★
E3
*-----
PHIHOHSKI DKEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
ZAHTLt dostojno V*	IAMO dvorano I • V V	
za nase g	ieo	lansce
1«+«	Či	one /non Poštnina plačana v gotovini
Leto V * Otev. ZV O (iooo; Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, sobota 24. decembra 1949
Cena 15 lir
Hov val slavk proti klerofašisličnemu režimu v Italiji
IE GASPERI PRETI, DA BO V ..SVETEM LETO" ODVZEL PROTI DELAVSTVU EDERfilČBE ORREPE
Kongres zveze italijanskih zadružnikov, ki šteje milijon članov - Pred obiskom Franca pri De Gasperiju v zvezi z razgovori o latinskem paktu, ki naj bi obsegal Španijo, Portugalsko, Italijo in Argentino
j KM, 23. — Karabinerji in jMicija v Modeni so razgnali bftiko zborovanje delavcev, k'i I* ga ti organizirali kot prožit proti zatvoritvi tovarne ^vinarske industrije u pokrajini Modena. Med napadom policije proti demonstrantom na Slavnem trgu so bile številne *teebe ranjene. Delavska zbornica je proglasila splošno stav-K ki je začela včeraj popoldne. Stavka je trajala do danes popoldne in je bila splošna. Iz Plugih krajev so poslali v Mo-policijska ojačanja.
V Firencah se je zaključil %gres Zveze italijanskega^ zaslužnega gibanja, ki združuje okoij milijon članov raznih delfskih in kmetijskih zadrug.
kongresu, ki je trajal tri dni. so sprejeli resolucije, v kadrih se poudarja tesna povednost med Zvezo zadrug in delavskim gibanjem ter sindi-hati Italije. Resolucije sprejelo popolnoma gospodarski za obnovo, ki ga je obja-vHa Italijanska splošna konfekcija dela. V drugi resolu-cbt je naveden akcijski načrt *** razvoj zadrug predvsem [*led kmetijskimi delavci in hrneti brez zemlje v Južni Ita-hji. Kongres je izvolil odbor članov, med katerimi 30 — Komunistov in 25 socialistov. O-stšli člani glavnega odbora so ^ragatovci In neodvisne.
Izjave, ki jih je v sredo po-Ifi De Gasperi v zvezi s stav-N državnih nameščencev, so ‘Hale veliko ogorčenje med ®aiheščenci. Znano je, da je De Gasperi obsodil zadnjo splošno 'tavko državnih nameščencev er je žugal, da bo vlada sprega odločne ukrepe,, če se bo bvka ponovila. Sindikalne 01-lanizacije so odločno odgovorila na ta žuganja. Izdale so kupno poročilo, v katerem ^udarjajo, da je samo vlada s ‘Vojo nepopustljivostjo povzročila splošno stavko in tudi se-
WrOCLAV. — P.red približ-° desetimi dnevi se je pred ujaškim sodiščem v Wroclavu *čel proces proti skupini setih oseb, ki so jih obtožili vo-Utistva za račun francoske vo-Unske službe, in sabotaže in-^strijg nove Poljske. Kološa te skupine je bil P° za' ■Čilu obtožnice tajnik franco-veleposlaništva Aymar 'e Brossin De Mere. ki je bil edavno izgnan iz Poljske Na ^ožni klopi sta bila; dva u-iužbenca francoskega konzula-* v Wroclavu, dva delavca, ne-ij Poljski dijak in neki nem-** inženir.
^teraj popoldne je sodišče *kl0 sodbo nad francoskimi, pavijani Gospodična Yvo"ne bssalčre uslužbenka na kon-"latu, je bila obsojena no 12 ječp, od teh so ji tri leta ^Ustili Vasilij Bukissov. fav tako usl"žben na konzulu. je bil obsojen na lt let od teh so mu 5 oprostili Oljski dijak Jan Kubisjak na 2 let ječe. od teh so mu 13 pustili. Josef Feldheisen na 2 let ječe. od teh so mu 4 od-‘Ustil i Albert Hofman na 11 ječe od teh so mu 4 teta ^Ustili, inženir Wilhelm Hild
** na 6 let ječe.
Dilvfnvnr PolNva
23. — General Ko etski poveljnik je seta mesecih odgovoril ki so mu ga 28. sep-[. poslali zahodni po-' tem pismu so mu veljniki sporočili, da več nadaljevati po-normalizacijo berlin-išanja. kot je bilo to a pariški konferenci, i pogoj za nadaljna so zahodni poveljni-li od sovjetskih oblatilo, da se te držijo lci so jih sprejele ku stavke železnl-predvsem pa glede j bodo sovjetske o-evale z zahodnimi elezničarje, ki stanu-odnem področju me-
n odgovoru je Koti-Sil, da smatra ta kolih poveljnikov za e-kršitev pogajanj šti-likov ki Škoduje pre-Berlina. Sovjetski ge->tavlja, da se je to-ravnateljstvo vedlo
daj s svojo nepopustljivostjo sili organizacije, da nadaljujejo z akcijo. Poročilo poudarja dalje, da so državni nameščenci, če ne pride do izboljšanja, pripravljeni na novo sindikalno akcijo bolj splošnega značaja. Tudi glavni svet sindikata železničarjev je ostro obsodil ta izzivalna žuganja in sklenil, da se bo poslužil vseh borbenih sredstev, ki jih bo smatral za potrebna za dosego svojih pravic.
V Rimu so danes začeli stavkati tramvajski uslužbenci, da dosežejo izboljšanja glede urnika in mezd. Prekinili bodo delo nocoj ob 22.30, jutrj ob 20. in v nedeljo ob 13.
Kakor smo že včeraj poročali, so policijske oblasti prepovedale delavsko zborovanje v Rimu, ki je bilo napovedano za jutri, češ da se ne sme motiti svečano razpoloženje ob otvoritve svetega leta, ki ga bo jutri otvordl papež, ki je že danes govoril po radiu, .jutri bo papež otvoril sveto leto. Na sveta vrata bo trikrat udaril z zlatim kladivom, ki mu ga je podaril Franco, Sirijo se tudi vesti, da bo z izgovorom svetega leta prišel Franco v Rim. Sedaj je že v Rimu Francov zunanji minister Artajo, o katerem tudi zatrjujejo, da je prišel na otvoritvene svečanosti svetega leta. Imel Pa je če u-
radne razgovore z De Gasperi-jem in Sforzo. Ti razgovori so v zvezi, kakor to potrjujejo tudi v španskih krogih, z načrti za sredozemski ali latinski pakt. V tem latinskem paktu naj bi bile fašistične in klerikalne vlade Španije, Portugalske, Argentine in Italije. V tem smislu piše tudi španski poluradni list «Ja», ki pravi, da je možno, da bo ta obisk pripomogel k načrtu za mednarodno sodelovanje v zvezi z važnejšimi pakti, kakor n. pr. sredozemski ali latinski pakt z even-tulenim podaljškom proti vzhodu s špansko ameriškimi državami in proti vzhodu z arabskimi državami.
Proizvodnja žita v FLRJ prekoračila predvojno višino
Socialistični sektor poljedelstva je zelo povečal hektarski donos - Velik napredek v živinoreji
BEOGRAD, 23. — Jugoslavija le prekoračila predvojno proizvodnjo žitsric. Lansko leto so pridelali skoraj 80.000 centov žita več v primeri z letom 1939. Čeprav še niso izpopolnjene statistike letošnjega žitnega pridelka, pa vseeno računajo, da je ta v primeri z letom 1938 občutno večji.
Socialistični sektor poljedelstva'. ki obsega več kakor preko 21<v obdelovalne površine, je zelo povečal hektarski donos. Covečanju hektarskega donosa je prispevala mehanizacija poljskih dej in izboljšanje kultur. Kmečke obdelovalne za. druge v Vojvodini, ki je naj-nlodovitejša pokrajina v Jugoslaviji, so letos pridelale povprečno 19,3 centov žita na hektar, medtem ko je bil povprečni hektarski donos Pred
vojno U centov. Vzrok nizkega predvojnega pridelka žitaric je treba predvsem iskati v pomanjkanju mehanizacije, oziroma pomanjkanju motoriziranih sredstev. Lastnikov traktorjev in drugih strojev je bilo zelo malo. p0 vojni pa ie število traktorjev in velikih poljedelskih strojev zelo naraslo, saj so ti predvsem na razpolago poljedelskemu socialističnemu sektorju. Poljedelske državne strojne postaje' imajo danes poleg velikega števila traktorjev več kakor 13.000 velikih poljedelskih strojev. Na teh postajah so lani obdelali 620.000 ha zemlje več kot leta 1939,
Obširne površine svojčas zapuščene zemlje spreminjajo sedaj v velike državne pašnike za rejo plemenske živine. Na
državam pašnikih v Zlatiboru v LR Srbiji, kjer je bilo še 4 leta od tega le 400 ovac, se danes pase 8000 glav živine. Velik napredek je dosegla tudi ži-vinoreja v Pesteru v LR Srbiji, kjer je danes 16 tisoč glav živine. V tem okrožju bo prihodnje leto doseglo število živine 25 tisoč glav. Neki te ra središča živinoreje v Makedoniji imajo več kot sto tisoč glav živine bodisi ovac, volov in konj. Nekatera središča v Bovnt in Hercegovini imajo 90 tisoč ovac, 8 tisoč volov in 700 konj. Za plemensko živino so ustanovili posebna živinorejska središča, in sicer v Han Pije-sku v Bosni in v Sijenici, Na Hrvatskem so ustanovil; posebno središče, ki se bavi izključno le z rejo boljših vrst goveje živine.
Debata o zaupnici Bidauitovi vladi
Velik odpor med delavstvom proti vojni v Indokini
Cinga, kjer je važno letališče, ki je med vojno služilo kot letalska baza za leteče trdnjave. Prav tako so ogorčene borbe ob izlivu reke Mingkjanga južno od Cengtuja. Proti 80.000 Cangkajškovim vojakom, katerim poveljuje general Hocunan, kar predstavlja zadnjo redno nacionalistično armado na Kitajskem, stoji 160.000 Maoce-tungovih vojakov.
Tiskovna agencija NCNA jav. lja, da je narodnoosvobodilna vojska na svojem pohodu osvo-bodila okrajno središče Cjen-keh v severnem Sečuanu. Ista agencija sporoča dalje, da sta se dve kuomintangovi diviziji v pokrajini Kvecju uprli in prešli na stran osvobodilne vojske. Radio svobodne Kitajske je ia-vil, da je ljudska vojska 19. in 20. t. m. zajela več kot deset tisoč ujetnikov v Sim Cingu 40 km južnovzhodno od Cengtuja. Prav tako so vojaki ljudske vojske zasedli mesto Nankjang severno od Sečuana.
Cangkajškov glavni stan na otoku Hajnanu je obalo otoka proglasil za vojaški pas, in sicer v globini 32 km. Nacionalistične sile namreč predvidevajo, da bodo sile ljudske vojske napadle otok, ki je oddaljen od celine le 25 km.
PARIZ, 23. —.Narodna skupščina je ob 23. uri začela debato o glasovanju zaupnice vladi. Posamezni poslanci so podali izjavo a glasovanju. Skupščina se je bila prej. sestala ob 20. uri in nadaljevala diskusijo o kolektivnih pogodbah tei zaključila sejo ob 22.55,
Finančno ministrstvo je danes izdalo poročilo, v katerem javlja, da je francoska vlada sporočila tajništvu OECE ukrepe Francije za osvoboditev svojih trgovinskih izmenjav z državami Marshallovega načrta. Vlada je sklenila ukinitev kontingentov na 51 odst. industrijskih proizvodov in na 52 odst. kmetijskih proizvodov in surovin, ki se uvažajo iz drugih držav Marshallovega načrta.
Predstavniki pristaniških delavcev v Saint Nazaire so ustanovili delavsko zvezo, ki je odklonila razkladanje ladij, ki prevažajo ameriški vojni material ali orožje in strelivo za vojno proti narodno osvobodilnemu gibanju v Indokini. Zveza bo tudi koordinirala borbo delavcev za izboljšanje življenjskega položaja.
Akcijo proti razkladanju vojnega materiala za Indokino so začeli tudi pristaniški delavci v Calaisu, pristaniški delavci v Brestu pa še nadalje bojkotirajo nakladanje in razkladanje vojnega materiala. Vietnamske sile so medtem okrepile vojaške operacije na sektorju severozahodne Tonkine. Francoske oblasti v Zahodni Nemčiji in severni Afriki na novačijo nekdanje vojake in oficirje Hitlerjeve vojske za tujsko legijo za borbo proti osvobodilnemu gibanju vietnamskega ljudstva. Okrog 150 demobiliziranih francoskih vojakov, ki so sodelovali v kolonialni vojni v Vietnamu, je na posebni konferenci obsodilo nadaljevanje vojne proti vietnamskemu ljudstvu, pariški železničarji pa so pozvali francoske železničarje k množični akciji za ustanovitev prevoza vojnega materiala v Indonezijo.
Boji na Hitaishem
HONG KONG, 23. — Po poročilih lista Hong Kong Standard in časopisne agencije Central News so se vršili ogorčeni boji okrog Cengtuja, katerega napadajo čete narodnoosvobodilne vojske. Nabolj ogorčene borbe so se vršile okrog Ksing
Priprave za volitve
tov. Francem Kraljem
v Jugoslaviji
BEOGRAD. 23. — V zvezi z bližnjimi volitvami in s predložitvijo mandatov v zvezno skupščino ie zakonodajna komisija objavila navodila z& revizijo in prepis volivnih imenikov. Na podlagi teh navodil bodo moral; vsi ljudski odbori do 5. januarja 1950 popraviti volivne imenike, upoštevajoč spremembe, ki so nastale v letu 1949 in niso bile ie vpisane v imenike. Poleg tega bodo morali ljudski odbori vpisati v volivne imenike vse osebe, ki so 1. 1949 izpolnile 18. leto in so s tem dobile glasovalno pravico, V volivne imenike bodo morali vpisati tudi vse one osebe, ki 50 spet dobile volivno pravico. Častniki in podčastniki, vojaški funkcionarji in člani vojaških akademij bodo vpisani v imenike vojaških volivcev.
Po teh popravkih bodo prepisal; imenike, ki jih bodo ljudski odbori dali na razpolago volivcem. Vsak državljan ali politična organizacija ima pravico, da zahteva popravek v imeniku, ako dokaže, da so se zgodile napake pri sestavi volivnih imenikov
o zadnjih izmišljotinah
šovinistov in kominformistov o coni B
Pred nekaj dnevi smo intervju-vali referenta za notranje zadeve Okrožnega ljudskega odbora za Istrsko okrožje tov. Franca Kralja. Postavili smo mu nekaj vprašanj z namenom, da bi osvetlili perverzno tendencioznost milanskega kominformistič-nega dnevnika «L’Unit4» in kle-rofašističnega glasila »Giornale di Trieste« ter podobnih reakcionarnih glasil.
Vprašanje: Kot novinarji prebiramo vestno ves tržaški tisk in smo pri tem opazili, da nekateri listi nenehno objavljajo nekakšne senzacije, ki se dogajajo v coni B, in prikazujejo kot žrtev teh senzacionalnih dogodkov poštene in mirne prebivalce. Zlasti «L'U-nit4» s svojo tržaško stranjo sl zelo prizadeva, da bi objavila čim več takšnih senzacij. Le v zelo redkih primerih je mogoče najti številko tega časopisa, v kateri ne bi pisalo o preganjanjih, aretacijah, mučenjih, napadih itd. Pred nekaj tedni je bil objavljen na prvi strani tega lista članek s trikolonskim naslovom, v katerem je bilo govora o strašnem mučenju Viktorja Poc-ceccaija med njegovim zasliševanjem, nato pa se je list večkrat zelo rad vračal na ta ((argumenta
Sprejem ea časi IA
BEOGRAD, 23. — Maršal Tito se je včeraj udeležil slovesnega sprejema v osrednjem domu Jugoslovanske armade v Beogradu, ki se je vršil na čast dnevu Jugoslovanske armade.
N& siprejemu so bili člani politbiroja CK KPJ Edvard Kardelj, Milovan Djilas, Ivgn Goš-njak, Moša Pljade, Boris Kidrič' in Franc Leskovšek, dalje člani Prezidija Ljudske' skupščine, člani federalne vlade, Prezidija in vlade LR Srbije, načelnik JA general Popovič, predstavniki množičnih ljudskih organizacij, kulturnih organizacij in beograjskega delavstva.
BEOGRAD, 23. — Prvega januarja bodo po vsej Jugoslaviji praznovali «Dan veselja otrok«. V LR Hrvaški se vršijo velike priprave za ta dan. O-krog 10.000 otrok iz zavetišč in oni iz 130 materinskih šol in otroških vrtcev bodo dobili darove.
LJUDSTVO INDONEZIJE nadaljuje svojo borbo
Sklepi haaške konierence so le nova oblika kolonizacije in Indonezija postaja kolonialno posestvo Američanov
HAAG, 23.	—	Nizozemska
kraljica je podpisala zakon o prenosu suverenosti na Indonezijo. Suverenost bo formalno prenesena 27. decembra z izročitvijo znamenja suverenosti indonezijski delegaciji. Ker je indonezijski parlament ratificiral haaški sporazum o prenosu suverenosti, bodo V Batavi-ji podpisali ustavo Združenih držav Indonezije. Za prvega predsednika novo ustanovljenih Združenih držav Indonezije je bil imenovan dosedanji predsednik indonezijske republike Sukamo. Ta je izjavil, da bodo postale enote nizozemske kolonialne vojske, ki se niso umaknile iz dežele, sestavni del oboroženih sil ZD Indonezije. Prvo vlado ZD Indonezije je sestavil Hatta, ki je obdržal tudi zunanje ministrstvo.
Med debato v indonezijskem parlamentu se ie Več poslancev izjavilo proti sklepom haaške
konference za okroglo mizo ‘n proti politiki skupine Hata-Su-karno. Napredni poslanec Melik je izjavil, da so sklepi haaške konference nova oblika kolonizacije. Razlika je samo y tem, da postaja sedaj Indonezija kolonialno posestvo Američanov. Po njegovih besedah indonezijsko ljudstvo nq priznava sklepov haaške konference.
Kakor poroča agencija ANP, pa se borba indonezijskega ljudstva proti nizozemskim kolonialnim četam nadaljuje. Boji so zlasti srditi na Javi. Nizozemsko poveljstvo pošilja z vso naglico čete iz Surabaje na področje Djokjakarte, kjer je odpor Indonezijcev najmočnejši. Razen tega izvajajo partizanske enote oborožene napade na vsej srednji Javi, zlasti v predelih Brezes in Tasikma-laj.
MO MOČNEJŠI ODPOR
proti inlDrnihiroievsiii imliiilii
0 tem pričajo zadnja resolucija CK KP Francije, izključitve iz KP v Nemčiji, spor med Grotevvchlom in Olbrichtom itd.
BEOGRAD, 23.	—	Maršal
Tito je danes sprejel francoskega novinarja Louisa Dalmasa, s katerim se je med drugim razgovarjal o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja in o položaju v komunistični partiji Francije. Kakor poroča AFP, je maršal Tito med drugim izrazil prepričanje, da bo položaj, odpor proti informbi-rojevski politiki, ki vedno bolj narašča v raznih evropskih komunističnih partijah, prisilil končno sovjetske voditelje na spremembo stališča do Jugoslavije.
Kakor je znano, je bilo 11. in 12. t. m. v Parizu izredno zasedanje CK KP Francije, na katerem so sprejeli resolucije z zadnjega zasedanja Inform-biroja. Med bodočimi nalogami, ki jih navaja resolucija, sprejeta na zasedanju Centralnega komiteja, je borba proti tistim, ki so nezadovoljni s sedanjo politiko vodstva Partije^, in borba proti «titoizmu». S tem v zvezi obsoja resolucija delo krajevnih partijskih organizacij treh departmajev Severne Francije.
Ta najnovejša resolucija Centralnega komiteja KP Francije v resnici odkriva, da je v Franciji vedno močnejši odpor množic, ki se ne strinjajo s sedanjo informblrojevsko politiko proti novi Jugoslaviji.
Georges Cognot je skušal na zasedanju Centralnega komiteja KP Franclje z blatenjem Jugoslavije skriti resnične vzroke odpora francoskih komunistov. Obrekovalno je obsodil jugoslovansko veleposlaništvo v Parizu, češ da podžiga odpor francoskih komunistov in «zbira elemente«, ki ne odobravajo sedanje politike Centralnega komiteja KP Francije. Cognot je bil prisiljen priznati, da jugoslovanski izseljenci v Franciji obsojajo tako politiko CK KP Francije. Skušal je označiti spontana množična protestna proti - informbirojevska zborovanja delovnih ljudi v veliki tovarni «Renauld» in drugih velikih podjetjih kot delo jugoslovanskega veleposlaništva.
To izredno zasedanje Centralnega komiteja, na katerem so sporočili, da pripravljajo XII. kongres KP Francije, napoveduje, da je pričakovati veliko čiščenje v vrstah KP Francije in neusmiljeno borbo proti vsem tistim, ki se protivijo in-
formbirojevskl poltiiki.
Tudi y Nemčiji so začeli z
večjo «epuracijo» v komunistični partiji.
Predsednik Enotne socialistične partije Nemčije za pokrajino Thueringen (sovjetska okupacijska cona) je moral zapustiti svoje mesto.
Bivši predsednik Erich Kops je bil odstavljen zaradi svojega stališča proti informbirojev-ski politiki vodstva Enotne socialistične partije Nemčije. Nedavno je berlinski sekretariat partije javno kritiziral partijski komite v Thueringenu zaradi protiinformbirojevske linije.
Clan Centralnega komiteja Komunistične partije Severne Rene - Westfalije Hugo Paul je bil razrešen dolžnosti in izključen iz partije, zaradi «pre-majhne budnosti«. Hugo Paul je narodni poslanec v parlamentu Zapadne Nemčije. Pri tej priložnosti je poslal CK KP Zapadne Nemčije strog opomin izvršnemu komiteju pokrajine Severna Rena - Westfalija.
V zadnjih tednih je bilo iz Komunistične partije Zapadne Nemčije izključenih ali suspendiranih okrog 80 partijskih voditeljev. Poleg Huga Paula je bil razrešen dolžnosti in izključen poleg drugih tudi Josef Schape, član sekretariata KP Severne Rene - Westfalije in pomočnik glavnega urednika
centralnega partijskega gla-’ sila.
Po nalogu partijskega vodstva v Frankfurtu se je odrekel vsem svojim dolžnostim podpredsednik Komunistične partije Posarja Fritz Besel. Organ KP Posarja «Die Neue Zeit« je objavil, da je bil Beselu dovoljen trimesečni bolniški dopust. Fritz Besel je edini predstavnik Komunistične partije v parlamentu Posarja.
Prejšnji teden pa so listi objavili, da je skušal predsednik vlade sovjetske cone Nemčije Otto Grotevvohl napraviti samomor po hudem prepiru s podpredsednikom vlade Ul-brichtom. Do nesoglasja med njima je prišlo v zvezi s politiko enotne socialistične partije Nemčije.
Nenadna bolezen Ottona Gro-tewohla je povzročila razne komentarje v Vzhodni Nemčiji. Berlinski dopisnik AFP sporoča, da želi del vodstva Enotne socialistične partije Nemčije odstraniti Grotewohla iz vlade in postaviti na njegovo mesto VValterja Ulbrichta, ki ga imajo za glavnega zaupnika Inform-biroja v sovjetski coni Nemčije. V tem smislu naj bi bolezen Grotewohla bila vzrok za spremembo v predsedstvu vlade.
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel po ustanovitvi vzhodnonemške vlade, se je bil Otto Grotewohl izjavil proti pogajanjem za separatno mirovno pogodbo s Sovjetsko zvezo. Pri tej priložnosti se je Otto Grotevvohl potožil zaradi nezadostnega razvoja notranje trgovine v Nemčiji, ki ga ovirajo določene tuje sile. V vzhodni coni Nemčije odpada, kakor je bilo sporočeno ob otvoritvi velesejma v Lipskem, 45 odst. uvoza
in izvoza na Sovjetsko zvezo. Ta blagovna zamenjava s Sovjetsko zvezo poteka po izjavi podpredsednika nemške gospodarske komisije Bruna Leusch-nerja «po strogo trgovskih načelih brez kakršnega koli vpliva politike«.
Ni izključeno, da se nesoglasja v političnih vprašanjih med Grotevvohlom in Ulbrich-tom nanašajo tudi na gospodarske odnose novo ustanovljene Demokratične republike Nemčije.
Sedaj javljajo, da Grote-vvohla zdravijo sovjetski zdravniki.
Maršal Tito sprejel
delegate pravoslavnih duhovnikov
BEOGRAD, 23. — Maršal Tito je sprejel delegate s tretje plenarne konference pravoslavnih duhovnikov. Pri tem je predsednik zveze pravoslavnih duhovnikov obvestil maršala Tita o delovanju te zveze. V tej zvezi je namreč včlanjenih 70 odst. pravoslavnih duhovnikov v Jugoslaviji. Predsednik zveze je poudaril važnost sodelovanja med ljudsko duhovščino in o-blastjo.
DORTMUND — Nameščenci pri občinskih prevozniških podjetjih v 27 mestih Porurja so danes prekinili delo v znak protesta proti imenovanju novega ravnatelja, ki ga sindikati obtožujejo, da ima temno politično preteklost.
O dokazih režiserjev sofijskega procesa
„ Pismo44	izp
opravičilo kominformistov pred javnostjo
BEOGRAD, 23. — Pod naslovom ((Režiserji sofijskega procesa zbirajo dokaze, medtem ko je bila cbsodba že izvršena«, komentira «Borba» objavo «pisma», ki naj bi ga pisal Ko-stov pred smrtjo.
Proces proti Kostovu se je namreč zaključil s smrtno obsodbo Kostova, ki je bil nato obešen. Ko so javili, da je bila smrtna kazen izvršena, so tudi navedli, da je Trajčo Rostov poslal sodišču prošnjo za pomilostitev, v kateri je priznal vsa kazniva dejanja, za katera je sodišče ugotovilo, da jih je zagrešil.
Prezidij velikega Narodnega sobranja je zavrnil to prošnjo.
S tem v. zvezi piše «Borba»: Pri izreku sodbe se je bolgarsko sodišče v nasprotju z vsemi načeli pravice in sodnega prava opiralo na »izjave«, ki jih je dal Rostov na policiji, tedaj ko ni imel nobene možnosti, da bi zanikal prefabricira-nq laži in da bi javnemu mnenju razložil svoje izjave. Potem ko so ga obesili, skratka
ko n; mogel več zanikati, so organizatorji procesa objavili «pismo ki ga je Kostov pisal velikemu sobranju pred svojo smrtjo«, in v katerem trdi, da se zaveda zgrešenega stališča, ki ga je zavzel pred sodiščem«.
«Borba» poudarja, da ta nesmiselni poskus režiserjev sofijskega procesa, ki skušajo opravičiti pred javnim mnenjem svoje delo, ne . pomeni samo tega, da se tudi oni zavedajo da so se kompromitirali, temveč dokazuje tudi, da se ti falzifikatorji resnice ne pomišljajo uporabljati vsa mogoča sredstva, da bj dokazali svoje laži.
«Ce je bil Kostov bandit, nadaljuje »Borba«, zakaj se oni sklicujejo nanj in dokazujejo, da so imeli prav? Ce on ni bil bandit, zakaj, so ga obsodili? Ce bi Kostov hotel ((priznati« to, kar so mu režiserji ukazali potrditj že med'preiskavo na policiji, ne bi imel nobenega razloga, da ne bi tega storil pred sodiščem. Skratka, pred tiskom, tujimi zastopniki in pa
Ne raznarodovanje, temveč-defašistizacija!
«Giornale di Tneste« se v svoji številki od 8. t. m. v kričečem članku stresa nad šolskim oddelkom Ljudskega odbora za Istrsko okrožje, ker je «pri sestavljanju programov bila poudarjena panorama današnje Jugoslavije, o kateri bi morali šolniki osvetliti duh bratstva, pridobitve ljudske oblasti — agrarno reformo, obnovo, nacionalizacijo itd. — in blagodati petletnega plana...«. Dalje: «...Objavo programov za italijanske šole je narekoval nacionalistični duh, ki mora a-larmirati prebivalstvo in istrske šolnike predvsem zaradi posledic ki jih bo v bodočnosti lahko imelo funkcioniranje šol«
Ze zdavnaj nam. je znano, da dah bratstva, prtdobitve ljudske oblasti in nova Jugoslavija gospodom od «Giomale dl Trie-ste« niso po volji. Te gospode poznamo namreč zelo dobro kot zaklete sovražnike bratstva med narodi, sovražnike prido-
'im.
bitev ljudske oblasti in zaradi tega tudi nove Jugoslavije, ki je use te pridobitve uresničila. Glede »nacionalističnega duha« pa jim svetujemo, naj rajši pogledajo oni sami svojo lastno šolo in bodo v njej našli precejšnjo mero takšnega duha, kateremu duh Mussolinijeve šole ne bi imel ničesar zavidati. S tem duhom je prežet tudi omenjeni članek. Kaj pomenijo dejansko besede:	«e’ stato
dato un vasto rdsalto alla Ju-goslavia di oggi«? Ali ne leži baš v. teh besedah onemogel bes ter domotožje za tistimi lepimi časi, ko so se «aquile di Roma« vračale «sulle orme del-j'mpero»?
Gospodom od »Giornale di Trieste« lahko povemo — zaradi točne ugotovitve — da ne gre za raznarodovanje, temneč za defašistizacijo, demokratizacijo šole, ki je zastrupljena po
nacionalističnem in šovinističnem duhu, t. j. po duhu fašistične šole.
Glede ((alarma med prebivalstvom in med šolniki« pa se strinjamo z vami, če smatrate, da predstavljajo prebivalstvo tisti štirje »nostalgici«, ki smo jim odvzeli oblast, a za šolnike tistih nekaj znanih tipov, braniteljev («jell’italianita minac-clata«. Pravo, autentlčno ljudstvo in njegovi šolniki pa mirno in vestno vršijo svoje delo.
Klerofašistična
nesramnost
Od kar so s pomočjo anglo-ameriškega okupatorskega protidemokratičnega votivnega zakona tržaški klerofašisti zmagali na občinskih volitvah, so postali in postajajo iz dneva v dan vedno bolj nesramni in vedno bolj odkrito izpoveduje-
jo svojo protiljudsko kleroja-šistično miselnost in postopanje. Takšen najnovejši in profil jtidski ter protidelavski odkrit izpad beremo lahko v predzadnji številki njihovega jutranjega dnevnega glasila v članku ki govori o zadnji 10 dnevni stavki tiskarskih delavcev. Ta članek je v bistvu nesramen napad na pravico stavke delavstva za dosego njegovih pravic, je napad, prikrit po stari klerikalni navadi s hinavskim plaščem svobode tiska, ki je bila baje s to stavko ogrožena. Ne vemo, kako si klerikalci zamišljajo stavko tiskarskih delavcev če ne tako, da ima za posledico prenehanje izhajanja časopisja. V članku obtožujejo klerofašisti tiskarske delavce, da niso stav. ke v naprej najavili in upoštevali interese prebivalstva. Ne
glede nato, da je takšna trditev neresnična, je potrebno poudariti dejstvo, da so se tiskarski delavci s stavko boril; za pravično stvar, medtem ko so delodajalci s svojo trmasto vztrajnostjo deset dni niso hoteli popustiti spričo tako opravičenih osnovnih načelnih vprašanj kot je na pr. nedopu-ščanje odvzema že priborjenih sindikalnih delovnih pridobitev glede 44 urnega tedenskega delavnika. Krivda, da tržaško časopisje ni moglo izhajati celih 10 dni ne leži torej na delavcih, temveč na delodajalcih. In le njih zadržanje, ne pa zadržanje delavstva, zasluži obsodbo javnega mnenja.
Toda klerofašističnl advokatski in baronski ter monsignor-skl lastniki klerofašistlčnega glasila ne bodo seveda napadali sami sebe, sicer ne bi bili tisto kar so. Zato jih treba prisiliti vsaj da molčijo, kar bi bilo minimum — olike. Molčali Pa bodo le tedaj ,če bo sindikalna organizacija tiskarskih delavcev resnično borbena,
pred javnim mnenjem. Ce se ne bi hotel »Sesati« zločina, da je sodeloval s FLRJ, v prid katere ni ničesar nikdar storil, nasprotno celo škodoval ji je, ne bi čakal, da bi ga obsodil; na smrt.
Oni, katerim bi moral služiti sofijski proces za določene in temne politične špekulacije, vedo na kakšen lažniv način je bil pripravljen «proces» jn prav tako vedo, da so se zaradi tega kompromitirali, zaključuje «Borba». Zaradi tega skušajo vse, kar je mogoče in nemogoče, da bi opravičili na kakšen način svoje delo. Sredstva organizatorjev insceniranega procesa v Sofiji, ki so bili razkrinkanj pred demokratičnem javnim mnenjem, so povzročila prezir poštenih ljudi po vsem svetu.
LONDON, 23. — Predstavnik angleške vlade je včeraj izjavil časopisni agenciji AFP, da so angleško-jugoslovanska trgovinska pogajanja močno napredovala po vrnitvi v Beograd angleškega poslanika Charles Peaka. Upravičeno sodijo, da bodo v kratkem podpisali sporazum za bodo 5 let. Pogajanja za ta sporazum trajajo 9 mesecev.
LOZANA, 23. — V Lozani je umrl 73-letni Momčilo, Ninčič, ki je od 1915 do 1926 bil večkratni ministrski predsednik jugoslovanskih vlad in nato zastopal Jugoslavijo pni Društvu narodov. Pokojnik je bil od leta 1941 do 1943 zunanji minister jugoslovanske begunske vlade v Londonu. Leta 1946 ga je sodišče v Beogradu obsodilo v odsotnosti na zaporno kazen.
in trdil, da je bil Poccecai obsojen pod pretvezo gospodarske sa. botaže samo zaradi tega, da bi bilo mogoče vreči v zapor doslednega komunista. Podobno je pisal Ust «L’Unit4» o Tedescu. Mi smo bili navzoči na obeh procesih in dobro vemo, da vse to ne odgovarja resnici ter da sta Poe* ceccai in Tedesco bila po pravici obsojena zaradi Izvršene in dokazane krivde. Sedaj vas samo prosimo, da nam pojasnite, koliko je resnice v tistem, kar illni* ta« piše v svoji sobotni številki od 10. t. m. Tam je zapisano, da so bili zaprti komunisti pod pretvezo kraje in prevare in da so bili zadržani v zaporu tudi potem, ko je bilo dokazano dd kra, je in prevare ni bilo. Za druge piše zopet da so bili zaprti tudi brez kakršne koli pretveze: co-minformisti e basta! Za druge zopet, da jih je odpustila direktno UDBA in jih vrgla na cesto, nekateri da so bili napadeni itd.
Odgovor: Mučenja z vsemi variacijami, ki jih opisuje «L'Um-ta» so plod fantazije glavnega urednika tega lista UUsseJa, ki je v tem pogledu zelo sposoben zlasti, kadar gre za fantastične opise. Te svoje sposobnosti se je posluževal že v času Španske vojne, ko se je kot Mussolinijev legionar boril za uničenje svobode španskega ljudstva.
Vprašanje: Kaj nam lahko poveste o zatrjevanju «L’Unit4», da so bili Davide Mario, Del Ben Angelo in Miloš Marcello areti. rani pod pretvezo kraje in prevare, ki ne obstajajo kakor tudi glede aretacije drugih brez pretveze, temveč zgolj pod obtožbo kominformizrr.a?
Odgovor: Zaradi komintormiz-ma ni bil nibče aretiran, glede kraje, za katero pravi «L’Unit4», da je pretveza, pa so bo vršila redna sodna razprava, na katero bodo lahko prišli tudi novinarji od <L’Unit4«.
Očitno bi «L'Unit4n hotela s temi svojimi trditvami doseči dvojni učinek: po eni strani prikazati našo cono kot kraljestvo samovolje, po drugi strani pa obdati z avreolo žrtev njene pičle pristaše ki jih še šteje v naši coni. Ni naša krivda če se čestokrat v teh njenih pristaših skriva tudi tat, saboter ali nasilnež, katerega se mora po zakonih kaznovati, potem, ko odsedijo zasluženo kazen mi teh ljudi ne zadržujemo več: naj se le vrne-jo med svoje tovariše. Toda ljudska pravica ne zadeva ne kaznuje nedolžnih.
Vprašanje: V Istem članku je nato govora o odpustih in napadih, katerim naj bi bili izločeni komunisti. Ali bi nam lahko gleae tega dali potrebno pojasnilo?
Odgovor: Logično je, da je odpuščen vsak, ki svojega dela ne smatra za dolžnost vsakega po. štenega prebivalca, temveč ga izkorišča kot sredstvo, s katerim boče izvršiti svojo umazano vlogo uničevalca in saboterja našega gospodarstva ter pri tem uživa vse ugodnosti, ki so predvidene za delavstvo. O teb nalogah vedo uredniki «L’Unit4* marsikaj in si prav zaradi tega jemljejo k srcu obrambo svojih tovarišev cinternacionalističnib komuni-
JtOVB.
Kar zadeva napadov so tudi plod bolne domišljije Ulisse-ja In drugib kominformistov, ki morajo biti dosledni v svojih lažeh in klevetah: ako jih dolž'mo fašizma, Jim moramo naprtiti tudi nasilje. Glede resničnih napadov pa bi si Ulisse in njegovi tovariši lahko prištedilj vsak napor svoje fantazije, da bi takšne napade našli: saj Je dovolj če po. gledajo v svoj nedavni evojni dnevnik«: tam bodo našli opise napadov na Laurentija, Štoko, Ukmarja, Švaro itd.... Gre kot vidite za metodo pripisovanja drugim tistega, kar delajo in ti. stega kar so oni sami. Ta komin-formistična metoda, ki jo uporablja Informacijski urad, je tudi metoda dnevnika «11 Giornale dj Trieste« in njemu podobnih, ko z lažnimi a'armi vpijejo o raznarodovanju italijanskih šol v coni B, da bi s tem usmerili pažnjo od pravega raznarodovanja, namreč tistega, ki ga vršijo oni sami. Po njihovem je v coni B vse negotovo. Nevarnost, ki jim nenehno visi nad glavo, ter od UDBE, ki ima navado včasih preiti čez mejo v cono A, tam z misterio^n‘mi avtomobili in brzostrelkami ugrabljati ljudi onrem-ljena z radijskimi oddajniki in sprejemniki...
Namen vsega tega Je očiten: preprečiti množicam, ki so pod njihovim vplivom, da bi razmišljali o svojih lastnih težkih pogojih, da bi svojo pažnjo obrnile na našo »Izmučeno« cono. No, med tem pa naše ljudstvo dela z zaupanjem, mirno in varno.
Vprašanje: Zelo sir.o vam hva-. ležni, da ste nam dali to pojasnilo in bi vam hoteli postaviti še sledeče vprašanje: Zakaj vsi ti listi, posebno pa »Unitžg, upo-rabljajo glede vas Izraze kot so: fašisti, teroristi Itd?
Odgovor: Zavedajoč se, da nimajo prav, bi hoteli uveljaviti svoje krive teze in pri tem dvigujejo glas; toda kaj kmalu so opazili, da Je glas resnice mnogo močnejši. To Jih je zmedlo in se. daj histerično in Jezno stresajo najbolj žaljive izraze v obupnem naporu da bi skrili resnico. Njihov najljubši izraz je utitofašl-sti« in pomeni vrhunec njihove histeričnosti. Kombiniranje izraza »fašist« z imenom Tita je nesramna profanacija tistega, kar pomeni na čistejši simbol borbe proti fašizmu. V tej bori« smo sodelovali ml tedaj, ko je ime] Ulisse svoje roke še okrvavljene s krvjo španskega ljudstva. Le dejstva lahko dokazujejo, kdo je fašist In kdo je antifašist.
TRŽAŠKI DNEVNIK} KOLEDAR
Za ustanovitev močne kmečke organizacije '™‘ ^ l"e“'*r *
— -———  -J3L _JL Branislav Nusic: ^umljiva oseba
>
Sobota 24. decembra
Adam in Eva, Dunja
Sonce vzide ob 7.44, zatone ob 16.25. Dolžina dneva 8.39. Luna vzide ob 11.12, zatone ob 21,35. Jutri nedelja 25. decembra
Božič
ki bo ščitila našega kmeta in skrbela za napredek kmetijstva - Sestanki kmetov po vaseh Vsi čutijo potrebo po zvezi, ki bo združevala vse kmete in zagovarjala njihove interese
V četrtek popoldne se je zbralo y Trstu okrog 30 kmetov iz vseh krajev naše cone. Pogovorili so se o svojih problemih, o zapostavljanju kmečkega življa in o propadanju našega kmetijstva in gospodarstva.
Po plod cm osni diskusiji, ki je sledila poročilu tov. dr. Oblaka, so vsi navzoči potrdili svojo odločno voljo, da pristopijo k delu za ustanovitev močne strokovne organizacije, ki bo zastopala nate kmete, ščitila njihove interese, skrbela za napredek našega kmetijstva; organizacije, ki bo samostojna in bo vključevala vse kmete brez razlike političnega prepričanja. Glavni smoter in namen vsega delovanja te zveze bo zaščita našega kmeta.
Iniciativni odbor, ki j® dat pobudo za ustanovitev kmečke zveze, sestavlja 30 kmetov — možakov, ki uživajo spoštovanje in ugled po naših vaseh.
Na seji so razpravljali o namenu in pravilih zveze, izvolili so iz svoje srede delovni odbor, ki bo sestavil statut in pripravil vse potrebno za sklicanje ustanovnega občnega zbora Zveze, in to v. roku enega meseca.
Do ustanovitve in sestanka pripravljalnega odbora j/e prišlo, ker Po vseh vaseh vsi kmetje močno čutijo potrebo po takšni organizaciji, v kateri bi našli pomoč in zaščito. Povsod so se vršili in se še vršijo sestanki, kmetje se zbirajo, razpravljajo o svojih problemih, o krivicah, ki se jim godijo, in iščejo način rešitve iz te zagate. Na teh sestankih pride povsod do izraza zahteva kmetov, da se čimprej pristopi k osnovanju kmečke zveze. K temu spoznanju je pripomoglo zadnje čase vztrajno delo O-
svobodilne fronte, ki se zanima in nakazuje smernice za uspešno borbo našega naroda za svoj obstoj in napredek. Misel po združitvi v svojo organizacijo je med našimi kmeti tlela že več časa in je prišla zdaj vidno do izraza. Vsi, ki obdelujejo zemljo, čutijo potrebo, da se združijo in tako branijo svoje interese.
Se »n še naj se kmetje zbirajo in razgovarjajo o svojih problemih — sleherni bo prišel do spoznanja in prepričanja, da je le v slogj moč in edina rešitev, To je star pregovor, ki pa danes velja še bolj kakor kdaj prej za našega kmeta.
Združimo se. da se rešimo! Ta klic gre zdaj po naših vaseh od hiše do hiše. Kmetje, združite se V svojo Zvezo, da boste laže branili svoje interese in napredovali!
Iniciativni odbor za ustanovitev Kmečke zveze sestavljajo tovariši: Bizjak Josip, župan občine Repentabor, Godina Silvester iz Skednja, Cok Gašper iz Lonjerja, Kobal Franc iz Piščancev, Turk Ivan, ul. Roma-gna, Gregorič Anton iz Bar-lcovelj, Piščanc Jože iz Barko-velj, Mikač Milan Iz Sv. Ivana, Slavič Alojz iz Rocola, Primožič Pino in Hreščak Andrej iz Magdalene, Strajn Pavel iz Do-
line, Lavriha Mario iiz Doline, Slavec Ivan iz Doline, Grilanc Alojz s Proseka, Kaic Karel it Grcpade. Križmančič Ivan iz Bazovice, Fidel Ivan iz Groča-ne, Milič Ivan is Nabrežine, Radovič Mirko jz Nabrežine, Suban Josip iz Trnovice, Košuta Anton iz Sv. Križa, Milič Josip iz Saleža, Stubelj Karlo iz Saleža, Stubelj Milan iz Sempo-laja, Košuta Egidij in Svab Karlo iz Sv. Križa.
V pripravljalni odbor so bili izvoljeni Cok Gašper, Godina Silvester, Gregorič Anton, Hreščak Andrej, Milič Ivan, Slamič Alojz, Slavec Ivan iz Stubelj Milan.
TooaiiS belk 2oio
Tov. Verk, roj en 25, februarja 1904 v Trstu, je bil eden izmed, Številnih, kot
mravlja pridnih ilegalcev pri gospodarski komisiji v Trstu, Po svoji običajni praksi so ga okupatorji aretirali v noči 4. novembra 1944 doma in ga po kratkem zaslišanju in trpinčenju poslali po 4 dnevih, v Mathauscn, kjer je mesec pozneje, to je 24.12. 1944 umrl od posledic mučenja in trpinčenja. Prav danes je torej peta obletnica njegove smrti.
ietje zahtevajo predavanja v svojem jeziku
>o štirih letih svojega obstoje Inšpektorat za kmetijstvo , V. V. vendar uvidel potre-i da organizira po vaseh >jega področja strokovna -davanja o kmetijstvu.
^isanje našega lista je do-ila v tem pogledu uspeh, da zadovoljiti se ne moremo načinom, koko se ta preda-nja vrtijo po naših vaseh. 7 Bazoiuco, Bol junec, Doli-in Škofije, ki so popolnoma venske vasi, je Kmetijski in-i-ktorat poslal italijanske ida vatel je, kakor jih je pod lijo pošiljala fašistična «Cat-[ra di agricoltura» in tako s oje strani sodelovala pri po-lijančevanju naših krajev in tiranju našega jezika.
Kmetje našega ozemlja, ki skoraj izključno slovenske rodnosti, si želijo strokov-
i predavanj in napredka. >čejo pa, in to je njihova eta pravica, da poslušajo edavanja v svojem materini jeziku. Zato so ponekod
ii zapustili italijanska pre-vanja in jasno povedali pre-vateljem svojo zahtevo. K a-i je s slovenščino na Kmetij-em inšpektoratu, s katerim lajo naši slovenski kmetje ak dan opravka, smo ie pi-
Z rednega občnega zbora prosvetnega društva „Slavko Škamperle“			
Bodoč mora d	:e delov ruštvo o	arije <repi	5 članstva li in utrdili
V torek dne 20. t- m. se je vršil redni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva »Slavko Škamperle#. Pozdravnemu govoru je sledilo obširno poročilo predsednika, ki je podal pregled o delu prosvetnega društva od zadnjega izrednega občnega zbora, ki se je vršil 20. maja 1948’, pa do danes, poudaril je, da se je delovanje prosvetnega društva v tem času zelo dvignilo ter poživelo, čeprav je med tem bila objavljena zloglasna resolucija In-formbiroja, ki je prinesla S paše demokratično gibanje kot tudi v prosvetna društvu razdor in sovraštvo.
Prav v času objave resolucije, bi moral pevski zbor prosvetnega društva na turnejo po republiki Srbiji. Vidalijevci so storili vse, da bi to turnejo preprečili, a se jim naklep ni posrečil. Zato so pa skovali drugi peklenski načrt, kako bi uničili in razbili prosvetno društvo. Ko se je pevski zbor vrnil s turneje, so Vidalijevi razbijači prepovedali članom prosvetnega društva vstop v društvene prostore,
Medtem ko je bil resničnim članom prosvetnega društva prepovedan dostop v prostore prosvetnega društva, so v njih zagospodovali ljudje, ki a slovensko kulturo in prosveto niso imeli nikoli nič opraviti. Pod vodstvom Vidalijevih razbijačev so ti novi »člani« sklicali tudi nekak občni zbor, na katerem je bilo prisojnih okoli 49 oseb. Ni nam treba posebej poudariti, da ta njihov občni zbor ni imel nobene veljave. Seveda so se pričeli za pravi odbor in za pravo članstvo društva «S1. Škamperle)) težki časi, ker so ostali brez sedeža in so se morali sestajati po privatnih stanovanjih ter si pomagati na vse mogoče načine, samo da bi se prosvetno delovanje nemoteno nadaljevalo.
Vidalijevci so poizkusili tudi z drugimi manevri preprečiti naše delovanje; morda bi se jim bilo zaradi težkega položaja, v katerem je bilo društvo, tudi posrečilo ohromit; njegovo delovanje, če ne bi bili pokazali člani dovolj volje in odločnosti, da nadaljujejo z delom kljub vsem spletkam in nakanam. Težka je bila pot, vendar je društvo vse zapreke srečno premostilo.
Danes ima društvo zopet prostor. kjer se lahko člani shajajo m vodijo prosvetno delovanje. Sedaj je naloga prosvetnih delavcev vključiti v svoje vrste
čim več novih članov, ki bodo j prosvetnega društva, Svoje po-pomagall pri dvigu in krepitvi ročilo je končala s pozivom, da
resnično napredne slovenske ljudske kulture.
Poročilu predsednika je sledilo tajniško poročilo, ki ga je podala tov. Udovič Anica, in v katerem je prikazala pregled o delovanju posameznih odsekov
Koledar Osvobodilne tale
za leto 1950 v izdaji Gregorčičeve založbe je izšel. Izid se je sicer zaradi stavke nekoliko zakasnil. Koledar se dobi v tržaških knjigarnah, na deželi pri naših poverjenikih.
nudi članstvo novoizvoljenemu odboru vso svojo pomoč in podporo, ker lahko samo tesna povezava odbora s člani zagotovi društvu uspeh v borbi za pravice slovenskega demokratičnega ljudstva.
Sledila je živahna diskusija, V kateri so člani prosvetnega društva razpravljali o raznih vprašanjih, ki jih bo moral novoizvoljeni odbor v svojem bodočem delovanju rešiti. Trdno odločeni, da bodo storili vse, kar bi lahko koristilo napredku prosvetnega društva, sp se člani društva «Slavko Škamperle# razšli.
S seje tržaškega občinskega sveta
Predstavnik neodvisne fronte
je ostro kritiziral proračun
Po čitanju zapisnika se je naj včerajšnji redni seji tržaškega občinskega sveta prvi oglasil k besedi MSIjevec prof. Ruggeri. Želel si je pojasnil o hipodromu na Montebellu oziroma kritiziral je sedanje stanje, ki izvira iz najemne pogodbe med mestno občino in najemnikom, ki ima sedaj v najemu hipodrom. Odbornik Dulci in Cum-bat nista hotela dati zaželenih pojasnil z opravičilom, da se bo stvar razpravljala še na prihodnjih sejah in pa da je zadeva med tržaško občino in najemnikom dirkališča pred sodiščem.
Po praksi, na katero smo* že zadnjič opozorili, da namreč zadnje čase občinski odbor z izgovorom nujnosti predlaga občinskemu svetu v odobritev razne odloke, ki jih je sprejel sam oz. možje političnih grupacij tukajšnje Giunte.
Odbornik Franzi 1 je prebral nekaj sklepov občinskega odbora, ki prepuščajo občini kredite iz rezervnih fondov. Nadalje je bilo sklenjeno, da bodo prebivalci ulice Montecucco dobili v svoji ulici boljšo razsvetljavo, po poročilu odbornika Bonettija pa se obeta upokojencem, bivšim uslužbencem Accgata 50 odst. povišanje na pokojninah.
Dokaj komentarjev je sprožilo ponovno povišanje tramvajskih voznin, ki pa zaenkrat zadeva je abonente celotnega omrežja.
IX ZGONIKA
Zakaj je VII vi nila resolucije
Na jesenskem zasedanju našega občinskega sveta jo bila izglasovana najprej resolucija o jezikovnih pravicah tu živečega slovenskega naroda, nato o zahtevi po dostojni gledališki dvorani na STO-ju, po kmetijski šoli in drugih kulturnih do-brinah; sledila je še resolucija
<d uradniškega osebja, ra-dveh ali treh agronomov, •eden ne pozna slovenskega
emu mora biti enkrat ko-. V slovenske vasi mora etijski inšpektorat poslati >enske predavatelje, v ura-pa namestiti zadostno šte-> uradnikov, ki bodo dobro nali jezik občinstva, za (tajga so postavljeni, s tako bo popravljena Jcri-a, ki se godi slovenskim etom nepretrgoma še v pe-i letu po zmagi nad nad fantom, in kmetje bodo imeli resnici korist od predavanj, jih bodo razumeli.
občinskega sveta o enakopravnosti slovenščine, o dvorani za SNG v Trstu, o kmetijski šoli in o slovenskem šolstvu
NAROČNIKI in ČITATELJI
Ljudskega tednika
POZORf
Božična in novoletna številka Ljudskega
tednika bo obsegala
32 strani
v novem dvobarvnem tisku Izšla bo
v četrtek 29.XII.1949
v obrambo slovenske šole. Vse to je bilo odposlano bodisi kot spomenica ali v znak protesta na merodajno mesto — pristojni višji oblasti v Trstu. A v veliko naše iznenadenje smo sedaj izvedeli, da so vse te listine priromale nazaj na občino, mogoče neprečitane.
Razen tega se dogaja, da vračajo iz Trsta one prošnje, ki so jih prizadeti vložili zato, da hi se smeli pisat; kot pred fašizmom, t. j. s prvotnimi priimki pred njihovim popačenjem. Tam v Trstu se izgovarjajo, da manjka prošnjam notorični akt. Saj ga ni bilo treba prej, ko je šlo za zlonamerno izmaličenje priimkov. Ce je šlo tedaj tako »enostavno#, čemu sedaj tolikš Sna birokracija.
Pogreb agenta Tulliia De Štefanija
Včeraj zjutraj ob 10 se je Iz mrtvašnice v ul. Pieta razvil pogreb agenta civilne policije Tullia De Štefanija, ki se je smrtno ponesrečil pri trčenju avtobusa in kamiona v Nabrežini,
Občinski svetniki so nato izvolili dva svetovalca, ki bosta zastopala občinski svet v komisiji za podeljevanje koncesij razprodajalcem časopisov
Nato je dobil besedo dr. Giampiccoli, zastopnik neodvisne tržaške stranke. V tričetrt-urni razpravi je dodobra obdelal proračun ter navajajoč posamezne številke, dokazoval njegovo porazno pasivnost. V splošnem ga je imenoval ((semenj iluzij#, ker ima namen z nestvarnimi številkami. ki predstavljalo v resnici mnogo višje izdatke, uspavati občane in ustvariti videz namišljenega ravnovesja. Kakor je dejal dr. Giampiccoli, je bil proračun sestavljen in dan na vpogled pač zaradi tega, ker to predvideva zakon in bi nemara, ako bi zakona ne bilo po sredi, sploh izostal. Posebej se je zaustavil pri družinskem davku in se ni mogel dovolj načuditi, kako je mogoče, da ga tako v Italiji, kakor tudi v Trstu zagovarja kominformistična skupina, ki bi morala v prvi vrsti nastopiti proti temu, ker po sedanjem ključu, kakor kaže primer v Gorici, obremenjuje ta davek najobčutnejc ravno najrevnejše sloje. Mnogo pametneje bi bilo, ako bi občinski svet skušal najti kritje te vsote s poviškom davka na služinčad, pse in klavirje. Pobiranje smeti in čiščenje mesta stane občino okroglih 376 milijonov. Tu je govornik ugotovil dokaj zaostal in neekonomičen način uničevanja in ravnanja s smetmi in odpadki, ki se ne da primerjati z onim, v veljavi pred 40 leti, ko so smeti enostavno sežigali.
Toliko poudarjena in livali-sana pomoč «matere Italije«, kakor kaže, vendar ni tako velika, (n kolikršna jc, predstavlja po besedah dr. Giampicco-lija povsem preprosto ((plačevanje dolžnih alimentov«. Vsekakor pa ni pozabil omeniti, da si je prisvojila posojila, ki jih je mesto prejelo še od pokojne Avstrije 1915. leta, in za katera ji plačujemo 4 odst. obresti. Ob koncu je še priporočil, naj bi visoki izdatki za športna igrišča šli raje v prid pogozditvi ter olepšanju okolice in mesta s parki in primernimi nasadi.
Šejo, ki se je nekoliko zavlekla, je župan zaključil z božičnim voščilom in napovedal prihodnjo za torek 27. t. m.
Tramvaj jo je povozil
Včeraj zjutraj je prišla 261et-na De Marchi Ida iz Milj po opravkih v Trst. Ko je bila na trgu Tomaseo, jc hotela ujeti tramvajski voz. Ko je tekla za njim, pa je z druge strani privozil drug tramvaj, katerega Ida De Marchi ni opazila, in jo podrl na tla. Pri nesreči je dobila ponesrečenka več ran po telesu, hudo zevajočo rano na kolenu in si verjetno zlomila nekaj reber. V bolnišnici, kamor so jo z avtom RK takoj prepeljali, se bo morala zdraviti 20 dni, če ne bodu nasto-j pile komplikacije.
PRIZOR IZ PRVEGA DEJANJA NUSICEVE KOMEDIJE ((SUMLJIVA OSEBA«.
Sinoči so se v kinodvorani v Skednju igralci Slovenskega narodnega gledališča v Trstu predstavili svojemu občinstvu z novim delom letošnje gledališke sezone, s komedijo srbskega komediografa Branislava Nušica «Sumljiva oseba#.
Po krivdi imperialistov moramo iz leta v leto in od predstave do predstave začenjati naša kratka gledališka poročila z eno in isto ugotovitvijo, da je kinodvorana v Skednju ali pa kakšna druga drugovrstna dvorana mnogo premajhna in preskromna, da bi lahko dostojno sprejela slovensko ljudstvo in njegove umetnike, ki s tako požrtvovalnostjo nosijo med njega lepo slovensko odrsko besedo in igralsko umetnost. Groteskno je že, ko mora človek iz dneva v dan ugotavljati, da je slovenska Talija, žarišče in ognjišče prave in resnične ljudske umetnosti, tako surovo preganjana in zapostavljena od predstavnikov tukajšnjih okupacijskih oblasti m od ljudi, ki se ob vsaki priliki trkajo na prsi, češ da so potomci dvatisočletne kulture in civilizacije. Vsa njihova kultura pa se končno razblini v milnem. mehurčku nekaterih potujočih diletantskih igralskih družin, za katere se najde mesto ne samo v navadnih velikih dvoranah v središču mesta, temveč celo v poslopju, ki bi moralo bili hram umetnostnega ustvarjanja obeh tu živečih narodov — v gledališču Verdi. No, kljub vsemu pa je slovenski ljubitelj igralske umetnosti ponosen, ko se iz «zakotjan vrača proti svojemu domu, potem ko se je zopet naužil prelepe slovenske besede in igranja naših umetnikov.
S takim občutkom smo se tudi mi sinoči vračali v naše u-redništvo, čeprav zagrenjeni nad nepravičnostjo oblastnikov, katerih karakterizacijo smo v neki meri videli tudi v odlično igrani Nušičevi komedji. Ponosni smo bili na slovensko Talijo in na naše umetnike in prepričani, da morajo tudi oni čimprej najti mesto v dostojnem prostoru.
Z včerajšnjo premiero je SNG zopet prineslo med tukajšnje Slovence nekaj zdravega humorja slavnega pisatelja, ki je tako živo in tenkočutno bičal in razgaljeval razmere v stari Srbiji. Igralci SNG so nam pod skrbnim vodstvom režiserja Košiča zelo nazorno prikazali vso korupcijo in gnilobo tamkajšnjih tedanjih oblastnikov. Hvaležno občinstvo jim ni ostalo dolžno ter jih je med odmorom toplo nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem, na koncu predstave pa jih je obdarilo s cvetjem ter zahtevalo, da bi igro še enkrat ponovili.
Obširno poročilo našega gledališkega kritika bomo objavili v naši jutrišnji številki.
Jroči" dnevi za vodstvo Delavske zbornice
Veliko razburjenje je zavladalo v vrhovih Delavske zbornice — kako tudi ne, saj sta podala ostavko dva najbolj «ak. tivnas člana vodstva DZ: Gep-pi in Rinaldini. Pa tudi Bo-netti je sledil njunemu zgledu. Kaj pomeni ta tako nepričakovana odločitev? Da ne gre tukaj samo za navadno ostavko, nam jasno pričajo že izjave, ki sta jih oba prizadeta usindika-listao hitela podati v včerajšnji številki «Vltime Nntlzien. No, če je še kdo dvomu, da oi bilo prav njuno stališče ob obravnavanju povišanja cen elek. triki in plina na seji občinskega sveta vzrok tako nagli odločitvi, sta ga pa	ome-
njeni izjavi v «Ultime Notizie» prepričati, da je njihova ostavka vendar povezana p-av s tem vprašanjem. Sicer ie vodstvo Delavske zbornice v vsem svo-‘cm delovanju vedno jnno kazalo. komu služi m -a zaščito katerih interesov se jo>;. Toda zadnji ponesrečeni enasitps tajnikov Delavske zbornice je bij že preveč szgovcrtns, riu bi ga delavstvo, vključeno v tej svidikalni organizaciji, lahko p,vneslo. Tega se je ucjb-»že zavedle tudi vodstvo Delavske zbornice, ki je bilo glede na težak položaj tržaSkr.ga delavstva prisiljeno podpi'v'i protezi proti povišanju cen električnemu toku in plinu, za katero so se zgorai omenjeni gospodje tako vneto ogrevali in borili na seji občinskega sveta Da nekoliko popravijo vtis. ki ga je to dvojno stališče najvidnejših predstavnikov Delavske zbornice zapustilo med članstvom te organizacije, so «crrejniki« podali svojo ostavko. Ostavka torej ni bila kar tako spontana in prostovoljna, temveč so jo narekovali drugi bolj važni momenti. Da se zaradi teh nenadnih ostavk nahaja vodstvo Delavske zbornice v zelo kritičnem položaju, nam ni treba še posebei poudarjati. Kako se bo iz te zagate izvleklo, pa je 'njegova stvar.
Da, da. gospodie asindikali-sti», takšne in podobne reči se mm lahko še zgodijo, če boste hoteli še nadalje sedeti kar na dveh stolih. Govoriti o obrambi interesov delavskega razreda ter obenem resnično braniti interese delodajalcev — to sta dve stvari, ki se nikakor ne dasta uskladiti. Odločen na. stan delavstva, vključenega v vaši organizaciji, ram je to tudi pokazal.
Upokojenci bodo prejeli obutev UNRRA
Odbor UNRRA iz Milana je določil, da bodo prejele tudi nekatere kategorije delavcev Tržaškega ozemlja obutev po znižani ceni 2200 lir. Obutev je bila izdelana v Italiji iz materiala, ki ga je poslala UNRRA.
Za sedaj bodo dobili to obutev državni upokojenci, občinski okrajni upokojenci, upokojenci INPS, invalidi, upokojenci - pomorščaki tržaškega Lloyda itd.
Upokojenci, k; bi želeli kupili obutev po tej ceni, bodo morali predložiti pokojninsko knjižico.
Upokojenec, ki bo imel pravico do obutve, bo prejel razen posebnega lista tudi objavo, ki jo bo izpolnil in odposlal po pošti. Cim bo na pošti izplačal določeno vsoto, se bo lahko javil v skladišču v ul. Ca-dorna št. 21 od 9. do 12. in od 15. do 18.; v tem skladišču bo lahko prejel zahtevano obutev. Razdelitev nakazil za obutev se bo pričela 2. januarja na ana-grafskih uradih tržaške občine.
Za vse upokojence, ki prebivajo izven centra mesta in v okolici, bo rok razdeljevanja obutve v kratkem najavljen.
Kot vidimo, je način, po katerem lahko upokojenci pridejo do omenjene obutve, čudovito in birokratsko kompliciran.
Marija. To pot pa vzrok ni bil v tem, da bi morali koga aretirati, temveč jih je poklicala Marija zaradi tega, ker je njen mož pričel kazati znake blaznosti. Agenti so moža oblekli v železno srajco in ga odpeljali v bolnišnico za duševno bolne pri Sv. Ivanu. Zblazneli mož je 401etni Capotortp Pasquulc iz Fogglc.
Angleškega mornarja so osleparili
Ponoreli mož
Včeraj so morali agenti civilne policije s svojo emergenco z vso hitrostjo privoziti pred poslopje v ul. Roma 18, kamor jih je poklicala 401etna Mideltn
V sredo 21. t. m. so se ameriškemu mornarju Davidu O-berladsu ponudili trije neznanci. da bi mu zamenjali dolarje v lire. Ko jc mornar pristal na njihove ponudbe, so vsi trije zavili v vežo neke hiše v ulici Cavana. Mornar pa je bil neprijetno presenečen, ki; so ga neznanci, potem ko jim jc izročil dolarje, napadli ln mu grozili,
V sredo 22. t. m. popoldne pa so pred hotelom «Excelsior Palače« zopet trije neznanci barantali z nekim angleškim mornarjem, ki je bil v družbi civilista Iste narodnosti, za zamenjavo dolarjev. Pri tem je verjetno iz istih vzrokov kot zgoraj nastal prepir in iz njega pretep. Neznanci so jo zaradi hrupa .skušali popihati, vendar pa se je to posrečilo le dvema, kajti tretjega so aretirali agenti civilne policije, ki so tam patruljirali, in ga odpeljali v zapore, Tam so ugotovili, da se piše Martini Osvaldo. Ker ga je mornar David Ober-lades spoznal kot enega izmed neznancev, ki so ga opeharili za dolarje, so ga pridržali v za poru.
SPOMINSKI DNEVI
1829 se je rodil Benjamin Ipavec, slovenski skladatelj.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetni društvi Pinko Tomažič in Oton Zupančič priredita v ponedeljek 26. t. m. ob 18. uri kulturni večer v društvenih prostorih v ul. Mollno a vento 158. Vabljeni vsi člani, pri. jatelji in simpatizerji.
URADNE OBJAVE
Prekop grobov. Mestna občina opozarja, da bo prekopala na pokopališču pri Sv. Ani grobove XXXIV. kripte na drugem odseku. kjer ležijo posmrtni ostanki, pokopanih med 28. novembrom 1939 in 14. januarjem 1940. Do 17. januarja 1950 je čas, da se prizadeti svojci pobrigajo za prenos ostankov in nagrobnih sporne, nikov. Prcšnje naslovite na občinski tehnični urad. odsek za pokopališča, ul. del Teatro 5, III, soba 43.
Izplačevanje oohojnin v decembru
Uprava pošte sporoča, da bo v tem mesecu izplačevala pokojnine zavoda za socialno zavarovanje (Istituto Nazionale della Previdenza Sociale) izjemoma 27. decembra t. 1.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 23. decembra t .!• se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 10 oseb in porok je bilo 5.
Poročili so se; uradnik Bara-cetti Oreste in bolničarka Poženel Berta, učitelj Vandelli Can-zio in študentka Stres Milena, kovač Guerrin Italico jn gospodinja Bergamo Nerina, risar Priz-zon Gino in gospodinja Pregari Silvana, šofer Belaz Bruno in trg. pomočnica Bertoli Margeri-ta.
Umrli so: 81-letni Fata Mario, 57-letni Fabro Giovanni, 63-letna Anvbrosetti Marija por Tonini, 40-letna Camerini Dora por. Mu-zina, 43-letni Hering Natale, 6 mesecev stara Stanovič Edda, 27-letni Abbondanza Francesco, 75. letna Vicentini Marija por Tagi-ni, 65-letna Drioli VUtoria, 90-letna Vannucci Marija vd. Massa.
II RADIO IB
JUGOSL. CONE TRSTA
(Oddaja na sre.dujih valovih 240 m ali 1250 kc) SOBOTA 34.12.1949
6.30, Jutranja glasba; 6.45, Poročila v italijanščini in objava sporeda; 7.00, Napoved časa — poročila v slovenščini in objava sporeda; 7.15, Jutranja glasba.
12.00, Opoldanski koncert; 12.30, Gojmir Krek:	Iz potne torbe;
12.45, Poročila v italijanščini - in objava sporeda; 13.00, Napoved časa — poročila v slovenščini In objava sporeda: 13.15, Pevski koncert sopranistke Otte Ondine — nato lahka glasba; 13.45, Gospodarski pregled v italijanščini; 14.00, Igra mali ansambl Radia Ljubljana; 14..30, Pregled tiska in poročila v italijanščini:	14.45,
Pregled tiska in poročila v slovenščini.
17.45, Lahka orkestralna glasba; 18.00, Dvorak: Dumky (trio);
18.30, Pionirska ura v italijanščini; 19.15, Poročila v italijanščini;
19.30, Napoved časa — poročila v slovenščini; 19,45, Priljubljene melodije; 20.00, Božični spored;
21.30, Komorni zbor: 21.45, Italijanske narodne pesmi; 22.00, Koncertni spored; 23.00, Zadnja poročila v italijanščini; 23.05, Zadnja poročila v slovenščini; 23.10, Objava sporeda; 23.15, Glasba za lahko noč; 23.30, Zaključek oddaje.
PLANINSKEMU DRUŠTVU V TRSTU Glavni odbor za ((Novoletno jelko« se najlepše zahvaljuje vsem članom Planinskega društva, ki so se s tako požrtvovalnostjo udeležili prostovoljnega udarniškega dela pri sekanju jelk za praznik naših otrok.
Prav tako velja naša zahvala tudi odboru Planinskega društva, ki je tako uspešno izvedel agitacijo za našo akcijo med svojim članstvom.
ZIMOVANJE PDT
IZLETI PDT V ponedeljek 26. t. m. bo izlet v Veliki Repen. Odhod s postaje openskega tramvaja v Trstu ob 14. uri.
Udeleženci zimovanja se obveščajo, da bo odhod v ponedeljek 26. t. m. ob 10. uri zjutraj z avtobusom iz ul. Fabio Severo.
Ker poteče danes zadnji rok za plačilo ostalega deleža za zimovanje, se vabijo vsi udeleženci, da plačajo ostanek na mestu, kjer so se vpisali, ker drugače ne bedo mogli potovati.
I
moj
Odbor za novoletno jelko sporoča, da se bo vršila obdaritev otrok v sledečem vrstnem redu:
29. t,. m. v Nabrežini ob 14. uri; v Sempolaju ob 14. uri; v Dolini ob 14. uri; v Ricmanjih ob 17. uri; na Proseku ob 18. uri; v JBazovici ob 29. uri; v Sv. Križu ob 20. uri; v Borštu ob 15. uri; v Plavjah ob 19. uri.
39. t. m. IV. rajon v Skednju ob 20. uri.
II. rajon na stadionu til. maj« ob 14. uri.
Barkovlje ob 14. uri.
III. rajon pri Magdaleni ob 17. uri.
I. rajon na stadionu «1- maj« ob 17. uri; — Opčine ob 18. uri.
Sv. Vid ob 20. uri; Devin ob 14. uri; Sesljan ob 17. uri.
31. t. m. Veliki Repen ob 14. uri; Trebče ob 17. uri; Salež ob 14. uri; Gabrovec ob 17. uri; Padriče ob 20. uri.
Nastopa dedek Mraz, ponekod tudi lutkovno gledališče.
Daruj za novolelno jelko!
Kapun Zofka 500, Husu Franc 400, Bon Karla 300, Rebula Jožct 150, Rupelj Pina 200 RupelJ Albin 200, Rupelj Marija 100, CJaK Julka 200, Bukovec Olga 300, Ban Ivan 200, Ukmar Dragica 200. Rupelj Anica 200, Dolenc Anica 200, Ukmar Ivanka 200, Bogateč Anica 150 Cibic Rozina 50, Cibic Ivanka 300, Verša Marij? 100, Cibic Ivana 200, Cjak Mirko 300, Briščik Alojz 500, Martelanc Dora 500, Grilanc Alojzij 500, Bu-kovec Jožef 400, Ukmar Marija 200, Zužič Berta 200, Bukovec Antonija 300, Gruden Milka 500, Milič Pavla 300, Ban Marija 200, Regent Marija, Cibic Marčelo 100, Nabergoj Marija 200, Rupelj Marija 100, dupelj Ivan 300, Rupelj Marija 100, Anica Sgambatti 150, Marija Se-gina 100 Markič Marija 50, Luksa Milka 200, Bukovec Antonija 200, Kalc Kani 500, Regent Andrej 500, Cuk Karel 200, Antončič Karla 200, Cukoli Ivan 3<». Milič Vanda 100, Praselj Mir*}3 , 100, Ukmar Ivanka 100, Cibiu Ivana 200. Bukovec Ivica 100, Na-bergoj Pina 200, Cibic Alojzij* 100, Pirjevec Ivanka 100, Kahn Josipina 100, Bukovec MarU* 200, Pirjevec Ana 100, Antončič Ana 100, Frasinelli Ana 10«, Gospodarsko društvo Prosek i000* Guštin Ivanka 200, Cibia Justina 100, Ukmar Karlina 200, Skabaf Marija 200, Praštlj Berta 200, Milič Ivana 200. Bukovec Matij* 200, Ukmar Vida 100, Sar** Franc 150, Rupelj Franc 200, C*-harija Ivanka 200, Ukmar Vladimir 200, Puntar Angela 100, P‘r“ javec Marija 100 Husu Matu* 200, Stepančič Angela 100, Fabjančič Josip in Kovačič Edvin sta prispevala 400.
KINO
Rossetti. 16.30: «Karmen »n njen* ljubezni«, Rita Hayvvorth. Ford.
Excelsior. 14.30; «Psiček», Ctti0".
ry Pečk, Jane Wyman.
Fenice. 15.30: «Kovboj puščave«.
bratje Marx,
Filodrammatico. 16.00: »Noč in oan», Gary Grant.
Adua. 15.00: (iMesto pustolovcev«. vozel«.
Aalbarda. 14.30: «Cesarski valček* B. Crosby.
Armonia. 15.30: «Alpma Južnega rr.orja«, D. Lamour.
Azzurro. 15.30: «Prehod na seve-rozapad«, Bung Crosby. Belvedere. Danes zaprt. Jutn.
«Bes v puščavi«.
Garibaldi. 15.00: «CiIJ Tokio«, c’ Grant.	v
Ideale. 15.30: «Zaseda na dnu«, *• Po\ver, A. Baxter. impero. 16.00: »Dediščina štric* Bonanlma«.
Itaiia. 14.30:	((Cesarski valček«.
Bjpg Crosby.
Kiuo ob morju. Zaprt.	-/
Marconi. 15.30: Zbogom vdJSra* Massimo. 16.00:	<(Fra Diavo!**
Stan Laurel in Olio.	„•
Novo Cine. 15.00: «Koračil J« noč«.	0,
Odecn. 15.00: »Prehod na se»P zapad«.
Radio. 15.00: «Bambi».
Venezia. 15.00: »Bela divjaki"! Vittoria. 16.00: «Kobra», M. ^0lV tez.
GMIGSTHSKIH PRI BELEM GREGO
v delikatesni irooulni u ul. Coroneo
Včeraj se jc pri belem dnevu v Trstu dogodil roparski napad v delikatesno trgovino v ul. Coroneo 18, ki se Je h sreči končal samo v poskusu. Ko je trgovski pomočnik Goldoni Giuseppe iz ul. Vicolo Ca-stagnetto 118 zapiral opoldne roleje delikatesne trgovine, se mu je približal neznani mladenič in ga zaprosil, če bi lahko pri njem še nekaj kupil. Gor-dbni je neznancu ugodil in tako sta oba vstopila v notranje prostore lokala. Trgovski pomočnik je najprej odtehtaj 10 dkg surovega masla, nato pa se sklonil, da bi izpod pulta vzel še steklenico vina. V tem trenutku je neznanec z vso močjo udaril Goldonija z neko drugo razbito stekleuico po glavi z namenom, da bi ga omamil. Njegov udarec pa je bil t>a srečo slabo namerjen, kajti na-padenec je na vso moč pričel klicati na pomoč, potem pa tudi krčevito zagrabil napadalca. Na njegove klice so pritekli mimoidoči, ki so pomagali ukrotiti neznanega roparja. Kmalu nato je privozila emergenza civilne policije, ki je neznanca odpeljala v zapore glavne policije. Tam go ugotovili, da je napadalec 221etul Patocco Giovanni iz ul, Palestrina 2.
Gordoni se bo moral zaradi rane na desni strani čela zdraviti 7 dni, Patocco pa zagovarjati pred sodiščem zaradi poskusa topa, ali v najboljšem primeru zaradi poskusa tatvine.
na 84.000 lir. Tosatta Gilberta, ki je ostal dolžnik za 53.300 lir, Montina Giulia, za katerim je ostal neporavnan račun za 47 tisoč lir in Siobca Bruna, ki b[ moral plačati 27 tisoč lir( Vprašanje pa je še, če je to njihovo pravo ime, zato bo imela policija težko nalogo, preden jih bo ulovila, če še ji bo to sploh posrečilo.
Nočna služba lekarn
Alabarda, Istrska ulica 7; Ci-polla, ulica Helpoggio 4; Crevato, ulica Homa 15; Godina Enca, ulica Ginnastica b; Harabaiia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
ZAHVALA
DRUŽINA MAZUCCHl DRUŽBA «LA CARSICA« >
v globoki ganjenosti zahvo« jeta za slovesni jrogreb, ki * je imel njih nepozabni
GlUlzlO
vsem oblastem in zlasti njemu Inčpektoratu za avtoprevozniškim
zacijo,  ____________
jetjem, prebivalstvu Profe^3 bližnjih vasi, delovnim toVi^!g šem in vsem tistim, ki 60 ,itj ktkršen koli način spomin dragega pokojnik8.
Ob tragični smrti gosp.
GIULIA MAZZUCHI*
izrekajo VSI PREBIVALCI S PROSEKA globoko sožalje d"0"
žini, sorodnikom in
prjjateljenl
pokojnika.
Prosek 23. XII. 1949.
MALI OGLASI
Božične in novoletne razglednice, okraske za božična drevesa, sveče, knjige In igrače, slovenske stenske koledarje dobite v KNJIGARNI in PAPIRNICI STOKA ul. Milano 37 - TRST
Spalnice, kuhinj* ter drugo pohišl**
domačega proizvoda dobite v
ulici Vasari i* ^
C L NE UGOD^t
Zastonj so jedli,
spati in pili
Včeraj sc Je oglasil na glav ni policijski postaji v Trstu j predstavnik vodstva hotela «Ex-celsior Palače« Debadoro En-rico in tam prijavil 4 osebe, ki so več dni zastonj pile, jedle in spale, nato pa jo neznano kam popihale, ne da bi poravnale svoje obveznosti. Policiji je prijavil PrecelH Emo, ki je dolž-
Vesele božične praznike želi vsem cenjenim odjemalcev1
IPEHIOl
it
FODERAMI
Trsi, ul. Ginnastica št. 22. Tel. 95998
//
ISTRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - UUCA C. BATTISTI 30Ia ■ I.; - TEL. 70
h m poaoie razvoja
razvoj turizma v vsaki itželi go potrebni primerni naivni, tehnični in politično-cr-Wiizacijiaki pogoji.
Med osnovne naravne ele-tente spada ugodna zemljepis.
lega terinalnimi ali kopal* tai možnostmi irs odgovarjata im podnebjem, ix>leg ostalih Kgojev za udejstvovanje y raz* % vrstah iporta. Običajno se I temu prištevajo zgedovin-®te in ostale kulturne zanimivi kraja in okolice.
K tehničnim pogojem pa šte-foiio predvsem turistično-go-^inske naprave za prenočišče prebrano turistov, dalje po-toljne zveze in prometna sred. Iva Za čim hitrejši in udobji prevoz. Oba elementa pa borata hiti povezana in vode-k od napredne turistične po-;%e Z ustreznimi organizacij-%i oblikami,
, Ib teh osnovnih vidikih si %o sedaj ogledali možnosti razvoj turizma v Istrskem 'ŽJu.
•.Zemljepisno prirodno je vse jursko okrožje s svojo prele-jto obmorsko lego in milim JMnebjem ena sama turistična Narava je obdarila ta kopiti: istrske zemlje z vsem raz-
Opozorilo naročnlhom v coni B
Vse naročnike naših listov v coni B opozarjamo, naj pravočasno javijo spremembo na-*lova ter se obračajo v vseh •Mevah lista na »Center tl-Mta . Koper«, kjlr lahko po-r*vnajo tudi naročnino in ■koge obveznosti.
Nhim bogastvom južne flore 111 ga spremenila v raj plsane-cvetja med zelenjem palm *!} Cipres pomešanimi s srebr-^htl oljčnimi nasadi, ki se vr-stc med rodovitnimi vinogradi fjo sončnih rebreh nad obalo, j^toro težko je najti slikovi-,eiše obale, kjer kipeče zelenje ‘h Zlato žitno klasje sega prav ^ hiorske sinjine. Tu te na-tava n<; samo pritegne, ampak
^Cga te prevzame in nekako
fisUi ^ poglobljenemu doživ-^nju in morda tudi udejstvo-\ju.
■Poleg, tega je ta del naše J9blje izredno zanimiv iz zg-o-Winsko-kulturnega vidika. Na ‘em koščku zemlje s e križajo rfi narodnosti in se živo odrz-j *k> v pirmi treh kultur; slo-i''Stiske, romanske in preostan-1*1 germanske. Tako nudi ta Vnlja obiskovalcu mozaično **iko za vsakovrstni zgodovin* Iti, etnografski, umetniški in !Wošni kulturni študij in rez-lskovanja, poleg oblčajniii za-l'iniivosti.
Vidimo torej, da je istrska ^«la tako s prirodnega kot. s JJdturnega vidika lepo ih zanimivo področje za vsakega 'J“isk ovalen.
V pogledu tehničnih zahtev karamo zabeležiti prav *-ako , Sodne pogoje. Vzdolž vse oba.
40 po zelenih holmih posede bele, lepo zgrajene in ure. '*»te vile. penzioni in hoteli !jedi cvetočih vrtov in parkov. ?ted seboj so povezane z gosto režo dobrih cest.
.Vsekakor moramo ugotoviti, J tu že vidni sledovi vojne S sovražnikovega razdejanja, trnogoče jo namreč v nekaj
novega, ljud-y Istrskejn o-
goje za razvoj skega turizma krožju.
V prvi etapi izvajanja nove turistične politike je bilo na novo zgrajeno popolnoma um-čeno kopališče y Sv. Nikolaju, ki predstavlja nekako plažo za Tržačane, kateri so težko občutili pomanjkanje tega lepe-ga kopališča v senci zelenih kostanjev. To kopališče je bilo obnovljeno že za sezono 1943. dočim se je leta 1949 znatno povečala kapaciteta kabin, prenočišč pa z zgraditvijo «week-end» hišic. Posebno je bila razširjena restavracija tako da kopališče lahko sprejme do pet in še več tisoč kopalcev.
Dalje je bilo na novo zgrajeno kopališče v Portorožu, kjer so za sezono 1949 obno-vili tudi hotele «Central», »Piran« in «Helios» poleg nekaj barov. Lepo je bilo videti v letošnji sezoni, kako je spet zaživel naš mikavni Portorož. Razlika od prejšnjih časov pa je v tem. da si videl na plaži vse polno dece, ki se je krepila tukaj v počitniških kolonijah že vsa leta po vojni. Videl si tudi vse polno delovnih ljudi, ki so iskali tu osvežitve in si nabirali moči za nadaljnje delo. Izginili go nekdanji brezdelneži, ki niso vedeli kam s časom in denarjem ter so iskali tu sa.mo uživanje. Namesto njih pa je bilo letos v Portorožu polno zdravili in živ. ljenja, ter dela veselih ljudi.
Enako je zaživel Fiesso, kjer so okrožni Enotni sindikati or-
ganizirali prijetne počitniške
domove za oddih svojih članov. Sem so prihajali tudi člani jugoslovanskih sindikatov, ki so y zameno dali na razpolago svoje domove članom naših sindikatov, tako da so oboji lahko menjali zrak in okolje, kar je najvažnejši pogoj za oddih.' Fiesso s svojo odmaknjeno lego je idealno letovišče za tiste, ki si želijo miru.
Tudi slikovita obala Savudrije je letos zaživela. Tu se je razlegala vesela pesem naših otrok, ki so bivali v počitniški koloniji. na drugi strani je bil urejen v penzionu aPinet-ta» počitniški dom za sindikaliste iz Slovenije.
Poleg neštetih so bili obnovljeni in opremljeni še številni manjši objekti, kjer so črpali naši delovni ljudje nove ener-
gije za nadaljnje ustvarjanje.
Naloga turistične politike v Istrskem okrožju je če, da čim-preje obnovi še vse ostale poškodovane naprave, jih preuredi v smislu novih potreb in zahtev ter dogradi če nove in da ustvari pogoje ža široki razvoj novega ljudskega turizma v tej coni, kateri nudi narava v ta namen skoro neizčrpne in najboljše možnosti.
Sv. Anton
Proslava obletnice ustanovitve JA
Naše krajevne množične organizacije so 22. decembra skupno z vojsko, ki ima v bližnji vasi svojo posadko, proslavile obletnico ustanovitve JA.
Prireditev je otvoril tov. Turk Viljem, aktivist iz vasi, ki je v zanosnem govoru očrtal pomen tega praznika, zlasti pa poudaril razlog, zaradi katerega naše ljudstvo v Istrskem okrožju proslavlja ta dan. Za tem je v imenu vojske podal enourni izčrpni referat o prvih početkih naše ljudske vojske, njenem razvoju do danes. Zlasti pa je iznesel zasluge JA za osvoboditev Jugoslavije in Tržaškega ozemlja. Zbrano ljudstvo je oba govornika nagradilo z ploskanjem, pri čemer je vzklikalo tudi v čast maršalu Titu in JA.
Sledili sta dve recitaciji, ki in je z vsem žarom prednašal tovariš — navaden vojak JA. — Tudi njega so nagradili prisotni z odobravanjem. Končno je spregovoril na kratko tajnik krajevne organizacije SIAU tov. Hervatip Drago, ki je zlasti poudaril povezanost našega ljudstva z vojsko med borbo in danes ter predočil demokratično ponašanje JA nasproti prebivalstvu, ki se tako razlikuje od vojsk nekdanjih tujih režimov, zlasti okupatorjev. Za zaključek je domača godba zaigrala «Internacionalo», nakar je končala ta proslava.
Domače prebivalstvo je v znak hvaležnosti in tovarištva do JA pogostilo z domačim vinom vse navzoče vojake in oficirje. Pri tem neoficielnem delu večera so vojaki in domačini skupno zapeli več partizanskih in narodnih pesmi, tako da je navdušenje vseh navzočih prekipevalo do vrhuncu.
Turk Viljem
00 DVOMA 00 SPOZNANJA
Istrski sindikalisti na izletu v Sloveniji
Okrožni odbor Enotnih sindikatov je v dneh 17., 18., 19. in 20, t, m. priredil izlet v Slovenijo, katerega so se udeležili člani sindikalnih podružnic iz Kopra in Izole. Namen tega izleta ie bil ogled tovarn in industrijskih središč v Ljubljani in Mariboru.
Izleta se je udeležilo 27 članov, med katerimi sq bili tudi taki, ki niso imeli pravega pojma o teni, kai se gradi v socialistični Jugoslaviji. Ne samo to, marveč je bilo tudi nekaj takih, ki so Jugoslavijo gledali s. stališča', kakor ga opisuje zloglasni Kominform.
Ti ljudje, ki so svoj čas podlegli predvsem moskovski in bukareštanski propagandi, so si želeli takega izleta, ker sodeč po njihovih trditvah, so pričeli dvomiti nad resničnostjo kom inform istič ne propagande, nekdanjega zgrešenega gledanja dogodkov.
To, lcar smo videli, je bil le majhen del onega, kar se y Jugoslaviji gradi.
Mariborska hidrocentrala, ki je na zunaj kot nepomemben most, je v svoji notranjosti prava bajka tehnike. Po ogledu hi-drocentrale smo odpotovali v tekstilno tovarno, ki je pravi dokaz socialističnega dela delavcev Jugoslavije. Pregledali smo vse oddelke, videli, kako delavci in delavke tekmujejo
med seboj, spoznali smo njihov delovni elan, njihovo vztrajnost in voljo. Videlj smo, kako kraj. no, skrbno in higiensko je urejena njihova restavracija, s kakšno vnemo skrbi oblast za vzgojo novih kadrov, kako se delavci ob prostih urah samostojno učijo, kako se vzgajajo v krožkih in v svojem odlično opremljenem rdečem kotičku.
Vse to je šlo mimo nas, naše vtise smo si dobro ohranili v spominu, da bomo ob vrnitvi na svoje domove povedali delavcem, kako ljudstvo v Jugoslaviji dela, da bo čimbolj izboljšalo svoj življenjski standard.
Spoznali smo tudi, kako velika je skrb tamkajšnjih oblasti za naše malčke. V okviru tovarne so v neposredni bližini zgrajene otročke jasli. Otroci, ki se v njih preživljajo, so pravi dokaz skrbi in pomoči ljudske oblasti do delavcev v tovarni. Te jasli so pravi raj, otroci imajo vse, prav vse, kar si poželijo. Tam jih tudi vzgajajo v duhu socializma' ter učijo, kaj je življenje in zakaj je človek dolžan živeti.
Naši izletniki so spoznali, da Jugoslavia ni dežela terorja in policijskega zatiranja, temveč dežela svobode, enakopravnosti in pravice.
Po vsem tem so Mariborčani
priredili v načo čast zakusko, na kateri smo spoznali pravo dušo in mišljenje delavcev. Od ta.m smo poslali maršclu Titu brzojavko, v kateri smo izrazili našo solidarnost in občudovanje do nove Jugoslavije.
V Ljubljani smo obiskali tudi Titove zavode (Litostroj). Po svojem obsegu je to že ogromna tovarna, ki še ni v polnem obratu, ker se nekateri objekti še gradijo. Tovarna zaposluje na tisoče delavcev, izdeluje že turbine in razne motorje. Največ Pa nas je zenimal ustroj vodstva tovarne. Vodstvo sestavljajo namreč ravnatelj, njegov pomočnik, sekretar partijskega polit-biroja, sekretar skojevskega polit-biroja ter predstavniki Enotnih sindikatov. Vsak sklep podjetja mora biti odobren na množičnih sestankih predstavnikov imenovanih organizacij, ki so podeljene na oddelke tovarne. Med delavci smo videli DEGRASSIJA Ncr-da iz Izole ki je udarnik in no-vator. Rekel nam je, naj sporočimo Izolanom, ki dvomijo v Jugoslavijo, naj le pridejo k njemu, da jun bo objasnil, kaj je resnica in kaj je laž.
Te- članek je le majhna slika o vsem, kar smo videli. Saj bi bilo skoro nemogoče opisati vse vtise ria-ega obiska. Vsekakor je iz tega kratkega spisa razvidno, da delovno ljudstvo Jugoslavije res koraka po poti socializma. Glejmo, da jim bomo sledili tudi mi!
Vidko Jercog
PROSLAVA DNEVA JA
v oficirskem
S svečano večerjo ng čast Jugoslovanske armade so častniki koprskega garnizona zaključili obletnico onega dne, ki je videl rojstvo te slavne mlade vojske. Oficirski klub je bil za to priliko ves okrašen v jugoslovanskih zastavah, nad katerimi je blestela slika vrhovnega komandanta JA maršala Tita. Proslava je zbrala poleg vseh vojaških poveljnikov jugoslovanske cone Trža-, škega ozemlja tudi vidne predstavnike ljudske oblasti, tako da je večer podal sliko pravega zdravega sožitja med ljudsko armado Jugoslavije in ljudsko oblastjo, ki je izšla kot glavna pridobitev iz slavnih zmag jugoslovanske vojske v borbi za čast in svobodo.
Ob tej priliki je JA priredila v svojem klubu tudi nadvse zanimivo razstavo, ki se je odlikovala po svoji dovršenosti in poučnosti, ter podala sposobnost in pripravljenost te vojske braniti svojo domovino pred vsakim sovražnikom. Umetniško posnete in izdelane slike iz velikih poletnih manevrov so pokazale, da razpolaga današnja jugoslovanska vojska s takim orožjem, kot ga imajo najboljše vojske sveta in da vlada tudi v teh četah duh, ki je prežet s požrtvovalnostjo do svoje socialistične domovine. Vojaki te armade niso le borci, marveč sodelavci v velikem gospodarskem naporu, ki ga izvaja Jugoslavija v dosego petletnega plana. Tako vidiš vojake, ki ne upravljajo le oklepnih vozil, ki napadajo z
bajonetom sovražne postojan | ustvarjena. Dobili smo vtis, da
ke, postavljajo telefonske zve- J je država, ki ima tako vojsko ze, sprejemajo naloge za iz- j kot je ta. nepremagljiva Mla-vidne in bombne polete, mar-1 dinska organizacija Kopra pa
več tudi vojaki, ki pomagajo kot delavci v obsežnih obdelovalnih zadrugah, ki gradijo avtobusno cesto «Bratstva in Edinstva«, ki s svojim znojem zalivajo veledela jugoslovanske petletke, njene ogromne hidro-centrale, katere naj dajo novi Jugoslaviji ono osnovo, iz katere bo nastala napredna industrijska država.
Med govori, ki so se vrstili in ki so vzbujali viharje navdušenja za socialistično domovino, za njenega vrhovnega komandanta, za KPJ, katera z izredno	spretnostjo,	umom	in
hladnokrvnostjo vodi državo 'v današnjem zapletenem in nevarnem svetovnem položaju, je zbudil	največje	priznanje	in
pohvalo nagovor odposlanca neke tvornice, ki je za ta pomemben dan poklonila odredu JA na STO-ju precizno in krasno izdelano vojaško puško, druge	te vrste,	ki	je bila	celotno	izdelana	v	imenovani
tvornici.
Manifestacija je veljala vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije. Pokazala pa je tudi, da tvorijo delavci Jugoslavije in njeni vojaki neločljivo enoto in da stoji vsa ta množica od najvišjih njenih poveljnikov pa do poslednjega borca kot granitna skala za svojo domovino. sledeč zvesto in brez pomisleka svojim voditeljem, pripravljeno žrtvovali vsak hip vse za cilje, za katere je bilo
lepo
je počastila odred IA z sliko in nagovorom.
Prijeten večer je končal potem s plesno prireditvijo X klubu Vojne uprave.
Sv. Anton
Lfudstvo daje vso
oomoč zadružnemu domu
Blizu zadružnega doma leži malo naselje, ki šteje komaj 5 hiš in se imenuje Fikoni. Skoro v sredini vasice je rastlo bohotno drevo, ki je bilo sosesko. Ker je drevo pričelo hirati, so domačini sklenili, da ga bodo posekali in darovali v korist zadružnega doma v Sv. Antonu. Pri tem moramo pripomniti, da so bili razen enega vsi vaščani takoj za to, da se drevo pokloni zadružnemu domu, edino eden, in sicer zopet nepoboljšljivi kulak stari Fikon Ivan, se je temu protivil in ni hotel podpisati izjave, s katero so soglašali vsi ostali vaščani.
Kako veliko je bilo drevo nam kaže njegova teža, ki je dosegla 5000 kg. Na ta način bo rešeno tudi to vprašanje, da bo prišla domača osnovna šola do kuriva, kakor tudi zadružna pekama. Zadružni dom bo s to akcijo prejel okoli 14.000 dinarjev.*
Vaščani zaselja Fikoni so s tem svojim korakom pokazali svojo zavednost in požrtvova-nje v korist skupnosti.
N O V I G R A D
USTANOVITEV
nove obdelovalne zadruge
Mreža obdelovalnih zadrug, ki postajajo vedno važnejši činitelj v gospodarstvu, se vedno bolj širi
popraviti, kar so drugi re-zanemarjali desetletje', po.
US pa od začetka vojne v piniji pa vse skozi do osvo-g*Htve, torej vso dobo, ko je teh krajih zamrl tujski pro-''‘t V tem času so turistične J*brave služile največ vojnim 7*febam m okupacijskim voj-Jtehi. Zato je bila večina podedovanih ali celo uničenih,
'i
osvoboditvijo teh krajev
5e postavile obnovi in raz-
3U turizma v coni B pred PStko oblast težke in velike L tege, Nova turistična politi-R
ki se bistveno razlikuje od
jj
Vvi, kar je bilo poškodovati in uničenega, ampt-k tudi > da v skladu s celotno novo *Podarsko in družbeno stvar. J*ho ter problematiko na tem Tatiju ustvari nov« boljše po-
te, nima samo te naloge, da
V sredo 14. decembra- zvečer je bilo v Novem gradu v dvorani kina važno množično zborovanje, katerega se je udeležilo okoli 200 oseb. Okrajni ljudski odbor v Bujah je zastopal tov. Skopac Anton, ki je pri tej priliki podal izčrpno poročilo o razliki kmetijskih zadrug, ki so obstajale in ki če danes obstajajo v kapitalističnih državah ter v kmečkih zadrugah, ki delujejo v dr. žavah z ljudsko oblastjo. Kljub navedenim zadrugam so kapitalisti in 'premožni kmetje našli še vedno način, da so lahko izkoriščali srednjega i« malega kmeta, da so sl kopičili zemljo in ustvarjali veleposestva.
Tov. Skopac je podal nato kratek pregled o razvoju obdelovalnih zadrug v Jugoslaviji od leta 1946 dalje. Od tedaj je bilo ustanovljenih nad 2.800 takih zadrug, ki so tako napredovale, da so postale eden najvažnejši!) činiteljev v gospo, carstvu.
Nato je tov. Skopac omenil, da se te vrste zadrug ugodno razvijajo tudi v Istrskem okrožju, saj je danes samo v bujskem okraju 10 obdelovalnih zadrug, v katerih je združenih že 320 družin. To dokazuje, da naše kmečko prebivalstvo uvi-dev;., da si bo izboljšalo svoje življenjske pogoje in da se bo dvignilo splošno gospodarsko stanje našega ljudstva edinole tedaj, ko bo razpredlo mrežo
obdelovalnih zadrug v vsako še tako majhno vasico.
Končno je tov. Skopac podčrtal, da se mora vsakdo prostovoljno odločiti za vstop v kmečko zadrugo. Pri tem je pozval navzoče kmete iz Novega grada, naj ustanovijo tudi oni takšno ze drugo. Pri tej priliki se je odzvalo temu pozivu 26 kmetov, ki bodo s svojimi družinami prvi člani bodoče obdelovalne zadruge za novograj. dki sektor.
Ta korak bodečih zadrugar* jev je izzval pri vseh navzočih veliko odobravanje. Istočasno je bil izvoljen pripravljalni odbor in na 22. decembra tega leta, ob proslavi ustanovitve Jugoslovanske armade je bila uradno razglašena tudi ustanovitev’ obdelovalne zadruge v Novem gradu.
Prvi člani komaj ustanovljene zadruge so; Sain Joahim, Dragan Herman, Tonchella Julijan, Zaccaron Peter in Anton, Radin Hektor, Stefanič Mario, Natural Jože, Udovičič Franc, Sain Anton, Zacchigns- Dominik, Metlika Marija, Cadenaro Ivan. Blažič Anton, Jelčič Ak-vilino, Verbič Franc, Paič Jože, Pocecco Ivan, Zomer Avguštin, Ros Ana, Jugovac Mario, Radislav Peter.
Qb zaključku zborovanja so vsi navzoči odpel j več partizanskih pesmi, kar je še bolj povzdignilo pomen ustanovitve nove obdelovalne zadruge.
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELL1CO 1 ■ II.; TEL. 11-32
Nadaljevanje poročila dr. Poterzia na seji občinskega sveta o delovanju proste cone
Število 10.000 brezposelnih se ie v enem letu znižalo za 315
Če bodo brezposelnost odpravljali s tako hitrico, bo za popolno odpravo potrebnih 30 let
Predvčerajšnjim zvečer se je na goriškem gradu nadaljevala izredna seja goriškega občinskega sveta. Vprašanja, o katerih občinski svet razpravlja, vzbujajo med prebivalstvom vedno več zanimanja,
Zato je včerajšnji izredni seji prisostvovalo tudi precejšnje število poslušalcev, ki so z večjim ali manjšim zanimanjem poslušali govor dr. Po-terzia ter ga tudi sem .ter tja po svoje razlagali.
Dr. Poterzio je na dolgo in široko nadaljeval z razlago o dosedanjem delovanju proste cone. V svojem govoru je označil uspehe, ki jih je od ustanovitve, to je od 1. decembra 1948 dalje pa do danes zabeležila u-prava proste cone. Zanikal je, da so se v prosti coni prodajala po ugodnih cenah le nekatera živila kot n. pr. kava, sladkor, olje in še nekaj, ampak da je bilo v prosto cono uvoženih o-koli 55 vrst raznih živil in blaga, ki je bilo razdeljeno 182 trgovcem. Nadalje je omenil, da se je po ustanovitvi proste cone razvila v Gorici industrija likerjev in slaščic; predilnico v Podgori pa so pričeli obnavljati. Nakupili so tudi nekaj novih strojev v Angliji.
Glede trgovinskih odnosov, ki so bili sklenjeni februarja 1949 med goriško in videmsko pokrajino na eni strani in jugoslovanskimi obmejnimi okraji na drugi strani, je dr. Poterzio dejal, da bo na osnovi tistih dogovorov v kratkem prišlo v Gorico v popravilo 20 kamionov, kar bq nedvomno pripomoglo k odpravljanju brezpo selnosti v naši coni.
Ko je govoril c brezposelno-
sti in o nujnosti, da se ta odpravi, kar je prav za prav tudi glavni smoter, ki ga zasleduje ustanovitev proste cone, je dr. Poterzio dejal, da je bilo ob ustanovitvi proste cone preko 10.000 brezposelnih. V teku enoletnega delovanja pa se je število znižald za 315. G. Poterzio je v svojem govoru takoj pripomnil, da bi teh 315 brezposelnih delavcev, ki so z ustanovitvijo proste cone dobili delo lahko najbolje pobili izjave nekaterih ljudi, ki pravijo, da je obstoj proste cone nemogoč.
Kar se tega vprašanja tiče nismo popolnoma prepričani, da bi teh 315 delavcev vedelo najbolje povedati q blagodati proste cone: mnenja smo, da bi ostalih 9.000 delavcev znalo pravilneje pričati, kakšne uspe. he je dosedaj pokazala ustanovitev proste cone. Dejstvo je namreč eno, da če se bo brezposelnost, ki predstavlja naj-večje breme in skrb oblastem, odpravljala i dosedanjim tempom, potem bodo morali brezposelni čakati na delo reci in piši kar po deset let skupaj.
Nesreča pri delu
Na delu se je te dni ponesrečil 52-letni delavec Ivan Baga-rini, ki je zaposlen v livarni SAFOG v Stražicah. Rešilni avto Zelenega križa ga je odpeljal x občinsko bolnico Brigata Pavia, kjer bo verjetno ostal dalj časa, ker si je baje zlomil dve rebri.
Ce je temu tako, in g. Poterzio je z drugimi besedami to potrdil, potem v nobenem primeru ne moremo biti mnenja, da je bila vsota 2 milijard, katerim se je vlada odpovedala v prid proste cone uporabljena v prave namene.
Proti koucu je . dr. Poterzio
d.ejal,, da je' najboljše merilo sedanjega stanja v Gorici višina vloženega denarja v raznih denarnih zavodih, ki se je zvišala od 2 milijard in pol na 3 milijarde 300 milijonov lir. V Zavarovalnici pa se je vsota vloženega denarja dvignila od januarja do septembra od 987 milijonov lir na eno milijardo in 3 milijone lir. Dr. Poterzio je v tem primeru prav gotovo dobro zastopal interese premožnejših ljudi, veletrgovcev, avtoprevoznikov in že nekaterih, ki edini žanjejo dobičke proste cone in seveda ne samo na škodo ljudstva, ampak celo na škodo same občine.
Nadaljevanje seje bo v sredo ob 18. Na vrsti bo diskusija o prosti coni in interpelacije.
Izredno razdeljevanje tkanin in obuvala lll\IRRJl
Pokrajinski urad za mednarodno pomoč sporoča, da se bo V kratkem pričelo tudi v naši pokrajini izredno razdeljevanje nekaj kontingentov tkanin in čevljev za upokojence, državne uradnike vseh kategorij, delavce s številnimi družinami, ki so revnega stanu. Nakazila za dvig blaga bo izdajal urad za mednarodno pomoč AAI na Travniku št. 26 (na prefekturi).
Zainteresirane ustanove, podjetja in uprave naj omenjenemu uradu čim-prej predložijo imenski seznam svojih delavcev in nameščencev, ki si jo omenjenih nakazil. Vsako nakazilo sestoji iz 30 točk, s katerimi si vsak lahko nabavi
lir m. To blago se bo v določenih prodajalnah prodajalo v Gorici, Gradežu in Tržiču.
Nadalje sporoča, da je Raz-deljevalni urad CUT iz Milana podaljšal za našo pokrajino rok razdeljevanja moških čevljev U-nrra (po 2200 lir par), in sicer za državne funkcionarje, ki niso bili doslej deležni tega razdeljevanja, za poldržavne ir, občinske uradnike. Nadalje je CUT pooblastil urad AAI v Gorici za nadaljno preučitev tozadevnih prošenj, ki bi jih predložile še druge ustanove.
Čevlji se bodo prodajali' v prodajalni v ul, Petrarca št. I. od 2. januarja dalje in sicer samo ob torkih, četrtkih in so-
3 m volnenega blaga po 2500 botah od 14.30 do 18.30.
Kad bi danes videl milli, ki
1 Prevzemale natega proletar-
hfOa pisatelja Ivana Cankarja HKf x
W, ko je pisal povest z por-111 naslovom. Ali je tako gl o-
občutil nate današnje mVarjanjc novega, velikega In l®*da življenja, da se mu je , bris el razpredla v tisto lepo “°dbo o novem življenju, da
ie moral dati na papir in
, s!ati med svoje ljudi, ki so vradi sto in stoletnega rasuž-ffteMifc in zatiranja vseh svo-l^*nih misli, da jih j c dvignila 4 *emin in jim lajšala črne t, *utenjstva in kazala naprej it,vetlejio prihodnjost. Savi V1*311 Vtse0a lepega in čistega, w0a življenja, ki mu je bilo
poštena proletarska misel, njegov čisti pogled v dušo svojega naroda narekovala'- Daj umetnik, Id ti srce bije z v sem tvojim tlačenim narodom, daj obliko-vavec njegove čiste besede, daj iz iste tvoje vroče in neugnane krvi, ki polje po žilah neukročena kot lava, ki se ob izbruhu ognjenika razliva po pobočjih, daj ljudstvu močno besedo poguma posveti mu iz te mračno, sti, iz teh poplavljenih rodovitnih poljv dneve svobode in njegovega vstajenja.
P. A. OGAREV
Novo živ
težje kot drugim ljudem,
5^ ,se je zavedal bogastva, ki
”osfI v scbi’ zavc^ b0" \’>a moči, lepote in sposob-l svojega naroda in videl
POtouo mu je njegova po-Proletarska kri, njegova
Milijarde biserov
na novih selvoh
To misel sem srečal, ko sem pred dnevi šel iz Kopra med naše Dudi v Istri. Sama je prišla od ne vem kje in me ves dan spremljala na moji poti. Bil sem je kar vesel, saj mi je bila tako lepa spremljevalka, da mi je odkrila marsikaj, kar bi druagče ne bil opazil.
Na obširni vanganelski dolini je že vzklila nova setev.
Drobne zelene bilke so pribo-dle iz tal in se kopljejo v sončnih žarkih in rosi, ki je obilna padla ponoči na svojo dolino-Vsaka bilka ima svojo kapljico, svoj biser, ki se leskeče v vseh mavričnih barvah, Vsa ravan je kot posuta skozi s smaragdi, rubini in zefirji.
Tisti, ki je sejal, je te krasote vesel. Ppt, hi mu je obilen kapal s čela, se je sedaj spremenil v to blestečo lepoto.
Ne more zdržali doma. Nekaj ga sili, da mora v to krasoto sijočih barv. Tam se ustavi in že ocenjuje koliko klasov bo iz ene bilke. Ko b0 v prihodnjem juniju vse to zamenjali težki klasovi, ki bodo kot morje valovali in se klanjali sonč-
ni m žarkom, bo prejel veliko nagrado za ves znoj iu vse žulje, ki jih je vložil v to mlado setev.
Zadružni dom v Vanganelu
Lani je v visokih topolih na ovinku ceste, ki pelje v Babi-če in Marezige, začelo vstajati iz trsja in vrbja zidovje za nov zadružni dom. Dolgo časa so Vanganelci dovažali kamenje, pesek, apno in opeko. Drugi pa so kopali temelje. Danes se zadružni dom dviga skoro višje kot veliki topoli in trepetlike, ki še rastejo tam. Ni še dokončan, pa bo ob pridnosti in vztrajnosti graditeljev novega življenja in novih ljudi kmalu pod streho. Se nekaj novega
je v Vanganelu. Nekdanje poslopje gostilne nosi na pročelju polno napisnih desk. Tako vidiš, da je tu sedež KLO, SIAU, Kmetnaproze, ZPP, ZMM, zbirna baza za mleko in ie zadružna gostilna, katero vodijo bivši partizani.
Vse to napravlja zelo prijeten vtis. Vanganelci razumejo novi čas, razumejo novo življenje. Le pogovori se s tovarišem Sabadinom Ivanom, ki je mož, kateri ve, kaj je trpljenje. Kako ti on pove, kaj je danes, ko ni več jašizma. Zadnjič me je kar na lepem prijel:
eZakaj pišete Dragonja, zakaj Kornalunga, zakaj Sičjole? Pridite enkrat na sestanek, da boste slišali, kako govori naše ljudstvo».
Prav ima tov. Sabadin. Potrebno je, da damo nazaj naše izraze kot jih je rabilo ljudstvo nekdaj in jih znova rabi danes.
Električna luč v Marezigah
Vsa Istra ve, kako so Mare-
Žani že leta 1921 naklestili fašiste, ki so jim hoteli zabraniti volitve. Nekaj črnih srajc je s svojim življenjem plačalo nameravano zatiranje votivnih pravic poštenih in zelo zavednih Marežanov. Dvignil se je bil — hlapec Jernej — in spregovoril zelo odločno:	Tu	sem
jaz doma, ker obdelujem ne samo štirideset — temveč tisoč tri sto let to zemljo!
Dobro je odgovoril takrat skozi Marežane hlapec Jernej.
Danes je tudi v Marezigah luč, ki sveti v napredek in v novo življenje. In se ljudje zvečer pogovarjajo ob tej luči, kako bodo zgradili še to, kako popravili še ono, da bo vas lepša in prikupnejša. Svoj velik zadružni dom so že pokrili in v veliki dvorani za prireditve imeli več kulturnih predstav.
Tvoj Jerman, Cankar, je lahko vesel, da je odvezal roke in pamet hlapcem in iz njih napravil — nove ljudi, ki tako lepo gradijo novo življenje!
IZ SLOVi:\Sl4K BENEČIJE
Delegacija iz Sovodenj pri videmskem prefektu
Zahtevali so, da se oblasti pobrigajo za gradnjo potrebnih cest in za druga nujna javna dela
Najzapadnejši del slovenske skupnosti — Slovenska Benečija — se nahaja že od k.ta 1866 pod oblastjo italijanske države. Od tUdega časa dalje se Beneški Slovenci borijo za svoje nacionalne pravice, kajti Italija, ki so ji bile brige za nacionalne manjšine italijanskega državljanstva deveta briga, ni nikoli kazala skrbi, da bi dala Beneškim Slovencem svoje šole ter jim omogočila gospodarski napredek. Ker se državni oblastniki, ki so bili prvi poklicani, da skrbijo za razvoj svojih državljanov, ni so zanje niti najmanj brigali, ampak so jim celo dan za dnem kratili še tiste osnovne pravice, ki ro jih nekoč imeli, se je ljudstvo v drugi svetovni vojni sto.odstot-no priključilo borbi svobodoljubnih narodov za svojo svobodo, ker je vedelo, da si bo samo z borbo in samopomočjo moglo priborili svobodo in odpraviti zapostavljanje s strani fašistične Italije.
Toda Vse žrtve in nečloveško trpljenje Beneških Slovencev v borbi proti fašističnemu režimu za svoje nacionalne pravice niso dovedle do tiste svobode, o kateri so sanjali partizanski borci in za katero so padli najboljši sinovi in hčere Beneške Slovenije. Prišel je namreč nov oblastnik, ki je sicer menjal naslov, v bistvu pa je oztal tak kakršen je bil. In ti novi oblastniki, ki so prišli med beneške Slovence in Ovčjih oblačilih ter sc jim s priliznjenimi besedami dobrikali in vsemogoče obljubljali, so l^aj kmahi potrdili pravilno mnenje, da volk dlako menja svojega bistva in požrešnosti pa nikoli. Namesto da bi jim priznali šole in gospodarske reforme, so bilf beneški Slovenci ponovno pahnjeni na stopnjo zatiranega naroda. Zato je bila popolnoma naravna in obenem tudi upravičena njihova borba
za spoštovanje nacionalnih pravi c, zlasti ker so najvišji državni predstavniki svečano obljubljali, da bodo uživale nacionalne manjšine iste pravice kot Italijani sami.
Borba beneških Slovencev za svoje pravice postaja vedno bolj ostra in odločna. Videmske oblasti so na zahtevo prebivalstva gorskih občin nakazale tri milijone lir Za popravilo ceste med Mašero in Matajurjem, Prebivalstvo, ki je pozdravilo ta korak države, ker je videlo v njem korak naprej k gospodarskemu izboljšanju tamkajšnjih občin, se je z vso vnemo lotilo dela ter samo zagrabilo Za kramp in lopato za polovično plačo. Toda dobra volja še ni zadostovala, kajti denar je pošel in ob čina je delo ukinila. Prebivalcem ni preostalo drugega, kot da se še •nadalje poslužujejo starih zanemarjenih poti, po katerih morajo prenašat i težka bremena na lastnih ramenih.
Da dokončno odpravijo tako neurejeno stanje, ki vlada v njihovih občinah, se je 21. tega meseca odpravila k videmskemu prefektu osemčlanska delegacija, s katero je bil tudi zastopnik Demokratične fronte Slovencev v Benečiji, kot organizacije, ki zastopa interese tamkajšnjih Slovencev. Delegacije pa prefekt ni sprejel, ampak šele šef kabineta, ki je takoj dejal, da jc delegacijo pripravljen sprejeti, vendar brez zastopnika SDZ. Takemu nedemokratičnemu postopku, ki ne daje italijanski demokraciji najboljšega spričevala, je zastopnik SDZ ugovarjal, češ da vendar predstavlja ta organizacije želje in težnje beneških Slovencev. Kljub temu šef kabineta ni hotel o tem ničesar slišati in ga je odslovil.
V razgovora je osemčlanska delegacija, kateri se je po nak-ključju pridružil tudi sovo-
IZ SVOBODNE DOMOVINE
Primorski gozdarji
za višjo storilnost dela
Naši bratje v svobodni domo. vini z novimi oblikami dela naglo ustvarjajo boljše življenjske pogoje, ki so temelj za njihovo srečno in boljšo bodočnost. Tekmovanje vseh panogah dela je postalo njihov — nov — socialistični način dela. Ko je zloglasna resolucija z blatenjem skušala uničiti delovni polet jugoslovanskih narodov za izgradnjo socializma, je ljudstvo na to gonjo odgovorilo s pospešenim tekmovanjem. Ta borba je rodila Ilijo Sirotanoviča, ki je prav v odgovor podlemu podtikanju Informbiroja v počastitev prve obletnice petega kongresa skopal v eni izmeni 152 ton premoga in s tem presegel dnevno normo za 51 odst.
V tem smislu je bila pred časom v Postojni oblastna konferenca z namenom, da posreduje izkušnje boljših brigad delovnim edinicam lesnih, industrijskih in gozdnih podjetij postojnske oblasti. Na konfe-
renci je govoril tov. Ciril Somrak, ki je med drugim dejal, da so sledili Sirotanovičevemu zgledu nešteti drugi junaki dela, ki so dnevno delovno normo še presegli. Tako je Alojz Petek s svojo brigado nakopal 517,9 ton premoga. Nekaj dni kasneje je Oton Zagorišek iz Trbovelj nakopal 966 ton premoga in tako potolkel vse dosedanje rekorde. Govornik je nadalje podčrtal, da je Sirota-novičevo gibanje za višjo storilnost dela zajelo tudi primorske gozdarje. Paušičeva brigada je n. pr. v tekmovanju zrezala 49,08 kub. m. jelove hlodovine in s tem presegla normo za 230 odstotkov.
Uspehi primorskih gozdarjev torej kažejo, da je gibanje za višjo storilnost dela dobilo množično osnovo. To gibanje pa ne stremi za tem, da bi bili delavci izkoriščani, ampak da se jim z novim načinom olajša delo X produkciji.
denjski župan, ponovno razložila želje slovenskega beneškega prebivalstva in izrazila svojo ogorčenost zaradi nerazumljivega zadržanja oblasti, ki ne kažejo zadostne pripravljenosti, da bi popravile neobhod.no potrebno cesto z Mašere r Matajur. V' razgovoru so med drugim omenili, da občani že od leta 1866, odkar so pod Italijo leto za letom plačujejo velike davke, ki uničujejo gospodarsko življenje prebivalstva, kljub temu pa se oblasti ne zmenijo za popravilo razbitih in težko uporabnih cest. To veliko pomanjkljivost, ki kaže zaostalost dežele prebivalci občutijo toliko bolj, ker vidijo, kako se jugoslovanske oblasti zanimajo za tiste beneške rasi, ki so z mirovno pogodbo pripadle Jugoslaviji.
Zahteve delegacije beneških Slovencev so upravičene in pravilne. Pokrajinska oblast jih je dolžna upoštevati in jih tudi izpolnili. Pričakujemo, da bodo oblasti, ki razumejo potrebe sodobnega življenja, odpravile te znake zaostalosti, ki ne krasijo močno razvite italijanske civilizacije.
KULTURA
„ N O V E ZARJE"
(druga številka)
Prejšnji teden je izšla druga številka glasila Dijaškega doma aNove Zarjet). Na splošno moramo reči, da kaže ta zvezek v primeri s prvim znaten napredek, zlasti pri ne katerih sotrudnikih,
Izmed dveh pesmi je tiSmre-kav tako po sestavi, kakor po jeziku boljša. Pesmi «Zima» pa je zanimiva, ker jc to glas iz Slovenske Benečije, ki nam pokaže, kako je mladina iz ta dežele povezana z našo besedo in pesmijo. Med najlepšimi sestavki te številke pa je brez-dvomno Zorkina črtica: «Polo. žila sem na grob krizantemon. Pisana je redno, z občutkom in v še precej dobrem jeziku.
Prav tako je dober seslauek o kamnolomu, kjer je znal Nasto povezati človeka z naravo. Zlasti je značilen zadnji stavek. «Slovenska vas ob mejit) je dobra kot snov, bolj pa bi moral avtor paziti tudi na obliko.
Poleg navedenih so v tej številki še drugi poučni ali zabavni sestavki, kakor n. pr. «Kramljanje pri peči«, ki go-vori o ognju, «Na slovenski šoli«. Življenjepis Frana Miklošiča in Simona Jenka in humoristična stran. Iz listnice uredništva povzemamo, da je časopis že vzbudil zanimanje med dijaki čeprav v začetku nekako v negativnem pravcu, vsaj kar se sotrudnikov tiče.
=- IC«NO —
VERDI. 17: «Vitez lisic«,
Power.
VITTORIA. 17: »Cesarski valček«, J. Fontaine. CENTRALE. 17; «Enamorada»;
M. Seliks.
MODERNO. 17: «Dogodivščina v Vallechiari«, S. Laurel. EDEN. 17: »Tarzan in sirene«; J, Weissmueller,
C
žrtev sovjetskega mešetarjenja z zahodnimi velesilami
V zgodovini informbirojske protirevolucionarne dejavnosti zavzema posebno mesto grška vprašanje, s katerim je najože povezana tudi usoda naših bratov v Egejski Makedoniji.
Kakor je znano, je Sovjetska zveza že leta 1944. sklenila z Veliko Britanijo sporazum o razdelitvi interesnih sfer na Balkanu, po katerem spada med drugim Grčija V: angleško interesno sfero, interesna sfera v Jugoslaviji pa je bila razdeljena med ZSSR in Veliko Britanijo v razmerju 50:50. Da Jugoslavija ni doživela usode, katero so ji namenili, se je zahvaliti samo jugoslovanskemu vodstvu in borbi ljudstva. Vse drugačno usodo pa je doživeto narodno osvobodilno gibanje v Grčiji, kjer so bili nekateri voditelji KP v službi kar dveh gospodarjev. Z ahariadesa so Angleži pripeljali iz Dachaua v Atene, Sovjetska zveza pa mu je dala nalogo, naj z ((revolucionarno» krinko upropasti borbo grškega in makedonskega naroda, ker cilji te borbe niso bili v skladu s tajnim sporazumom med angleško in sovjetsko vlado. In končno je Z a-hariades po raznih pempetijah s kapitulacijsko izjavo demokratične vlade z dne Iti. oktobra 1949 res zadovoljil oba gospodarja. Grčija je dokončno postala angleška interesna sfera, poraz demokratične armade pa naj bi tudi dokazal, da brez direktne osvoboditve po Rdeči armadi ni uspešne revolucije.
Račune tega izdajstva bodo plačali predvsem Egejski Makedonci. Egejski Makedonci so se od prvega dne borili proti okupatorjem ter so predstavljali najboljše rezerve KP Grčije in bili najzvestejši zavezniki grškega ljudstva. Vse makedonsko ljudstvo je bilo z makedonskimi komunisti, česar mu Zahariades ni mogel oprostiti. Zchariades in njegova klika so zato sistematično delali na raz dvajanju grškega in makedonskega naroda, da bi tako po eni strani preprečili avtonomijo makedonskega naroda v Grčiji, hkrati pa oslabili tudi osvobodilno gibanje in borbo v Grčiji, za čimer so vedno stremeli. Čeprav so Makedonci predstavljali vsaj polovico demokratične armade Grčije, so jih povsod zapostavljali. O Makedoniji se ni smelo niti govoriti in makedon-ki borci niso mogli priti v vodstveni kader. Toda, dokler je bil na čelu o-svobodilne borbe popularni in pošteni general Markos, se Za-hariadesu ni posrečilo spremeniti NOF v njegovo slepo o-rod je.
Toda z informblrojsko resolucijo je prišel Zahariadesov čas in s tem tudi doba naglega likvidiranja oborožene borbe V Grčiji. General MarkOs je na zagoneten način izginil, do *e-daj zmagovita demokratična armada je prešla čez noč v defenzivo. Ze v aprilu 1949 je bilo objavljeno, da se vrše pogajanja med sovjetsko vlado m Anglo-merlčani za «m;r m"d monarhofašisti in demokratično vlado», to se pravi — za kapitulacijo. Epilog teh zakulisnih spletk je bil veliki poraz demokratičnih borcev na Gramosu in Vici ju in njihov panični beg v Albanijo. Hkrati je U. kongres NOF z velikim hrupom objavil v duhu inform-birojskih spletk razglas o ezdružitvi Makedonije v enotno. neodvisno in enakopravno makedonsko državo o okviru republikanske federacije balkanskih narodova. Radio Svobodna Grčija in Radio Moskva pa sta raznesla po svetu laž o pogajanjih maršala Tita z imperialisti in o sodelovanju Jugoslovanske armade z monar-hofašisti. Dne 15. oktobra 1949 je grška demokratična vlada uradno objavila kapitulacijo, plenarno zasedanje Centralnega komiteja KP Grčije, ki je bilo 4. novembra 1949 v Albaniji. je kapitulacijo priznalo tn prišlo z emarksistično analizo« do sklepa, da so glavni krivci
katastrofe narodno osvobodilnega gibanja v Grčiji Jugoslavija in makedonski «Tif>vi a. genti».
Začel se je križev pot Egejskih Makedoncev. Zahariades je že junija 1949 začel obračunavati z voditelji Komunistične organizacije Egejskih Makedoncev (KOEM) in NOF, češ da so navadni agenti jugoslovanskih izdajalcev. Makedonski list «Nepokoren» je bil ustavljen, arhiv NOF Egejskih Makedoncev je izginil. Dne 30 septembra in 2. novembra 1949 je imel Zahariades v taborišču Boreli v Albaniji konference s partijci enot z Gramoma in Vi cija, na katerih je navzoče voditelje NOF obtož:l, da so a-genti Jugoslavije in nept'r.>edni krivci poraza. To *? bij signal za pokolj vseh Makedoncev, ki so se drznili kljubovati izdajalskim načrtom Zahariadesa in njegove klike. Pri tej priliki so bili aretirani in umorjeni naslednji voditelji KOEM in NOF Egejske Makedonije:	Paskal
Mitrevski, minister grške de mokratične vlade, člani glavnega odbora Pavle Rokovski. Minio Fotevski, Vido Kučev-ski in še vrsta drugih.
Zahariades je končno dosegel, kar so zahtevali od njega njegovi tuji gospodarji.
noislaii eni
Globoka brazda po sredi Evrope se je v zadnjih mesecih razširila in poglobila. Osrednja država našega kontinenta — Nemčija — je razpadla na dva dela, v Nemško zvezno republiko na zahodu in v Nemško demokratično republiko na vzhodu. Dva nemška parlamenta izjavljata, da izražata voljo vsega nemškega naroda, dve nemški vladi pa si druga drugi očitata, da nista zakoniti.
Iz treh okupacijskih con v Zahodni Nemčiji: ameriške, (v katero spadajo dežele: Bavarska, Wuerttenberska-Badenska, riessenska in Bremen), britanske (Severno Porenje z West-falijo, Spodnja Saška, Schles-wig - Hohlstein in Hamburg) in francoske (Palatinat, Wuer-temberg - Hohenzollern in Ba-den) je nastala Nemška zvezna republika (Bundesrepublik Deutschland), ki so jo proglasili letos 23. maja. Njena površina obsega 245.373 kvadratnih km., ima pa 47,257.000 prebivalcev.
Za predsednika te republike je bil imenovan elan stranke svobodnih demokratov (liberalcev) Theodor Heuss, nemški politik starega kova poslanec v bivšem Reichstagu, ki je leta 1933. glasoval za zakon, ki je dal Hitlerju 1 izredna polnomočja.
Na čelu zvezne vlade je kancler dr. Konrad Adenauer, voditelj krščanske demokratske zveze.
Ze 7. oktobra se je v vzhodnem delu Berlina zbral Ljudski svet (Volksrat), ki je bil izvoljen na III. ljudskem kongresu maja 1949, se sam oklical za začasno Ljudsko zbornico (Pro-visorische Volkskammer), ki je
SANSKA
SCVffttiO M0S7S
PtSftS
I
mnet/ FRANC!/
VICA
proglasila ustanovitev Nemške demokratične republike (Deutsche demokratiche Republik).
Ta republika se razprostira na področju sovjetske okupacijske cone (dežele: Saška-An-halt, Brandenburg, Mecklen-burg, Saška in Turingija), ima površino 107.173 kvadratnih kilometrov in 18 milijonov 321.000 prebivalcev.
Zakonodajna oblast je razdeljena na dve zbornici: Začasna Ljudska zbornica šteje 400 članov, od katerih je 90 pristašev SED — Enotne socialistične stranke (združeni Komunistična partija Nemčije in nemška socialno-demokratska zveza (CDU) in Liberalno-demokrat-ska stranka (LDP) imata po 45 mest. Predstavnikom zahodnih delov Nemčije so prihranili 10 mest, ostali (zastopniki sindikatov, množičnih organizacij, Nacionalistično-demokrat-ske stranke in Kmetsko-demo-kratske stranke), pa imajo sku. paj 150 mandatov, (Vseh pet strank, ki jim je bilo dovoljeno politično delo v sovjetski coni se je pred nedavnim združilo v Nacionalno fronto). Drugo zbornico — tako imenovano začasno Deželno zbornico (Pro-visorische Laender-kammer) &e sta vi ja 34 članov (Enotna socialistična stranka — 17 mest, liberalno-demokratska stranka 9, krščar.sko-demokratska stranka 7, sindikati 1).
Za predsednika nemške demokratične republike je bil izbran Wilhelm Pieck, komunist, ki je bil že z 20 leti član nemške socialistične stranke.
Ministrski predsednik nove vzhodnonemške vlade je Otto Grotewohl, nekdanji socialni demokrat.
FINANCE i
r TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMFT
1)11 EMI REFORMA
Vprašanje davčne reforme je v gospodarskih krogih že štiri leta predmet dolgih razpravljanj. Politični in gospodarski tisk tolmači načrte, postavlja predloge in protipredloge, v zadnjih časih pa so se začeli za zadevo živo zanimati tudi sami davkoplačevalci, ki bodo pri nameravani davčni reformi najbolj prizadeti. Tukajšnje oblasti molčijo: oči vidno pričakujejo ukrepe, ki jih bo pod-vzela italijanska vlada pri kateri se ie V.U. angloameriške-ga področja obvezala, da bo pri pobiranju davščin sledila predpisom italijanskega davčnega sistema.
Zmeda v dosedanji davčni praksi?
Kakor bo našim bralcem znano, je italijanski finančni minister pripravil zakonski osnutek o davčni reformi, ki bo. kakor predvidevajo, po odobritvi par. lamenta stopil v veljavo v začetku l. 1950. Italijanska vlada poudarja, da bo ta zakon predstavljal nekak uvodni korak v splošno davčno reformo, ki naj bi zajela posredne in neposredne davščine Pa tudi samo davčno upravo.
Nove določbe bodo povzročile, v kolikor jih bodo izvedli, precejšen pretres in morda tudi nepredvideno zmedo v dosedanji davčni praksi. Za naše bralce bomo danes na kratko
Lahko umetno dosežemo dež?
Fantastični domisleki nekega pomorskega inženirja, ki bi rad discipliniral prirodne sile
Vprašanje umetnega dežja je že staro. Z njim so se bavili — ne le teoretično — tudi v novejšem času, ali do drnes brez pravega uspeha. Nekemu pomorskemu inženirju je šla stvar do duše in je napisal o nji naslednjo zanimivo fantazijo:
Sem pomorski inženir in sem svoj živi dan prebil v študiju, konstruiranju, popravljanju, reševanju ladij, toda duša mi je ostala na kmetih. Vedno sem sanjaril o mirnem življenju na polju, v ozkem stiku z
toliko snovi za razglabljanje o njenih skrivnostih.
Človeku se je zlasti v poslednjih časih posrečilo doseči velik napredek s tem, da je raziskal in preštudiral zakone, ki urejajo harmonijo zunanjega
dogajanjem v naravi, ki nudi sveta od atoma do nebesne ne-
- skončnosti. Toda nagnjen je k
C
Srečni gluhec
Neka žena v Teksasu je dosegla takojšnjo ločitev zakona, ker je izjavila, da njen gluhi moz ni nikoli pri prepiru z njo rabil slušne naprave in ji s tem preprečil uveljavljanje njenih načel.
To pa se lahko zgodi samo v Ameriki!
* * *
Umetni
zobje
zn ovce .. •
Neki zobozdravnik mesta ob Slanem jezeru je v strahu, da si ne bi ovce pri muljenju kratke trave pokvarile zob, začel izdelovati zanje umetne zobe.
Večje ljubezni za lasten poklic najbrže ne bo na svetu!
* * *
Abesinski cesar in hladnokrvni Angleži
Abesinski cesar Teodor je imel žive leve kot najljubšo igračo. Deta 1866 je kralj sprejel neko angleško delegacijo in sc kljub njihovi prisotnosti igral z ljubljenimi živalmi To je zelo vplivalo celo na sicer zelo hlad-nokrvne Angleže.
* * *
Strela in črna barva
Med nevihto v Lapleau v Franciji je strela ubila vse črne ovce. medtem ko so bele ostale nedotaknjene.
temu, da svoje izsledke uporablja prej v svojo pogubo ko v svoj prid.
Ko sem videval, da Se troši tolika vsota energije in denarnih sredstev r.a pripravo ■ vsakovrstnega bojnega orožja, mi je vse.’ej prihajalo v misli: kaj, ko bi se enak napor obrnil v discipliniranje priiodnih sil, ki posegajo v usodo poljedelstva? Ali ne bi moglo človeštvo iz tega izbiti neslutene koristi. Videl sem med vojno gorostasne stavbe, ki so jih Nemci zgradili ob Atlantski obali, tako imenovane bunkerje, ki so rabili za oporišča In skriva’ išča podmornicam z oceana. Od tedaj se mi je vtisnila v možgane ideja, ki me nenehno zasleduje: ali ne bi bilo mogoče z adekvatnimi napravami uspešno poseči v atmosferične elemente na način, ki bi dovoljeval določanje lepega in slabeg? vremena?
Vemo, da je ozračje močno občutljivo. Znižanje barometra
samo za nekaj črtic zadostuje, da se začnejo kopičiti oblaki, da se sproži dež, da nastane orkan. Včasih zadostuje tudi nekaj topovskih strelov ali pozvonjavanje z zvonovi, da odženemo nevihto in točo.
Kdor je vešč delu v zemeljskih globinah pod stisnjenim zrakom, je gotovo že opazil pojav: če je za trenutek zastal
membe v toploti se stvorijo dvigajoče se zračne struje, polne vlage, ki s svoje strani povzroči v stiku z višjimi zračnimi plastmi, ki so bolj mrzle (saj temperatura z rastočo višino pada), da se stvorijo oblaki, ki se potem izpraznijo v večjih ali manjših plohah.
Zakaj se ta pojav ne bi dal doseči umetno? Saj bi se tako mogle pretrgati tiste dobe traj-
Današnjo dobo označujejo nebotičniki in oceanski velikani, ki kljubujejo neurjem in besnečim valovom. Prostor obvladajo letala in radijski prenosi, samo atmosferične plasti se vedejo nasproti zemlji še nedisciplinirano in Jupiter Pluvius vlada še vedno brez ugovora, kakor v nekdanjih davno minulih časih. Ali ne bi morali torej uspeti, da stvar spravimo nekoliko v red? Na Marsu jim je to nemara že uspelo, če naj sodimo po pravilnost; njegove fi-zionomije.
Ce bi nam uspelo doseči, da bi deževalo po naši volji, bi mogli s tem zabeležiti samo polovičen uspeh. Kajti za dru-
Zakaj trosijo toliko energije in denarnih sredstev za izdelovanje morilnega orožja. Ali bi ne bilo bolje obrniti enak napor v discipliniranje prirodnih sil, ki posegajo v usodo poljedelstva?
kompresor, ki pošilja zrak v kasone se je takoj stvorila gosta megla. Ze z malenkostnim zmanjšanjem zračnega pritiska se odvišni vodni hlapi v zraku kondenzirajo, ker je, kakor je znano, nasičenost zraka z vlago odvisna od pritiska; če pritisk popusti, se odvisna vlaga kondenzira in se vrne v tekoče stanje. Na podoben pojav se naslanja mehanizem dežja. Ze Dante pravi:
«Saj veš, da v zraku vlažni se hlapovi spet v vodo zgostijo, čim ohlajeni v višavah jih zajamejo tokovi.))
Zastran zmanjšanega zračnega pritiska ali pa zaradi spre-
oaiAKi
'.	,',v	'l'	|l
t .« , \ 1 1 * •
'	'	'.ih'	i	t
Dri 1
\/
S T o J)t,
iif
ZVflA K MO0IU
ne suše, ki so tako škodljive [ centrale za dež, ki bj bile do-poljedelstvu in povzr' čajo go-1 volj močne .da bi izzvale pre-
spodarstvu prizadetih narodov škodo, bj se sploh ne da preračunati. Seveda, potrebne bi bile ogromne naprave, take in tolike, da bi bile sposobne učinkovito poseči v ravnovesje atmosferičnih plasti, da bi enkrat sproženi elementi delovali naprej samostojno, nezavisno od omenjenih naprav.
Zdi se mi, da bi bilo mogoče zgraditi vzdolž morskih obal centrale za dež. Sestavljali bi jih mogočni ventilatorji s premerom" 10 in več metrov na električni pogon. Ti bi poganjali v višave ogromne stebre z vodno paro nasičenega zraka, ki bi vodno paro zajemal iz velikih bazenov, povezanih z mor. jem. Vsako centralo bi moralo tvoriti nekaj takih naprav, razpostavljenih v krogu, tako da bi bile v stanju stvoriti vrtinec, podoben morskemu vodnemu stebru. Vsesavanje vlage bi se dalo pospesm s poseDmmi injektorji za privabljenje hj pov, razen tega bj se v zgornjem delu mogle sprožiti električne napetosti za jonizacijo dvigajočega se zračnega stebra, kar bi izzvalo nadaljnji dražljaj za narušitev ravnovesja v višjih zračnih plasteh. Ko bi se tako na dovolj obširnem področju izpodnesla obstoječa stabilnost, povzročiteljica trajne suše, bi ostalo moralo slediti samodelno, ne da bi morala naprava še nadalje delovati.
Sodobna tehniku, ki je v sta-nju zgraditi gorostasne oklep-nice, leteče supertrdnjave, o-gromne plavžarske naprave, je gotovo tudi v stanju zgraditi
lom v atmosferi in tako omogočile tvorbo oblakov.
Sicer pa je človek v vseh obdobjih ustvaril veličastna dela, če začnemo z legendarnim babilonskim stolpom in korakajoč preko stoletij do egiptskih piramid, do Koloseja, do teras Inkov, do ponosnih srednjeveških katedral in končamo z nilskimi dolinskimi pregradami, z velikanskimi mostovi v Firth of Forthu, v Brooklynu, v Syd-neyu.
go polovico bj ostal problem, kako vzpostaviti lepo vreme. To bi pa bila za poljedelske svrhe stvar manjše važnosti, ker v glavnem - nastaja poljedelstvu večja škoda od dolgotrajne suše.
Možnost umetne tvo. be dežja ne bi koristila samo poljedelstvu, od nje bi imele velike koristi tudi razne industrije, ki so navezane na električno energijo in mnogokrat trpe težave prav zaradi pomanjkanja električnega toka, povzročenega po suši v studencih.
povzeli najznačilnejše poteze novega sicer precej obširnega zakonskeaa osnutka.
V l. 1950 — tako predvideva osnutek zakona — bodo davčni uradi izvršili izredno davčno poizvedbo glede vseh dohodkov, ki tvorijo osnovo za neposredno obdavčenje. Pri poizvedbi se bodo med drugim posluževali občinskih uradov. Med vse fizične osebe, ki pridejo v poštev. bodo razdelili posebne obrazce, ki jih bodo morali davkoplačevalci izpolniti. Pri poizvedbah, ki se nanašajo na ustanove bodo sodelovale pristojne trgovinske zbornice
V naslednjih letih bo moral vsako leto vsak davkoplačevalec prijaviti svoje dohodke. Zna no j e. da so se doslej ti dohodki prijavljali le v primeru morebitnih izprememb. Vse davkoplačevalce, ki bi skrivali svoje stvarne dohodke ali kakor koli utajili svojo stvarno gospodarsko dejavnost, bodo zadele težke kazni. Prvič je v italijanski davčni zakonodaji predviden poleg denarne globe do 200.000 lir tudi zapor do 1. meseca. Namen novih ukrepov naj bi bil ta, da bi davkoplačevalci. izpovedali resnico To pa bodo skušali doseči s strogimi kaznimi na eni strani ter z nekaterimi razbremenitvami v začetnih stopnjah davčne osnove na drugi.
Odmera davka, t. j, odstotek dohodkov, ki gre- državni blagajni od celokupnih dohodkov osebe, ostane zaenkrat neizpre-menicn. Ne bodo pa podvrženi davkom na dohodek (RM, B in Cl) letni dohodki, ki ne bodo prekašali v letu 1950 120.000 lir, v l. 1951 pa 240.000 lir. Dopolnilni davek (complementa-re) bodo pobirali le na dohodke, ki presegajo letno 240.000 lir. Za dopolnilni davek bo določena nova progresivna lestvica: od 2 odst. pri dohodkih do 240.000 lir (ne vštevši kakor rečeno prvih 240.000 Ur) pa do 65 odst. pri dohodkih, ki presegajo pol milijarde lir.
Zakon predvideva tudi nekatere olajšave za davkoplačevalce, ki so bili obsojeni v preteklosti zaradi prenizko pri javljenih dohodkov a se bodo pokorili novim predpisom.
Po samih izjavah odgovornih osebnosti italijanske vlade nameravajo z novim zakonom izvesti prvi poskus za ustvarjenje večjega ((Zaupanja)) med davkoplačevalci do državne u-prave. Mnogi poznavalci davč-j uih zadev pa že zdaj predvide-I vajo, da ne bo poizkus žel velikega uspeha. Stara miselnost je med davkoplačevalci, pa tudi med uradniki davčne uprave preveč ukoreninjena: ta misel-
nost Pa sloni na' brezobzirnem nasprotju med zasebnilti in javnimi koristmi. Ni izključeno, da se bo splošna težnja k izogibanju davčnih obveznosti še poostrila. Sama zamotanost davčnih predpisov, ki bodo ostali v bistvu neizpremenjeni.
državo je razvidno iz dejstva da ie zdaj uprava za neposredne davke požre okrog 30 odst. prejemkov. Nove poizvedbe bodo vsekakor v znatni meh komplicirale dosedanje _ postopke in zahtevale še večji upravni aparat. Značilna je na Pr-vest da bodo morali na pr. v Milanu kopičiti spise, ki se bodo nabrali z izvajanjem novega zakona na hodnikih, ker bo v sedanjih davčnih pisarnah primanjkovalo prostora za_ ar- i hiviranje. Raznim udavemm J svetovalcem» se obetajo časi.
Pred davčno
reformo v Italiji
ustvarja zelo ugodne pogoje za izmikanje davčni obveznosti.
zlasti pri gospodarsko močnejših davkoplačevalcih, ki so dobro poučeni o davčnih paragrafih.
Med tem pa so že poudarili Potrebo po povečanju kadra davčnih funkcionarjev. Kakšno breme bo to predstavljalo za
PREMCI SO SVOJEMU ROJAKU
DRAGOTINU KETTEJU
odkrili spominsko ploščo
Letos je to že druga spominska plošča zgodaj umrlemu pesniku. Prvo so odkrili 5. junija v Novem mestu na hiši pod Marofom, kjer je pesnik dve leti živel in ustvarjal najlepša dela.
Sedaj so odkrili spominske ploščo tudi na njegovi rojstn hiši, na osnovni šoli na Premu pri liirsk' Bistrici, kjer je bo njegov oče Filip učitelj. Takrat je bila šola menda še pri-
					
lllllllllllllllll!lllllllliIllllllllllll!U!|l|lU|1|IHIIIllllllllllllllllU|"|l||||||ll|l1|ll"l||"|l|li"||||||l||l|||||||l||"||,||l,l||l|,|||l||||||I|
H. DEL
SPISAL
128
Hunu so se pojavile sive pege na obrazu, katerega je pritiskal na preprogo pred Uprav-do, ko mu Je despot jezno očital, da Huni ropajo po cesarstvu.
uNiso Huni, niso ljudje izpod mojega povelja! Varhuni so, ki napadajo tudi mene, katerim sem zadal že mnogo porazov. Toda številni so kakor kobilice in njih povodenj požira moje, tebi zveste inolojce.i)
Justinijan je pomenljivo pogledal Belizarja, ki Je stal ob prestolu. Belizar Je ponižno sklonil glavo, dasi je videl
sumljive pege na Tuujuševem licu.
uPomoči mi je treba, Jasni despot, in v pomoč bi mi bili Anti, katere sem z velikimi :rtvami razprl s Sloveni.«
»Govori, kaj želiš?«
»Podari Antom opustošeno zemljo tostran Donave, in moja skrb bo, da Jih naščuvam zoper Varhune. Razplete se boj v Meziji in v Trakiji bo mir. Klali bodo drug drugega in nihče ne prestopi Hema. Tudi Sloveni udarijo gotovo čez Donavo. Tam Jih pa sprejmem Jaz in Anti tako, da ne presto-
pijo izlepa več na desni breg.«
»Dasi nosiš pesjansko glavo med rameni, vendar ni nespameten tvoj nasvet. Največji despot se poniža in pohvali tvojo misel. S teboj pošljem poslance. Pokliči starešine An-tov v Turris in tam se jim izroči zemlja, ki je doslej moja last, in sklene pogodba, da za plačilo odbijajo napade Varhu-nov na moje carstvo.. Se danes odpotuješ s poslanstvom.«
Tnnjuš je pripognil čelo zopet do tal, dvigni! glavo in z drobnimi očmi prosil še besede.
»Jasni despot naj ne pozabi, da je pot nevarna. Sam sem, nimam spremstva, razbojniki pa se množe kakor gosenice.«
»Dam ti pismo, ki te bo čuvalo. Iz oporišč te spremijo legionarji. Brez skrbi boš potoval.«
#In taberne ob poti so se podražile. Nihče ne sprejme potnika zastonj. Denar sem iztrošil. ko sem, zvesti hlapec, seial boj med Anti in Sloveni.«
»Tudi plačilo ti da tisti, ki je največji pravičnik na zemlji!«
Tunjuš je odšel iz palače. Po hrbtu je čutil curke potu. Poiskal je gostilno in z divjo slastjo tri koščice pečene perutnine in goltal vino, da se mu je pocejalo po redkih kocinah. Ko se je nasitil, je sunil z nogo mizico, da se je prevrnila in se zleknil po kamnitni klopi.
»Na Atilovo pamet, zopet sem ga preslepil! Kaj so mi mar Varhuni in kaj mi je mar bizantinsko carstvo? Tunjuš skrbi zase in za svojo lepo Lju-binico«
Divjak je zacmaka! z ustnicami in s širokim jezikom obliznil od vina mokre kocine pod uosom. Vzbudilo se mu je neizmerno koprnenje po ugrabljeni Ljubinici. Srce se mu je razburilo, da ni vzdržal več na klopi. Z divjim truščem je udri iz pivnice in poiskal žida, ki je prodajal dragocen lišp za ženske. Nakupit je polno nedrje narokvic, uhanov, korald, zlatih zapon in zaponic, da odene z njimi lepo deklico.
Ko se Je vračal v stražnico na dvoru, kjer je imel dobiti
pismo do Upravde in denar, je godrnjal:
»Ce bi Upravda vedel, da bo Iztokova sestra ovenčana z njegovimi bizantinci, ha, na Atilovo modrost, zvrtelo bi se mu na prestolu. Pesjansko glavo nosiš, mi je rekel. Toda v njej so možgani, ki so v žlahti z Atilovo. In Atila je bil vladar, ti si pa babjek, oven, hudič. Nahrulim narode, resnica, pa ne tebi v korist. Ti plačaj vole, meso bo užival Tunjuš. Zapleše boj, jaz se umaknem proti Jugu in svatujem z Ljubinico. In še pismo mi daš. Hvala lepa! Bom vsaj brez skrbi ropal! Kaj res upaš, da ponesem svojo glavo pod Iztokov meč?«
Ko je legal večerni hlad na Bizanc, so jezdili trije odposlanci skozi Odrinska vrata s Tunjušem na čelu. Nosili so s seboj carska pooblastila, da sklenejo zvezo z Anti zoper Varhune in Slovene. Vinjeni Tunjuš je tehtal z levico težko mošnjo zlatih blzantincev, ki jih je dobil od Upravde, in godrnjal s hripavim glasom
hunsko pesem o beli golobici in sivem sokolu.
Skoraj ob istem času je drdrala pri zapadnih vratih iz Bizanca Rustikova dvokolnica. Prefekt je namreč nekaj dni veseljačil v mestu. Azbad ga nalašč ni opozoril, da mora takoj v Toper po nbeglo dvorja-nico. Hotel je dobiti časa za njen beg.
In res je tedaj Azbadov dirkač že izročil pismo in denar Ireni v Toperu.
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE
Na prefektovem vrtu pod platano Sta sedeli Irena in Cirila. Razbeljeno nebo je bilo požoltelo od žarkov zahajajočega sonca. V vrhovih platane so listi enakomerno nihali. Od Egejskega morja je dihnil večerni veter po hladnih valovih in pobožal razžagano zemljo, kakor bi po rosnem čelu trudnega težaka potegnila mehka roka.
(Nadaljevanje sledi)
tlična, na levi iz veže je bil razred, naravnost kuhinja in na desni soba, kjer je bil rojen pesnik. Sedaj je šola kar dvonadstropna a 4 razredi.
Pobudo za odkritje spominske plošče je dal Zavod za varstvo kulturnih spomenikov LRS, ki je letos vključil v svoje redno delo na področju varstva in znanstvenega preučevanja kulturnih spomenikov tudi skrb za usodo roistmh hiš in domov slavnih Slovencev in je v tej zvezi dal tud' pobudo za namestitev neka‘crih spo minskih plošč. Tak-> je prišlo do odkritja na Pravnu, ki ga je organizirala osnovna š 'la. P'oščo je iz domačega repenta-borskega marmorja izdelalo podjetje «Kraški marmor« v Sežani in je podobna 18. septembra odkriti plošči Srečku Kosovelu na njegovi rojstni hiši.
V poznem dopoldnevu so se pred okrašeno šolo zbrali Premci, da proslavijo spomin svojega rojaka: trdni možje, ki so pesnika še poznali, saj je še večkrat prihajal v svoj rojstni kraj, matere v črnih nedeljskih oblekah, kakršno je nosila tudi pesnikova mati, ki je bila tu doma. Prem leži visoko na griču. V dolini šumi sedaj pod starim kamenitim mostom, preko katerega naši ljudje hodijo z notranjske strani sem na rob Brkinov, Reka, poleti sicer neznatna vodica, ki se izgublja tam nekje pri Divači v kraškem svetu, sedaj pa po tolikem deževju skoraj prestopa bregove. Povsod naokrog sami griči, na katerih so
si Brkinci postavili svoje vasi. Tam nad železniško postajo, ki je na nasprotnem bregu še na notranjski strani, 'eže Kilovče. m zadaj za njimi se na strmi skalni polici skriva zvonik Si-lentabra, ki je varoval pred stoletji ljudi pred Turki in k! hrani zanimive freske iz tega časa.
Slovesnost je pričel domači učitelj tov, Kukovec, ki ie Premcem najprej po domiče povedal, kako je prišlo d > te. ga, da odkrivamo ploščo velikemu rojaku tu na Premu, nato pa je književnik dr. Lino Legiša v preprostih besedah, ki so jih razumele tudi premske matere in predvsem mladina, orisa) pomen in delo Drag Kina Ketteja za slovensko kulturo. Najmlajši pesnik"vi jojaki so recitirali nekaj njegovih pesmi.
Davčna refonna je v na dvevnem redu že nekaj Ta mesec razpravlja finanft" in zakladna komisija senata e načrtu, ki ga 'je sestavil fttt. minister Vanonl. Pred njimi 1 še v nekdanji koalicijski v j di pripravljal temeljite ukre^. } min. Scoccimaro, komunist, veda njegova načela niso Ijala. O vprašanju je sestavi «Ansai> anketo v vprašanjih * odgovorih, ki jih je postavim raznim poslancem, senator}**"' predstavnikom delodajalčevi univerzitetnim profesorjem i' Večina je na strani kapital' Znanstveniki to sicer zakrival v «abjektivistične» odgovor >
«11 Mare» prenaša dopis , ma, v katerem označuje ret0 * o le kot nekake popravkc
sistema, davščin, davčnih penj in sankcij. Zanika, da , bila dosežena nravična uredt"
bila dosežena pravična tev. Zanimivejši pa je odgovori ki ga daje na devet bistveni vprašanj prof. Pesenti, Zna ekonomist:	a
1) Označite bistvene načrta davčne reforme, sprejemljive, in tiste, ki ms ‘ Zakaj? Odgovor: Dobro iC.n čelo enotne davčne izjab (davkoplačevalca - op. UT-) * namen, da dobi finančna upr,t va nova sredstva, da bi doseo strožjo in točnejšo davčno ug tovitev. Zavrniti je šibkost te sredstev, neenak postopek sproti družbam in podjetjem poedincem tudi glede occne,'M in amortizacij, prevele
tog
popustljivost nasproti dosevk njim davčnim izmikom, ki 1 novo strožje ugotavljanje^
IIVVV Ol/IVfcjO	_	»**/»«{>
bo nadomestilo. Pomanjkljiv" sli glede bistva reforme sO i0\ likšne, do ne zmanjšujejo, ma,[' več nasprotno še povečal®0
neenakosti in krivice nOŠCSP davčnega sistema, ker ne preminjajo osnovnega sislcrn~J dohodnine (R.M.).
Vprašanje bi bilo
grabiti v celoti ali pa s, ne. Isto bi dejal za izpremc ,.  **
be glede krajevnih fnuthC,
otežujejo položaj občinskih J ■e#1"-
nanc in povzročajo p OB-
ljudske
davčnega pritiska sloje.	tj
2. Alj je načelo obvez®_ ^
napovedi napredek glede d*v^ A*i *
ne ugotovitve ali ne? -	^
ukrepi določeni v ta naint0. zadostni? Odgovor: Prav ‘Jb-vo jc osnova osebna nitev, kakor jo predvideva n ša ustava in kakor jo pozM vsi moderni davčni sistenU-
Ukrepi niso zadostni, ker
r<r
rei‘
čunajo le z nezadostnimi s stvi finančne uprave ih sC oroa
poslužujejo pomožnih kakor n. pr. davčnih svetov odborov in niti ne drugje *	1
mačenih ukrepov, kakor 9- ™
davčne prisege.
3) Ali je pozdraviti razteg
tev znižanj osnove kategprb in C-l ali ne, Odgovor:
bi»
4) Ali je znižanje sedanjih okolnostih
pozdraviti. Dvigniti r“ treba za kategorijo C-2.	.	,
stopenj ! zadostno
Odgovor:	Krivulja	Pr°9resA
nosti ni zadostna. Jzpremc bi jo bilo treba tako, da ^ veljalo za donose od 5 do milijonov hitrejše progres’-' naraščanje, tudi vsled dejar koncentracije davkom P.l'Fl0 nih donosov. Prav tako bi stopnjevanje lahko višje Pn večjih donosih.	aj
5) Ali so odredbe, k' ,3 olajšajo likvidacijo zaostal primerne? Odgovor: ugodne so za družbe in },sl Fji jajo neenakosti nasproti tv :■ kam - poedincem.
6) Ah se strinjate s P°" kom za davčno ugotavljaj če pomislimo tudi na n,,ute
načelno [
papir?
ostor
n#
Odgovor:
smatramo obl ko na -fc* zadostno. Toda naprtila bo V -
več dela finančnim uprava-ne poslužuje sc pomožnih ganov, ki smo jih omenil točko 2.	,	s	o
7) Ali se vam zdi. najrt, ukrepi, kakor jih določa „yil-primerni, da bj dosegli gj nejšo ugotovitev dnn°’..jj iž' dohodkov ter da bi 7fF, an )e mike? Odgoi&r: Upošte oCOre-treba vse poprejšnje tr®*
8) Ali mislite, da bi d1*" nj» ugotavb ^3
ba nadaljevati raznih davščin vedno D i])an) analitični osnovi in torei jp z naslanjenjem na n? ,anj* uresojo? Odgovor:	*nVoriU
ni točno: lahko bi	, bd
«da» pod pogojem, da ja prevelikega forntal'zrna egie-ie mogoče kritizirati t oddati, presoditi), vse	tletii,n0
ske dokumente
Induk
ugotavljanje pa tiko.
tekmuje
kri'
Odg. urednik STANISLAV
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLKJ: izvod 4.50, ines'C"° ^ ,
Postni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega
. --	-	......	  .	_	.	_	..	...	hHI.Z.	•	.
Ljubljana, Tyr5eva 34 - tel. 49-63. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska