▼ gotovini. Leto LXVM št. 1J9 LjaMjana, toreK zi. ]tmi)a 1932 2ena Din 1.- Izhaja vsak dan popodne, izvzemši nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODBV2NIOE: MARIBOR, Grajski trg št, 8----CELJE, Kocenova ntica 12. — TsL 190 NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. St. 26, JESENICE, Ob kolodvoru 101. — mm — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. FRANCOSKI REPARACIJSKI NAČRT Francija predlaga enkratno odškodnino — Dve tretjini bi dobila Amerika za svoje terjatve, ostalo pa bivše zavezniške države Lausanne, 21. junija. Po sprpjptju resolucije o začasni pplošni ustavitvi plačevanja reparacij in vojnih dolgov po sp pri-čela včeraj prava podajanja n repararij-skem problomu. Prvi delavni tArl*»n ho odločilne važnosti za orijentacijo konforonm. cSlavno vprašanje, ki se bo načelo, je v tem, ali predstavlja odmor evropskih plačil uvod h končni ukinitvi repa raci i ali pa se bo obdržalo načelo obnove na ta način, da se bo Nemčija zavezela plačati kasneje pavšalno vsoto, ki bi se smatrala kot zadnji ?al<1o repararij&kih plačil. Anglija in Italija, ki gresta v tej smeri se dalje kakor ameriška vlada, odobravata nemške zahteve po popolni anulaciji reparacij, francoska delegacija, ki ro podpira velika večina držav, pa je mnenja, da se more reparacijsko vprašanje rešiti le v te>-ni zvezi z novo gospodarsko organizacijo Evrooe. Kakor je Herriot že v svojem govoru poudarjaj, se naslan.ia francoska dele-* gacija na poročilo baselskih ekspertov, ki pravi, rla bi Nemčija po morebitnem črtanju dolgov zaradi svoje močne industrije prevzela v evropskem gospodarstvu prevladujoče stališče. Francoski načrt str^^mi za tem, da se znižajo nezaščitena letna nemška plačila. Zmanjšana letna plačila se nato ne bi teč razdelila med zaveznike, temveč bi se zbrala v skupnem fondu, ki bi se porabil za obnovo potrebnih držav. Nadzorstvo nad tem fondom bi prevzelo Društro narodov, tako da bi ne obstojala nevarnost umešaranja velikih držav v notranje zadeve malih rir.-zav. Iz tega fonda bi se podpirale tudi francoske železn* da bi se na ta način podprle napram konkurenci nemških železnic. Nadalje bi se iz tega fonda kril primanjkljaj i uzo slovenskega proračuna, ki bi bil pri konrnoreljavni ustavitvi nemških reparacij-skih plačil najbolj prizadet. Zanimivo je, da bi bila finančna pomoč Avstriji vezala na rešitvi reparacijs&ega problema in na splošno gospodarsko sanacijo Evrope. Ta francoski načrt ie doslej izdelan šele v velikih obrisih. Njegova podrobna izdelava bo bržkone naletela na velike Vež- koče ter je odvisna od izida poraniani v Ze-dinjenimi državami, na katerega pa se bo moralo najbrže čakti še nekaj mesecev. Pariz, 21. junija. Jutranji listi priznavajo danes več ali manj odkrito, da je pri včerajšnjem razgovoru Herriota z Mac-donaldom prišlo do nesporazumljenj zaradi reparacijskega vprašanja. Herriot je, čeprav je podpisal izjavo glede moratorija, načel zahtevo po tako imenovanem solde net za Francijo in njene zaveznike. V tem solde net je treba razumeti željo Francije, da bi dobila od Nemčije plačilo v višini nezaščitenih anuitet. Namesto nezaščitenih anuitet naj bi stopilo enkratno plačilo Nemci i e, mogoče z izročitvijo obligacij nemšk;h državnih železnic Pertinax. ki je ob:čaino dobro informiran, javlja v »Echo de Pariš«, da je moral Herriot ugotoviti, da njegova ideja o nemških reparacijah nima rrmogo skupnega 7 mnenjem njegovega angleškega tovariša in da ie Franciia tudi pod njegovo vlado vedno osamljena, ako se le malo branijo jrancoski interesi. V »Journa'u« pše Saint Prix, da so bili Angleži presenečeni in celo nekoliko razburjeni, ker so Francozi zopet načeli reparacijsko vprašanje, Angleži so šli celo tako daleč, da so grozili s svojim takojšnjim odhodom iz Lausanne. Ha pride zopet do rednih zvez, je imel Herriot baje preteklo noč razgovor z Macdonaldom, kar pa francoska de'egaciia uradno demantira. Tudi »Petit Parisien« poroča o tem nočnem sestanku, po poročilu »Matina« pa se Herriot ni sestal z angleškim ministrskim predsednikom Macdonaldom. temveč se je v spremstvu Paula Boncourja odpeljal v Morges ob ženevskem jezeru, kjer se je sestal z vodjo ameriške delegacije Gibso-nom. Ta konferenca je trajala do polnoči. Pariz, 21. junije. A A Francoska delegacija ne lausanneki konferenci je predložila načrt o finančni likvidaciji reparacijskega vprašanja, ki se opira na ugotovitve baselskega srrokovnjaškega odbora. Francija predlaga enkratno odškodnino in sicer po razporeditvenem ključu, ki je veljal pred HoovrOvim moratorijem. Dve tretjini bi ponudili Ameriki za likvidacijo njenih terjatev napram Evropi, eno tretjino pa bi razdelili med Anglijo, Francijo, Italijo, Belgijo. Jugoslavijo itd. Ta druga razdelitev bi se opiral« ne klioč. kakor je bil določen na konferenci v Spaa. Ta predlog je najboljši dokaz o tem, kako skuša Francija zavarovati ne le dvojih interesov, marveč tudi interese malih držav. Polkovnik Ožegović odhaja Težko ga bodo pogrešali zlasti naši športniki kot neumornega delavca za razvoj našega sporta Zaključek procesa proti mariborskim oficirjem A J tale r in Atanasković obsojena na smrt, major Djokić na is let ječe, s obtožencev na 10 let, Štirje pa so oproščeni Beograd, 21. junija. Včeraj je bil v Mariboru končan proces proti obtoženim mariborskim oficirjem. Po govorih zagovornikov so dobili poslednjo besedo obtoženci sami. Prvi je govoril obtoženi podporočnik Atanasković, ki je izjavil, da se ne čuti krivega, nakar je opisal svoje življenje. Ko je prišel iz vojne akademije, mu je umrl oče in že takrat se je moral zadolževati. Kr> je prišel v Maribor k 45. polku, je spoznal razmere in pričel živeti s polnim temperamentom. Delal ie dolg na dolg in končno so navalUi namj upniki. To je Slo tako daleč, da so ga pričele obhajati misli na samomor hi v takem raspoloženju ga je nekega dne našel pokojni Milojkovič, ki ga je pozval k sebi v pisarno ter mu pričel razlagati svoje načrte. Pod pritiskom svojega bolestnega razpoloženja je prišel pod Milojkovicev Mpliv. Bil je proti kapitalistom, proti bankam zaradi svojih dolgov, ni pa t>U proti državi. Za cilj nameravanega prevrata ni vedel. 2al mu je, ker je prišel pod vpliv Miloikoviča, ki jo izkoristil njegove težavne razmere. Miloj-kovič je zapletel v stvar tudi nedolžnega majorja Diokiča. kateremu je govoril, da je v organizaciji nad 40 oficirjev. Naslednjega dine je prišel k majorju Diokiču in ga vprašal, ali bo došlo do upora. Videl je, da ne razume prav njegovega vprašanja, zaradi Česar je v kavarni »Astoriji« počakal na Milojkovića, da bi dobil pojasnilo. Ko je Milojkovič prišel, je dejal: >S prevratom ne bo nič. Dobil sem obvestilo.« Zatem je podporočnik Atanasković zopet opisoval svoje življenje. Pil je mnogo, da bi pozabil na svojo nesrečo, ker je spoznal, da je Milojkovič oblati! njegov ugled jugo slo venskega oficirja. Prepričan je bil, da je vse le bolestna domišljija Milojfkovrča. Za trenutek nesrečne radosti moram trpeti tisoč dni žalosti, je dejal Atanasković. Proklel sem samega sebe. kakor me preklinja vsa javnost Nisem komunist, še vedno sem velik patrijot, poln ljubezni do kralja m domovine. 2al mi je, ker trpe poleg mene tadi nedolžni v odsotnosti glavnega krivca. Nisem hotel pobegniti. Proglas sem izročil 27. aprila, aretiran pa sem bil 28. aprila in bi torej lahko pobegnil. Ostal sem, da bi dokazal, da sem patrijot in ne komunist Major Djokić je izjavil, da se ne čuti t krivega ter je poudarjal, da je bil vedno pošten. Ali naj bi se jaz postavil na stran slaboummega Milojkovića in bolestnega Atanaskoviča ter zamenjal lepo trobarvno zastavo z rdečo barvo, je vprašal. Zatem je v ostrih besedah obsodil postopanje kapetana Naumovića, ki ga je pri vedel s svojim poročilom komandantu polka na obtožno klop. Nadalje je navajal podatke o svojem prejšnjem življenju. Rojen je bil v Sarajevu v svečeniški rodbini. Obširno je navajal, kako je bil za Avstrije med svetovno vojno preganjan. Na raznih frontah je bil 39 mesecev, kjer so ga vojaki imenovali očeta Bosancev. V Dunajskem Novem Mestu je skupno s svojim bataljonom prisegel zvestobo kralju Petru. S svojimi Bosanci se je vrnil takrat v Zagreb ter se postavil na razpolago Narodnemu veću. Milojkovič je izrabil njegovo ime in popularnost, da bi dal svoji organizaciji večji pomen. Milojkoviću je dejal, da bi bil rajši komandant brigade nego šef policije v Mariboru samo zato, da bi vzbudil njegovo zaupanje in ga dovedel do daljnjih odkritij. Podrejenemu kapetanu Naumoviću je J pokazal proglas z namenom, da bi mu bil na pomoč v preiskavi. Odklanja fantastična podtikanja v zvezi s to afero, da so v ponosni in slavni jugoslovenski vojski oficirji, ki bi se mogli oblatiti kot komunisti. Hotel je preprečiti, da bi se s takimi fantastičnimi norostmi kompromitirali častniki naše vojske, ki so bili vedno vdani kralju in domovini. Milojkovič ni bil normalen in je spadal v norišnico. Bil je duševno bolan pustolovec ki se je sam usmrtil. V svojo organizacijo je zapletel druge, da bi dobila njegova bolestna fantazija večji pomen in da bi tako samega sebe zadovoljil. Svoj govor je major Djokić končal s pozivom sodišču, naj ne napravijo iz njega jugoslovenskega Drevfussa. Poročnik Altaler je izjavil, da nima za svojo obrambo ničesar drugega povedati kakor to, kar je povedal njegov zagovornik. Nato je izročil zapisnikarju svoj pismeni zagovor. Poročnik Paunkovič je obširno navajal, kako mu je Todorović govoril o prevratu, ter poudarjal, da ae mu ne more šteti v greh, če «e je pogosto družil z Mi-lojkovičem, ker so to delali tudi drugi oficirji. Prosil je sodišče, naj ga oprosti, ker ni ničesar kriv. Poročnik Milutinovi^ je izjavil, de mu Atanasković ni nikdar govoril o obstoju kake organizacije, temveč mu je »amo grozil. Nikdar ne bi mogel piriti pod vpliv take prepelice, kakor je Atanasković, ugleda naše vojake pa m hotel rušiti zaradi enega pustolovca. Vse podjetje je bila ena sama norost njen vodja pa psihopat, ki ni imel rrvkdar prebite pere v žepu. Poročnik Todororić Je govoril v ve- liki razburjenosti. Med govorom je pričel tudi plakati ter je med arugkn dejal: »Tu Sw je sumilo v mojo zvestobo kralju in domovini, v uniformi jugoeloven&kega oficirja sem na obtožni klopi. Poročnik Milojkovič je oolatil mojo čast, toda on je mrtev in naj mu Bog odpusti. Hvala moji materi, ker me je naučila ljubiti kralja in domovino. Lahko razumete moja čustva, gospodje sodniki, ko mi je bila odvzeta četa. Ta slučaj izkoriščajo naši neprijatelji m tuj tisk. >tfikdar bi se ne moglo dogoditi, da bi prevzeli trije bolni ljudje oblast«: Ob koncu je poudarjal svojo nedolžnost m prosil sodišče, naj ga oprosti. Poročnik Marko Markovi? je dokazoval svoj nedolžnost, češ, da je bil vedno navdušen nacijonalist. Mislil je, da vodi major Djokić preiskavo po višji odredbi, in ko je videl da sta aretirana Milojkovič in Atanasković, je bil mnenja da je major Djokič izvršil svojo dolžnost. Podporočnik Ristič je izpovedal, kako je obvestil svoje predstojnike o tem, kar mu je bilo znano. Kapetana Naumovića je obvestil, ker ni mogel dopustiti, da bi umobolni človek vodil četo. Podporočnik Surdilovič se je zagovarjal, da je pravilno postopal in obvestil svojega predstojnika kapetana Naumovića o obstoju organizacije. Bil je oni, ki je stvar odkril, kapetan Naumović pa je samo predložil poročilo. Na popoldanski razpravi so podali kratke zagovore še podnarednik Ilič, Petrovič in Grujin, ki so vsi trije naglašali. da jim o organizaciji ni bilo nič znano in da so le izvršili svojo vojaško dolžnost, Hoteč braniti svoje predpostavljene oficirje pred napadi. Ob 4. popoldne se ie vojaško sodišče umaknilo k posvetovanju, ki je trajalo do 7. zvečer. Ob 7.30 je stopil v dvorano sodni dvor. Sodni polkovnik Nikolič je preoital sodbo, ki se v bistvu glasi: pešadi jski podporočnik Atanasko-v i ć Dragoljub se obsoja na smrtno kazen za dejanje iz točke 2. § 1. zakona o zaščiti države; pešadijski podporočnik Altaler Miroslav te obsoja na smrtno kazen za isto dejanje v idejni zvezi z dejanjem po 1. točki 2. oddelka § 87. vojaškega kazenskega zakona; major Djokić se za dejanje po točki Z čl. 2. zakona o zaščiti države obsoja na 15 let ječe, od katere mora po odbitku preiskovalnega zapora odsedeti še 14 let, 10 mesecev in 19 dni. računajoč od današnjega dne.; pešadijski poročniki Paun kovic Božidar. Milutinovič Momčilo, Todorović Dragoljub in Marković Marko se za dejanje po 2. točki § 2, zakona o zaščiti države obsojajo na 10 let ječe. od katere kazni se rrm odšteje preiskovalni zapor; artiljerijski podnarednik II ić 2ivorad se za dejanje po točki 2. čl. 1. zakona o zaščiti države obsoja na 10 let ječe, od kale eno odbije Ljubljana, 21. junija. V kratkem nas zapusti mož, ki si je pridobil »lasti med športniki mnogo iskrenih prijateljev. G. polkovnik Miloš Ožegović odhaja iz Ljubljane po desetletnem bivanju med nami na svoje novo službeno mesto v Skopi je, kjer zavzame visok položaj. Polkovnik Ožegović je prispel pred 10 leti kot višji oficir v Ljubljano ter je bil dodeljen divizijskemu štabu, pozneje pa je bdi imenovan za poveljnika pogranične čete. Kmalu po svojem prihodu se je odzval povabilu JZSS v Ljubljani ter j«» sodeloval v upravnem odboru nad 8 let. Sam je bil navdušen smučar in je na smučkah ali poleti prehodil vse naše planine ter jih je poznal kakor malokdo. Krt sin osjeekih ravnin je znal ceniti krasoto gorate Slovenije in je z vsem srcem vzljubil naše planine. Spoznal je važnost in koristi smuskega sporta že takrat ko so v Ljubljani postrani gledali vsakogar, ki je z >dilcami< na ramah korakal skozi mesto. Zato je začel takoj z vsemi močmi delovati na to, da najde tudi pri vojaških krogih potrebno razumevanje za smučanje. Njegova zasluga je. da je smučanje vzbudilo v naši vojski ono zanimanje, ki ga zasluži. Zlasti ae je smučanje visoko razvilo v pogranični četi, ki ima sedaj v svojih vrstah ne samo izvrstno izvežbane smučarje, temveč tudi prvovrstne tekmovalce, ki so na mnogih tekmah, civilnih in vojaških, dokazali, da prav nič ne zaostajajo za športniki. Polkovnik Ožegović je kot sijajen organizator sodeloval skoraj pri vseh tekmah JZftS ter je tudi organiziral vojaške smučarske prireditve. Ni čuda, da so v savezu visoko cenili njegov« temeljito poznavanje smučamtva in se kaj radi nanj obračali v vseh organ izatoričnlh vprašanjih. Njegova beseda je bala vedno upoštevana. Razuljivo je, da ga je tudi SK Ilirija naprosila za sodelovanje ter je pri nji aktivno sodeloval S leta kot podpredsednik in pozneje kot načelnik smuske sekcije. Za časa njegovega udejstvovanja je Ilirija zgradila ponosni Smučarski dom v Planici, ki je v čast vsemu našemu smu-čarskemn športu. Ožegovićeva zasluga je. da je ustvaril prijetno tovarttko razmerje med vojasktmi in civilnimi smučarJL Sam je na glasu kot izredno simpatičen, splošno priljubljen družabnik. Da se vsaj nekoliko oddolžita svojemu sodelavcu, priredita J7SBR in SK Ilirija odhajajočemu postovOni večer, ki bo jutri ob 20.30 v Kazini. Na tem večeru se bodo nafti športniki poslovi Ti od enega svojih najmarrjrvejsm sodelavcev, ki je kazal tako veliko zanimanje za rasvoj našega sporta. Gospodu poTkovnitai, ki ga bodo težko pogrešali i športniki i njegovi stevimi prijatelji. MM—m OhOo sreče na novem službenem mestu in na skorajšnja svidenje.' Tragična smrt dr. Stanka Erhartiča V nedeljo popoldne se je svetnik našega dunajskega postoriš*** dr. Stanko Erhartfč na avtomobilski vožnji pri Dunajskem Novem mestu smrtno ponesrečil Dunaj, 21. junija. V nedetio popoldne *e je odpeljal svetnik Jugoslovenskega poslaništva na Dunaju s- dr. Stanko Frhartič v spremstva svoje soproge z avtomobilom proti Semmeringn. Na potu med Semme-rlngom In Dunajskim Novim mestom je avtomobil začel na mokrih tleh drseti, nakar se je na ovinku prevrnil in pokopal pod seboj potnike. Težko poškodovane ponesrečence so Izvlekli Izpod avtomobila. Svetnik dr. Erharuč bi njegova soproga sta bila smrtno nevarno poškodovana. Takoj so jo odpeljali v bolnico v Dunajskem Novem mestu, kjer je danes opolnoči svetnik dr. Erharuč dobljenim poškodbam podlegel, dočim se njegova soproga bon s smrtjo. S pokojnim Erhartičem ieže v prerani grob eden največjih idealistov in najbolj navdušenih pijonirjev naše svobode. Njegovim tovarišem iz T. srbske dobrovorj-ske divizije v Odesi bo gotovo še v živem spominu, kako vneto, naravnost fanatično je delal pokojni Stanko na organizaciji našega dobrovoliskega pokreta v Rusiji, s kolikim entuzijazmom je oblekel uniformo srbskega častnika in kako ga je pognala ve-Hka ljubezen do rodne grude v krvavo bojno vihro na krvavih poljanah Dobrudže, kjer ga je sovražna strojnica tako strahovito preluknjala, da ie bilo res pravo čudo, da je ostal živ. Sreča njegova je bila. da so ga pripeljali težko ranjenega v rumunsko vojno bolnico, kjer mu je z vso požrtvovalnostjo stregla usmfljenka, Francozinja, njegova poznejša soproga. Po dolgih mesecih lece- Vsi obsojeni se obsojajo razen tega na trajno izgubo državljanskih pravic ki na trajno izgubo vojaških činov. Pešadijska rx>dporo6nika Ristič Milo-slav in Surdilovič Čedomir ter podna-redntka Petrovič Cedomir m Grujin Lazar se oproščajo vsake krivde in kazni in se morajo takoj izpustiti na svobodo. Obsojenci so sprejeli kazen mirno. Opažati pa je bilo. da so bili zelo deprimirani. Ko jim je predsednik sodišča pojasnn. da imajo pravico pritožbe na višje vojaško sodišče, so vsi obsojenci prijavili priziv. Predložiti ga morajo v roku treh dni. Obsojence so po razglasitvi obsodbe od ve d H v zapor, vsi štirje oproščeni pa so bili takoj izpuščeni. nja je okreval tn zapušili bosukao v radost svojih ptreds&ojndkKMr, ki so nega hrabrega mladesrJfta vtsoko osnaH m svojih tovarišev, ki so ga hdusuii fjufcilL In zdaj ga m već. Bojna vihra ms Je prizanesla, ni legel k večnemu puftMlm med milijone žrtev svetovne vojne. Na» na '-m-letu poln radosti do živi jenja jn veselja do dela, mu je neizprosne Parka piestri-gla nit mladega, se mnogo obetajočega življenja. In tudi njegovo si uslu druzdoo, ki mu je v najtežjih taeautftdb življenja brisala krvave potne srag« s cela, bo kruta usoda najbrž poslala za njton v prerani grob. Dragi Stanko, sanjaj m*mo večni Omejitev madžarskega Budimpešta, 21. junija. Opolnoči je potekel rok za svoboden uvoz blaga. Odslej bodo carinski in poštni uradi oddajali blago le proti uvoznemu dovoljenju. Na vse carinske in postne urade je bil poslednje dni velik naval ljudi, ki so hoteli o pravem času dvigniti svoje blago, da bi jim ne bOo treba nabaviti si voznega dovoljenja, ki Je sdrnženo z večjimi stroški. Ugotovili so, da je v zadnjih dneh narast f\ uvoz v Madžarsko za okrog 900 odstotkov. Rarvoj InMMtB rudostrfle v Aftgffii London« 21. junija AA. Po poročilu trgovinskega ministrstva je po uvedbi novih zasertnih carin otvorilo v Angliji produkcijske tovarne od novembra naprej 88 inozemskih tvrdk, in sicer 75 nemških, 11 franooekm in 2 švicarski IvrtBU. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2274.82— 2286.IS, Berlin 1334J&—1345.82, Bruselj 784.85 do 787.99, Čarih 1097.85—1102.85, London 202.88—304.48, NewTork ček 5617.00 do 5645.16, Pariš 221.40 -222,71, Praga 166.78 do 167.84, Trst 287.57—289.97. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Beograd 9, Pariz 20.18, London 18.60, lfe*york 518, Bruselj 71.42 in pol, Milan 28.25, Madrid 42.30, Amsterdam 207.80, Berlin 121.80, Sofija 8.45, Praga 15.20, BnkareAa 1,07, Varšava 87.50. Stran Z. >3lo veh3r1 n a k ) d«, dne 21. junija 1932. bratske ljubezni v Ljubljani Slovesna blagoslovitev temeljnega kamna pravoslavne Siroky jarčok« in >TJž som sa vydala< močno užgala. Priporočal bi Ji pri predavanju mirnejšo držo telesa. Rueh Branko se je s I. stavkom Sponio-vega koncerta za klarinet, št. 1. pokazal kot resnega muzika in bo na vsak način postal kmalu trdna opora prvih klarine-tovskm partij v najboljših orkestrih, Sok Dragica ima za >Himno solncuc te opere >Zolotoj pjetušoke R. Korsakova še pre-mladoaten glas. Točka zavzema odlično mesto v repertoarju svetovnih pevk, stvari pa, kot je >Poloneza< iz Bell ini jeve opere >Puritani< se Ji lepo prilegajo. Menardi Pija je resna pianistka, dobro uporabna kot spremljevalka, a še v višji meri kot umirjena in poglobljena mterpretka v tem slučaju Beethovnovega »Andante v f-duru<. Produkcijo Je zmagovito zaključil Svigelj Cveto z Lajovičevo > lak al sem svojih mladih dni«, arijo Gianni Schicchija iz istoimenske Puocinijeve komične opere ter slovaško narodno Novaka >Pri Dunaji šaty peru«. DoČim me je pri nedavni produkciji kot gojenec operne šole nekoliko razočaral, me Je včeraj kot smel in samozavesten koncertni pevec prijetno ogreL Kajpada tudi poslušalce. Vsi učitelji mladih bodočih umetnikov so bih v najvišji meri in v prvi vrsti tudi sami deležni uspehov svojih gojencev. fSe/esttfCO KOLEDAR Danes: Torek, 21. junija, katoličani: Alojzij, Vekoslav, Nenadej; pravoslavni, 8. Junija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: G1 ori a. Kino Ideal: Zaprto. DK/IK.NK LEKARNE Danes: Rahovec, Kongresni trg 12; Ustar, Sv. Petra cesta 78; Hcčevar, Ljubljana Vil, Celovška cesta 34. Na prepovedanih Iz policijske kronike Ljubljana, 21. junija. Franc Keber iz Svetja pri Medvodah je policiji prijavil, da mu je bil v ponedeljek ob 9.46 z dvorišča študentovske ulice št 3 ukraden siv športni jopič, vreden 280 Din. — Mesarskemu delovodji Ivanu Per-neku je bilo snoči ukradeno z dvorišča Domobranske ceste 7. moško kolo, vredno 700 Din. — Neznan napadalec ie snoči napadel delavca Josipa Koželja iz Pnmp pri Kamniku ter ga je tako občutno poškodoval na levi roki, da so ga morali prepeljati v bolnico. Zasebnika Mateja Stepina ie danes ponoči zavijalo po trebuhu. Ni utegnil, da bi prižgal luč ter je v temi segel na polico, kjer Je imel spravljena zdravila. Nesreča je hotela, da le namesto steklenice z brinovcem zagrabil steklenico z oetovo kislino. Dobi! Je hude opekline po nstfn. Čeprav Je kislino takoj izpljunil. — Devetletni Mflan GaSperSč, sta delavca iz Krope, se Je na domačem travniku igral s tovariši. Ko je tekel čez travnik, se Je spod-tafcnil fn pade! tako nesrečno, da si je rionJ desno doJdol LJubljana, 21. junija. Prepovedana pota so vedno najbolj vabljiva. Ljudje ne morejo nikjer živeti brez njih, saj bi sicer življenje izgubilo ves pomen, V tem primeru mislimo na prave poti. ne na moralne, namreč na tiste, ki jih ljudje prepovedujejo s svarilnimi napisi in groze z globo za prestopke. Za takine napise in za globo se Ij-udje seveda nWo nikdar brigali, Ljubljančani pa še posebno ne. Od njega dni uživamo pri nas zlato svobodo po mili volji tudi v tem pogledu. Ne poznamo nobenih ovir, noben plot ni previsok, da bi ga ne preplezali, nobenega napisa nismo še nikdar videli, da je kakšna pot prepovedana, zato pač povsod preskušamo svoje turistične zmožnosti. V Ljuh ljani je pa rudi precej »turistov«, ki cenijo rtiristiko v najbližji mestni okolici. Odkar raste tivolski gozd. so meščani plezali ter križanli v njem in jim tega ni nihče prepovedal. Nikomur ni nikdar prišlo na mioel. da bi ae zaradi tega »ušlle »mrekc. In se niso doslej, letos so se pa nenadema začele. Obdolžili smo lubadarja te črne krivde. Toda tudi Ljubljančana niso tako nedolžni. Ves gozd so preprogi e prepovedane poti in velikanska gora greha se je nakupi-č3a v njem. Bil je naravnost čudež, da jo sploh še rasila kakšna bilka v gozdu. Kilometre daleč na okrog bi moralo vse usahniti. Zdaj bi bfla sezona na višku, gozd bi zopet oživeL Toda letos so prekrižala prijateljem narave vse račune. Postavili sicer niso svarilnih tabel in nastavili pasti za grmovjem. Tudd kopriv niso zasejali. Le terf-aordj bav-bava se je raztegnil še v tivolski gozd. Ljubljančani imajo pokvarjen vsak "weekenLeteči Holandecc, prenos z Dunaja; 22.30: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. / s SLOVENSKI NAROD«, dne 21. junija 1932. Dnevne vesti — Zdravljenje državnih uslužbencev v javnih bomicafa. Glede tega, če velja § 88. u. z. — brezplačno zdravljenje — tudi za tiste bolnike, državne nameščence, ki imajo poleg svojih plač se kakšne druge dohodke, bolnice niso bile na jasnem, dasi je besedilo u. z. jasno: >Državni nameščenci in upokojenci kakor tudi njih družine imajo pravico, da se zdravijo v javnih bolnicah na državne stroške. Da pa le ne bo dvoma, je ministrstvo za narodno zdravje odredilo, da velja zgoraj omenjeni paragraf za vse: >brez izjeme, če imajo poleg plače kake druge dohodke ali ne. K temu je treba pripomniti, da se morajo omenjeni uslužbenci posluževati te dobrote po zakonu samo v najnižjem, oziroma v in. oskrbnem bolniškem razredu«. — Zniianje potniških pristojbin na državnih postnih potniških avtomobilskih pro. jrah. S 15. junijem so bile znižane potniške pristojbine na državnih poštnih potniških avtomobilskih progah Brežice - Bizeljsko, Brežice - Novo mesto, Šmartno ob Paki -Gornji grad - Logarska dolina in Rogaševc'-Murska Sobota - Dolnja Lendava za 25°/©. — •pozorilo državnim nameščencem. Tiskovna zadruga je pravkar izdala novelirani uradniški zakcn z dne 31. marca 1931, ki je izpopolnjen z vsemi zakonskimi določbami, bodisi s tistimi, ki so bile dotlej ukinjene, bodisi z onimi, ki izpreminjajo, oziroma dopolnjujejo prvotno besedilo tega zakona. V pripombah so priobčene vse uredbe in pravilniki, izdani na podstavi tega zakona. Dalje vsebuje ta snopič tudi zakon, s katerim se znižujejo prejemki državnih uslužbencev, kakor tudi vse določbe finančnega zakona za leto 1932-33, ki se nanašajo na državne nameščence. Zakon je neobhodno potreben za vsakega državnega nameščenca, pa tudi za vsak državni urad. Snopič, ki obsega 256 strani, stane v mehki vezavi Din 24, v platneni pa 36 Din s poštnino vred, brez poštnine 22 Din. oziroma 34 Din. Naročila sprejema knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, še-lenburgova ulica 3. — Naša, udeležba na vsesokoiskem zle tu v Pragi. V Pragi se je mudil te dni predsednik zletnega odbora SKJ g. Paunkovič, da pripravi vse potrebno za prihod naših udeležencev vsesokolskega zle ta. Dokaj strogo postopanje glede valute bo močno vplivalo na našo udeležbo in v Prago poj-de približno 4000 Sokolov iz Jugoslavije, kar pomeni okrog 2000 manj, kakor je bilo prvotno določeno. — Šentjakobski oder je v nedeljo ob zaključku sezone priredil sijajno uspel izlet na Vrhniko, kamor se gTe vsako leto poklonit spominu Ivana Cankarja. Gosp. Siard s Trnovskega pristana je na svoj motorni Čoln priklenil največjo barko za opeko, da je bilo prostora za vso najvese-lejšo družbo, pa tudi za vso množico rekvizitov, ki so potrebni za zidano voljo. Za red je skrbel predsednik g. Brihta, za petje komponist g. Danilo Bučar, za lačne njegova gospa Metka, za žejne pa g. Zalazni k Oki, a za smeh predvsem naš gosp. LavriČ v družbi g. Skerlja, veselih deklic in vseh ostalih razposajenih članov odra. Po tihi prijetni svečanosti pred spomenikom idealista Cankarja so idealisti Šent-jaboskega odra obiskali še svojega gostoljubnega starega prijatelja Načeta v njegovih elegantnih novih prostorih, ne:j pa v najboljšem razpoloženju in od soinca ožgani prijadrali brez nesreče z barko v trdi noči zopet v Ljubljano, da se pripravijo na novo sezono v novih, večjih in lepših ter dostopnejših prostorih, kot so jih imeli dosedsj pri sv. Florjanu v šoli dišečega imena. — Začetek poletja. Danes ob 16.23 stopi solnce v znamenje Raka in doseže za severno poluto najvišjo lego nad nebesnim ekvatorjem. Danes je torej najdaljši dan in najkrajša noč ter začetek poletja, ki traja od 21. junija do 22. odnosno 23. septembra. Junij, julij in avgust so za meteorologe poletni meseci. Letos je začetek poletja kaj klaveren in če pojde tako naprej, bomo tudi ob poletje, kakor smo bili ob pomlad. Upajmo pa, da se bomo vsaj v juliju in avgustu pošteno segTeh na solncu. — pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo dvo- in trosobnih stanovanj v nebotičniku ter v objektu HI. v Beethovnovi ulici v Ljubljani. Nadalje razpisuje oddajo pisarniških prostorov v nebotičniku ter trgovskih lokalov v pasaži. Vsi lokali in pisarne ter stanovanja so najmoderneje opremljena. Reflek-tanti za stanovanja, pisarne ali trgovske lokale naj vložijo prošnje pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Vse potrebne informacije se dobe pri gradbenem vodstvu Pokojninskega zavoda, Gajeva ulica 3. 371-n — Krasen prospekt »Slovenije« v cirilici z opisom vseh letovišč in zdravilišč v naši banovini je izdala agilna Zveza za tujski promet v Ljubljani, da bodo tudi naši bratje v Srbiji informirani o lepotah in pestrosti naših krajev. Prospektu je priložena tudi pregledna karta naše banovine, a krasi ga 36 izvrstnih baktrotiskov Delniške tiskarne, ki predočujejo naše planine in letovišča ter zdravilišča z večine po odličnih posnetkih naših priznanih foto-amaterjev Kozaka, Stanka Ribnika rja m Kunaverja. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo v Beogradu in Skop-lju lepo, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 32, v Skoplju in Splitu 30, v Zagrebu 28, v Ljubljani 24.2, v Mariboru 23. V južnih krajih r*se države se torej že pošteno pote, nas pa še vedno zebe. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.9, temperatura je znašala 15.2. — Smrtna ucaioftn. V nedeljo zvečer se je pripetila v Brdovcu težka avtomobilska nesreča, ubil se je zagrebški mesar Mi jo Kos. — Pod brzovlak je skočiL Včeraj zjutraj je skočil v Splitu pod brzovlak trgovec Josip Novak. Lokomotiva ga je vrgla daleč s proge, kjer je obležal z zdrobljeno desno reko in težkimi poškodbami po vsem telesu. Prepeljali so ga v bolnico, toda zdravniki imajo malo upanja, da bi okreval. — Samomor starega delavca, v nedeljo popoldne se je zastrupil v Tuzli z oeto-vo kislino 641etni preddelavec v rudniku v Preki Alojz Los. Moža, ki ima družino, so odpustili in beda ga je pognala v smrt. — Vpričo moža in hčerke utonila, v nedeljo popoldne je utonila v Savi blizu Zagreba vpričo svojega moža in hčerke žena tesarskega pomočnika Milka Rozman. Zaneslo jo je v strujo in ker ni znala plavati, je utonila. Mož in hčerka sta videla, kako se obupno bori z valovi, pa ji nista mogla priskočiti na pomoč, ker je bilo že prepozno. — Usodna eksplozija na sejmu. Včeraj popoldne se je na sejmu v Banja Luki pripetila huda nesreča. Iz Zagreba sta prispela v Banja Luko Prane in Julijana Weiss in postavila na sejmišču stroj, s katerim sta izdelovala tkivo iz sladkorja in ga prodajala ljudem. Okrog stroja se je zbralo mnogo ljudi, zlasti dece. Nenadoma pa je stroj eksplodiral ter se je užgal bencin. Aparat se je razletel na tisoč kosov. Eksplozija je povzročila strašno paniko med ljudmi in deli aparata so več ali manj hudo ranili 10 otrok. Verjetno je, da besta umrli dve deklici iz Banja Luke, prva stara 12, druga 7 let. Obe so nezavestni prepeljali v bolnico. Dobili sta hude opekline na glavi. VVeissova so policijski organi aretirali. — Samomor poštne uradnice. V Varešu si je poštna uradnica Andjelka Jurkovčeva končala življenje. Skočila je z okna poštne zgradbe in si zlomila tilnik. Bila je takoj mrtva. Pravijo, da je Šla v smrt zaradi nesrečne ljubezni. — Grenrira >Frani - Joeefc povzroča prosto kroženje krvi. Iz Liublfane —lj Glinška ulica se modernizira. Nekdaj tako ozka ulica, da sta se komaj srečala dva voza, ima danes udoben hodnik in razširjeno cestišče, posuto s srednja debelim gramozom. Včeraj je prispel v ulico valjar, da napravi cestišče lepo ravno in gladko. —lj Obnova hiš. V zadnjem Času je bila lično renovirana in prebeijena Breznikova hiša na Cesti na Rožnik št 29. —lj Rožna dolina. Ne v tolikem obsegu, kakor lani ali celo predlanskim vendar tudi letos pridno zidamo navzlic gospodarski krizi. Tako so včeraj stavili ostrešje na vi-sokopritl. enonadstr. hišo ob Cesti na Brdo blizu Železniškega tira. To domačijo si gra di g. Zaje, član mizarske zadruge. To je že peta hiša, ki si jo je g. Z a j e postavil. Bržkone bo tudi to prodal, kar mu bo tem lažje, ker je le par minut odaljena od tramvajskega postajališča. Zida mu Prva slov. zidarska zadruga. _ Ob cesti XV bo v kratkem gotova in porabna enonad-stropna hiša brivskega mojstra V a š 1 a. Tik pred zimo je bilo poslopje sezidano in pokrilo. Z ostalim delom so zidarji in drugI obrtniki zdaj zaposleni. Zidarska dela ima v rokah Batetilon, stavbna družba z o. z. _ Na vogalu Ceste XII in Ceste VII si zida čevljarski mojster Z a k o t n i k visoko-pritlično hišo s podstrešnim stanovanjem V delu je visokopiitličje. Zida mu Battelino, stavbna družba z o. z. — Njegov sosed Je zasebni uradnik Ivan Petelin. Hiša ima še napeljano električno razsvetljavo in se znotraj ometava. Zidanje dovršuje zidarski mojster Janez Kozamernik iz Stranske vasi pri Dobrovi. — Te dni so začeli visokoprt-od Cesti V za temeljno zidovje visokopri-tlični, enonadstropni hiši strejevodje Beliča. Tudi njemu bo zidal Kozamernik. — Na vogalu Ceste v Rožno dolino in Ceste III kopljejo svet za temelj enonadstropni hiš!, ki si jo postavita Hinko in Marija Šimenc — Kar je Rožna dolina kanalizirana, je v delu več hišnih kanalizacij, kar Se posebno pospešuje higijeno v idilični Rožni dolini. —Ij Plinsko omrežje se širi na vse strani Včeraj so vihteli delavci s krampi in lopatami na Cesti v Rožno dolino. Napravili bodo jarek od Levčeve ulice do mestne meje ter položili vanj železne cevi za plinsko napeljavo po hišah in vilah. To kaže, da se plin v gospodinjstvu vedno bolj uveljavlja. —lj Pošta na glavnem kolodvor« je sedaj odprta od 7. do 21. brez opoldanskega presledka za priporočena pisma, telefon in telgraf, kar je prav razveseljivo za vso okolico, zlasti pa za potujoče občinstvo. —lj Zelo zanimivo predavanje o znamenitostih Prage je priredil snoči Sokol II na realki. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, udeležil se ga je tudi češkoslovaški konzul ing. Ševčik, podsiarosta ljub. sok. župe M. Krspež. ki je toplo pozdravil navzoče, zlasti konzula in predavatelja Kobilco, med drugimi odJičnvni gosti in prijatelji sokotetva je bila tudd Menice Koma-nova. Kulturna' in nacionalna društva so bik zas stopa ne s svojim številnim članstvom. Predavatelj je tako živo in lepo orisal lepote in znamenitosti Prage, da so vsi poslušalci, ka ne pojdejo v Prago, obžalovali, da se ne morejo udeležiti sokolskega zleta. Br. Keber se je zahvalil predavatelju. —Ij Smučarji Ilirije. Pozivam vse odbornike smučarske sekcije, kakor tudi vse ostalo Članstvo, da se polnoštevilno udeleži poslovilnega večera g. polkovnika Ožegovi-Ča, našega zaslužnega načelnika. Poslovilni večer bo v sredo dne 22. t m. ob pol 21. uri v restavraciji Zvezda. Naj nihče ne izostane: Tajnik. —lj Absolvente geometrskega odseka na Tehniški srednji šoli v Ljubljani opozarja šolska direkcija, da morajo odpotovati iz Ljubljane, dne 24. junija ob 12.98 v brzovlak om do Zidanega mosta, od Zidanega mosta pa a potniškim vlakom ob 14.40, fa prispe v Beograd v soboto dne 25. junija ob 5.25 zjutraj, nakar bo takoj odhod na terenska dela. —lj Prireditve« i od ne k >Seee< priredi v nedeljo 26. t m. v prijaznem gozdiču ob Savi blizu Tomačevega piknik. Udeleženci tega piknika naj se prijavijo do petka zvečer v trgovini tov. Ivančica, Prešernova ul. 0 ali pa pri tov. Jurčiču, Dunajska cesta. Prehrana za vsako osebo bo stala okoli 16 Din. No2 in vilice prinese vsakdo s seboj. Zabave ne bo manjkalo, godba, različne igre itd., aranžer tov. Rapotec Zbirališče pri Evropi c, odhod ob 9. zjutraj. — II. javna produkcija gojencev konservatorija bo jutri ob 20. v Pilbarmo-ničnj dvorani. Nastopijo gojenci profesorja Antona Ravnika (Kane Pavla), Emerika Berana (Bajde Oton), Janka Ravnika (Gal-latia Reinhold in Lipovšek Marijan), ravnatelja Hubada 'Bernat - Golobova Kranja). Jana Slaisa (Pfeifer Leon) in Vande VVisting-hausen (Sivec Josipina). Natančnejši program prinesemo jutri. Opozarjamo, da so sedeži od 4—10 Din v predprodaji v Matični knjigarni. Zadnja letošnja javna produkcija bo v petek, dne 24. t. m. v Union-ski dvorani pod naslovom >Koncert absolventov srednje in visoke šole državnega konservatorija ljbuljanskegac. —lj III. realna gimnazija v Beethovnovi ulici je otvorila razstavo risarskih del učencev. Opozarjamo občinstvo na pestrost te razstave, ki bo odprta od 19. do 26. junija v risalniei, drugo nadstropje, levo. —lj Pevski zbor Glasbene Matice. D revi ob 20. uri zadnja vaja vsega zbora, v petek — letni redni občni zbor. Odbor. —lj >Lcpa stanovanja« so odkrili brezposelni v konstrukciji novega mostu na Marijinem trgu. V spodnji del tromostja vodijo lep stopnice, ki so potrebne zaradi podzemskih stranišč in ki bodo v bodočnosti držale tudi k lepi obrežni promenadi. Zdaj se pa po teh stopnicah tihotapijo ponoči brezposelni v svoj >hotek. Te dni napeljujejo delavci v podzemsko stranišče plin in vodo. Dohod v mostno konstrukcijo so zaprli, da bj nepoklicani ne onesnaževali prostorov. Toda kam naj gre takšen brez-strešnik spat, ko najde ponoči >svoje sta-novanjec zaprto? Zato si pač niso vedeli pomagati drugače, kot da so vdrli v zaprt prostor. —lj Jngoslovenski akademski klub kr. Jugoslavije — sekcija Ljubljana. Vsem članom javljamo, da priredi beograjska sekcija JAK-a počitniško kolonijo v Vinodolu v Hrvatskem Primorju. Pogoji za to so: 1.) da je redni član kluba; 2.) hrana, stanovanje in kopanje mesečno 750 Din; 3.) stroški za potovanje na svoj račun. 4.) stanovanja bodo v vilah v meslu. Prijave bomo sprejemali najkasneje do 21. t. m. ob uradni urah v Frančiškanski ulici 6 Dalje obveščamo vec člane, da se bo vršila tudi ekskurzija v Poljsko. Podrobnosti bomo javili kasneje. Odbor. —lj Jugoslovansko kemijsko društvo, sekcija Ljubljana. V petek dne 24. U m. bo predaval v kemični predavalnici realk?, Vegova 4 g. docent dr. ing. L Guzelj o temi: >Modemi razvoj elektroanalize*. Predavanje se prične ob 18. uri in je dostopno vsakomur. Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natrganih Črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Joaefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čase »Franz Josefo-ve« vode, »Franz Josef ovac voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._ Za svetovno prvenstvo v boksu Drevi bo padla odločitev v vprašanju svetovnega prvaka vseh kategorij v boksu. Pomerila se bosta sedanji svetovni prvak Nemec Maks Schmeling in Američan Jack Sharkey. Borba, ki jo z velikim zanimanjem pričakuje ves svet, se bo vršila v novo zigrajeni areni v Ncw Yorlcu, kjer je prostora za 80.000 gledalcev. Se nikdar se v U. S. A. na vršila odločilna borba, kjer bi bila za ameriške razmere tako nizka vstopnina, čeprav variirajo cene vstopnic od 2 in pol do 23 dolarjev. Gospodarska kriza skoraj onemogoča, da bi imela prireditev finančni uspeh. Ce bo izkupiček znašal le 400.000 dolarjev, bodo prireditelji lahko zadovoljni. Za naše razmere je ta vsota sicer ogromna, toda za Ameriko ne pomeni veliko, ako pomislimo, da je znašala vstopnina pri štirih enakih priredit v ih na vsaki nad 1 milijon dolarjev. Rekord je dosegla borba za svetovno prvenstvo med Dempsevem in Tuanevem, kjer so prireditelji prejela 2,600.000 dolarjev! Maks Sohmeling ad je priboril naslov svetovneg* prvaka 12. junija 1930 v New Yorku v borbi z bivšim litavskim mornarjem Jackom Sharkcvem. Sherkev je bil takrat radi nizkega udarca v četrtem kolu diskvalificiran in so naslov prvaka prisodili Schmelingu. V juHju preteklega leta je Schmeling ponovno nastopil, to pot proti Striblingu. Zmagal je v 15. kolu tik pred koncem. Sodnik je borbo prekinil, ker je bil Američan za nadaljevanje borbe popolnoma nesposoben. Vsi svetovni listi že dolgo pišejo o pripravah obeh tekmovalcev. Ko sta v petek J zaključila vežbanje, ^ so v ji listi prinesli točne podatke o njuni teži, višini, širini j prs, dolžini rok in druge podatke, ki se tičejo boksanja. Kdo bo danes zmagal? Sharkev velja za dovršen bojni stroj, ki deli udarce z izredno sigurnostjo. Scnme-lirjg je neverjetno vztrajen in ima še to prednost, da je s svojimi 27 leti za 4 leta mlajši od nasprotnika. Schmeiingu prisojajo večje šanse, morda bo imel bivši svetovni prvak James Čorbett prav, ko je rekel: »Schmelmg, najhUdnokrvnejši m naj-preračHmljrvejšJ boksač sedanjosti, lahko zmaga s knoek outom; Če bo znal pravilno izrabiti svojo strašno desnico, je Sharkev izgubljen.« Nihče te ne bo obsojal, če bos* lepo lagal, Se probavljali bodo lepe laži. toda, gorje ti, če boš brez olepšanja rz-* resrricoi Lepa razstava ročnih del Ka] vse vidi človek na razstavi, Ki so Jo priredile Sole novomeSkega sreza Novo mesto. 30. junija. Prav srečna je bila misel sreskega šolskega nadzornika g. Frana Zagorca, da ob sklepu šolskega leta pokažejo vso šole njegovega področja sadove svojega dela m to na sedežu sreza v ljubki dolenjski metropoli, v sta ros lavnem Novem mestu. Težavno je bilo zbiranje m nemajhen je bil trud uoiteljstva, da je v šestih golih šolskih sobah nastal cel muzej, poln barv in razkošja. Človek ni vedel, kam na i bi se ozrl. kaj naj bi bolj občudoval. Postavili so se naši vrli dečki, da ne omenjam deklic, ki jim je ročno delo itak najljubše opravilo in kjer dosezajo naravnost presenetljive uspehe. Skoraj neverjetno se zdi. da je mogla tako krasna vezenina ali tako divna blazina nastati pod drobnimi prstki nežne deklice. Deška ročna dela so še nekaj bolj novega. Stari nismo poznali tega. V šoli vsaj ne. Doma in v h os t i rn na paši smo se igrajčkali. Novi učni načrt pa posveča tudi ročni spretnosti veliko pozornost in po dve uri tedensko se uče —■ in to povsem sistematično — dečki v šoli ročnih deL Ln kako so iznajdljivi m spretni in urni m okretni! Tudi okusa jim ne primanjkuje in estetski čut se ob teh delih kaj razvija. Kmečki dečki so praktiki. Ravijo se s tem, kar služi njihovim staršem in bo služilo njim v boju za vsakdanji kruh. Izdelujejo vozove in vozičke, sani, grablje in metle, stavijo kozolce, pletejo peharje in krtače. Tudi nekaj vpreženih konjičkov se krmi ob visokem koritu, pripravljena je že stiskalnica za sladki mošt (smo pač iz vinorodnih krajev!), pa še marsikaj. Našli smo med razstavljalci izredno iznajdljive m spretne izdelovalce prav posrečenih igrač. Mestni in okoliški otroci so spet povsem drugačnega tipa. Ti so se spravili na pohištvo, na okvirje, pletli so copate in nožne brisalke, izrezovali kuhinjsko orodje in igračke, poskusili so se v glini, steklenih izdelkih, pokazali so dvoje prav lepih jaslic in neki bodoča šahovski mojster si je napravil desko in si izrezljal vse figure. In bojeviti so! Celo zbirko orožja so si izrezali. V risbah so uspehi presenetljivi. Pokazalo se je več izrednih talentov. Zemljevidi bi skoraj delali konkurenco poklicnemu kartografu. Skratka: naši fantki so se dobro odrezali. Izvrstno, dečki, le tako dalje, pa bo iz vas kaj. da bodo ponosni na vas starši in učitelji! In nič manj bi ne čestital tudi v risbah m sličnih dolih našim punčkam. Pridne sto bile m prav postavile ste se! Vse vas je občudovalo! Kočevarce so uvede v svoje prtičke napise v svoji materinščini. Kako hudo je človeku ob spominu, da se našini sestricam tam preko ne godi tako. Pa slednjič naši najmlajši! Otroški vrtec. Kot bi stopil v pravljično deželo. Kot iz sladkorfikov je vse. Cela vasica, lična m moderna. Vsaka hišica ima svoj vrtiček, vmes bela pota, na hribčku pisana cerkvica. Pa letovišče z vsem in še z IcrovišČarji, ki se solucijo, drugi sede pri kosilu v bogati obednici, tretji se gugajo. Košarice po klopeh naokoli so tako raanovnstne v tehniki in materijalu in tako lične in vse. vsa tako ljubko, da bi se še odrasli pMali F)or»-mye« se ponovi drevi ob 130. uri v običajni zasedbi, s g. Dubajićem kot gostom, za red A. Opereta je velezabavna, njene melodijfe lahke in se je občinstvu izredno priljubila. Puceini: >T«randot€. prekrasna Pue-rini jeva opera Turandot se jouovno poje v naši operi v sredo 22. t. m, za red D. Zasedba je naslednja: naslovno vlovo Turae-dot poje gdč. Majdičcva, mlado sužnjo Lia pa tudi prvič na našem odru ga Ribičeva. V vlogi Kalafa, neznanega princa, nastopi g. Marčec, ki je imel zadnjič s to vlogo tako velik uspeh. Ostala zasedba je: gg. Rum-pei, Janko, Mohorič, Ivelja, Golovm, Maim-lič in Frelih. Opero dirigira kapemik Net-fat, režija je prof. Sestova. Opereta >Maseotta< v Tivolskem parka. Kakor Že javljeno, se vprizori v nedeljo popoldne ob 16. uri v režiji g. Krefta francoska opereta >La MascoUe. Poskrbljeno Je, da bo vprizoritev v vsakem pogledu uspela, nastopil bo velik aparat, ki je potreben v raznih prizorih tega dela. Cene iste, kakor pri predstavah >Prodane nevesten. Pr^d-prodaja vstopnic od Četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi. šah Turnir v Sliaču Flohr m Spiebnann prešla v vod*tvo9 Pire pred Bogoljubovim. Včeraj se je igralo Vili. kolo, v katerem je prešel Flohr • senzacij ona ln o zmago nad Bogoljubovim v vodstvo. Tudi Spielmann mu j« ostal ob strani, ker je premagal Pokornega. Dr. Vidmar je remizi ral s Cana-lom in je zdaj H točke za prvima, hna pa še visečo partijo z Marocarvjem, v kateri stoji boije. Walter je premagal Rohačfca, vse ostale partije Pirc-Marocav, Opočenski-dr. Trevbei in Mav-Enget so bile pa remis. Stanje po VIIL kolu: Flohr in Spielmann 6. dr. Vidmar 5% (1), Pire 5, Bogoljubov in Gan*l 4*4, Maroozv 4 (1). Opočenskv. Pokom y in dr. Trevbal 3H, May 3. Walter 2tt (1). Eogel 2 (1) in Rohacek %. V IX. kolu igrajo pari: dr. Vidmar-Opočenstri, Pirrc-Canai Bogo! juho v- Wal ter, Spieirnatm-dir. Trevbal, FkibrnPokorny, Ma-roczy-EngeA, Mav-Rohsček. ♦ SLOVENSKI NAROD«, dne 21. junija 1932. 13Q Mie cT Agbonne; ^ (pustolovke Roman — Francozinje, — se je oglasil dragi, — so temperamentne, dražestne, mi-kavne, to je res. Toda naše Italijanke so zelo lepe... — Kar vprašaj Gregroria Torlianija, kako sodi o tem, pa boš videl, da se docela strmija z menoj. — Zakaj pa baš Gregoria in ne kosa dragega?... — Ker je njegova praksa najboljši dokaz, da je moje naziranje pravilno. — Oho, kaj res? ... — Menda samo ti v Rimu tega ne veš, — je odgovoril prvi. — Kaj ne po-maš tiste lepe Francozinje, ki je živela nedavno več mesecev v Rimu? .. Zdaj se je vrnila, je že zopet tu z našim dragim bankirjem. Pravijo, da je žrtvoval njenim krasnim očem že marsikaj, česar bi ne bil smel. Pravijo tudi, da je pripravljen žrtvovati za njo vse, celo svojo eksistenco, če želi ona. In Rimljana sta nadaljevala pome-nek, ki ga pa Diego y Trasmonte ni mogel slišati do konca, ker sta se bila ta čas že preveč oddaljila od njega. Presenetile so ga pa besede o tep4 Francozinji, ki sta o nji govorila, in o Francozinji, ki se je nedavno mudila v Rimu, skratka o tisti ženski, ki je bila ljubica bankirja Torlianija. Od tistega trenutka je čutil, da ga muči ljubosumnost in preganjajo dvomL Gnev mu je silil v glavo in ga zaslepljaJ. — Če me Klara vara, če si ta bankir drzne laziti za mojo ženo, potem so oči vi dno okrog mene ljudje, ki me opazujejo in bi hiteli opozorit zaljubljenca, da sem nenadoma odložil karte. Povzročil bi nepotreben in neroden škandal. Povečala bi opreznost in neprestano, neprestano bi me varala. —< Ne. ne. — je mrmral sam pri sebi in škripal z belimi zobmi, — ne smem se udati gnevu, ki me razjeda. Obdržati moram brezbrižno ioi mirno masko, ki sem jo znal tam pritrditi za dolge ure borbe, ko sem se s kartami v rokah pehal za srečo mnogo bolj za Klaro, nego zase. Ne vem, kakšno igro bom igral jutri. Ker sem pa za nocoj priklenjen k tej mizi, odidem šele tedaj, ko izpraznim žepe vseh, ki so okrog mene.. — Dani se. gospoda! — je dejal Die-go slednjič in pokazal na velika okna, ki se je skozi nje že smehljalo mlado jutro. — Igral sem vse partije, dal sem vse revanže, zato prosim, ker me je sobice oprostilo vseh danih in sprejetih obljub, da bi smel iti spat in začeti jutri znova, če vam bo po volji. — Dobili ste tudi to pravico, — je odgovoril eden izmed osušenih. — Vražji dečko, vi imate pa res neverjetno srečo. — Gospoda, se priporočam, — je dejal markiz. In s polnimi žepi denarja jo je mahnil peš domov. Gospa markiza je spala šele nekaj minut, toda tako mirno, in vse okrog irje je bilo v običajnem redu ter § nI o tako popoln mir, da je prešlo nekaj te zaspanosti tudi v Diegovo dušo. — AH je to mogoče? — je pomislil, zroč na Klarin obraz. Klara je mirno spala v zapeljivi legi in še celo v spanju se je prijazno smehljala. — Ali je mogoče, da bi bila ta žena zločinka in podla? — Ne, dokler ne bom videl na lastne oči. ne morem verjeti. Ropot, ki ga. je delal Diesro. čeprav je bM neznaten, je vendar zdramil Klaro iz sna, ki je bila vanj pogreznjena. — A, vi ste, prijatelj, — je dejala zaspano... In tako pozno prihajate? ... Nespametni ste. Prebiti vse noči izven doma, to vendar ne more biti pametno, še manj pa koristno. Nisem zadovoljna z vami. —Zelo utrujen sem, Klara, — je odgovoril markiz. — Dovolite, da grem takoj spat, drago dete, jutri se pa pomeniva. Markiz je bil trdno sklenfl prepričati se, ali sta govorila Rimljana resnico ali ne. Da bi žena ničesar ne slutila, da bi imela popolnoma proste roke, ni smel opustiti svojih vsakdanjih navad. — Danes bova obedovala zgodaj, Klara, če hočeš, — je dejal markiz. — Zvečer imam sejo, in sicer prej kakor ponavadi. Potrudim se, da se tudi prej vrnem. —Kakor želite prijatelj, — je odgovorila Klara. In na obrazu mlade žene ni bilo niti najmanjše osuplosti. Markiz je odšel tistega dne kakor običajno, na sebi je imel večerno obleko. Njegova obleka in odhod sta bila tako zelo podobna obleki in odhodom prejšnjih dni, da je dejala Klara sama pri setvi: — 2e zopet do ranega jutra! Kmalu po moževem odhodu je bila tudi ona pripravljena k odhodu; odšla je čez hodnik k stopnišču, vodečemu k vratcam, kje* jo je že čakal kočijaž, da bi jo odpeljal v njeno pravljično palačo. Kakor prejšnje noči. jo je čakala godba, večerja, izprehod, (ljubimkanje in premnogo pc^ubov. Vse je bilo pripravljeno, nič tu manjkalo. Klara se je bala samo jutranje zarje, ki jo je vsako jutro opozarjala, da se mora vrniti domov. Ob tej pozni nočni uri se je izpre-hajal ob zidu vrta Gregorija Torlianija mož, oblečen kot rimski meščan. Zagledal je visoko drevo, moleče dolge veje na ulico; oprijel se je močne veje in že je bil na zidu. Tako bom kmalu pri bankirju, je pomislil. Stopal je previdno ozirajoč se na vse strani. Čim je prispel do skupine dreves, se je skril za najbližje deblo. Luč, ki je svetila iz Gregorijevega salona, je obsevala pesek drevoreda in če bi bil stopil tja, bi ga bila senca takoj izdala. Od drevesa do drevesa je prispel na kraj, od koder ie lahko videl, kaj se godi pri Gregorijn Torlianiju. Bankir je bil zleknjen v bambusovem naslanjaču in na obrazu se mu je poznalo, kako hlastno pije iz polne čaše življenja. Kraj njega, zavita v šal iz rdečega in zlatega atlasa, glavo naslonjeno na črno žametasto blazino, se je Klara udajala sladkostim življenja. Njena roka je počivala v viSni ust zabubljenega bankirja, ki jo je rabk> in nežno polju-boval. — Krasna si, ljubim te, — je šepetal Oregorio. — Ljubim te, — je ponovil liki tihi odmev, slajši in nežnejši glas mlade žene. Kar ie padla v lepo razsvetljeno sobo z vrta temna senca in še p redno sta se bankir in njegova ljubica zavedla, da se godi blizu nekaj izrednega, je presekal ozračje grozen krik, krik bolesti in groze, za njim so se pa začnli ostri in strahotni zvoki, ki se izvijejo iz človeških prs samo enkrat. Podčastnik kraljičin ljubček Pikantna zgodba iz življenja Španske kraljice Marije Kristine V starem španskem vseučiliškem mestu Salamanka je umrl te dni popularni šofer, znan splošno pod imenom Juanin. Mož je pa imel pravico do naslova vojvode Taranconskega, kajti španska kraljica je bila njegova babica. V mladih letih je živel v Madridu, kjer je bil znan kot eden najdrznejših avtomobilskih vozačev. Z imenom vojvode Taranconskega je združena pikantna zgodba španske kraljice Marije Kristine neapoljske, četrte soproge kralja Ferdinanda VII. V prvi polovici 19. stoletja so se vrstile na španskem prestolu tri kraljice, ki se nikakor niso dale omejevati strogi španski dvorni etiketi m kar so pogrešale ob strani svojih zakonskih mož, so v obili meri nadomestile v svoji okolici. Tako so prišli često na odgovorna mesta dostojanstveniki in visoki častniki, ki so se morali zahvaliti za to samo kraljičini naklonjenosti. Mnogo hvaležnega gradiva za zanimiv roman bi lahko našli v življenju Marije Lnize parmske, soproge Karla IV., pa tudi Marije Kristine neapoljske, četrte žene Ferdinanda VII. Marija Kristina se je kot 20 letno dekle omožila s priletnim Ferdinandom VIL, ki je bil brez otrok. Kmalu po poroki je zbolel, čez štiri leta (1833) pa umrl. Marija Kristina je imela dve hčerki, Izabelo in Luizo Fernando, ki Lepa Rusinja - vampir Na francoski rivijeri je bilo zadnje mesece na zagoneten Tmčtn umorjenih več mladih moških. Policija ni mogla v nobenem primeru ugotoviti konkretnih povodov za samomor, pa tudi gmotni momenti niso igrali nobene vloge, ker je šlo za sinove bogatih rodbin. Policiji se je pa zdelo čudno, da pri nobenem samomorilca niso našli večje vsote denarja. Šele naključje je obrnilo pozornost policije na lepotico, ki je nastopala pod imenom španske grofice Dolores y Madras de Ganzaga in ki 90 se sukali okrog nje vsi bogati kavalir ji. Grofica je bila res celo za francosko rivijero velika privlačnost, odlikovala se je zlasti po sugestivni lepoti svojih tfffnnih oči, ki se jim ni mogel upirati noben moški. dele pogumnemu detektivu se je posrečilo posvetiti v zagonetko lepe zapeljivke. Sukal se je okrog nje, dokler ga ni povabila v svoje zatišje. Doma ga je tako zapeljivo gledala, da je ie pozabljal na svojo dolžnost. Kar omamljale so ga njene krasne Črne oči, mio mu je tako prijetno pri srcu, da bi Ml žrtvoval vse, samo da bi mogel zreti v 061 te očarljive žene in izpolniti vsako njeno željo. To je bilo tisto čudno stanje, ki so si v njem mnogi bogati kavalirjl končati življenje. Detektiv se ie pa v zadnjem hipu obvladal, poklical je policijo, M je lepo zapeljivko aretirala. Izkazalo se je, da gre za pustolovko Rusinjo Sonjo Marino, ki je vabila k seta žrtve, da jih je s sleparsko igro olajšala za težke tisočake, potem pa s svojim vanipirsk 11 ti pogledom, pognala v samomor. Redki so pošteni, če jim poštenost nic ne nese. Vsako, beseda SO p&r. Plača ee lahko tudi 9 %a odgovor znamko I — Na *ora&anja bra 1 ndeovariamo KašmardB otfZa* IMs Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESRER, Ljubljana, Sv. Petra c 14 22/T 2 SOBNO STANOVANJE s kuhinjo ali enodružinsko hišo iščem za takoj za 2 meseca Ponudbe na: Dr. Piero Lilobrčič, Trogir, Dalmacija. 2521 NATAKARICO mlado, čvrsto, sprejme kavarna >Slavia«, Zagreb. — Ponudbe 8 fotografijo. 2527 MANIKEBICO prvovrstno, z večletno pomočniško prakso išče salon J. Hol^, damski frizer, Rogaška Slatina. Nastop takoj ali s 1. julijem. 2520 ZAHVALA Vsem onim, ki so se me spomnili ob težkih dnAh ko me je zapustil moj nepozabni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Ciril Ahlin trgovec se tem potom naj iskrene je zahvaljujem. Posebno zahvalo smo dolžni če. duhovščini, g. zdravniku dr. Cibru za njegov požrtvovalen trud v času bolezni, članom pevskega društva >Narodne čitalnice« v šttki za ganljive žalostinke, nadalje vsem darovalcem krasnih vencev. Končno zahvala vsem, prav vsem, ki so ga spremili v tako častnem številu k večnemu počitku. V I^aMjani, dne 30. Junija 1932. Žalujoča soproga ANGELA AHLIN in OTROCI NOV BENCINMOTOR 5 HP, po ugodni ceni prodam. > Balkan«, Maribor, Aleksandrova 35. 2522 NAROČAJTE ČEVLJE po meri pri Peternelu, Novi trg-Breg it. L 60/T POTNIKE iščemo za vso državo, ki noseča jo trgovine z barvami in kolonijalnim blagom, za prodajo potrebnega predmeta. Visoka provizija. V poštev pridejo samo gospodje, ki so že potovali. Predstaviti se je pri Calin, Zagreb, Ilica 15. 2526 DVE TELICI simendoiske pasme, že pieme-njeni, takoj prodam. A, Reber-nik, Sklendrovec, Zagorje. 2523 UČENKO z znanjem nemškega jezika, od 14—16 let staro, pošteno in marljivo, iščem za boljšo cvetličarno. — Franjo Rytif, Salon cveča, Sarajevo, Aleksandrova br. 52. 2524 SUVOVKO letnika 1928, rumeno, jakost 29—30%, pošilja v sodili nad 25 litrov ,po ceni Din 12 za 11, Pero Panjan, Hrastovi ca. Količina 1500 litrov. Na zahtevo pošljemo vzorce. 2500 SREDNJE POSESTVO kupim če mogoče v okolici Kranja aH v Savinjski dolini. Ponudbe z navedbo cene in lege na naslov: Alojzij Berginc, Senovo št, 5, p. Rajhenburg. 2525 METLIŠKO VTNO se toči po Din 8.— čez ulico v gostilni Kersič, Šiška. 2468 ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka oflca 4 (nasproti opere). NOGAVICE damske svilene, perilo SRAJCE LJUDEVIT GLUHAK Gosposvetska 16 (pri Levu) 56 T 8OBOSIJKARHKA pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih solidno in kon-aurečno izvršuje JOSIP MAKN, d. z 0. a, LJUBLJANA, Dunajska cesta 0. Telefon 30-68. VOLNO ZA MODROCE prodaja selo poceni šega, Cankarjevo nabrežje 5/L 1814 NJE ZAVES. PERILA, MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTTSKANJE >BREDA« ŽEPNI ROBCI, RAZNA FREDTTSKANA ŽENSKA ROČNA DELA j se je možila z vojvodo Montpensier, sinom Ludvika Filipa francoskega. Tri mesece po smrti svojega moža, ki mu ie baje zelo skrbno stregla, se ie pa kraljica zagledala v navadnega gard-nega podčastnika Fernandeza Munoza in imela je ž njim ljubavno razmerje več let. Kraljica rn gardni podčastnik sta imela več nezakonskih otrok. Kraljica je bila takrat regentka za svojo šele triletno hčerko in ni čuda, da je bil španski narod neprijetno presenečen, ko je kraljevska rodbina naenkrat doibila prirastek. Kraljica je bila pa tako zaljubljena v postavnega podčastnika, da se je raje izselila v inozemstvo. Vsemogočni general Narvaez jo je pa poklical nazaj, da bi bila svetovalka šele 10 let stari vladarici. Oardni podčastnik Munoza je dobil naslov vojvode Riansara. Prvorojeni sin iz tega Iju-bavnega razmerja je bil povišan v vojvodski stan in dobil je naslov vojvode Tarancona, kakor se je imenovalo rojstno mesto gardnega podčastnika. Kraljeva vdova je pa ostala med ljudstvom osovražena zlasti, ko je prišla na dan umazana finančna afera; vdova je morala pobegniti v Pariz m že takrat, 1. 1854„ je malo manjkalo, da se španski prestol ni zrušil. Tudi kraljica Izabela II. je morala 1. 186$ pobegniti v Pariz. Orožnik zastrupil svojo ljubico Policiji v Gleiwitzu v Avstriji se je posrečilo pojasniti zločin, ki je svojčas zelo razburil prebivalstvo, V bližini Gleiwitza je služboval orožnik Springer, ki je imel več let ljubavno razmerje z mlado vdovo Mullerjevo, končno jo je pa zastrupil s strihninom. Ljubavno razmerje ni ostalo brez posledic in Mul-lerjeva je hotela otroka skriti, da bi se izognila javni sramoti. Springer ji je že pred porodom obetal zakon, pa je ženitev vedno odlašal in tako je prišlo nazadnje do procesa zaradi alim en tov. Ko je tožba se tekla, je prišel orožnik nekega dne preoblečen k svoji ljubici in sicer 1 obvezanim obrazom in črnimi očali, tako da ga m mogla spoznati. Predstavil se ji je kot sodni uradnik. Ker je bila že tema, se mu je načrt posreču. Med pogovorom z Mullerjevo je privlekel iz žepa škatlico bonbonov in jih ponudil nič hudega sluteči ženi. Nesrečnica je pojedla s strihninom zastrupljen bonbon in umrla strašne smrti vpričo preoblečenega ljubčka. Na sled so mu prišli po naključju, ko so našli te dni njegov notez, ki je v njem zabeleženo tudi, da je kupoval strihnin. CođBn najemnik. — Torej kdaj mi boste plačati najem- — Cajte, gospau če bi HI vedel, da ste tako radovedni, bi se ne b8 niVoM preselil k vam. PIJANCA MED SEBOJ — Pomni, dragi moj, da malenkosti najbolj grene človeku življenje Posta* vim tole tu. Ulico sva našla, hišo sva našla, v tole preklicano luknjico pa ne moreva zadeti. Jubilej šampanjca V nedeljo 25. t. m. bo 250 let, odkar je benediktinski menih Don Peri-gnon odkril peneče se šampanjsko vino ter pripomogel s tem champagn-skemu okraju do svetovnega slovesa in bogastva. Jubilej šampanjca bodo posebno svečano proslavili v rojstnem mestu te izborne kapljice. Reimsu, kjer dobi vsak udeleženec proslave od 26. do 29. t. m. toliko šampanjca, kolikor ga bo mogel popiti. Pili bodo pa najboljšo kapljico, kar je premore ta vinorodni kraj. Menih, ki mu mora biti Champagne hvaležna za svoj svetovni sloves in bogate kleti, je bil rojen v St. Michelu in je umrl v Hautvilliers. ki je poleg Reimsa drugo največje središče pridelovanja šampanjca. Obenem z Rerm-som proslavita tudi ti dve mesti 250 letnico šampanica. Višek proslave bo velik banket, ki se ga udeleže predstavniki vseh krajev Franciie in na katerem bodo gotovo popili mnogo najboljšega sekta. Vinogradniki so pripravili za svečanost več stotisoč steklenic šampanjca najboljše kakovosti in najstarejših letnikov. Poleg reklame jim bo dobrodošla svečanost tudi s tem, da jim bo vsaj deloma izpraznila prenapolnjene kleti. Otroško varstvo in mladinska skrb Ljubljana, 21. junija. Včeraj teden se je vrSil v justioni palači redni letal občni zbor E>ruštva za otro. ško varstvo ki mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana. Ker je predsednik bolan, je zborovanje orvoril tn vodil podpredsednik g. A. L i k o z a r, ki je ugotovil sklep* bost, pozdravi' navzoče, zlasli novega generalnega varuha vnokojenega vtt. sodnega Svetnika Otona Vidica, potem je pa podal besedo diusrvenernu tajofku g. dr. V. ICrejčifiK Tajnik se je najprej spomni društvenega načelnfka g. A_ Levičnika, fcl je bil težko obolel, pa se mu je bolezen padaj že obrnila na bolje Zborovski w> mm poslali iskrene pozdrave % željo, da bi čim prej okreval. Iz tajniškega poročila ie rasvidno, da je imelo druftbvo Lani 239 članov in je na ao-cijalnem polju mnogo storilo. Zaradi ničKh dohodkov ae je pa mogio druArveno delovanje gibati le v oadem mejah in marsikateri upravičeni proAnji ni bilo mogoče ugoditi. Pomoči potrebni deoi je dajalo druervn stalne mesečne in enkratne podpore v denarju in v naturali jah. Bistven del društvenega delovanja je bit v poslovanju generalnega varuha, ki je imel pod svojo za-SČko oh koncu Lanskega leta 540 varstvenih primerov a 503 varovanci. Število oho 11 h ae je lani sope* poviaalo. Lani je viojril ge~ ■neraini varuh tudi 10 tožb v zadevi priznanja očetovstva In v 10 primerrih je moraJ seči po prisilnem iztirjen pu preli vi wna Iz blagajni^cega poročila, ki ga je podal ravnatelj g. E. Jo s in. je taarvidno, da ja imelo društvo Lani 53-VS631 Dm dohodkov in 14.271.14 Din tzdatkov. r>ruštvena imovina je plodonosno rn varno naložena. V imenu računskih preglednikov je g, nadzor nik F. Skulj poroča*, da je blagajniško oo«lovanje v najlepšem reda in -njego-r (predlog glede razre&riie* bJagajniku in odboru je bil aogiuMno sprejet. Pri volitvah ae >e občni ubor ponovno pomnil predsednika g. LevTOnflca m povoarjale «0 se nje <»ov© velike zaskjge za deirit-voi. Soglasno »e t»3 izvoljen ves dosedanji odbor za dobo jo rn iskreno zahvalo. Butal papatal a**od Potrti v globoki žalosti sporočamo v svojem in v imenu odsotne sestre Jostnine por. Mafich, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov, da je naša promila, ljubljena, zlata mamica, babica, prababica, sestra, teta, talca, svakinja, gospa Marija Bevc roj Gorenc vdova upravnika dež. naklade v ponedeljek, dne 20. junija ob uri zvečer, previđena s svetotaj- stvi za umirajoče, po dolgotrajni bolesni, umrla v TL letu svoje starosti. Svoje življenje je posvetila neizrnerni skrbi za nas, katerim je žrtvovala svoje zlato, materinsko srce. To zlato srce bomo vklenili tudi po njeni smrti z neizmerno ljubeznijo, ki naj ji lajša večno spanje. Pogreb naše zlate mamice bo v sredo, dne 22. junija ob 17. uri izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokoriališče k Sv. Križa. V LJubljani, dne 21. junija 1932. ING. LADISLAV BEVC, teh. svetnik; ALBIN BEVC, uradnik uni-vene, JOSIP BEVC, dimnikarski mojster, sinovi. — Za upravo in inseratni del Usta: Oton CnristoC — Vat ▼ Izubijani