Gospodarske stvari. Smejo li dačni eksekutorji posestuiku vse zaiubiti? Vsled pametnib volitev predlanskib vrgli smo nemške liberalce v manjšino in se znebili tudi finančnega ministra, liberalca g. barona Depretisa. Ces ar se pa nismo znebili, to so dačni eksekutorji, katere nam je bil g. baron Depretis kot liberalno zapuščino zapustil. Pregovor veli: nove metlje čisto pometajo. Tega nas skušnje učijo. Isto tako nahajamo tudi nove urade, da so neznano marljivi, natančni. Pogosto še vec storijo v svojej uradbenej goi-ečnosti, nego je postavno dopusceno. Nekaj takšnega si moremo vsakako misliti pri dosedanjem postopanji dacnih eksekutorjev. Niso več redke prikazni, ko dačni eksekutor ubogemu zemljiščnemu posestniku zarubi in proda slednje krav6e, slednji plug, najpotrebnejše orodje, brez katerega mu ni mogoce zemljo obdelovati. Krivice v tej reci vzbudile so pozornost celo centralnega odbora kmetijske družbe stajerske. Ta je napravil brž posebno vlogo pri c. k. finančnej direkciji v Gradci proseč: naj se zabrani zavoljo dolžne da6e posilno prodavanje živine in orodja, katero je za obdelovanje zemljišč potrebno. Na to je odgovorila c. k. tiuančna direkcija štajerska, da veljajo dacnim eksekutorjem natančni zaukazi, katerib se imajo držati. Prepovedano jim je rabiti zavoljo dolžne dače: 1) dačnemu dolžniku in njegovej obitelji po njenem stanu neobhodno potrebne postelje, oblačila, perilo, kakor tudi postelje za družino, in za gospodarjenje potrebne pobišne in kuhinjske reči; 2) obrtnikom ne smejo rubiti za obrtovanje potrebnega orodja; 3) zemljiščnim posestnikom ne smejo prodati predmetov, ki vkup storijo tako imenovani ,,fundus instructus" ali potrebščine gospodarstva, in sploh kar je k obdelovanju zemljišča brezpogojno potrebno. Ta izjava visoke deželne finančne direkcije utegne marsikomu biti všeč. Opozomjemo toraj slavno občestvo na njo. Kedar se tedaj komu zdi, da mu dačni eksekutor krivico dela in rubi reči, katerih bi ne smel, naj stopi po župana. Ta ima v takih slučajih dolžnost in pravico zoper nepostavno ravnanje dačnih eksekutorjev pritožbo vložiti pri visjib oblastvih. Ne pozabimo, da nam je 7 deželi trtna nš. III. Iz tega, kar smo do sedaj razložili o razuih plemenih trtne uši in o tem, kako se množi in živi, lebko sklepamo, kako nevaren da je ta mrčes našemu vinogradarstvu. Zatoraj bo sedaj glavno vprašanje, po katerih znamenjih in prikaznib zamoremo spoznati, da imamo v evojem vinogradu trtno uš? Dokler je le posamezen trs napaden od trtne uši, je to v pr7em letu in na zunanjih delih trsovih le malo ali celo ni6 spoznati. In ravno za70IJ0 tega je ta mrčes toliko nevaren. Kajti v 7sakem vinogradu je nekaj trsov, ki poleg drugib v rasti zaostajajo, pred časom žolto listje dobijo, malo rodijo, pa vendar temu ni kriva trtna uš; tudi nihce radi tega ne gre trsom koreninja pregledovat. Dobro tudi znamo, da zamore takšnih prikaznij na trsu marsikaj zakriviti: izpita zemlja, velika in dolga moča ali susa, pregloboki ali preplitvi nasad; slabo vzrahljano dno, plesnjivec, slana, uime. Iz navedenih nzrokov nastanejo na trsu prikazai, ki so podobne onim, katere opazujemo, kedar je uš vinsko trto napala. Le takrat zamoremo zanesljivo prepričati se, ali imamo v svojem vinogradu trtno uš ali ne, 6e smo poleti zunanje dele trsove, po zimi pa njegove korenine s povekšalnim steklom pregledali. Takšno pregledovanje vinogradov dobro opraviti zamore vsak vinogradar, vsak viničar, kateri je le jedenkrat trtno uš na trsu videl. Treba mu pa je, da si kupi povekšalno steklo. Potem mora iti gledat, kakšne ima trs najmlajše in naifinejše korenine itd. Mnogokrati zapazimo takoj z golim očesom neke cudne vozlaste otekline, ki so po koreninicab nastale vsled vbadanja trtne uši. Kedar takšnib oteklin kaj zagledamo, smemo precej zanesljivo sklepati, da je trs ušiv, čeravno se nahajajo ušivi trsi tudi brez oteklin. Najleži po tem načinu pregledujemo trsovje meseca julija, augusta in septembra, kedar so trtne uai na najzgornjiših koreninicah. Se ve, da ni zadosti trsu ]>regledati jedno korenino ali korenino samo od jedne strani. Velikoveč treba je trs okolo in okolo okopati in vse korenine pregledati. Le tako je mogo6e kaj zanesljivo resničnega reči. Pogosto se zgodi, da sumljivi trs nima nobenih ušij, med tem ko so njegovi na videž zdravi sosedi polni tega mrčesa. Zatoraj je prav težko popolnem za gotovo izreči: ta ali ovi trs nima ušij, ako smo jeden del njegovih korenin bili pregledali. Prav nemogoče je pa o večjem številu trsov ali o celem vinogradu reči, da je brez trtnih usij, ako smo posamezne trse, tu pa tam kterega, za preglodovanje izbrali in še morebiti pri teh le nekatere korenine preiskali. Tako imenovana nradna ,,pregledovanja", na povedani način storjena, nimajo toraj nobene vrednosti, zlasti tam ne, kder je v okolici uže mnogo gnjezd trtne uši. Tukaj je omenjeno pregledovanje ae prav nevarno, ker pregledovalci trtno uš lebko dalje zatepejo in jo spravijo v vinograde, kder nje ae niso imeli. Kajti mnogo skušenj namje užepokazalo, da sopregledovalci trtno uš na obleki, z orodjemprenesli7takšne vinograde, ki so bili trtne uši ae popolnem prosti. Kder so titne uai uže bolj kakor leta dni ugnjezdene, ondi zamore posestnik to zanesljivo spoznati ¦ kajti napadeni trs žene v drugem in tretjem letu svoje uaivoati odviae kratke, slabotne mladike z revnimi listki, kateri so 8klju6eni, zaviti, bolehavi, ter kmalu žolti postanejo; kabemkov je malo, ki le nepopolno in revno v grozdi6e gredo, sploh celi trs kaže, da mu nekaj brani živeti in rasti. No in toto nekaj ao trtne uši na njegovib koreninah. V četrtem letu mu segnjijejo korenine popolnem, 6e se trs ni pregrobal ali če se mu ni dobro pognojilo. Naposled se ves trs posuši. Kakor umirajočega človeka, tako zapustijo tudi trtne uši trs poprej, kakor se popolnem posuši. Napadejo pa sosedne najbližnje tise. Zato vidimo, da se titnih ušij gnjezda dalje širijo v okrogu. Izsesano trsovje uši zapuščajo in se dalje selijo na tisto, ki je se zdravo, da najdejo zadostne hrane, katere jim je na starem selu bilo zmanjkalo. Od starega gnjezda zapazimo kmalu bliže ali dalje novih uanih gnjezdic, kamor je merčes bil zatepen po krilatih ušeb. Tako se širi trtna ua iz prvega gnjezda vedno dalje in naposled ugonobi ves vinogiad, cele vinske gorice pa še nimamo sredstva, s katerim bi mogoče bilo to zabraniti. Kedar preiskujemo vinograde zavoljo trtne usi, treba je najpoprej iti gledat nasadov z novim trsovjem, katere smo si bili od inod omislili, morebiti iz kraja, kder trtna uš razsaja. Kajti verjetno je, da smo s trsovjem vred tudi trtno uš dobili. (Dalje prib.) Nekoliko sknšenj zastran kokošje reje. II. Ako se kuretnina večkrat z žveplenim prahom s pomo6jo kake stare poprove pušice, kedar na raglicab v kurnjaku čepi, potrosi, ji to nadležen in kvarljiv mrčes prežene in odganja. Tudi gredi v kurnjakib v zmerni meri s petrolejem pomazati dobro pomaga zoper mrčes. Dve do tri kaplje ribje masti kokošim na hrbet kanjene vmorijo jim uši. Gnjezda se jim morajo večkrat prenoviti. Slama je za to najboljša, boljša od sena. Tabacno steblovje ali rebrovje spodaj noter v gnjezdo med slamo pomešano je izvrsten pomoček zoper zarejo mrčesja zlasti, kedar živali vale. Ko začne ktera kokoš kvokati in 6e gospodarju ni do tega, da bi jo nasadil, se mora 7 kak kurnjak ali koba6o zapreti, da je od drugih kokoši ločena in da ne najde druzega prostora za gnjezdo ko trdi pod. Brž ji bode želja po valjenji minula. Manj pa dobrih kokoši v posebnih prostorib in v primerni zdravi strežbi je bolj hasnovito in vrže več dobička ko pa velika tluma vse na tesen prostor zgnječene. Kokošim je treba zelene hrane. Po leti si jo same najdejo, po zimi jim pa more 61ovek za njo skrbeti. Zrezana repa, kapusovo in zeljnato perje, kuruzne in pšenične pleve, kuruza, oves, krušne drobtine in drugi kuhinjski odpadki, vse to kokošim prav dohro tekne, zlasti 6e 8e jim po parkrat v tednu brana spreminjava. Kokoši, ki so tri leta stare, se morajo zaklati. Od tretjega leta jim jajčja nosljivost pojema, od leta do leta pešajo in bolehajo in slednjič tudi za mizo niso kaj prida. Kanadaski oves je uže precej daleč po svetu znan; zrnje mu je veliko in težko. Najzanosljivše eeme prodava grof Henrik Attems, po 1 fl. 4 0 kr. kilo. Naslov se napravi: Graflicb Attems'scbe Samencultur-Station in St. Peter bei Giaz. Sejmi na Štajerskem. 5. feb. sv. Peter pod sv. gorami, 6. febr. Gornji grad, 7. febr. Do brna, Vojnik, Lipnica.