog, sta nas oba naprošena govornika na cedilu pustila. Namestu nju pa je govori! skoraj eno uro kaplan g. Vračko o perečih današnjih vprašanjih.. Tudi mladenič Karol Rojs je govoril o pogubljivem uplivu žganjepitja. m Jarenina. Prav imenitna reklamna sredstva ima na iu v svoji gostilni Jakob Hanzek, tam blizu Sv. Marjete, na poti, ki pelje iz St.Jakoba - Jarenine v Maribor. Že sam napis „Gasthaus zur Kunstmuhle" ti pove, da se shajajo v tej gostilni — če se ji sploh to ime priklada sami „.kiinštni" pa „fajn" ljudje. Imel sem pred kratkim priliko, da sem kot žejni potnik pogledal v ta kiinštni mlin. Res, povem Vam, g. urednik, ne bo Vam žal, če enkrat pogledate v to kiinštno kočo. Same sapenbolsko fajn reči se tam vidijo. Ta Stimani "gospod Hanzek imajo namreč tam izloženo srečo vseh sreč — „ljubega Štajerca", pa seveda mariborsko Spelo zraven. Fleten parček to!. Hanzek pa se svoji mili mamki Germaniji hoče še bolj prikupiti s .tem, da si je postavil nat mizo, na^ mesto popra in soli ter kruha, veliko, škatljo — Sud-mark-Sammelkasten. To je tista skrinja blaženosti in sreče, iz katere zajemljejo gospod Hanzek vse svoje kiinšti in jih širijo po rojstni jim Nemčiji — tam pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah. m St. Ilj. v Slov. goricah. Iz Celja smo prejeli od č. g. Jak. Kosi, kaplana, izdaten božični dar 182 K 60 v za naš „Društven dom", katere je ta vrli rodoljubni gospod nabral med celjskimi Slovenci. Vsem blagim dobrotnikom: Bog ^totero povrni! Bog daj obilo tako požrtvovalnih, obmejne brate ljubečih gg.! Potem je novnili shodih naših društev, Mora zmrzniti itd. so vpili; toda motili so ^e. Čudeži se gode še dandanes« — Mrtvorojeno deie je pživelo in je ičilo ter pridno napreduje. Kako jih jezi, vsak naš korak. Prv.o društvo, ki je bilo ustanovljeno, je bilo v .Trstu v iari sv. Antona. Pozneje je nekoliko zaspalo, a sedaj pridno napreduje. — Sv. Ivan pri Trstu, rje-li vam znan? Tu je bila ustanovljena prva posojilnica, ki se ni bala pokazati svoje barve. Sedaj ima svojo podružnico v Trstu in pridno napreduje. Voditelj ji je g. Anton Cok, kaplan in prvoboritelj krščanske-de-mokracije na Tržaškem. Svetoivansko slovensko krš-čansko-socialno izobraževalno društvo je eno prvih društev. Šteje čez 150 članov. Ima svoj mešani pevski in tamburaški zbor. V Skednju imajo tudi tako društvo. Nobeno ni imelo toliko zaprek kot to; saj je Skedenj najbolj svobodno-miselna vas na Tržaškem. Oglejmo si bližnjo Istro! V Boljuncu obstoji mnogo let „Delavsko izobraževalno in podporno društvo", ki nima le namen razširjati izobrazbo, ampak daje članom tudi podporo. V Dolini je tudi društvo, ki je bilo pred kratkim ustanovljeno. Mlada tržaška S. K. S. Z. je postavila v .ravno preteklih volitvah za deželni zbor svojega kandidata. Ker je bil postavljen kandidat še-le v zadnjih 14 dneh pred volitvijo, smo sicer propadli, toda častno. Vstani torej, tužna Istra! Številni glasovi, oddani v ravno preteklih volitvah, so pokazali, da je krščansko-socialna misel že precej razširjena med našim ljudstvom. Le delati je treba, in upamo, da bodemo dosegli še lepih uspehov. t Volitve v zavarovalnico proti nezgodam so so vršile v Trstu dno 17. t. m. Zmagali so tudi štirje Slovenci v 6. kategoriji. V" skupini delojemalcev je zmagal Anton Jeriha, predsednik strokovnega dru-Stva papirnega delavstva v Vevčah, za njegovega namestnika Slovenec Gomišček, delovodja iz Solkana. V skupini delodajalcev sta zmagala Slovenca Stare in Petrin. Ce bi se bili tržaški slovanski krogi bolj pobrigali za te volitve, bi bil uspeh Še lepši. Gospod J. E. Woixl, Maribor. Z veseljem Vam naznanim, da sta moja purana — ki sU najbržč že bila bolana, ko sem ju kupila - z uporabo Vašega sredstva „Palma", rožena. Ko že 3 dni nista ne jedla re pila, sem jima vBakih 2 ur po 1 srednjo žlico od „Palma" zalila. Kmalu »ta začela sama zobati ter Palma piti, in v 14 dneh sta bila — kljub velikemu mrazu — ozdravljena: Za božič sicer ne bosta pripravna, a smelo ju smatram za dobro novoletno pečenko. Z dobro vestjo morem torej vsakemu posestniku perutnine Vaš res neprecenljiv preparat „Palma" priporočati. Z udanostjo C. Tučmk, m. p. nadučiteljeva vdova. Maribor, 20. decembra 1907. 26. nov. 1908. — Prvo državno perotniao- in kuncerejsko društso na Dunaju je vsled skozi vec mescev s „Palma" d»seglih ugodnih preskuševainih uspehov vpeljalo ta preparat v svoja velika društvena rejišča. 1000 _HjffiBfl ¡¡¡¡¡¡M Pojasnila o insaratlh. daje " upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamke za 10 vinaijev. 1037 Književnost. § Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole. Josip Gasteiner-Volc. Cena 4 K 50 v. Izdalo in založilo slovensko trgovsko društvo „Merkur" v, Ljubljani. Najnovejše novice. Skot v Lineu baje postane sedanji tržaški Ško! dr. Nagi. Zagorje. Premogarji so ustavili delo, ker vodstvo ni hotelo odstraniti neljubega jim inženirja. Promovlran je bil danes na graškem vseučilišču g. Alojz Mum doktorjem lilozofije. Listnica uredništva. Vsled hudega pomanjkanja prostora Brno morali odložiti za prihodnjo številko: Pilštanj, Kozje, Mozirje. Kapela, Sv. Miklavž nad Laškim, Gornjigrad, Sav. dolina, Sv. Pavel pri Preboldu, Slov. Bistrica, Sv. Križ nad Mariborom. — Sv. Križ: Takoj po shodu sta šla poročat k dr. R. in na kolodveru v Spielfeldu jiju je čakal P., da sta ma dala natanki opis o zborovanju. Ali zdaj razumiš? — Trbovlje: Hvala za take informacije! Da se je bavil shod starih liberalcev tndi z obrekovanjem tovarišev, bo prišlo pravočasno vse na svetlo. Tudi od druge strani smo sprejeli že to informacijo. Listnica upravništva. Vse one cenjene naše naročevalce, ki nameravajo inserirati v na I šem listu novoletna voščila, prosimo, da store to čimpreje, vsaj do torka I da moremo pravočasno poskrbeti za natisk. Posojilnica v Framu, reg. zadruga z neomejeno zavezo poobrestuje od 1. prosinca 1909 hranilne vloge navadno 0,0. proti 4 mesečnej odpovedi po 4V2°/0. Posojila daje od 1. prosinca 1909 brez vknjižbe po 5Vj%, proti vknjižbi po 5'///o; proti vknjižbi na pupilarno varnost po 5%. NaSelstvo. 1040 © © ■M E > © A Ä i« V C X > o h Semenska trgovina, edina slovenska odlikovana in strokovno uredena in umetno vrtnarstvo je Alojzij Korsika y Ljubljani, katera obstoji že 31 let in si držim 460 vrst najboljših polskih zelen»dnih in cvetličnih semen, za katere kakovosti jamčim, posebno za to leto sem se založil tako, da morem vsem zahtevam ustreči; moja semena so vsa pri deželnem kmetijskem kemičnem preskuševa-lišču preskušona. Tu se tudi zdelujejo venci in šopki sveži in suhi, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cenik za leto 1909 ne dobi brezplačno. Z odličnim spoštovanjem 1035 AL Korsika. K o < o & N P (SVOJI K švojroi! Vabilo t rednemu občnemu zboru „Hranilnice in posojilnice na Dolu", registrovana zadruga z neomejeno zavezo, kateri so bode vršil v soboto dne 2. prosinca 1909 ob 3. popold. V posojilniških prostorih s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo načelstva. . 2. Odobrenje računskega zaključka za 1908. 3. Čitanje revizijskega poročila „Zadružne Zveze" ter ukrepi vsled istega. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 6. Slučajnosti. Nafcelstvo. VABILO l rednemu občnemu zboru ki se vrši v nedeljo, dne 17. januarja 1909 v hraniluičnih prostorih v Selnici ob Dravi s sledečim vsporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o odobrenju računskega zaključka. 4. Volitev načelnifttva in nadzorništva. 5. Slučajnosti. Občni zbor se vrši ob 3. uri popoldan, in ako ob tem času ni zadostno število pričujočih udov, se isti sklene ob V24 uri istega dne, pri vsakem številu navzočih udov. Hranilnica in nosojilnica v Selnici ob Dravi, dne 20. grudna 1908. 1044 Združeni trgovci v Sa.T7-Ir3.s3si dolini opozarjajo slavno občinstvo na ukaz graške trgovske zbornice, da je pod kaznijo od 60—100 K prepovedano novoletna in druga darila dajati. 1047 Oznanilo. Ker je Križevska opekarna na Murskem polju že večidel dogotovljena in se bode prihodnjo pomlad z najmodernejšimi stroji začela vsakovrstna opeka izdelovati, se sprejme voditelj, ki je v tej stroki skušan in zvežban in tudi razume slovensko knjigovodstvo. Prosilci za to službo se naj pismeno oglasijo s priloženimi spričevali najkasneje do 1. marca 1909 pri vodstvu Križevske opekarne, pošta Križevci pri Ljutomeru. 1022 Nafcelstvo. Naznanilo. I. Žolger, trgovec na Bregu pri Ptuju, naznanja, da je dolgotrajno bolezen srečno prestal in spet deluje v trgovini. Vabi torej prijazno vse svoje stare znance na obilni obisk; posebno pa še povdarja, da ima v zalogi vžigalice v prid obmejnim Slovencem. 1027 Loterijske številke. Dne 19. decembra 1908. Trst . 8 27 73 83 54 Line . 28 57 14 21 6 Sobo s hrano išče mirna oseba za takoj ali nekaj pozneje; naslov na upravništvo tega lista pod znamko „Soba". 1036 Najboljše rezilnice (češke tvrdke) ima vedno v zalogi in po ugodni ceni prodaja Kari Cimperšek, trgovec Sevnica ob Savi. 1037 Jožef Hvaleč, sodarski mojster v Mariboru, Reiserstr. 3 kupuje hraste. Kdor je želi prodati, se prosi za natančen naslov. 1039 Marljivi, praktični sodarjl z dobrim zaslužkom, trajno nameščeni, z božičnim dopustom, lahko pri nas takoj vstopijo. Plača po akordn od komada. Ravnotako rabimo tudi izučene marljive ključavničarje, ki so dalje časa v tovarnah delali, in pomočnike za montažo. Tvornica Cementa Portlanda Dio-ničko Društvo Lengenfeld Bakar pri Reki. 1017 Pridnega hlapca, ki bi imel ve-i selje pomagati v cerkvi kot mežnar j in doma pri kmetijskem delu sprej-5 me ob novem letu Tone Goršek, j Organist v Gotovljah, pošta Žalec. 1 1020 Sprejae se takoj v Narodnem domu v Slov. Gradcu gostilničar na račun. Prednost ima oženjen. Kav-eije se zahteva 600 K. Načelništvo hranilnice in posojilnice v SI. Gr. 1030 Hiša na prodaj zraven šole in cerkve, v njej se vrši že več let mešana trgovina s točenjem vina, piva in žganja; prometa na leto do 20.000 K. Več pove uredništvo. 1031 V najem se da z novim letom dobro idoča gostilna z branjarijo, prodajo tobaka, eventuelno tudi mesarijo z ledenico. Kdor hoče, dobi lahko zraven tudi nekaj zemljišča. Naslov se zve v uredništvu. 1032 Kolarski učenec se takoj sprejme pri Jakob u Jurkovič, kolar Kri-žovci pri Ljutomeru. 1029 Poštena deklica, ki zna šivati, želi piiti v službo k šivilji; vajena je tudi stroju. Vstop takoj, ali s j 1. januarjem 1909. Ponudbe naj i se pošljejo pod naslov: Šivilja, poste J restante sv. Vid pri Ptuju. 1034 Na prodaj!! Proda se v enem mestu na Spod. Štajerskem gostilna, zraven vrt, 6 oral. njiv in travnikov za 10.000 K 6000 K je treba plačati, drugo ostane lahko vknjiženo. Naslov Martin Toplak, trgovec Sv. Martin pri Vurbergu. 1028 Franjo Gnilšak, Sv. Barbara v Halozah naznanja, da ima na prodaj podlago (ključice) za na suho cepiti riparie portalis. Cena po dogovoru. 1018 Učenec, z dobrimi spričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi vstopiti v trgovino z manu-fakturo. Naslov: Ant Zorko, Te-getthoffplatz 3 Maribor. 1041 Iščem kompanjona ali prodam, žago, mlin, kovačijo, tovarno samo-kolnic, veliko vodno moč na lepem kraju, blizu kolodvora. Več pove uredništvo tega lista. 1042 Učenec, dobrih starišev, vešč obeh deželnih jezikov, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Anton Pleterski, Kozje. 1046 Pošten fant, ki bi imel veselje se učiti kot cecilijanski organist, in tudi mizarstvo, se takoj ob novem letu sprejme; zglasit se je treba pri Gregor Sobci, organist v Gre binji Markt Griffen Koroško. 1045 V najem se dajo z dnem 1. aprilom 19< 9 prostori za trgovino v trgu Mozirje, katerih najemnik je j d'.sedaj trgovec, Rudolf Pevec. \ Trgovina se nahaja v bližini farne cerkve in so tudi pogoji (najem- ■ nina) primerni. Pogoji zvejo se * Aoaknn nr! nnoadt n i/»i Ani fit TP TI PATI št v 31 in 34 z vrtom •»•»«-«h»-» v Slovenski Bistrici, -e- Kmetija s hišo in gcispodarsk. poslopjem v črešnjevemgradnu pri Stopercah k ■><: ><--z okoli 90 oralov zemljišča. Kmetija na Račevec-u v Dežnem z okoli 13 oralov zemljišča. Kmetija na Jurek-u v Dežnem z okoli 20 oralov zemljišča. Kmetija na Badenikovem v Dežnem z okoli 36 oralov zemljišča. Se pod ugodnimi pogoji proda, več se izve pri Anton Belec-n v Šent Vido nad Ljubljano. ioss osebno pri posestnici Ani 8trenčan v Mozirju. 104? Oglas. Na prodaj je na Slov. Koroškem gostiln» pri farni cerkvi poleg želT postaje ter premogokopa oddaljeno samo II. postaji od Celovca ter jezera. H gostilni pripada nekaj njiv, tr»vmkov, in gozda. H'ša je enonadstropna, na novo zidana, h kiteri pripada naravna prostorna klet v skalo, kar je najbolj pripravno za večjega vinogradnika ali vinskega trgovca. Kupci naj se blagovol jo obrniti na France Kamnika!, v Ljubljani, Soteska tt. 4. 1016 Proda se novoztfana hiša s 3 Bt&novanji in trgovino mešanega blaga. Obstoji iz gospodsrskega po slopja, živinskega in treh svinjskih hlevov. Vrt. Pobrežje št. 216 pri Mariboru. 1013 Zanesljiva deklica, ki bi se dala sčasoma tudi za prodajalko porabiti, se takoj sprejme v Mariboru, Dravska nlica št. 6 pri Ludoviku Eiustigu. 1014 Dobro idoča kovačnica z vsem orodjem, edina v obsežnem kraju Gotovlje, se, ker je prejšnji kovač umrl, da takoj v najem. Oglasiti se je pjri Mariji Vipotnik, Gotovlje pošta Žalec. 1021 Lepo posestvo v večjem mestu Spod. Štajerske, z dobro idočo gostilno, ostajališčem, lepimi hlevi, veliko ledenico in lepim vrtom, se pod jako ugodnimi pogoji proda. Kje, se izve v upravništvu tega lista. 968 Išče se neka slovenska rodbina Joh. Jurjovetz in Joh Podbevšek (rudokop), ki se nahaja nekje v pokrajini Ogrski, če je komn kaj znano o tej rodbini, se ponižno prosi, naj blagovoli to naznaniti upravništvu Slov. Gospodarja v Mariboru. Kdor to naznani, dobi takoj 5 kron nagrade. 1008 Vinogradniki pozor 1! Kdor želi kupiti, na suho cepljene trte in sicer, W. Riessling na podlago R. Portalis, po 13 K, stotina I. vrste j stotina II. vrste po 8 K. Oglasiti se je na naslov: Franc Selinšek, trtnar, jošta Črna gora pri Ptuju. 1011 Starejši viničar se takoj sprejme na iHisestvu Strihovec pri Št. Ilju v Slov. gor. Vpraša se v gostilni Polak. 1004 Lepa kmetija z novo zidano hišo in živinski prostori za 16 glav | živine, vso močno z opeko krito, ; za glavno cesto ležeče nad 40 ora- ilov polja, travnika in zgorno po-. lovico sečnega gozda se proda zaradi družinski ti razmer. Cena 16000 K. Kje pove uredništvo. 997 Mlinski stroji se prodajo po ceni in sicer: 1 par 48" nemških mlinskih strojev z vsemi železnimi in lesenimi deli, — 1 stroj za čiščenje pšena „Austria" (Hoerde in Comp). — 1 valjar z 2 5 m dolgosti vretena z zavojem, predstavek, stroj za ščetati — zavoj — tri železna okna 2 m visoka, 120 m široka, vse skoro novo. Vpraša se pri „Gutsver-waltung Sannegg", Braslovče Savinjska dolina. 97& Mnogo, mnogo 1,000.000 K bi £e samo v našem cesarstvu letno vež prigospodarili, ko bi se p. n. posestniki posluževali „Palma", ki pospešuje opitanje vsakovrstnih perutnih in dojivnih živali, jih obvaruje bolezni in ozdravi sigurno, če so belane za difterijo ali pa v prebavilih. 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v. več) prinese Palma z navodilom poštnine prosto; spod 4 K ni povzetja! Priporočam se I. E. Welxl, priprav. ži». živil, Maribor, Zofiji» trg 3. čez sto priznanj. Prospekt prosto. 1001 Protin, revmatizem, trganje po udih, celo najtrdovratnejšo bol odstrani hitro in gotovo samo iz rastlinskih snovi sestavljeno na znotraj uporabljajoče „Remmlovo protinovo in revmatično olje". Mazanje ne hasne nič. Steklenica z navodilo» uporabe 6 K. Veliko sijajnih zahvalnih pisem. Kem. Pharm. laboratorij Kari Remmel, Landshnt | 118 Bavarsko. 851 Ruske galošne z zvezdo ' „Provodnik", nsnjate gams šne, razne copate, dežnike, nogavice in roka-; vice, priporoča p. Kosfič v Celju. 176 a) © ® ■ a m posojilnica v regietrovana zadruga z neomejeno zavezo Jtem v©!«!** (Terschek), Graška ulica 8, I. nadstropje hranilne vloge po «&7i% brez vsakega odbitka. Sprejema hranilna knjižica drugih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tudi na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom domače nabiralnike na dom zastonj, če vložijo prvckrat najmanj 4 K. na zemljišča po 5 °/0 do 5 V2°/o» ter na zastavo vrednostnih papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih aH osebah prevzame v svojo last proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine «a vknjižbo dela brezplačna, stranka plača le koleke. Za vpl&ičiia po poŠti se dajejo sasbonj po&t. bupanllnicne položnice. Uradni dane vsak torek in petek 838 Vprašanja in prošnje se sgrejemjs ml ilan, &rnrni praznite iopolto cd 8.—12. ter od 3—6. m popito. mu iei a leta 1867. Hrvaško. Ustanovljena leta 1887. Akcijskega kapitala in rezerv 830.000 K. Sprejema vloge od 5 K naprej in je obrestuje do preklica s ,/0/o. \ Rezini dawek pialla zavod SOItla Cepljene trte I. kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. štajerska, trsničarska zadruga, pošta Juršinci pri Ptuju ; trsničarska zadruga pri Sv. Bolfanku pri Središču; trsničarska zadruga v Ljutemeru; trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatca ; 865 Ceniki so na zahtevanje brezplačno na razpolago. UDOLF MOV jermenar, sedlar in mošnjar samo lastni izdelki in najboljše blago priporoča p. n. občinstva vse vrste konjske oprave, jezdne priprave, reči potrebne za potovanje itd., najboljše mošnje za sejme. Maribor ob p. Burgplatz št. 2. Karal Kocijančič p kamnosaški mo]si©r MARIBOR, 8@3«ao SchMerstrasge 25. S isde!sye Sitarje, prlinlea, podobe in vsa draga stav ||| fcinska dela h kamna, žrfi, spomenika itd. Eai©ga Ugotovljenih nagrobnih »p©- 1 45s ntnikeVa Wfr Vsi marmornati oltarji v baziliki v Maribora so moje delo. Jožef Pfeifer® m Vmogradiiikom naznanjam, da imam 50.000 cepljenih trt na prodaj in sicer vrste Mosier na portalis 20 000, Burgurder beli 20.000, Silvanec na PortaHs 10.000. Trte so dobro zaraščene in vkoreninjene Cena 100 komadov 15 K in korenjaki so tudi Rip. Portalis 10.000 stanejo 100 komadov 3 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti, dokler je kaj zaloge. 982 Ivan Verbjak, posestnik in trtnar, Spodnji breg, Ptuj. Naznanjam posestnikom vinogradov, da bom imel letošnjo jesen in prihodnjo spomlad precejšno množino na auho cepljenih trt na prodaj. In sicer: šipon, silvanec, laški rizling in žlahtnino belo in rudečo, vse trte so cepljene na Rip. portalis in muškat cepljeni na montikolo. Vse trte so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene. Cena je I. vz. za v jesen odvzete trte 140 K 1000 kom. za na spomlad pa 150 K 1000 kom. Cena II. vrste je 80 K 1000 kom. Naročila za v jesen odvzete trte sprejemam do 20. novembra, za na spomlad pa, dokler bo kaj v zalogi. Franc Maršlč, posestnik in trtničar v Senčaku, Sv. Lovrenc t SIot. gor., p. Juršinci 877 pri Ptuju. Slovenec Konrad Skaza, delavnica za vsa cerkvena dela ▼ St. Ulricb, Groden, :=z=r===r====: Tirol ===== se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska Ealoga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. 681 lan Hočevar-Celje = Glavni trg štev. 10, Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja in likera. Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo ■K»-»vodo, galico, žveplo in rafije. iso amčim m dobro in solidno postrežbo, Pozor! Citajl Pozoi*! Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu katarn, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Delovanje taborno, vspeh siguren. Cena j« franke na vsako pošto «a 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povsetju ali 5e se poSlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišsca, 666 lekfcrnujt v Pukracu St 201 <81»-nnii«.) v H očali pri Mariboru tovarna za kmetijske stroje in livarna za železo. Izdeluje v velikem številu najnovejše in boljše rezalnice za klajo, ki režejo za konje in govejo žival, v dolgosti od 6 do 150 mm. aH od 1li do 6 colov. K. M. H. Cena 120 kron. Jamstvo eno leto. Popravila strojev točno, po ceni. H Slovenci, zahajajte y domačo tovarno po stroje! V. Prodaja se tudi na obroke. \ Izdeluje tudi rezalnice za repo, sesalke za gnoj- } nico, vitelje, raznovrstne mlatilnice, čistilnice ) itd. itd. po najnižji ceni. H Drozgalnicezasadje,najboljša sistema. | Ceniki ¡jp se pošljejo brezplačno. % 828 m Ceno posteljno perje. 1 kg sivega, puijenega K 2—, pol belega K 2 S0, belega K i —, prima perje mehkega kakor puh K «•—, veleprima oglajenega najboljše Trste K 8—, mehkega perja (puha) sivega K Sbelega K 10 —, prsnega puha K 12'—, od 5 kg naprej poštnine prosto. Narejene postelje iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170X116 cm z dvema »glavnicama, te dve 80X58 cm, zadosti napolnjeno, z novim, sivim očiščenim, koiatim in stanovitnim perjem K 16 —, napol maha K 20 —, maha K 24 —, p8rnica sama K 12 —, 14 —, 16'—, «glavnica K S'—, 3 50, 4 —, razpošilja po povzetju, zavojnina 898 zastonj, od K 10,— naprej poštnine prosto Maks Bsrger v Dešenicn štev. 235, Somava. Kar ne ugaja,se zameni ali pošljedenar nazaj. Ceniki zastonj in poit. prosto. | Vinogradniki, pozor! £ v Naznanjam, da imam veliko število na suho "v £ cepljenih amer. trt in sicer: Šipon, Laški rizling, ESilvaner, beli Burgunder, Portogizer in Izabela cep- n ljeno vse na Rip. portalis. Trte so dobro zaraščene ® lf in lepo vkoreničene ter pred snegom v trsnici zagra- Y A. jene. Cena I. vrsti 1000 komadov 160 K. Pri H naročilu je treba poslati 10 odstotkov are. Oglasiti I se je pismeno ali osebno pri Janezu Toplak, trt- _ J^ narju na Kukavi p. Juršinci via Ptuj. 971 ■ ■HIMIHIHIHINIHI ■■eBsnHHHgaNBKi 0.-0 o O w »V ■ ® W B >M > TS •* Oj O a a •H % ° S a — ¡ s N ® o íS ° ja i* ® .o o t" Ä >• » e"S _ ® a «s —rQ « a r- ® sute O) o >N ! Cu Q ci ~ N 0 Ž! aH o. fi E? 8 3 „ s S S s5 kl S-g« ■ fe « > S t» CS >- -g P. ^ >6 —. en ■g* •B S « a Háma narodna trga- viaa s m&misktsr. to žpsearijgidiB blagom Cr»»*»«* prlporofa een*. fbébtítia ii?e|e v riike, m*« sšJkjs. Ceno rsixke, »estesi. tete!. Kdor ko& doSr« äspsü, « aarofeo fcss>»tbo Bož s ^ ic pride in zato priporočam cen j. občinstvu, mojo veliko zalogo Jaslic, svilenega papirja, zlatih in srebrnih okraskov, molitvenike, fiine kasete s pismenim papirjem, knjige s podobami, peresnike, albume za razglednice, slike in znamke, kakor tudi drugo galanterijsko bSaqo, po najnižji ceni. Z velespoštovanjem ¿ČŠF" VILEO WEiSL Maribor, Gosposka ulica 33. ? veliki zalogi, àsfeo? tudi matrac«. divani, otrečj« yoBtelje ter •gledala pe ua|ait'{ ceni. F« Miml, Šarite Koroška cesta št. 10. VOji M: « TST O J i» 383SÄ t trgovina Bures, pT»ÛOÛ i i ÖOG. litev trame ! erar, aealar in zlatar TEisifiioffosa CESIS U, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se toSno in .: hitro izvršijo. :: „CROATIA" fežžaa fervsaka sftyre;rf8žni. ¡PstgOTBvE&l -trna** «sat Im Kapajam «Url baker, slak ta ■sala« po najkoljil mfIi Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora, regfetrovana zadruga z neomejeno zavezo Grajski Ui it. 2 v hiši gostilne pri črnem oriu (Schwarzen Adler). Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja cez en milijon kron. Hranilne vioje se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/i. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, no da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentm davek plača posojilnica sama. posojila s® dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/i°/oi na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5l/«°/o i11 na osebni kredit po 6%- Nadalje izposoj nje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pfi drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvsemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—o. popoldne. 6 PoMOjilnlra Ima tudi na razpolacn domače hranilne nahlralnlUe.