Posamezni izvod 80 grošev, mesečna naročnina 1 šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
CELOVEC, V PETEK 27. II. 1948
u,..ihhh» i <
Ij,rn»'»»* ttt
Izdajatelj, lastnik iti založnik lista: Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško. Glavni urednik: Dr. Franci Zwitter, odgovorni urednik: Franci Ogris, vsi Celovec, Salmstrasse 6; uprava: Celovec, Vblkermarkterstrasse 21. Dopisi se naj pošiljajo na naslov: Celovec (Kla genfurt), Posiamt 1., Postschliessfacb 272. Tiska: »Kamtner Volksverlag G. m. b. H.«, Klagenfurt, 10. Oktoberstr. 7.
ŠTEV. 9 (1C2)
7sli cif(i ca (iU zdcuzM
Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško kot nositeljica dosledne borbo za pravice koroških Slovencev in kot napredno, demokrat’5no g‘ban:e slovenskih množic je bila avstrijski in tuji reakciji od vsega početka trn v peti. Sprva so jo hoteli sploh negirati, pozneje pa streti z nasilnimi sredstvi. Oba poizkusa sta bo izjalovila ob odločnosti koroških Slovencev. Zato so se sovražniki koroških Slovencev zatekli v ropotarnico zgodovine in izkopali znani način razbijanja enotnosti.
Temu namenu je od vsega početka fe služila »Koroška kronika«. Tudi z odredbo o tako!menovanih >dvojezičn’h šolah« so hoteli slabiti borbo slovenskega ljudstva za popolno svobodo. Ustanovili so »Zvezo avstrijskih Slovencev« in jo oblastveno podprli, da bi razbijali enotnost koroških Slovencev. ProBpostavno so posegali v slovensko zadružništvo; s postavljnn:em komisarjev so nameravali razkrajati enotno fronto slovenskega ljudstva. UporabMi so belogardistične begunce in vojne zločince in poskušali pelo, da bi s pomočjo Porabljanja verskih čus4ev slovenskega Pudetva zasejali razdor in odvrnili množice od borbe za združitev s bvo-bodno domovino.
Ob politični zrelosti koroških Slovencev so vsi ti poizkusi klavrno propadli, Osvobodilna fronta pa se je krepila in pridobivala na ugledu med narodom.
V onemoglem besu se je vsa reakcija združeno vrgla na blatenje OF in NOB koroških Slovencev. Časopisje vladajočih reakcionarnih strank je tekmovalo z vidnimi predstavnki obeh nazadnjaških političnih klik v umazani gonii proti koroŠk;m S'ovencem in niihovi predstavnici OF. Ob koncu preteklega leta Rta Srhumy in Wedenig z javnimi grožnjami skušala ustrahovati koroške Slovence. OVP je poklicala na pomoč SA-Stnndartenfahrera in org” niz-tor ja pete kolone Steinacherja, ko je sestavlja načrt za nacionalno in socialno zatiranje slovenskega ljudstva.
Ko je ta gonja združene avstrijske reakcije dosegla svoj vrhunec, je tudi majhna kličica domače reakcije mislila, da ’e prišel čas, ko lahko odvrže svoje krinke. Tudi njej OF ni bila všeč. Namesto OF bi rajši imela slovensko po-družn!co OVP. Namesto t>orbe za nacionalno in socialno svobodo slovenskega ljudstva bi želela »politiko« drobtinčar-stva in kompromisarskega barantanja s sovražniki osvobodilnih teženj ko-oškili Slovencev. To pa bi bilo mogoče samo, če bi se posrečilo razbiti OF in oddvojiti koroške Slovence od matičnega naroda.
Na pobudo nemškega ordinariata je ta poizkus tvegala nuiprej takoimenova-na MD v Celovcu s kanonikom Podgorcem na čelu. Ko je vse slovensko ljudstvo razkrinkalo te nakane kot protina-rodno početje, je isti cilj hotel doseči s svojim premišljenim korakom dr. Tisch ler.
Koroški Slovenci so se v zadnjih dneh mogli do cela prepričati, da so se te akcije peščice domačih nazadnjakov zavestno skladale z enakimi cilji vseav atrijske in tuje reakcije. Podgorcu in Tischlerju in samozvani celovški MD so z navduren-em zaploskali vsi sovražni ki koroških Slovencev. Burno odobravanje Neue Zeit, Volkszeitung, Koroške kronike in BHS-ovske Unsere Helmat ln še okrožnica ordinariata, ki prepoveduje slovenskim duhovnikom razpečavanje raohorjevih knj'g, jasno dokazujejo, da so se znašli pod skupno streho Vsi avstrijski, tuji in domači sovražniki
Nemčija ne sme postati srediste nereda in orodje nove napadalnosti
Komunike znani, ministrov Jugoslavije, Poljske in (SO o konferenci v Pragi
»Dne 17. in 18. februarja je bila v Pragi konferenca zunanjih ministrov Jugoslavije, Poljske in češkoslovaške, posvečena nemškim problemom. Na konferenci so vsi trije ministri ugotovili popolno soglasje o vseh vprašanjih, ki se tičejo Nemčije, in so sprejeti deklaracijo, v kateri med drugim pravijo:
Vlade Jugoslavije, Poljske in Češkoslovaške z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se razvoj položaja v Nemčiji usmerja v nasprotju z načeli, na katerih temelji deklaracija treh si! v Jalti, kakor tudi s sporazumom v Potsdamu.
Tri vlade ugotavljajo, da uničuje ustanovitev posebne politične enote v zaoadni Nemviii temelje varnosti v Evropi, ki jo je mogoče zagotoviti samo z nadzorstvom nad Nemčijo, ki naj bi ga skupno izvajale štiri okuoacijske sile.
Ta akcija, ki predstavlja eno izmed metod za razdelitev Evrope v dva nasprotna bloka, vodi umetno in v nasprotju z naravnim razvojem k spremembi zapadne Nemčije v orodje politike samo ene sile. Na drugi strani daje ta akcija pogum revizionističnemu nemškemu nacionalizmu in militarizmu, kar lahko postane vir novega napada, namerjenega ponovno in predvsem proti Čehoslovaški, Poljski in Jugoslaviji, proti slovanskim narodom in na ta način proti vsej Evropi.
Ugotavljajoč, da je utrditev nemških demokratičnih sil na ozemlju enotne Nemčije pot, ki edino vodi k prav' ' rešitvi nemškega problema, so tri vhk de zaskrbljene zaradi dejstva, da programa demokratizaciie in denacifikac-i-je Nemčije niso izvršili.
Četudi cenijo po svoji pravi vrednosti povratek Nemčije k normalnemu gospodarskemu življenju na zdravih osnovah, so tri vlade smatrale za nuino potrebno, še enkrat poudariti potrebo spoštovanja pravičnega načela o prvenstvu obnove držav, ki jih je opustošit nemški napad, in ugotavljajo da pomeni prednost obnove Nemčije pred obnovo držav, ki jih je opustošii nemški napad, kar se danes izvaja, kršitev načela pravice in pravičnost5, kar je v nasprotju z interesi evropskih narodov.
Ta politika, ki jo izvajajo v okviru tako iraenovan-ga programa za obnovo Evrope, politika, katere praktični namen je, ustanoviti zapadno nemško dr-
našega naprednega osvobodilnega gibanja. Združila jih je skupna mržnja do enotnosti koroških • Slovencev v OF, združili so jih skupni cilji, ki gredo za tem, da bi zavrli borbo koroških Slo-vencov za osvoboditev v času, ko bodo na zasedanju v Londonu reševali vprašanje svobode Slovenske Koroške.
Krinke so padle. Tudi na Koroškem se je docela razgalil združeni tabor reakcije, ki si krčevito prizadeva, da bi zavrl tok zgodovine in obdržal svoje včerajšnje pozicijo v hlapčevski službi imperializma, ki noče svobode koroških Slovencev. Ljudske množice Slovensko Koroške pa bodo povezane v Osvobodilni fronti in njenih množičnih organizacijah ter ob tesni naslonitvi na vse demokratične sile doma in v svetu šle še bolj odločno po poti naprednega tabor ki mu pripada bodočnost. F. 0.
žavo z veliko vojno zmogljivostjo, je v nasprotju z interesi varnosti in dejanske ter stvarne gospodarske obnove držav.
Tri vlade zahteva jo^ naj Nemčija izpolni pravične reparacijske zahteve, ki jih bo lahko zadovoljila s povečanjem svoje proizvodnje.
Tri vlade zahtevajo spoštovanje in izvedbo sklepov Združenih narodov, ki se tičejo preganjanja in kaznovanja oseb, odgovornih za vojne zločine.
Zunanji ministri Jugoslavije, Poljske in Češkoslovaške, ki so se sestali v Pragi, povzdiguješ svoj glas v imenu narodov, ki so bili prve žrtve hitlerjevskega napada in so dali najtežš žrtve v neprestanem boju proti temu napadu, ter opozarjajo na sedanje poskuse za rešitev nemškega problema, ki bi v nasprotju z življenskimi interesi ev-
ropskih narodov spremenili Nemčijo v žarišče nemirov in orodje novih napadov, kar bi spravilo v nevarnost miroljubni razvoj Evrope in njene civilizacije, ki je bila rešena za tako visoko no med zadnjo vojno zaradi skupn•■ga nastopa demokratičnih sil vsega sveta.
Tri vlade so prepričane, da predstavlja sodelovanje zaveznikov med zadnjo vojno in priznanje velikanskega pri spevka Sovjetske zveze, kakor tudi Jugoslavije, Poljske in Češkoslovaške v boju proti fašističnemu napadu, prav tako kot spoštovanje načela o nadzorstvu štirih nad vsem nemškim ozemljem s strani zaveznikov in načela, ki zahteva posvetovanje z Jugoslavijo, Poljsko in Češkoslovaško, k" kor tudi z drugimi najbolj prizadetimi državami o vprašanjih, ki se njih neposredno tičejo, poroštvo za trajen mir in varnost v Evropi.«
Pogajanja za pogodbo z Avstrijo v Londona
Dne 20. februarja 1948 so se ponovno sestali namestniki zunaniih ministrov štirih velesil v Londonu, da nadaljuješ s pripravo avstrijske m rovne pogodbe. Na dosedanjih sejah so predstavniki za* padnih si! zavzeli stališče do sovjetskega predloga o rešitvi vprašanja nemške imovine, ki predvideva, da bo osta'a Sov!et?ka zveza pri nekaterih podjetj'h v svoji coni v Avstriji solastnica in da ■bo za ostalo nemško imovino prejela odškodnino v znesku 200 milijonov dolarjev. Dosedanji potek kaže, da se predstavniki zapadnih zaveznikov na vse načine trudijo, da bi znižali vsoto, ki jo Sovjetska zveza zahteva kot od škodnino. Hkrati se opaža streml!en!e, da se pogajanja čim bolj zavlačujejo. Vidi pa se tudi, da vprašanje nemške
imovine ni edino sporno vprašanje. Doslej se namestnki zunanjih ministrov o vprašanju nemške imovine v Avstriji, o katerem najprej razpravljajo, niso spo razumeli.
Angleško časopisje živahno komenti ra delo namestnikov zunanjih ministrov. »Times«, ki ima zelo dobre zveze z zunanjim ministrstvom, ugotavlja, da obstoja pri sklepanju avstrijske mirovne pogodbe več vprašanj, ki so še sporna. To je predvsem vprašanje Slovenske Koroške in pa jugoslovanskih zahtev po reparaciiah. »Times« je v pisanju o teh vprašanjih zelo previden in ne dajo nobenih prognoz, kakor 9o delali angleški in zapadni časopisi ob prejšnjih zasedanjih zunanjih ministrov in njihovih namestnikov.
Reaktja (SR ie hotela lazbiti Narodno fronto
Z izstopom šestili ministrov iz Gott-vvaldove vlade je nastal na Češkoslovaškem resen političen položaj. Več dni je trajalo nejasno stanje, ki pa je dovedlo do pravega spoznanja razmerja demokratičnih in reakcionarnih sil v državi. V Katoliški ljudsld stranki in Sotialdemokratični stranki vlada veliko trenje med demokratičnimi množicami in reakcionarno peščico, ki je po skušala še pred volitvami na protidemokratičen in protiustaven način vsiliti neparlamentarično vlado, ki bi strgala oblast iz rok ljudstva in v službi reakcije pripravila protidemokratične volitve v ozračju politične in gospodarske zmede. Dnevno prestopajo tisoči članov iz teh strank v Komunistično partijo, medtem ko so napredne sile v vodstvu Katoliške ljudske stranke izrekle neza-upn:co minit troma Šrameku in Halsu in izvolile novo predstavništvo, ki mu zaupajo krščanski delavci in kmetje. Novo vodstvo se je izjavilo za sodelovanje v preosnovani vladi ministrskega predsednika Gottwalda. Prav tako so socialdemokratski delavci zasedli strankino palačo in na ta način jasno povedali, da v bodoče nočejo hoditi po poli reakcionarnega vodstva.
Zavedajoč se nevarnosti, ki grozi ljud
sko-demokratičnemu režimu in republiki in v pravilni oceni razmerja sil je predsedstvo KP Češkoslovaške sklenilo, da ukrene vse potrebno, da se onemogočijo nakane združene reakcije in zagotovi miren razvoj nove republike.
Proti poizkusom razbijanja Narodne fronte in enotnosti ljudstva bo nastopila v obrambo Ijudsko-demokratičnega režima resnična Ljudska fronta,, ki jo sestavljajo vsi sloji delovnega ljudstva mest in vasi pod Gottwaldovim vodstvom. Nova koalicijska vlada, v kateri so zastopane vse stranke, pomeni zmago enotne volje in odločnosti češkoslo vaškega ljudstva in popoten poraz re akcije.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA naznanja:
V	nedeljo, dne 29. 2. 48 bo gostovalo SPD »Gorjanci« ob 19.00 uri v Bilčovsu pri Odrajcu z igro »Razvalina življenja«.
V	nedeljo dne 29. 2. 48 ob 14.09 uri bo priredila SPZ v Društvenem domu v Hodišah ljudsko igro »fliklova Zala« Gostujejo Glinjčanil Zas'gurajto w pravočasno vstopnice!
Km. Slovenci poročajo Medzavez. svetu
Zaradi stalnega lažnjivega poročanja avstrijskega reakcionarnega tiska in neresničnih izjav avstrijskih oblasti o političnem, gospodarskem in kulturnem položaju koroških Slovencev, še prav posebno po zadnji tiskovni konferenci naših predstavnikov na Dunaju, je POOF za Slovensko Koroško sklenil, da v posebnih spomenicah seznani Medzavezniški svet na Dunaju, kot najvišjo oblast štirih velesil v Avstriji, o resničnem stanju na Slovenskem Koroškem.
V spomenici, ki obravnava politično brezpravnost, stalne persekucije in šl-kane nad koroškimi Slovenci in njihovimi organizacijami, je med drugim rečeno:
»Po vojaškem porazu nemškega nacizma in po odhodu Jugoslovanske Armade iz Slovenske Koroške so se koro-škl Slovenci ponovno znašli v položaju, kot je obstojal pred nacistično okupacijo, v marsikaterem pogledu pa se
razmere ne razlikujejo bistveno od položaja za časa nacističnega režima.
Vzrok za to je predvsem v tem. ker so sedanje avstrijske obi sti na Koro škem prišle na oblast z direktnimi pogajanji z nacističnimi oblastniki, od katerih so prevzele določene obveznosti glede ravnanja s koroškimi Slovenci in glede zaščite nacistov. Izvajanje teh prevzetih obveznosti se jasno kaže v sabotiranju denacifikacije upravnega, sodnega, varnostnega in gos roda rfkega aparata v deželi in v sovražnem odnosu do borbe koroških Slovencev za demokratične pravice, za enakopravnost v političnem, kuturnem, gospodarskem in socialnem pogledu. Ti odnosi se odražajo v najrazličnejših šikanah, katerim so s strani avstrijskih oblasti ob podpori zasedbenih organov podvržene protifašistične organizacije koroških Slovencev, bivši slovenski partizani, izseljenci, politični preganjanci in drugi slovenski antifašisti.
OF ZA SLOVENSKO KOROŠKO
ki je nastala že leta 1942 kot organizator oborožene borbe koroških Slovencev proti nacifašizmu in ki združuje vse slovenske antifašiste v borbi za nacionalno in socialno enakopravnost, še do danes ni dobila javnopravnega pri-znania. Odkar jo dne 6. novembra 1946 odklonila svoj pristanek na pogoje, ki so vsebovali tudi odrekanje borbi za priključitev k Federativni ljudski repu-bl ki Jugoslaviji, se nahaja zgolj v položaju tolerirane organizacije. Kot taka se ni mogla udeležiti državno- in dežel-nozborskih volitev novembra 1945, vsled česar so ostali koroški Slovenci vse do danes brez svoiega zastopstva v deželni in zvezni vladi. Pri postavlja-nju občinskih odborov in županov so oblasii onemogočile imenovanje zastopnikov Osvobodilne fronte s tem, da so vezale kandidaturo v občinska predstavništva na pismeno iziavo, da je Jo-tični kandidat za. »svobodno in nedeljeno Koroško«.
Koroški Slovenci tudi niso imeli in nimajo možnosti sodelovanja pri dona-cifikaciji. Ko je n. pr. Okraini odbor Osvobodilne fronte v Borovljah dne 8. oktobra 1946 zahteval in predlagal svoje zastopnike v senatu treh, okra'no g1 a varstvo v Celovcu tej zahtevi ni hotelo ugoditi.
Neštetokrat izražene zahteve po priznanju Osvobodilne fronte so ostale brezuspešne.«
Posebno očito se kaže sovražno razpoloženje oblasti do koroških Slovencev v različnih grožnjah in izpadih proti Osvobodilni fronti s strani vplivnih osebnosti današnje Avstrije. Za primer omenjamo samo grožAjo s ponovno se-1-tvijo koroškili Slovencev, ki jo je dne 1 . marca 1946 izrekel bivši deželni glavar Piesch, ko se ie v spremstvi! ministra Helmerja mudil v Dobrli vasi ter govor deželnega glavarja Wedeniga v koroškem deželnem zboru dne 17. novembra 1947, v katerem je obžaloval, da Avstrija trenutno še nima možnosti, da bi obračunala z Osvobodilno fronto.
ZVEZA MLADINK Z\ SLOVENSKO KOROŠKO
ki je kol masovna organizacija Osvobodilne fronte nastala tudi že leta 1942 v narodnoosvobodilni borbi, pravtako še ni od oblasti priznana in je izpostavljena najrazličnejšim šikanam s strani avstrijskih in zasedbenih oblasti.
Sekretar Pokrajinskega odbora Zveze mladine Danilo Kupper se je moral dne 14. februarja 1947 zagovarjali pred angleškim vojaškim sodiščem, >ker je kot sekretar mladine Osvobodilne fronte deloval za ilegalno In nepriznano organizacijo«.
Tudi varnostni direktor za Koroško polkovnik Stossier, bivši Hitlerjev podpolkovnik, označuje Zvezo mladine za Slovensko Koroško v svojem odloku Zl. 28.479(SI))46 z dne 17. oktobra 1946 kot ilegalno.
Ko je Zveza mladine za Slovensko Koroško dne 29. junija 1947 zahtevala oblastno priznanje in predložila pravila, je stavila varnostim direkcija v svo-
jem odgovoru pod štev. 2k816(SD)47 Dr. Sch z dne 16. septembra 1947 takšne pogoie. da bi pristanek na to pomenil dejansko razbitje povezanosti z vso borbeno preteklostjo in degradacijo v navadno zakotno društvo.
S tem odklonilnim stališčem » strani avstrijskih in zasedbenih oblasti do Zveze mladine za Slovensko Koroško so v zvezi najrazličnejše druge šikane proti mladinski organizaciji in proti posameznim mladincem. V teku zadnjih treh let je bilo prepovedanih ali raznu-ščenih nešteto množičnih mladinskih sestankov. Pri neštetih mladincih so varnostni organi s ciljem zastraševanja Izvršili neutemeljeno in brezusnešne h'šne preiskave in izvedli aretaciie, avstrijske upravne oblasti in angleška vojaška sodišča pa so izrekla celo vrsto obsodb in kazni za dejanja, ki jih slovenska mladina nikakor ne more smatrati za kazniva.
ZVFZA BIVŠIH POLITIČNIH INTER.
NIRANCKV IN OBSOJENCEV ZA SLOVENSKO KOROŠKO
ki je bila ostauovljena 1. marca 1946, je pravtako razpustil in prepovedal varnostni direktor za Koroško z odlokom Zl. 32.897(SD)46 Z dne 25. nov. 1946.
Tudi potem ko so se slovenski polifčij .danes ni dobila povnrene svorn imovi-pnganjanci v obliki slovenske sekcije in ni prejela še nobene odškodnine vkliučili v avtrijski KZ-Verband, so Člani sekcije še nadalie izpostavljeni ši-
in relativno večino v vseh okrajih
Slovenske Koroške,
Po zlomu nacizma, ko so se poživi'e kmečke ustanove in ko se je ponovno tudi formirala Kmečka zveza za Slovensko Koroško, so odločilne oblasti zavzele do nje isto sovražno stališče kot do vseh drugih slovenskih organi zacij.
Kmečka zveza za Slovensko Koroško se vse do danes zaman bori za odgovarjajoče zastopstvo v javnopravnih ustanovah.
Kakor v prvi avstrijski republiki se Koroški Slovenci tudi sedaj brezuspešno borijo za ustanovitev slovenske kme tijsfee šole.
Kmečka zveza za Slovensko Koroško se z osebnimi in pismenimi protesti in vlogami zaman bori proti neštetim šikanam v gospodarskem življen;u koroških Slovencev. Z odrekaniem industrijskih proizvodov in gradbenega materiala, z visokimi oddainimi predpisi slovenskim srednjim in malim kmetom, z odrekanjem gradbenih dovolienj in z drug;mi podobnimi ukrepi dajejo odločilne avstrijske oblasti izraza svoiemu sovražnemu razpoloženju do koroških Slovencev, medtem ko očitno favorizirajo nacistične veleposestnike, ki so do zadnjega z vso vnemo dajali oporo Hitlerjevemu vojnemu gospodarstvu.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
ki je bila ustanovljena že leta 1908, ki pa je bila po nacističnem režimu enako kot vse ostale slovenske organizacije nasilno zatrta, se je morala po zlomu nacizma dolgo čaša zaman boriti za ponovno priznanje.
Po skoro enoletnem zavlačevanju je Slovenska prosvetna zveza šele spomladi 1946 dobila javnopravno priznam e. Od tega časa naprej pa je njeno delovanje občutno ovirano že vsled dejstva, da kljub večkrat izraženim zahtevam še do danes ni dobila od pristojnih avstrijskih oblasti dodeljenega lokala. Vse tozadevne vloge je celovški magistrat dokončno odklonil.
Prostore, s katerimi je Slovenska prosvetna Zveza razoolaga'« pred razpustitvijo, Imajo še danes zasedene britansko okupacijske sile.
Slovenska prosvetna zveza tudi še do
k'na m avstrijskih oblasti, kakor to kar žejo številni primeri.
ANTIFAŠISTIČNA FRONTA ŽENA
ki se je v času partizanske borbe aktivno udejstvovala z oskrbovanjem borcev za svobodo s hrano, perilom, obleko, sanitetnim materialom in pomagala pri prehajanju v partizane ter tudi sama dala celo vrsto aktivnih bork, tudi Še do danes ni dobila javnopravnega priznanja s strani avstrijskih oblasti. V svoiem odloku Zl. 28.479(ŠD) 46 z dne 17. oktobra 1946 *o označuje varnostni direktor za Koroško kot ilegalno organizacijo.
Navajamo samo en primer, ki osvetljuje odnos avstrijskih oblasti do Antifašistične fronte žena za Slovensko Koroško:
Milka Wieser in'Milena Mohor sta se januarja 1948 kot delegatke hotele udeležiti kongresa Antifašistične fronte v Beogradu. Kljub temu, da sta predložili povabilo Centralnega odbora iz Beograda, jima |e notran'e ministrstvo na Dunaiu odbilo prošnjo za istavitev potnih listov.
KMEČKA ZVEZA ZA SLOV. KOROŠKO
ima po svojfih pravilih pravico zastopstva v vseh javnih ustanovah, v prvi vrsti v kmetijski zbornici. Po volitvah leta 1932 je Kmečka zveza imela 3 zastopnike v deželni kmetijski zbornici, 27 zastopnikov v okrajnih kmetijskih zbornicah v Velikovcu, Celovcu in Beljaku,
v 29 občinah absolutno večino in s
tem predsednike kih svetih
v občinskih kmeč-
* Za škodo, ki jo je utrpela v dobi nacizma.
Dve slovenski šolski zgradbi in vsi slovenski prosvetni domovi ter Mohorjeva hiša v Celovcu so še danes zaplenjeni.
Avstrijske oblasti načrtno omenijem demokratične svoboščine kulturnih organizacij, ki so včlan;ene v Slovensko prosvetno zvezo. Z odlokom Zl. 30.049 (SD)46 Dr. Sch. je odredil varnostni direktor za Koroško stalno policijsko nadzorstvo nad člani in prireditvami slovenskih prosvetnih društev.
V posmeh vsem ustavnim določilom je isti varnostni ravnatelj uvedel šikano policijske cenzure pri vseh slovenskih odersk!h prired:tvah. Cenzura dopušča samo tekste »brez politične vsebine in tendence«. Višek pri tem pa preds‘av-lja dejstvo, da je cenzura poverjena volksdeutscherjem in fašističnim DP jeveem iz Jugoslavije.
Dogajajo se celo primeri, da oblasti poizkušajo preprečiti koroškim Slaven cen svobodno izražanje niihove volje.
Ob prireditvi v Škofičali dne 17. avgusta 1947 je izdalo okrajno g'avarstvo v Celovcu dne 13. avgusta 1917 pod št. 16 217(47)Sad naslednjo prepoved: »Opozarjamo, da so pri tej prireditvi prepovedani politični nagovori, čitaire resolucij ter vsako politično udejstvovanje. Če ta prepoved ne bo upoštevana, bo prireditev razpuščena.«
ZADRUŽNA ZVEZA
je takoj po zlomu nacizma podvzelu pri tukajšnjih oblasteh korake za obnovo zadružnega delovanja in za povrnitev zadružnega premoženja, ki so si ga pod nacizmom s pomočjo gestapovske zaplembe prilastile nemške zadruge in posamezni nacisti.
Toda šele maja 1947 je bil izdan od* lok, da se slovenske zadruge zopet "e* gistrirajo. Ta odlok pa dejansko ni pomenil vrnitve slovenskega zadružnega premoženja in ni ničesar izpieminil na dejstvu, da slovenske zadruge tudi še nadalje ne morejo razpolagati s svojo imovino.
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV
ki je bila ustanovljena 1. feb. 1946 % namenom, da zastopa koristi nad 300 koroških slovenskih družin, ki so bile od nacistov oropane svojih posestev in nasilno deportirani v nemška taborit šča, je avstrijskim oblastem trn v peti.
Varnostni direktor za Koroško je dne 13. septembra 1916 % odlokom Zl. 10.123(SD)46 Dr. Sch. s protipostav« nem sklicevanjem na § 24 društvenega zakona z dne 15. novembra 1947 odredil razpust Zveze slovenskih izseljencev ter prepovedal vsako nadaFno udejstvovanje.
Protesti proti temu protipostavnenm ukreou na deželno vlado so ostali brezuspešni. Šele po dolgem zavlačevanj-j je notranje ministrstvo dne 22. 7. 19'7 preklicalo nenostavni razpust Zveze slovenskih izseljencev.
Kljub številnim protestom ni bil še razen Maier-Kaibitscha klican na odgtn vor noben nacistični zločinec, ki je sodeloval pri nasilnem izseljevanju.
Slovenski izšel iencl deloma še dane® niso pravni lastniki svojih posestev. Zemljiškokniižni lastnik je še vedno »državni komisar za utrjevanje nemštva«.
Deistvo, da je deželna vlada iznlačala slovenskim izseliencem velik del v^ofc za poravnavo škode tik pred Izvedbo denarne reforme, ki jim ie zopet odvzela dve tretjini komaj izpiačnne r©t torine, pomeni hkrati s splošnim dvi-gom cen praktično preklic poravnave škode.
DRUŠTVO BIVŠIH KOROŠKI!
PARTIZANOV
ki je bilo ustanovljeno marca 1946, je s sklicevanjem na britansko vojaško vlado policijski ravnatelj v Celovcu prepovedal dne 4. aprila 1946 z odlo-i kom Zl. 345(1)46.
Že prej, — od takrat naorei pt še posebno — so mnogi bivši pari'zani podvrieni najrazličnejšim šikanam in persekucijam.
Karl Prušnik, eden Izmed prvih koroških partizanov in organizator oborožene narodnoosvobodilne borbo koroških Slovencev, je bil dne 27. 3. 1947 celo obsojen na 4 mesece zapora in 159 Šilingov kazni, ker je nosil slovensko zastavo, pod katero se je boril od leta 1942 pa do zmage nad fašizmom. Avstrijska policija ga je kot najtežjega zločinca uklehjenega odpeliala siko«! Celovec na postajo v kaznilnico Kartam pri Gradcu.
Isti Karl Prušnik je bil dne 14- novembra 1947 ponovno obsojen na eno leto ječa, ker je pri odkrivanju spomenika 85 padlim partizanom v Št. Ku-pertu pri Velikovcu govoril resnico o ravnanju s koroškimi Slovenci. Svo o krivično kazen prenaša zopet v kaznilnici Karlau.
Podali smo samo bežen pregled o položaju, v katerem se nahaja slovensko ljudstvo na Koroškem že tretie leto, odkar so koroški Slovenci ob strani Velikih zaveznikov slavili vojaško zmago nad nemškim fašizmom.
Iz tega kratkega poročila je razvidno, da vlada na Slovenskem Koroškem brezpravje in nasilje v času, ko o pripadnosti tega ozemlja še ni dokončno odločal pristojni mednarodni forum. Slovensko ljudstvo na Koroškem se vztrajno in neustrašeno bori proti na ulju. Bori se za dosego svojih pravic in svobode. Bori se za združitev z matičnim narodom, ker vidi na podlagi izku Senj iz preteklosti in iz zadržanja sedanjih oblasti, da mu je politična, kulturna in socialna svoboda zagotovljena edinole s priključitvijo Slovenske Koro ške k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Stran &
Cerkvena politika ob jezikovni meji
Prepoved, s katero je celovški ordinariat prepovedal našim duhovnikom razpečavati Mohorjeve knjige, ni edini primer, kako tudi koroške cerkvene oblasti poskušajo na vsak način odtujiti koroško ljudstvo od matičnega naroda. Že pred sto leti jo prav koroški nemški duhovnik Vincenc Rizzi oblikoval vsenem-ški program, ki ga nemški imperialisti izvajajo že vse stoletje na račun slovenskega ljudstva. »Klagenfurter Zeitung« je dne 3. julija 1849 objavila Rizzijev načelni članek, v katerem zahteva: :>Trst in pot v Trst mora imeti Nemčija, ker je Trst njeno edino južno pristanišče.« Za uresničenje tega programa — tako po stavlja »žalostno, pa neizprosno besedo« — morajo Slovenci kot žrtev izginili!
Posledica programa nemškega duhovnika Rizzija je začetek načrtnega ponemčevanja našega ljudstva pred sto leti. Posvetne in cerkvene oblasti so med seboj tekmovale v ponemčevanju slovenske zemlje. V začetku je prednjačila prav cerkev, ker je imela V rokah tudi šolstvo. O tem nedvoumno priča ustano vitclj Mohorjeve družbe Andrej Einspieler, ki je kot duhovnik svoje »sobrate v Kristusu« gotovo prav dobro poznal. Leta 1849-je na primer pisal v »Sloveniji«, da jc »šolski ogleda« v Celovcu »trd Nemec, zraven še neprijatelj Slovencev. V tehaniji nekateri fajmoštri in učitelji samo nemško trobijo,«
»Šolske oglede«, to je nadzornike, pa je imenoval škof iz vrst svojih duhovnikov. Če pomislimo, da je bilo izmed 17 župnij celovške dekanije tedaj 10 popolnoma slovenskih, tri mešane in le štiri popolnoma nemške, si lahko predstavljamo, koliko je »šolski ogled« kot »terd Nemcegermaniziral.
Vsa celovška okolica je bila tedaj še Slovenska gor do Gospe svete in Krnskega gradu. Leta 1851 je na primer občina Gospa svet razpisala službo učitelja in v razpisu izrecno zahtevala, Ja mora prosilec znati slovensko. O župniji Krnski grad pa piše leta 1849 Einspieler v Sloveniji«: »V fari je gotovo dobra tretjina trdo slovenska, nekateri še besedico ne zastopijo po nemški.« Kljub temu pa so celo branje evangelijev v slovenščini »ojstro« prepovedali, da je še v letih 1869 tamošnji župnik zapisal v cerkveno kroniko: »Polovica poslušalcev pri pridigah so Slovenci, pridigati pa moram nemško. Žalostno!«
Še bolj na severu ležita župniji Čajn-Če in Blatograd. V zadnjem je v prvi polovici prejšnjega stoletja pasti roval naš pesnik Urban Jarnik in imel škof Slomšek svojo znamenito pridigo o materinem jeziku. Glede čajnč pa poroča Einspieler v »Slovenskem prijatelju« leta 1858, da škofijski šematizem označuje to faro kot slovensko, »šola pa je skoz in skoz nemška, kakor bi se spodobilo za
za razpečavanje slov. Mohorjevih knjig, stremljenje ordinariata za oddvojitvijo koroških mohorjanov od matične MD v Celju in končno direktiva sodalitete pod vodstvom dr. Blttmla, da naši duhovniki ne smejo podpisati nobene spomenice, v kateri bi koroški Slovenci zahtevali slovenske šole!
kake Nemec tam v Ochsenhausenu«.
Uvedel pa je nemščino in z njo poneni-čeval župnik Kasper Tomatschger! Vsi navedeni kraji ležijo severno od Celovca, južno pa je že predmestna fara Št.
Rupert veljala do 1875 za slovensko in šele od tedaj naprej za nemško-sloven-sko. Ponemčevanje pa se je tudi proti jugu vršilo prav po Rizzijevem programu posebno s pomočjo škofijstva. Tudi o tem poroča Einspieler v »Sloveniji«:
»Učitelj na Višpolju (Žihpolje) je začel svoje učence prav lepo v materinem jeziku poučevati, otroci in starši so imeli vesele — ali gospod fajmošter, — jedan narhujših nemškutarjev, — ki je učitelja zavoljo slovenščine žc dolgo po stra ni gledal, je napel na vso moč nemški rog.« Prav tako je prejel vetrinjski učitelj, kije »po končanej šoli svaki den Slovensko Koroško, Celovec, hotel Črni svoje učence kake pol ure tudi sl oven orel 1-7.
ščine učil« in - mislil bi, da bo pohva- Ta primer dokazuje, da poštni uradni-ljen. od cerkvene oblasti nemško grajo: ki sicer znajo slovenski, pa ga zlonamer-
POŠTNI URADI NOČEJO ZNATI SLOVENSKO
Občinski odbor Kmečke zveze za Slovensko Koroško je naslovil na sekretariat Kmečke zveze v Celovcu pismo s slovenskim naslovom.
Pismo ni dospelo na naslovljeno mesto, pač pa ga je dobil čez nekaj dni vrnjenega občinski odbor Kmečke zveze v Borovljah s pripombo: »Angabe des Be-stimmungsortes ungenilgend«. Naslov se glasi: Sekretariatu Kmečke zveze za
predvidena prireditev vzbujala vsestram sko zanimanje.
V nabito polni dvorani jo nestrpno ia navdušeno pričakovalo občinstvo nastop igralcev. Ogromno število ljudstva, ki je prispelo iz vseh krajev Roža na priredi« tev, pa so je moralo spet vrniti domov, ker dvorana ni mogla vseh sprejeti. Šle-, vilni obisk nam kaže, kako priljubljena je koroškemu ljudstvu ta zgodovinska igra, ki je zrasla na naših domačih tleh in je zato najtesneje povezana z našim narodom in njegovo usodo.
Ljudstvo je dalo izraza svojemu navdušenju celo med prireditvijo in ob posebno podanih prizorih z burnim ploskanjem odobravalo lepoto in resničnost dramske vsebine in kvaliteto igralskega podajanja.
Po dolgem trudu in požrtvovalnih naporih so igralci iz Glinj in okolice pokazali, kaj zmore ljudski oder, če vodi kulturno delo smotrnost in vztrajnost vsakega posameznika. Prireditev je tudi igralsko zelo dobro uspela.
Tipi, ki so jih predstavljali igralci
PO NASI ZEMLJI
»Opominjate se, da otroke v šoli bolj vadite nemščine, ker imajo v slovenščini donu dosti vaje, nemščina pa se mora samo v šoli učiti.« Torej je cerkvena šolska oblast že pred sto leti rabila isti argument, ki ga še danes trobijo koroški šovinisti, češ da ni treba slovenskega pouka.
Ta kratek pogled mi cerkveno politiko ob miši narodni meji jasno kaže, ka ko načrtno je tudi škofijstvo pomagalo pri ponemčevanju naše slovenske zemlje. Tudi danes ni prav nič drugače! Tako so ostale, žal še nekatere fare — predvsem na robu slovenskega jezikovnega ozemlja, kjer smo morali pustiti duhovnike, ki slovenskega jezika ne ob vladajo popolnoma,« piše generalni vikar dr. Kadras v svojem zagovoru. Ali mu naj ob teh zgodovinskih ugotovitvah še verjamemo, da se to dogaja le zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov? Nemški duhovnik Rizzi je prejasno izpovedal velenemški imperialistični program in škofijstvo ga je preveč dosledno in načrtno izvajalo, da bi mogli še verovati lepim besedam. Gvebini, Ruda, Št. Jurij, Otmanje, Tiinenica, Št. Tomaž, Otok, Vrba, Domačale. Strmec, Podklo-šter, Čajna, Št. Pavel, Blaše, Borlje i. dr. nam jasno pričajo, da sc celovški ordinariat tudi še danes ni odrekel veliko nemškemu programu svojega duhovnika) Rizzija.
To dejstvo pa potrjuje ponovno tudi zadnja prepoved celovškega ordinariata
no nočejo razumeti. Če so vedeli, kam je glavnih vlog, so dosegli priznanja vredno treba vrniti pismo, so znali gotovo tudi dovršenost. Pa tudi drage vloge in sku«
slovensko čitati, in sicer ne samo o J pošiljatelja, temveč tudi naslov. Ime in naslov Kmečke zveze v Celovcu sta poštnim uradom gotovo dobro znana, ker dnevno sprejema številna pisma in pritožbe po pošti, ki govorijo o gospodarskem pritisku in o šikanah od strani nacističnih in šovinističnih uradnikov.
Ali hoče pošta s tem preprečiti, da bi pritožbe prišlo v javnost?
ŠT. JAKOB V ROŽU Partizanska proslava
V	nedeljo 15. februarja 1948 je bila pri nas proslava padlih partizanov. Zjutraj je bilo v farni cerkvi cerkveno opravilo, pri katerem je domači pevski zbor zapel žalostinko »Oj Doberdob«. Popoldne ob 2. uri so naši domači igralci nastopili v nabito polni dvorani z igro »Raztvganci«. Tovariš Lojze Baumgart-ner je pozdravil navzoče in se zahvalil za obilno udeležbo. Tovariš Martinjak šimej pa je orisal v svojem govora pomen partizansko borbe za slovenski narod. Pevski zbor je med odmori zapel slovensko narodne in partizanske pesmi.
2^/ »MIKLOVA ZALA« V G LINJ Ali
V	nedeljo, dne 15. februarja 19-18, so priredili v Glinjah novo »Miklovo Zalo« v priredbi Franca Žižka. Že tedne je
pinski nastopi so bili odigrani s pravira doživetjem in tako dali prireditvi t:sto ubranost, ki da slutiti temeljito obliko-vanje in neutrudljivo delo vse igralske družine.
SPD Drava« in vsem igralcem izrekamo iskrene čestitke in ji želimo tudi pri nadaljnjem delu mnogo uspeha in dobre--; ga napredovanja. Posebno priznanje ve-Ija še funkcionarjem društva in tovariši-, ci Anici Magedinovi, ki je pri vseh pripravah in pri prireditvi neumorno pomagala.
Brez dvoma se ob uspehu to prireditve poraja želja in potreba, da se bo »ML klova Zala« igrala tudi drugod. Pričakujemo, da bo igralska skupina iz Glinj s svojo igro gostovala tudi na drugih odrih Slovenske Koroške in tako naše ljudstvo seznanilo s to novo dramsko ra vsebinsko bogato slovensko ljudsko igro.
SPZ je s to krstno predstavo Žižkove »Miklove Zale« na zelo primeren nit čira otvorila vrsto svečanih prireditev o p obliki 40-letnice svojega obstoja. * i
PROTEZE, KDLNE PASOVE (Brucbt an-der), PASOVE (Loibbinden) in vse er-topedske in bolniške potrebščino doiiavf v najkrajšem času:
F. Eggor, G raz, Dominikanergasso I«
KAKO JE NASTALA
NOVA JUGOSLAVIJA
P j^Qaa2iBflM
Havbice udarjajo v našo bližino. Stari isarn razlaga, kam bo padlo kakšno /rito, in nam potem reče:
' »Jutri bo veliko letal in topov. Nemci stalno pošiljajo ojačitve na Zelengoro.«
Marko sedi na panju in pravi o tej ofenzivi:
»Še nikdar nismo bili v težjem položaju. Izgubili bomo veliko kadrov. In to 1'avno v tem položaju. Samo to prepreko moramo še premagati. Ohraniti življenje v tej ofenzivi, potem bo vse šlo na bolje. Tudi mednarodni položaj se znatno izboljšuje. V naše najširše množice bo prodrla misel, da je blizu konec voine, Pogoji za mobilizacijo bodo zelo povoijni. Treba je samo ohraniti kadre, ki smo jih v teh dveh letih s toliko krvi izgradili Sedaj se nahajajo v smrtni nevarnosti, da bodo uničeni!«
Marko mi je dejal, da je general Aleksander, komandant angleških sil na Bližnjem vzhodu, poslal naslednje obvestilo novemu Vrhovnemu štabu, ki ga pa mogli v celoti dešifrirati:
»Držite se! Druga fronta niso sanje. Zato bo vaša borba v bližnjih mesecih še večjega pomena!
Stari hodi od enega debla do drugega. Nismo zadnji v tem našem proboju. Za nami sta Tretja in Sedma divizija. Že 5. junija je dobila Sedma divizija nalog, da z AVNOJ-em in Nazorom in delom ranjencev takoj krene za nami. Danes jim je stari poslal radiogram, da je pri nas položaj zelo težak, da naj takoj krc nejo za nami. Ali radio postaja Sedme divizije danes ni dala nobenega odgovora. Naš radiotelegrafist ne more vzpostaviti z niim zveze kljub temu, da je že vse poskušal. Stari hodi sem in tja ter pravi:
»V vprašanju je dva in pol tisoč ljudi. No moremo jih zapustiti. Z druge strani pa ne moremo več braniti teh položajev, ker smo sami v nevarnosti.«
•
Poslali so kurirja v Vučevo, kjer je štab Sedme divizije. Ta tovariš ima za seboj marš 20 ur, a nihče drug razen njega ne pozna poti. Takoj je krenil z nalogom, ali Stari ga je zaustavil:
»Dajte mu tisti moji dve konzervi!«
V razgovora s Terzičem sem izvedel, kakšen je položaj- Tretje divizije, ki
na planoti Pive z velikim številom težkih ranjencev. Džido je poslal 6. junija radiogram, da so Nemci v Sandžaku in predložil, da bi tudi on krenil za nami. Odgovorili so mu, naj takoj krene. Vseeno je še enkrat poskušal, da bi se prebil čez Taro. Danes nam je poslal naslednji radiogram:
Položaj zelo težak. Sovražnik zasedel obe obali Tare. Ako nam proboj ne bo uspel, se bomo herojsko borili do poslednjega.«
Tretja divizija bo prišla torej prepozno. Nemci bodo popolnoma zaprli obroč. Treba se bo prebijati.
Še dan je bil, ko smo krenili proti Tjientištu. Šli smo poleg Majevičevc briga le. V tej ofenzivi se je ta brigada zelo iztrošila. Ostala je samo četrtina borcev. V večini so to mladeniči, stari šestnajst, sedemnajst let, izčrpani, lačni. Konjski skelet poleg poti je oglodan do zadnjega koščka* mesa. Tudi konjsko meso je sedaj velika redkost.
Sreda, 9. junij.
Izpod Milinklada. — Komaj sem zatisnil oči, so žo zagrmele bombe. Sovražni izvidnik je vrgel bombe na bataljon Četrte brigade. Drobci so sekali veje nad nami, ali kolona Črnogorcev se ni prekinila, ampak samo pospešila je korak. Nihče ni bil ranjen. Potem so priletele Šinko , njih devet Tolčejo Mi-iinklade in dolino Hrčavke. Ob 10. uri
90 se pojavili bombarderji »Dornierc, Neprijetna so bombardiranja v gozdu —« bombe se razletavajo ob vejah in šrap« neli udarjajo na vse strani. Ležimo v ne« kem blatnem jarku, potok nam moči no* ge — samo pogledamo na uro, kdaj s« bo končal ta strašni dan. Bombe so unL čile našo lekarno. Nekaj po dvanajsti uri je prišel kurir in prinesel od Mark« pismo za Cika Janka.
i Stari je ranjen, Anglež padel, Nemci nastopajo, pošljite Prateči bataljon!s
Prateči bataljon je krenil proti Milin-! kladam, naletel je na novi val bombar-derjev. Ranjenci so se v skupinah pu-j ščali v Milinklad.
»Štuke«. so se spuščale do samih vrhov dreves in metale bombe. Za njimi so prileteli majhni izvidniki in metali bombe na žive cilje. Naenkrat nas je ropot motorjev oglušil, padli smo na zemljo. Okoli nas se je razletelo sedem do os»m bomb. Smrad smodnika nas je dušil. Bil je popoln mrak. Ko se je dim razšel, s^ra vidci, kako poleg nas leži tovariš iz š&i ste bosanske brigade, mladenič velikih, črnih oči. Odneslo mu je obe nogi, kri i® tekla in kakor majhen potok odnaša « mlado bukovo listje, ki ga je eksplo/ a stresla z drevesa. Ni mu bilo pomočL Umiral je. Zamahnil je z roko in zašepetal:
»Živel Stalin!
(Daljo)
Pomen čebelarstva
za naše kmetijstvo
Va*k kmetovalec dobro ve, da so Sebe e koristne za sadje, ker ga pomagajo or>.oditi, da so neobhodno potrebne za a do, ker drugače ni zrnja, In da zberejo v ugodnih letih obilo medu, ki se prileže ■kot sladko hranilo in daje včasih prav len donos. Vendar je Se vse premalo znano, koliko koristijo te drobne živalice našemu poljedelstvu in kmetijstvu sploh. Zato zelo napačno ravnajo ljudje, ki svojega soseda čebelarja ovirajo pri čebelarskih opravkih, namreč pri rojenju. Namesto da bi mu pomagali, se morda posmehujejo in norčujejo iz njega, če se znajde v mučnem položaju in ga morda Čebele celo pikajo.
MED IN VOSEK
Vsi kmetje bi se morali zavedati, da imajo morda sami več koristi od čebel soseda čebelarja kakor pa čebelar sam, ker njegove čebele oplajajo, oprašijo cvetje kulturnih rastlin — sadja, ajde, detelje na njihovih njivah ter jim tako zanesljiveje omogočijo obilnejši pridelek.
Čebelarstvo je ravno-tako potrebno narodnemu gospodarstvu kakor sadjarstvo, perutninarstvo, ribarstvo in druge manjše panoge. Zgolj čebela more izkoristiti prirodno bogastvo, ki se skriva v nektarju raznega cvetja, ki bi bil brez Čebel izgubljen. Iz cvetnega nektarja napravljeni med je zdravilo, obenem pa tudi hranilo, ki ga ni mogoče nadomesti-t. s sladkorjem. Znano je, da je vosek v mnogih industrijskih panogah nujno potreben in da ga ni mogoče nadomestiti z drugimi pripravki. Dandanes ne moremo več reči, da je uživanje medu lu-ksus. Med je navadno hranilo, kakor so Jajca, sadje, zelenjava itd. Žal da ga pri nas še vedno premalo uživamo.
ČEBELE NA POLJU
A * nabiranjem medu in voska še ni izpolnjena naloga čebel. Se mnogo korist donašajo čebele kmetijstvu z oplojeva-n:em cvetja. Pridelek mnogih rastlin, ki zahtevajo tuje oplojevanje za napravo semena in plodu, je naravno odvisen od žuželk, predvsem od čebel. Znanstveniki In tudi praktični kmetovalci so ugotovili, kako je pridelek deteljnega, ajdovega, gorčičnega, bučnega in vsakovrstnega
drugega semena odvisen od dela čebel. Z raznimi poskusi so dognali, da se pridelek deteljnega semena pod vplivom čebel poveča do 30-krat. Ajda pa daje v bližini čebelnjakov petkrat več zrnja, kakor če je 4 ali 5 km daleč. Zanimive so tudi naslednje ugotovitve: cvetovi jabolk dajejo na primer brez čebel 2 odstotka, s čebelami pa 20 odstotkov plodov; cvetovi češenj brez čebel 3 odstotke, s čebelami 40 odstotkov plodov; cvetovi hrušk brez čebel 0 odstotkov, s čebelami 50 odstotkov plodov; cvetovi ja-godičja brez čebel 9 odstotkov, s čebelami 27 odstotkov plodov.
IN V SADOVNJAKIH
Kolikega pomena je čebelarstvo za kulturne kmetijske rastline, nam dokazuje tudi zgodovina. Kmalu po odkritju Avstralije so ondod zasaditi med drugimi kulturnimi rastlinami tudi sadno drevje. Lepo je raslo in se razvijalo v zdrava, močna debela drevesa, cvetelo je prekrasno, a sadu ni obrodilo. Vzrok tega čudnega pojava so kmalu dognali. Ko je neki priseljenec pripeljal iz Evrope v Avstralijo čebele, je pričelo sadno drevje nad vse pričakovanje obilo roditi. Učenjaki so po svojih skrbnih in večletnih opazovanjih dokazali, da napravijo čebele v kmetijstvu 15-krat več koristi v obliki zvišanja pridelkov raznih plodov, kakor znaša skupna vrednost nabranega modu, voska in rojev. Narava je čudovito urejena. V njej je kaj malo samo-plodnega rastlinstva samoplodno. V medsebojnem križanju in oplojevanju se rastline stalno zboljšujejo po svojih kakovostih in plodovih. Dokazano je tudi, da je celo nekaj takih rastlin, ki jih lahko oplodijo s cvetnim prahom izključno le čebele. Posebno ie zato občutljiva ‘diva, ki da dvakrat več pridelka, če jo čebele lepo obletavajo za časa njenega cvetenja. Ameriški kmetijski strokovnjaki so izračunali, da znaša posredna in neposredna korist, ki jo donaša čebelarstvo ZDA, vsako leto do ool milijarde dolarjev (pred zadnjo svetovno vojno namreč).
Vse to kaže, da ima čebelarstvo posebne naloge v našem kmetijstvu in ga zato ne smemo podcenjevati. Posebno
nespametni so tisti kmetovalci v okrajih, kjer sejejo ajdo, ki zabavljajo čez čet.e-larje, ko pripeljejo svoje čebele tja na pašo. Saj je to njih korist, ker jim čebele pomagajo oploditi ajdo, in marsikdaj imajo kmetje, pridelovalci ajde, več koristi od čebel kakor pa čebelar sam.
ČEBELARSKA REVŠČINA V NAŠIH KRAJIH
Ko smo tako dognali korist, ki nam jo daje čebelarstvo, bi bilo prav, da Dl ugotovili, kakšno je njegovo sedanje stanje pri nas. V tem pogledu pa ne moremo biti veseli, ker je tudi naše čebelarstvo zaradi vojne veliko trpelo. A tudi pred vojno ni bilo na taki višini, da bi mogli biti zadovoljni. Želeti in upati je, da bi se čebelarstvo na Slov. Koroškem prav udarniško razvilo do najvišje stopnje. Sai ne donaša samo medu in voska in čebele niso samo trgovsko b’ago, ampak so zelo potrebne naprednemu kmetijstvu, ki mu donaša več kot dovolj koristi.	Dr. I. B.
Kmetijske
zanimivosti
CE SVINJA ŽRE MLADICE
Večkrat se pripeti, da svinja, ki je skotila, neusmiljeno požre svoje mladiče. Svinjerejcu povzroča na ta način veliko škodo, na drugi strani pa je treba tako svinjo prodati ali zaklati, ker ni več priporočljiva za pleme. Vzroki njenega početja so lahko različni.
Pogosto so dogaja, da imajo mladi pujski zelo ostre zobe. Pripeti se lahko, da pri sesanju v svoji nagajivosti ali pa zaradi tega, ker jim mleko ne teče po želji, ugrznejo starko v sesek, kar ji povzroča neznosne bolečine in io hudo razdraži. V takom stanju pomori mladiče in jih požre. Ce hočemo to preprečiti, moramo prašičkom večkrat pregledati zobe, vsaj dokler sesajo. Ce imajo ošiljene in preostre zobe, jim jih je treba nekoliko otopiti. To napravimo z ostrimi kleščami
»Pojdem,« je rekel zamolklo. >Ne bojte ie, nihče me ne najde.c
i>al mu jo roko. Mož je že izginil čez vrt, a on jc še vedno stal na mestu in gledal v mesečino. Nato se je zdrznil in odšel v hišo
Treba bi bilo hiteti. Toda ko je zaprl okno in prižgal iuč, da se odpravi, ga je obšlo tako malodušje, da se je sesedel in topo zastrmel predse. Čemu ga preganjajo sredi noči, starca, ki se bo moral poslej ko zločinec potikati po tujih krajih? Ali se jim res ne smili njegova starost? Storilo se mu je neznansko bridko in mu vzelo vse moči. Nikamor ne |K>jde, saj tudi ne more. Tu ostane, pa naj storo z njim, kar jim ljubo in drago.
Malodušje je trajalo le nekaj minut Občutki so se mu menjavali naglo kakor aprilsko vreme. Porodil se mu je čisto jasen načrt Pojde, da, pojde, a se ne bo potikal po cestah in samotah kakor izffnbljen cucek. Pred ljudi bo stopil in »p branil, dokler je svoboden. Ce bo branil sebe, bo hranil tudi Njega.
FRANCE BEVK
KAPLAN
MARTIN
ČEDERMAC
Naglo se jo dvignil in pogledal skozi okno. Vas je bila mirna, temna, samo pri Vancu je. še gorela luč. Naglo, tresoč se po vsem telesu se je odpravljal na pot. S seboj je vzel le nekaj denarja. Postal je in so s tesnim občutkom ozrl po sobi. »Saj se vrnem,« je pomislil v tolažba In Katina? Imela je trdno spanje, v nočeh se zlepa ni kdaj prebudila. Ali naj jo pokliče in ji pove? Ne bi bilo konca solza in stokanja. Sai mu tako ne more pomagati.
Med tihim šepetanjem ocenaša je odšel po stopnicah in stopil na dvorišč*?. Da bi ne delal nepotrebnega šuma, ni zaklenil vrat za seboj. Odšel je čez vrt, preplezal zid in padel na stezo, ki je vodila preko obronka nad vasjo. Veter je še zmeraj gnal oblake čez nebo. Mesec je bil medtem splaval že precej visoko, vrhunci gora so se zdeli višji kot druge krati. Vrh Matajurja je bil zabrisan v mesečini, kakor da je pokrit z meglica Ponekod so ležale temne sence, kakor da se odpirajo globoki prepadi.v
Plazil se je med njivami, vrtovi La vi-
nogradi. Ni prav zaupal stezi, nekaj časa jc blodil kar na celo po suhi travi med kostanji in grmovjem. Nič več ni občutil strahu; obhajalo ga je čudno, neopredeljivo čustvo.
Prešel je grapo, tedaj je zopet našel stezo, ki se je v vinkalicah vzpenjala po bregu. Pot ga je bila izmučila, sedel je na skalo. Odpočival je in gledal na vas, na pokrajine v mesečini. Pod njim se je raztezal z grmovjem porasel breg, ki jo padal ck> drage. Med grmovjem se je ko maj razločil klanec, ki je v rahli vijugi vodil v vas. Posluhriil je v govorjenje in korake, v glasove, ki so prihajali od spodaj. Ponj grodol Kakor da do tega trenutka ni zatrdno verjel. Obšla ga je jeza; zgrabi! je kamen, ki ga je otipal poleg sebe, in dvignil roko, da bi ga zalučal. Zahotelo se mu je, da bi se krvavo ponorčeval iz njih in jim zaklical nekaj porogljivih besed. Pa jih je zatrl Obhajal ga je občutek radosti in zmagoslavja. To bodo ziialit
Šel je dalje, dosegel uglajeno stezo, ki je vodila v Krnico. Tedaj se je blagroval, da je mati že v grobu. Prihranjena ji je bridkost Čutil se je svobodnejšega; zdai mu ni bilo več toliko mar, kaj se z njim zgodi. Pogreznjen v občutke in misli je hodil naglo, kljub hladni sapi mu je pot oblival telo. Zdaj zdaj se je prestrašil odmeva lastnih korakov, da se je plaho ozrl Ali niso morda za njim? Bil je sam v prostrani samoti.
Slednjič je dospel v Krnico. Po klancu med spečimi hišami je hodil tiho. da bi ne budil psov. Stopil je na dvorišče domače hiše, se s hrbtom unrf nn deblo Upe In s potišaotm glasom klical brata.
»Bepac, Begiči*
za ruvanje žebljev tako, da zobe prav malo priščipnemo.
Čestokrat sta nepravilno krmljenje in oskrbovanje kriva, da se starka spravi na svoj zarod. Pokladanje mesnih odpadkov ali krvi povzroči, da dobi svinla slast po mesu in se potem v pomanika-nju drugega mesa loti lasinih mladičev. Brejim ali doječim svinjam naj se zato nikoli ne pokladajo mesni ali krvni odpadki. Posebej je treba skrbeti, da se svinja kolikor mogoče giblje na prostem in se tudi pase.	Dr. I. B.
HRANILNA VREDNOST KRME
Za oceno hranilne vrednosti posameznih vrst krme uporabljajo strokovnjaki običajno tako imenovano »skandinavsko enoto« Po tem sistemu primerjajo hranilno vrednost raznih vrst krme s hranilno vrednostjo ječmena, katero so določMi za osnovo. Tako sta na primer 2.21 kg sena ali 0,9 kg koruze enakovredna 1 kg ječmena. V naslednjem podajamo nekaj podatkov, iz katerih je razvidna hranilna vrednost naših najvažnejših krmil (k njim pripisane številke pomenijo, da ie potrebno toliko kilogramov dntične krme, da je enakovredna 1 kg ječmena!: sveža trava povprečno lucerna 7.5 do 8; sveža koruznica 5 do 6; sveža detelja 7 do 8; sveže pesno listje 13; seno povprečno 2,2; suha detelja 2; suha lucerna 21: žitna slama 5: ovsena slama 4.1; fižol 3.2; krompir 3.5: pesa 11: sladkorna pesa 4.4; koruza 0,9; žito 1; želod 12; otrobi 1,4; ječmenova »treba« (ostanki sladu iz pivovarne) 5,5; sveže tropino 28; mleko 4,8.
LETNI ŽITNI KOLEDAR
Pšenica rodi vse leto, v raznih dežel?h in pasovih v izobilju, drugod skromno. Prav zato se lahko veliki pridelovalci bogato okoriščajo pri špekulaciji z žitnimi cenami na svetovnem trgu. V naslednjem Objavljajo tako imenovani žitni koledar, ki kaže, kdaj in kje pšenica rodi: v januarju v Argentini, v februarju v Indiji, v marcu v Egiptu, v aprilu v Mehiki, v maju na Kitajskem, v juniju v Španiji, Kaliforniji in Italiji, Zedinie-nih državah in zapadni Kanadi, v avgustu v Jugoslaviji, Nemčiji, Belgiji, Angliji in v vzhodni Kanadi, v septembru v Avstraliji in Novi Zelandiji, v srednji Rusiji in severni Kanadi, v oktobru v severni Rusiji, v novembru v Južni Afriki, v decembu v Avstaliji in Novi Zelandiji
Na mostovž je priletel pesek, tedaj m je brat prikazal le za silo oblečen in se začuden oziral po dvorišču.
»Kdo je? Kaj je?«
»Jaz sem, Bepac. Obleci se, da me pen spremiš. Drugih ne budi.«
»Kaj pa je?« Brat je bil ves trd od začudenja. »Kaj se je zgodilo?«
»Bežati moram. Odgnati me hočejo, a rajši bežim.«
»Sam Bog! Pa bi pri nas ostal Pri nas ostanite
»Ne, net Kaj si brez glave? Tu bi me najprej iskali«
»Kam pa si namenjen?«
»V Videm. Ti že po poti povem. Mudi se. Samo da pridem do Čedada... Po stranskih poteh se razume; ti jih ttolje
poznaš.«	r i'
Bepac ni več ugovarjal. Ves zavzet sc je naglo napravil, čez nekai minut sta tiho zapustila vas.
Čedermac je opazoval brata. Bil je krepee starec, a zdaj, se je zdelo, so .-o tudi njemu usločila ramena. MolČnl je, kakor da nc najde besed, ako tudi mu je sto vprašanj prihajalo na jezik. Čedermaca je obšla nova tegoba. Spomnil »e je noči, ko sta s Katino nesla katekizme v cerkev sv. Mihaela. Donu Jeremiji so je hotel stokrat opravičiti, a je vselej zamolčal Če pride na dan, saj jo živ in bo pričeval Tista noč se ga je bila globoko dojmila, vendar je bila le senca te noči, ko mora bežati kakor prvi krist-: jani pred preganjalci Ali je mar krivoverec? Ali so krive vere tisti, ki ga preganjajo? Moj Bog, kako je vse to čudno zveriženo in zapleteno! Blodnja, iz katere ni odhode,
(Dalje) i