Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Ček račun. Ljubljana štev 14.614 Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo: Ljubljana Nebotičnik, Gajeva ulica It 1. Telefon 88-55 Rokopisov ne vračamo Št. 120. Ljubljana, četrtek 28. maja I936 Leto II. V veliki stiski se ki pogum. pokaže veli-Regnard Dnevna pratika Četrtek, 28. maja 1930. Katoličani: Avguštin. Pravoslavni: 15. maja 1936. Pahomije. Dežurne lekarne v Ljubljani Četrtek: Mr. Sušnik, Marijin trg; Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta; Mr. Bohinec, Rimska cesta. Vreme — Vremenska napoved za danes: Mestoma oblačno, lokalne nevihte. Temperatura bo še narastla. Sonce vzAiaja ob 3.57. zahaja ob 19.14. Dunajska napoved: Nestanovitno vreme, povečana oblačnost, nevarnost neviht. Gledališče drama Začetek ob 29. uri četrtek 28: maja: Mladi gospod šef. Red A Petek 29. maja: ob 15. uri .Tuarez in Maksimiljan. Izven. Dijaška predstava po globoko znižanih conah od 14 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri četrtek 28. maja: Othetlo. Red Četrtek. Gostuje Marij Šimenc. Petek 29. maja: zaprto (Opera gostuje v Mariboru: Seviljski brivec). Sobota 30. maja: zaprto (Opora gostuje v Celju: Seviljski brivec). Kino Sloga: Cigan baron. Matica: Tajni kurir. Union: David Copperfield. Šiška: Igra z ognjem. Ideal: Ljubavnik na loteriji. Kino Ptuj: Dušica. Borza Ljubljana, 27 maja Današnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev 1 hol. goldinar 29.85 1 nemška marka 17.63 1 belga 7.48 1 šv. frank 14.30 1 angl. funt 219.07 1 am. dolar 44.00 1 fr. frank 2.91 1 K8. 1.83 V privatnem kliringu 1 astr. šiling 9.20 1 nemška marka 13.40 1 angl. funt 250.00 ^INO SLOGA, tcL 27-30 DANES POSLEDNJIČ slovita primadona Grace Moore poje operne arije in Slagerje v velikem pevskem filmu Noč ljubezni Ob 16., 19.15 in 21.15! Jutri veleopereta CIGAN BARON Osem mesecev po nedolžnem v ječi — Taborišče za berače — Tostran in onstran življenja — Za napredek naše vasi — Velike poplave — Ujeti begunci — V puščavi bede — Kali novega podzemlja — Povsod kradejo 4 komunisti v senatu Reducirani katoliki, Rex 8 senatorjev BruxeIIes, 27. maja. x. Danes so objavljeni rezultati nedeljskih volitev v senat. Senat šteje 101 senatorjev, ki se volijo z neposrednim glasovanjem. Objavljeni so samo mandati. Po rezultatih se vidi, da je katoliška stranka tudi v senatu nazadovala. Ojačil se je desničarski pokret, komunizem in radikalna flamska fronta. Mandatov je dobila: katoliška . stranka 34, socialisti 39, liberalci 11, nacionalni flamski blok 5, rexisti 8 in komunisti 4. Katoliška stranka je izgubila 8 mandatov, liberalci in socialisti nobenega ter so tako obdržal isto število datov, liberalci in socialisti nobenega ter so tako obdržali isto število a komunisti, ki dosedaj sploh niso bili v senatu, so dobili 4 mandate. Turčija naj bo vzgled za likvidacijo starih — sporazumov Ankara, 27. maja- tg. Včeraj je imela zasednnje turška narodna skupščina, na katerem so govorili mnogi govorniki. Sklepalo so je o budžetu zunanjega ministrstva. Namestnik zunanjega ministra Kanutaj je v svojem govoru podal stališče Turčije v ztinanji politiki-Dejal je, da si želi Turčija miru in da dela za mir z vsemi močmi kakor tudi za kolektivno varnost ter za izboljšanje odnošajev z vsemi državami- Turčija ne misli nikogar napasti, a znala sg bo braniti. Kar se tiče Društva narodov je Kanutaj izrazil željo, da bi iz te sedanje težke situacije izšlo z ojačenim ugledom- Nadalje je rekel, da je z ozirom na tako zapleten položaj v Evropi potrebno. dat tudi Turčija poskrbi za narodno obrambo in da se v tej sme- ri prične z delom. Na vsak način pa bi sredozemski pakt znatno zboljšal položaj in je pravzaprav glavna osnova za obdržavanje varnosti v Sredozemskem morju. Tak pakt Pa se ne sme skleniti samo med velikimi silami, temveč morajo biti v paktu sodelujoče tudi ostale sredozemske države. Brez teh držav je pakt brezpomemben in nezadosten- Glede Dardanel je povdaril, da je zah te. va Turčije naletela po vsem svetu na razumevanje- Postopek likvidiranja sporazumov, kot ga je uporabila Turčija, naj bo za vzgled vsem ostalim državam- Le tak način likvidiranja, mednarodnih vpraša ni bo omogočil popolno varnost, mir in prijateljske odnošaje Sporazumi naj se torej likvidirajo prijateljsko. V veliki tajnosti pripravlja Leon Pariz, 27. maja. V petek bo imel ministrski svet stare francoske vlade svojo zadnjo sejo. Sklepali bodo o ostavki sedanje vlade. Prva seja novega parla" menita bo v ponodcljok 1. junija. V četrtek 28. maja bo zvolen predsednik parlamenta in tega dne bo najbrže stara vlada p mala ostavko. V petek bo Bluni sestavil novo vlado, ki bo 101 v a-da Tretje republike. Pariški Usti pravijo, da >S] r- -bena vlada doslej n: sestavjjala tako tajinstveno, kaka: BI umova. V vseli prejšnjih je javnost že v naprej vedela, kdo bo v vladi. Glede B'lumove vlade se pa ve le to, da bo BI um gotovo predsednik vlade. Desničarji trde, da je Blumova največja skrb novi zu- Blum novo vlado nanji minister. Herriot je pitnud" bo odbil. Resen kandidat za zunanjega ministra je zaradi tega Delbos, ki je ostro napadel svoj čas Lavalovo zunanjo politiko. Sam Delbos pa je novinarjem izjavil, da se je z Blumom raztovarjal le o splošnih političnih vprašanjih ter se mi z nwm pogajal za resor zunanjega ministra. Bitmi je imel daljši razgovor z vodjem glavne delavske zveze JouhaiiKjem im z odličnimi francoskimi znanstvemki, člani Instituta, ki so po prepričanju za Biti* irovo ideologijo. Gotovo je tud., da bo Imel Bitim v svoji vladi večinoma svoje nove ljudi in da bo v vladi okoli 10 socialistov, 8 radikalov in 2 člana republikanske unije. Mogoče je pa tudi, da P»lJ$ki zunanji minister Josip Beck, ki je na obisku v naši državi. bo Blum, reduciral število ministrov v svoji vladi. Pariz, 27. maja. r. Leom Blum piše v »Populaire«, da še 'ni prejel mikake uradne misije. Mora se vedeti, pravi, da morem samo z največjim taktom in disciplino izvesti svoje delo. Na vsak način je potrebno, da se opusti propaganda proti moijenui delu s tem, da se v javnosti širijo razne neresnične in absurdne vest; o osebnostih, ki bodo sodelova'e v moji vladi in pa d poedinostih vladinega programa, za katerega se še ne more reči, da ima določen karakter. Potrebno je zato, da se javnemu mišljenim ne daje na- pačcli nasvMnv in tei- ne širi vesti, ki so brez podlage. o tniftif f( uži se ugodne rek.elitne prilike Sa (stn&oHi in veCehejent izide $Ca» naroda p znatno povečam nakladi. Zato 'pohitite z naročilom Q £ i O & O & katere sprejemamo do petka 9. trn. opoldne. Busija j@ dobavila dum-dum krogle što je za ruski svetovni monopol na platino OPAZKE DNEVA Ljubljana, 27. maja. V nedeljo je v Goričah neka pijana folpa postopačev pod devizo »Afl Smo komunisti in bomo vse pobili In požgali« priredila divjaške izgrede po vasi, demolirala neko gostilno, razbijala šipe na hišah in se znesla nad župniščem In cerkvenimi vrati. »Slovenec« pripominja k svojemu poročilu, da je skrajni čas, da prične odločujoči činitelji razmišljati o ureditvi vprašanja teh postopačev, za katere bi bila najbolj umestna koncentracijska taborišča in prisilne delavnice. Res je skrajni čas, pravimo tudi mi, da prično odločujoči činitelji razmišljati o tem in sploh o vprašanju brezposelnosti, ki se je reševalo doslej tako, da je samo demoraliziralo ljudi in dajalo potuho delomržnežem. Danes so ti delomržneži pod zaščito »brezposelnosti« čedalje večja nadloga dežele. Na Češkoslovaškem, kjer vidimo odločujoče činitelje povsod pridno na delu, so že zdavnaj prišli do spoznanja, da je dajanje podpor brezposelnim slabo uporabljen in pravzaprav proč vržen denar, da je veliko boljše poskrbeti, da bodo ljudje imeli delo in zaslužek. Torej treba pokreniti razna javna dela. Boljše je sto brezposelnim dati dela kot pa tisočim brezposelnim podporo, je izjavil poslanec Beran, načelnik parlamentarnega odbora za varčevanje in kontrolo. Glejte, tudi odbor za varčevanje in kontrolo imajo v češkoslovaškem parlamentu. • Sploh je veselje zasledovati marljivo delo vlade in parlamenta v češkoslovaški republiki na vseh poljih gospodarstva in socialnega skrbstva. Ni moramo vztrajati na dosedanjem skupnem delu vseh slojev in stanov prebivalstva, je dejal poslanec Beran. Gospodarski položaj države ni razveseljiv. Preživljamo težke čase, a moramo se prebiti in se bomo prebili. In tako vidimo tam povsod delo in gibanje. Vse gre sporazumno, vse po določenem načrtu, vse polno je pobud in podviga. Gospodarsko delo je na prvem mestu, politika je stopila listo v ozadje. To so Čehoslovakil * In ker smo že pri češkoslovaškem duhu, na) zabeležimo še naslednje besede, ki jih je spregovoril šef vlade Hodža pri otvoritvi nove radio postaje Banska Bystrica za Slovaško: »Mi smo složni, ker je složna tudi naša odločnost. Naj se zgodi karkoli, naš narod bo, kadarkoli bi imel prestati kako preizkušnjo, podal dokaz, da je sposoben delati, se boriti In do-prinašati tudi največjo žrtev. Kdorkoli bi o tem v naši okolici hotel podvomiti, bi ugriznil v granit! — In 'če nas zgodovina uči složnosti, edinstva, nas mora ta tudi v vsej bodočnosti voditi/ Kak razid ali samo oslabitev te naše skupnosti bi pomenila za nas korakanje v pogubo. Skupno delo, solidarnost na podlagi naših svojstvenih in skupnih tradicij, to je ozračje Banske Bystrice in naših narodnih prebuditeljev!« To so krasne besede, ki morajo po-'dvignlfi srce vsakega češkoslovaškega patriota, — nal bi našlo odmeva tudi v naših srcih/ — AH ste že kdaj spali v vlaku skupaj s kakšnim človekom, ki je grozn« smrčal ? — Se ne. pač pa sem čestokrat Poskušal zaspati- London, v maju. Znana je »dum-dum afera«, ki zanima zdaj v zvezi z Abcsinijo in Italijo ves svet. Gre za očitek Italije, da so Angleži dobavljali Abesinccm med vojno strašno municijo: dum- dum krogle, to so krogle, ki so tako izdelane, da se razlete v telesu in človeka raztrgajo ali zastrupijo. V tej aferi je nastal senzacionalen preokret in sicer prvič s tem, da je neki pustolovec, ki je bil znan pod imenom polkovnik Lopez in ki je bil v italijanski špijonski službi, prav grdo potegnil italijanskega poslanika v Londonu Grandija. Drugi senzacionalni preokret je pa v tem, da dum-dum krogle ni dobavljala Abesincem Anglija. temveč — Rusija. Vohun Angleška policija je ujela polkovnika Lopeza in v tajnem oddelku vojnega ministrstva so ga zaslišali. Tako je prišlo na dan, da je Lopez po rodu Avstralec in se v resnici piše Henry Lawrence — Bernstein. Po vojni je postal artist. Nastopal je po varijete-jih, kjer ga poznajo pod imenom La-wrence. Njegov glaven poklic pa je vohunstvo in trgovanje s ponarejenimi dokumenti. V zvezi s pismom Zinovjeva Angleški list »Daily Exprcss« trdi, da obstoja zveza med lažnim polkovnikom Lopezom in proslulim pismom sovjetskega komisarja Zinovjeva. L. 1924. je pismo Zinovjeva tako diskretiralo tedanjo delavsko vlado v Angliji, da se je morala umakniti desničarski vladi. Že tedaj je velik del angleške javnosti vedel, da je pismo Zinovjeva ponarejeno. Nihče ni videl originala, objavljene so bile le kopije tega pisma, toda niti kopije se niso povsem skladale. V tem pismu je bil baje načrt, ki ga je Zinovjev poslal angleškim delavcem in socialistom, po katerem bi z revolucionarnim pučem delavci prišli na oblast. »Daily Express« trdi, da je po tej aferi prišel k Macdonaldu neki Singleton in mu rekel, da mu lahko izda pisca ponarejenega pisma Zinovjeva, če mu da določeno vsoto denarja. Ta Singleton je bil Lawrence — Bernstein, ki je tudi povzročitelj dum-dum afere. Naročila dum-dum krogel Angleške oblasti je zanimalo, če je imel Lawrence zadnje čase zveze z italijanskim poslaništvom v Londonu. Lawrence je izpovedal, da se je sicer ponudil poslaništvu, toda dobil ni denarja in da zaradi tega ni »delal« za poslaništvo. V resnici je bil Lawrence v italijanski vohunski službi, in sicer mu je bila poverjena naloga, da poizveduje, če Anglija dobavlja municijo Abesincem. Lawrence si je pomagal z nenavd-no pustolovščino. Nabavil si je nekaj vzrorccv dum-dum krogel in šel k abesinskemu poslaniku v Londonu dr. Martinu. Ta je naročil 3 milijone takih krogci. S tem naročilom je Law-rcnce šel nato k italijanskemu poslaniku Grandiju, ki je na ta način dobil v roke »dokument«, da Angleži dobavljajo Abesincem dum-dum krogle. vohunski sistem Lavvrence je priznal, da je izročil Grandiju dokumente o nabavi dum-dum krogel, ki ga je podpisal dr. Martin. Ob tej priliki je povedal tudi, da ima italijansko poslaništvo v Londonu »čudovit vohunski sistem«. Poslaništvo je ujelo .vsako tajno vest med Anglijo in Abcsinijo. Grandi je bil natančno informiran o dogodkih v Abcsiniji. Zanimivo je, da angleški vohunski urad »Intelligence Service« ni imel v evidenci vohuna Lawrenca. Ko so v parlamentu vprašali vlado, kje se Ljubljana, 27. maja. Danes zjutraj je dospel iz Varšave v Beograd poljski zunanji minister Josip Beck. Vrača nam obisk, ki ga je naredil Poljski pred leti že pokojni dr. Voj a Marinkovič. Poljski zunanji minister bo ostal v Beogradu do četrtka zvečer, njegovi spremljevalci polj ski novinarji si bodo pa še ogledali večje kraje Jugoslavije. Obisk splošno cenjenega in e-nergičnega zunanjega ministra Jo sipa Bccka ni samo vljudnostnega značaja, temveč je obisk zelo važen glede na čas in prilike, v kateri prihaja v Jugoslavijo. Južni Slovani smo ločeni od slovanske Poljske z neslovanskim zidom Nemcev, Madžarov in Romunov. Kljub temu smo čutili zajedno zlasti v težkih časih, kar se najbolje kaže v kulturnih odnosih med Poljaki in Jugoslovani. Poljska in Jugoslavija imata enak geografski in politični položaj, enako življensko usodo. Ravno ta dejstva Jugoslavijo in Poljsko silijo naravnost tesnemu prijateljstvu in sodelovanju. Velika škoda je nastala za oba naroda s tem, da sta se zaradi trenutnih interesov doslej odtujevala. Poljski in Jugoslaviji prete enake nevarnosti zaradi novega zelo zapletenega mednarodnega položaja v Evropi, zaradi nesoglasja in težav med državami Srednje Evrope. Naravno je da sc odločilni predstavniki Poljske in Jugoslavije v takem položaju zbližajo in se porazgovore ter ustvarijo osnovo na podlagi katere si lahko v potrebu drug drugemu pomagalo. Obisk Josipa Bccka ic padel v zelo ugoden čas, ker tudi mi Jugoslovani. kakor Pol biki nred leti po zaslugi maršala Pilsudskega in zdaj nahaja Lawrence, vlada ni vedela za njegovo bivališče. Vloga Rusije Senzacionalen preokret v dum-dum aferi pa je poročilo vojaškega poročevalca lista »Sunday Dispatch«, ki dokazuje, da je dum-dum naboje dobav Ijala Abesincem — Rusija. Rusija je poslala v Abcsinijo poleg dum-dum krogel tudi večje količine starih pušk, še preden se je začela vojna med Italijo in Abcsinijo. V afriškem sporu je namreč Rusija zavzela stališče proti Italiji, in sicer zaradi tega, ker se je bala, da bi sc Italijani polastili rudnikov platine v Abcsiniji. Znano je namreč, da ima Rusija svetovni monopol za platino. List je objavil tudi sliko dum-dum krogle, ki ima žig, ki dokazuje, da je ruskega izvora. Josipa Becka, čutimo potrebo, po preorijentaciji v raznih naših zunanjepolitičnih, notranjepolitičnih in gospodarskih odnosih. Izkazalo se je, da je bila politika Josipa Becka v marsičem pravilna in upravičena, čeprav nam ni bila pogodu. Edina pravilna politika je danes politika svobodnih in prostih rok. Položaj v Evropi zahteva, da se zunanja politika otrese sleherne sentimentalnosti in odvrže vse tisto, kar je v resnici zakrinkano izkoriščanje po komerkoli. Potrebno je zlasti, da se ojačijo gosnodarske zveze med Poljsko in Jugoslavijo, ki so bile doslej slabe. V zadnjih 16 letih je Jugoslavija uvozila iz Poljske skupno za okoli 675 milijonov Din, izvozila na Pol jsko pa za skupno okoli 1171 milijonov Din. Trgovski odnosi Jugoslavije s Poljsko izkazujejo torej v tem času okoli 497 milijonov Din pasive na našo škodo. Upajmo, da bo Beckov obisk v prestolnici prinesel poljskemu in jugoslovanskemu narodu realne politične in gospodarske koristi. Temen položaj v Palestini Jeruzalem, 27. maja. z. Stanje se z vsako uro slabša. Vojaštvo je zasedlo vse ulice ter postavilo strojne puške. Promet je sedaj popolnoma zabranjen. Včeraj je bilo zopet več neredov in je padlo več strelov. Bile so tudi smrtne žrtve. Izhajanje listov so včeraj prepovedali še za 15 drvi. Jeruzalem, 27. maja. z. Po zadnjih vesteh danee ni prišlo'do novih neredov. Situacija je še vedno zelo temna. V Gazi in v Safedu je proglašeno obsedno sita n je. Vojaške patrulje korakajo po ulicah, pasen ti se morajo vsak čas legitimirati. — Verjameš mi, da ima Mara barva.r^ lase? — Ne, to ni res, jas to dobro vem. — Kako da tako dobro vež? — Bila sem ž njo, ko jih je kupovala. Otvoritev redne avtobusne proge Ljubljana — Kamnik — Logarska dolina, dne 31. maja 1936: Odhod iz Ljubljane, Tavčarjeva ulica: Odhod Iz Logarske doline: ob nedeljah In praznikih: ob 5.33 ob nedeljah in praznikih ob 18.58 ob delavnikih « 17.20 ob delavnikih « 5.19 Dosedanji vozni red na progi Ljubljana — Mengeš — Kamnik se ukine z dne 31. maja 1930. Pomen obiska J. Becka Položaj zahteva sodelovanje med Poljsko in nami Kali novega podzemlja V interesu splošnosti je treba posvetiti več pozornosti zanemarjeni mladini Ecce homo! Kakor nam mesto raste in se širi, tako rasto in se širijo usodnosti, bi človek mislil, vendar se menda še bolj urno množe neugodnosti in neprilike. Teh včasih niti ne opazimo ali Pa jih hote ali nehote pokrivamo s plaščem mol* čečnosti in si dajemo videz, kakor da neugodnosti sploh ni. Periferija eniat mlhw umih umlhw mh h rdgo rdgovc rdgovc rdg rdv go umi u umi hw u umil hwy h k V vseh velikih mestih je že v rednih razmerah periferija, skraj* na mestna meja — vprašanje za* se, ki povzroča oblastem mnogo skrbi. V današnjem času pa ne moremo govoriti niti o rednih, niti o zdravih razmerah, zato je vprašanje periferije toliko važnej* še. Rado ali nerado se na periferijo umika vse, kar ne vzdrži ostrega življenjskega boja v mestnem osrčju. Zato so tam zastopanj v velikem številu socialno šibki, Šibkejši in najšibkejši sloji. To so poleg uradnikov, malih obrtnikov, nameščencev in delavcev tudi vsi oni, ki jih je življenje kakorkoli izločilo iz svoje srede in jim odreklo te* meljibo pravico, namreč pravico do dela in kruha. Navadno so to Številne družine, ki se kar, na vsem lepem znajdejo nekoč v puščavi bede brez strehe, brez dela in brez sredstev za preživljanje. Oče in mati sta navadno zgarana in izmozgana, ko zgrabi družino naj* hujši vrtinec. Zato so potem otroci navezani skoroda sami nase. Kjer so toliko srečni, da ima kak otrok že svoj poklic, tam še ka* ko splavaio. Hujše pa je tam, kjer ostanejo vsi hkratu brez sredstev. Kjer torej pritisne skrajna be* da, neizbežno nastanejo posledice, ki ne ugonobe samo prizadetih, ampak okužijo in razor je jo daleč naokrog vse, kar dosežejo, sežejo. Kali novega podzemlja Žalostno je gledati, kako nam takorekoč pred nosom bohotno Poganjajo kali novega podzemlja. Mladina, ki nima dela niti kruha, n>'ti primernega nadzorstva in vodstva, neverjetno propada. Nič ni čudnega, če takšen mlad človek, ki je pujno potreben telesne in duševne hrane, ob dvojni lakoti začne sovražiti vse pkrog scbe. Svoje gorje občuti kot kri* vico. ki jo trpi po nedolžnem. Zato se skuša maščevati in pri tem ^^veda ne izbira sredstev. Po »labem čtivu, filmih itd. skvairje-na ht razdražena domišljija po $v°ve pripomore, da pride prvi Prestopek, prvi stranskdk in prvo navzkrižje s paragrafom. Odtod Dotlej zdrkne človek kakor hlod bo strmini. Preden se prav zave, "Ci db vratu v blatu družabnega dna od koder ni več izhoda, mi ^ reporter v teh lepih po-* jmadanskih dneh okrog in ogle-UU4e oa«ike. ki sončijo mreže, nate* ti zdaj tu, zdaj tam na gručo mia* dih ljudi, napol otrok, ki postavajo križem, se pretepajo in pomenkujejo. Vsi imajo svoja imena. »Bunka«, »Pipec«, »Cesar« itd. Po letih bi jih sodil od kakih 8 pa tja do 20 in še kaj čez. Šolarji, nekdanji študentje, ki so opešali, vajenci, ki jih je gospodar odšlo* vil, pomočniki iz raznih obrti, kjer ni zaposlitve, to je kader, iz katerega se rekrutira ta mrka armada. Malo poberačijo, malo po* prosjačijo, si pri tem ogledajo stanovanja in pretentajo »pridobitne« možnosti. Kar na lepem potem zmanjka tu ura, tam denarni* ca, dirugie obleka, dežnik, perilo ali karkoli. Dejanja, ki jih je najprej narekovala sila, preidejo polago* ma v navado in končno v strast ki se s kaznijo le veča in zaostruje. Kdor ne verjame, naj stopi z menoj, da bo na lastna ušesa slišal govoriti te izgubljene siromake. — Kaj boš, ti reva! Koliko si pa že »sedel« ? — Tri tedne. — No, za tri tedne bi že rad kaj veljal! Ha, ali veš, koliko sem že jaz »presedel«? Celo leto, fant, celo leto. Viš, to je nekaj! In mlajši spoštljivo umolkne in občuduje. Pa gre od ust do ust: Eno leto, celo leto. To je res junak. Svežost in odpornost si boste ohranili, ako pijete dnevno znamenito ROGAŠKO SLATINO „TEMPEL** vrelca, ki Vam na prijeten način podpira delovanje prebavnih organov. Seveda, ob takem razkritju str mi celo reporter, kaj šele mlado bitje, ki vidi v človeku, kateri je leto dni sedel v zaporu, nekakega mučenika. Ne pomisli, da je bil zapor kazen za kako napačno dejanje, ampak je trdno prepri* čan, da je to le maščevanje »bok-še« družbe nad slabotnejšim. Ne vem, ati to naše ... diijo. Zdi se, da imajo preveč posla z dru-, gum, trenutno bolj važnimi za-de* vami. Treba je ■ ' ' 1 doma- čega ali tujega, taiKoga, ki je morda res v nevarnosti, še večkrat pa takega, ki si samo domišlja, da je v nevarnosti, čeprav se nihče ne zmeni zanj. Ob taki brigi za javno varnost posameznikov seveda čisto pozabljamo na splo" šnost in nam je malo mar, če pred našimi očmi vstaja podzemlje, ki nas bo nekoč vse bičam. Ne verjamem v Lotnbroso-m teorijo o rojenih zločincih, p V; pa sem trdno prepričan, da mi sami v svoji snedli ustvarjamo zločince, čeprav sj družba nadeva krinko socialnega skrbstva im ima polna usta usmiljenja in ljubezni do bližnjega — na banketih. Ta ali oni bi morda menil, da pišemo vse to radi interesantno* sti in zato, da bi vzbudili senzacijo. Nič ne de. »Dvoriščni tisk« je vsaj včasih tudi resen. Ce ne drugače, pa prav gotovo takrat, ko govori o ranah, ki niso odvisne niti od svetovnega nazora niti od politične usmerjenosti, o ranah, ki bi morale skrbeti vse, ki jim je količkaj ležeče — če že ue na stvari sami — pa vsaj na tem, da opravičijo — svoj položaj. Mesto besed in debat in učenih anket pošljite, prosim, na periferijo Ljudi, ki znajo gledati in ki imajo ušesa zato, da slišijo, pa boste videli in slišali zgodbe, ob katerih se vam bodo ježili lasje. Slišali in izvedeli boste, kako si Izgubljena mladina ustvarja organizacije s svojim »cesarjem,« ka- ko mora IX) pravilih tega združenja vsak novi član prestati temeljito porcijo bafm, da se izkaže vrednega častitljive družbe in še marsikaj. Nisem policist in se mi zato ne zdi primerno podrobneje govoriti o tem. Trpko pa mi je pri srcu, ko vidim in čutim, da tu propada rod, ki bi utegnil kdaj biti koristen, pa bo radi naše nemarnosti in' brezbrižnosti bič, ki bo nekoč povzročal obilo skrbi občini, policiji, sodišču in mestnim prebivalcem. Tikrat, ko bo prepozno, ko bodo ti ljudje že popolnoma v močvirju, ne bo nič koristilo, če bo ta ali oni obsojen na toliko in toliko ječe, drugi morda celo na smrt. Ječo in smrt zaslužimo prav za prav mi, ki tem ljudem ne damo živeti in jim ne privoščimo pogojev za njih razvoj. Socialno delo, ki pusti propadati mladino, pa naj ga opravlja posameznik, občina, banovina ali država, je le pesek v oči in laž. ki se strašno maščuje. Samo v želji, da se na tem polju ukrene kaj res izdatnega, ; napisal te vrste Jat. V duhu slovenskega kmetstva: Za napredek naše vasi Grahovo, 26. maja Na Vnebohod je priredil Dekliški odsek Društva kmetskih fantov in deklet zelo posrečeno in okusno razstavo ženskih ročnih del. Razstava je bila prirejena v lepo okrašeni društveni sobi. Na dveh dolgih mizah in po stenah je bilo razloženih in obešenih veliko število ličnih in z veliko ljubeznijo in potrpljenjem izdelanih ročnih del. Razstava je bila s svojimi izdelki dostojen in lep zaključek prosvet-no-izobraževalnega dela kmetskih deklet, članic grahovskega društva, ki so čez vso zimo marljivo vezle in šivalo v društveni sobi. Po razstavljenih ročnih delih je bilo mogoče soditi, da se dekleta popolnoma zavestno izogibljejo vsakega mestnega kiča in se z ljubeznijo in spretnostjo oklepajo zlasti vezenja v narodnih motivih. In to je tudi edino pravilno; slovenski kmetski dom bodi tudi po svoji zunanjosti in notranji opremi podoba našega domačega duha. Dekleta kot bodoče čuvarice domačih ognjišč so tudi pri tem svojem delu pokazalo voljo, da hočejo tega duha ohranjati, čuvati in negovati ter v njem preporoditi našo vas. Vzorno razstavo je na Vnebohod popoldne obiskalo nešteto obiskovalcev in tudi iz oddaljenjših vasi so si prišli ogledat, kaj zmorejo kmetska dekleta, ki se prosvetno izobražujejo pod lastnim vodstvom. Razstavljala so namreč dekleta iz treh vasi: Grahovega, Lipsenja in Žirovnice, zato je bil seveda krog obiskovalcev razstave širok. Razstavo pa je poselilo tudi številno članstvo iz Nove vasi na Blokah ter zastopnik Zveze kmetskih fantov in deklet tov. France Gerželj. Vsi so bili izredno zadovoljni in navdušeni nad delom marljivih deklet in so vsevprek izražali svoje prizv-nanje. Posebno priznanje pa velja dekliškemu odseku, ki ga spretno vodi požrtvovalna načelnica tov. Anica Krajc. Razstava je bila za ves okoliš lep kulturni dogodek, kajti naša slovenska kmetska dekleta so skromna in najrajši ostanejo s svojim delom in marljivostjo skrita pred svetom, vprav razstava pa je dala vpogled v njih delavnico, kjer tudi one tkejo s svojimi pridnimi rokami narodu njegovo bodočnost. Takim dekletom veljaj vse priznanje in odkritosrčne simpatije. Velike poplave Drave Koprivnica, 27. maja. Včeraj ponoči je Drava v kopriv niškem okraju močno narast-la: In sicer skoro za dva metra nad normalo. Izstopila je iz korita in preplavila banovinsko cesto proti Dubravi in Koprivnici. V občini Hlehinc je Drava preplavila okoli 1000 jutrov polja. Kmet Andrija Peradin je moral zapustiti svojo hišo. Avtobusni promet iz Podravine v Mcdjimurjc je pre kinjen. Avtobusi vozijo iz Čakovca do Dubrave in iz Koprivnice do Legrada. Vmesno progo pa morajo potniki prevoziti v čolnih. V koprivniškem okraju že 20 let ne pomni io takšne poplave. Ujeti begunci Sušak, 27. maja. Na Sušaku so prijeli že več m'a dih beguncev — dijakov, ki so zaradi slabe ocene pobegnili iz Zagreba Begunci so sc odpravili proti morju, od koder so imeli namen potovati še naprej kot črni potniki na ladjah. Te dni je policija na Sušaku dobila obvestilo, da so iz Ljubljane pobegnili dijaki Božidar Kunc in Branko Selan ter Franc Hdnigmann in Alfred Kriseh iz Kočevja. Sušaška policija je vse štiri prijeli in jih poslala domov. Zdravnik: Ali vam je uspavalno sredstvo pomagalo, katero sem vam Predpisal, ste dobro spali? Pacijent: Sijajno, gospod dok- tor! Zdravnik: Koliko ste ga vzeli in kako? Pacijent: Cisto majčkeno noževo konico na osmih kozarcih vina. Maribor m— Narodno gledališče. Četrtek, 28. maja: Zaprto. — Petek, 29. maja ob 20.: Seviljska brivec. Red B. Gostovanje ljubljanske drame. Dl__ Proračun občine Radvanje za prihodnje poslovno leto predvideva 176.432 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Največjo postovko pri izdatkih beleži vzdtržava-nje šole in sicer Din 64-700.—•. Novi proračun je predložen banovini v odobrditev. m— Knjižnica CMD je bila pred kratkim otvorjena pri Sv. Treh kraljih nad Marenbergom, tik ob avstrijski meji. Knjige za knjižnico 80 večinoma darovale naše knjižne založbe, nekaj pa tudi zasebniki. Novoustanovljena knjižnica je tik ob meji velikega kulturnega, še bolj pa narodnega pcmena. m— Napad sredi mesta. Grd napad je bil izvršen pretekli ponedeljek proti večeru v Minoritski ulici. 74-Jeitimi zasebnici Tereziji Vrhovnikovi se je približal neznan mladenič in ji po krajšem ruvanju iztrgal iz rok torbico, v kateri je imela 84 dinarjev. Nato je pobegnil p roli Vojaškemu trgu, kjer pa ga je dohitel stražnik ter ga aretiral. Pri zaslišanju na policiji je povedal, da je 21-Jetni posestniški sin Matija Lisja iz Rrengove pri Sv. Trojici. Pri njem so našli tudi evidenčno tablico kolesa in je po ugotavljanju končno še priznal, da je pred dnevi zmaknil neko kolo na Meljski cesti. Izročili so ga sodišču. m— Binkošti v gledališču. Za bin-koštne praznike bo gledališče v Mariboru zaključilo letošnjo sezono. V nedeljo zvečer bodo igrali popularno opereto »Sveti Anton, zaljubljenih patron«, v ponedeljek zvečer pa razkošno opereto »Ples v Savo-ju«. — V ponedeljek popoldne bodo gostovali v gledališču Cirkovča-mi z »Micki je treba moža«. m— Oj ta ljubezen... V neki go-etilni v Strmi ulici sta se zaradi nekega dekleta sprla Ivan P. in Ru-doli Š. V veliki ljubosumnosti je Ivan zgrabil za steklenico in jo hip nato razbil na Rudolfovi glavi. Posledice: Rudolfa so vsega v krvi pre-peljali v bolnišnico, Ivan in dekle pa sta morala s stražnikom. m— »Junaki«. V gostilno Frančiške Marnerjeve na Pobrežju, je v nedeljo ponoči vdrla skupina pijanih fantov ter razbila steklenine in pohištva za 2000 dinarjev. Po razdejanju so izginili v noč. Tezenski orožniki pa so jim prišli že naslednji dan na sled in bodo »junaki« Imeli opravka pri sodišču. m— Naši prijatelji in znanci obiskujejo samo one gostilne, restavracije, kavarne in brivnice, kjer imajo naročen »Glas naroda«! m— Mariborski obrtniki so zborovali pretekl/i ponedeljek v Narodnem domu. Zborovanje je vodil predsednik g. Miha Vabtar, ki je v svojem poročilu po vdori 1, da prizadeva največ škode obrtništvu šu-čmaretvo, ki se širi vedno bolj. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g, Miha Vehtar, za podpredsednika pa g. Lovro Sirec. *n— Koncert slepih otrok iz Zagreba bo danes v četrtek 28. tm. ob 20. uri v Unionu. Malčki nastopijo v pevskih in tamburaških zborih ter solo- nastopih na klavirju in nekaterih pihalnih instrumentih. m— Nevarne grožnje. Posestnica Morija Žunkova v Radvanju je prejela dvoje anonimnih pisem, kjer ji Bekd® grozi, da ji bo v kratkem zažgal domačijo. Zadevo imajo v rokah orožniki. m— Redni občni zbor »Mariborskega tedna« bo v petek, 29, tm. ob 18. uri v sejmi dvorani Mesine hranilnice. m— Zlobno maščevanje. Vinogradniku dr. Bubanji v Lovrečanih v Halozah, je doslej še ncizsileden storilec v kleti izpustil v-ino iz 16 ve-liikiiih sodov. Gre za maščevanje. m— Otroka je ubila. Pri posestniku Francu Hrastu v Poljani pri Prevaljah je pred nekaj dnevi porodila dekla zdravega dečka. Kmalu po porodju pa so našli otroka mrtvega s prebito lobanjo- Orožniki so deklo aretirali zaradi umora svojega otroka, vendar zamika vsako krivdo. m— Kino, Grajski: »Indijanka«. Sledi »Mladi grof« z Anny Ondro-— Union: Danes zadnji dan »Slr,#*-divari«. Jurtri Charlie Chaplin: »Novi časi«! Celje c— S koli po glavi. V Mali Pristavi sta 23-letncga Jož etn Žo Ig ar j a napadla s koli zidar Ivan Križnik in Fric Gampar, ki sta doma iz Sv. Miklavža, obč. Šmarje okolica. Žol-gar je dobil hude poškodbe po glavi ter se zn Degrelle, vodja reksistov vi Belgiji, kjer so pri zadnjih volitvah dosegli nepričakovano lepe uspehe in bodo imeli v novem parlamentu * 21 poslancev Velik vlom v Mariboru Maribor, 27. maja. Danes zjutraj je urađništvo Zadružne gospodarske banke v Mariboru čakalo čudmo presenečenje. Piri vstopu v banko so opazili, da je bilo preko noči vlomljeno. Tatovi so prežagali železno mrežo v dvoriščnem oknu ter od tu vdrli v bančne prostore. Iz blagajne so vzeli 77.000 Din, odprli so pa še več drugih (resorov. Policija je ugotovila, da so se vlomilci s prav akrobatsko spretnostjo povzpeli v prvo nadstropje, od tam na teraso in potem šele skozi vlomljeno okno v banko. Ves posel so opravljali v rokavi cah. tako, da ni bilo mogoče do biti niti prstnih odtisov. Blagajno in tresore so pa enostavno odprli s ponarejenimi ključi. Policija sedaj vodi obši--^ nre-iska-”" Strašen samomorilni poskus Bos. Novi, 27. maja. Predvečerajšnim je obupal nad življenjem brezposelni dglavec Ernest Kesner. Zaprl se je v svo jo sobo, napisal poslovilno pismo, se obril in preoblekel ter odšel nato v bližnjo šupo, kjer je podtaknil ogenj. Ko je bila šupa že vsa v plamenih, se je povzpel na gredo in se polil s petrolejem. Zvezal si je tudi noge in v trenutku, ko je hotel skočiti v ogenj je prišel neki njegov tovariš in mu s silo preprečil strašno dejanje. Nenavadna poroka Bos. Novi, 27. maja, V okoliški vasi Agičih je bila te 9ni zanimiva in nenavadna poroka. Sto let stari Djevat R. se je poročil s 17 let staro vaško lepotico Žejno Š. Žejna ni bila samo najlepša, marveč tudi najbogatejša nevesta v vasi. Fantje so se pulili za njeno naklonjenost. Toda zaman. Žejna je vzljubila 100 letnega star ca Djevada, ki jo je obožaval leto dni, na kar sta se vzela. Tajna smrti lorda Kirtschencrja Bordighera, 27. maja. Veliko senzacijo je vzbudila izjava nem-škega državljana Ernesta Karla, ki prebiva v mestu z ženo in štirimi otroki že dalje časa-Ernest Karl je bil med svetovno vojno nemški vohun- Poročevalcu nekega lista je te dni izjavil, da mu je uspelo poiti v stik z Lordom Kitschenerjem kot lažmi trgovec z nntikvitetami. Ponudil je lordu dragoceno staro pohištvo, ker je vedel da je lord strasten ljubitelj antikvitet. Lord je ob tej priliki rekel, da mora kmalu odpotovati v Rusijo, ter naj zato kupčijo Balkanska pomorska konferenca Carigrad, 27. maja. tg. Danes je tukaj pričela balkanska pomorska konferenca, na kateri sodelujejo predstavniki Turčije, Jugoslavije, Romunije in Grčije. Glavno vprašanje je točka o skupnem sodelovanju balkanskih držav v pomorstvu, a v prvem redu izenačenje potniških in robnih tarif. Strašen gozdni požar Nqwyork, 27. maja. tg. Po največjih naPorih se je posrečilo obvladati ogromen gozdni požar v Tinckertonu. Požar je uničil okoli 15-000 jutrov gozda in štiri vasi so deloma v pepelu- Dosedaj je znano za pet ljudskih žrtev. Ste. čim prej skleneta. Na ta način je vohun izvedel za lordovo potovanje in kmalu se mu je posrečilo zvedeti tudi za ladjo, s katero bo potoval. To je bila križarka »Hampehtre«. Vohun Ernest Karl je dobil dva svoja človeka, ki sta se vtihotapila na ladjo kot mornarja- Ta dva sta namestila v stojnem oddelku križarke dva močna peklenska stroja, ki sta med vožnjo pri Orkjmej-skih otokih eksplodirala- Križarka se je s posadko in lordom Kitsohe. nerjem potopila. vilo težje ranjenih je veliko, a za osem oseb se ne ve, če bodo ostale pri življenju. „Queen Mary“ na poti v Njujork London, 27- maja. u. Danes je krenila na pot v Newyork 81000 tonska ladja »Queen Mary«. Ladja je odplula iz Southamptona, Na ladji potuje okoli 3000 potnikov, a služinčadi je 1800 oseb. Gost: Prinesite mi, prosim, za enkrat eno kavo, ostalo naročiva skupaj, ko pride dama, katero pričakujem. Natakar: Svetlo ali temno, prosim? Gost: Kaj vas to briga, kakšno damo čakam. Heimwehr še ni na tleh Tajna posvetovanja voditeljev Tostran in onstran življenja Zagonetna rodbinska tragedija Oslo, v maju. Z veliko napetostjo zasleduje /trveška javnost senzacionalni (jirooes proti spiritističnemu mediju sospej Ingeborgi Kober, ki je obtožena, da je umorila svojega jočeta, mestnega sodnika Dahla iz porveškega mesta r r-edrikstods. U a je 8. avgusta 1934. pri kopa-Ulju utonil, vendar so vse okoliščine njegove smrti ka,.i zagonet-Oe. Oče in hči — spiritista Sodnik Daki je bil eden najbolj Zpanih norveških spiiritistov in je napisal več razprav, ki se bavijo z glavnini problemom spiritizma: posmrtnim življenjem človeka. Okoli Dahla se je zbiral kirogver-nihpristašev. ki so imeli v njegovi hiši skoro vsak dan spiiritistič-ne seance, pri katerih je njegova hči, gospa Ingebort Kober, kakor medij vzdrževala zvezo z duhovi v onstranstvu. Obtožitelj Po Dahlpvi smrti se je doznalo, da je gospa Kobeir »v tranci« večkrat napovedovala smrt svo-a'ega očeta. In baš to je zbudilo pri nevernikih sum, da z nenadno nesrečno smrtjo sodnika Dahla nekaj ni bilo v redu. Njegov sorodnik, sodnik vrhovnega sodišča Bonevie, je opozoril, da se je Dahi nekaj mesecev pred dovršenim 70. rojstnim dnem ponesrečil, in da bi bilo od njega sklenjeno zavarovanje s tem dnem prenehalo in ne bi bilo več obnovljeno. Slednjič je Bonevie gospo Kober jav- no obdolžil, da je s sugestijo zakrivila očetovo smrt. Nato je bila proti Kobe rje vi uvedena preiskava, a pred letom dni zopet ustavljena. V tem času pa je preiskovalni sodnik dognal okolnosti, ki so vso afero prikazale v novi luči, ki nima ničesar opraviti z mistično spiritistično sfero. Posledica teh ugotovitev je bila, da so gospo Ktiber vnovič zaprli pod sumnjo očetomora. Moral je umreti Izkazalo se je, da je soproga pokojnika, ki je upravljala uradno blagajno svojega moža, v teku dolgih let poneverila skoraj 60 tisoč kron. Z doseženim 70. iteom bi bil Dahi upokojen, in tedaj bi bile pri reviziji blagajne te poneverbe-gotovo prišle na dan. Dahi je torej moral umireti pred svojim 70. rojstnim dnem, in sicer po nezgodi, da bi zavarovalna družba izplačala nezgodno premi" jo. Mogoče je pa tudi, da je Dali! vedel za poneverbe svoje žene in šel v prostovoljno smrt, da bi tako svojii rodbini priskrbel potr Umi denar in jj prihranil sramoto sodnega postopka. Sodnijske oblasti pa so drugačnega mnenja. Trdijo, da Dahi o poneverbah svoje žene ni ničesar vedel, in da je njegova hči, obto' žena gospa Kober, zakrivila njegovo smrt. Gospa Dahlova si je, ko so prišle na dan njene pone venbe, vzela življenje, in tako se ima zagovarjati pred sodniki samo njena hči. železniško vprašanje na seji ljubljanskega mestnega sveta Ljubljana, 27. maja. Važna točka na včerajšnji seji mestnega sveta je bila ureditev železni-$kega vprašanja v Ljubljani, o katerem je poročni za gradbeni odbor dr. Stele. Mestni svet smatra za najboljši načrt ureditve železniškega problema Ljubljarfe načrt inž. Dimnika, ki zahteva poglobitev. Kolodvor ostane, kjer je zdaj Svet jo določil naerado 100.000 Din za izdelavo glavnega načrta. Kurilnice morajo biti prestavljene iz Ljubljane. Občina se je izrekla proti podvozom in nadvozom. Posojilo za plinarno Načelnik finančnega odbora dr. Dermastja, ki je naslednik odstopiv-Sega načelnika dr. Koruna, je poročal o potrebi posojila 600.000 Din za mestno plinarno. Predlog je bil sprejet. Posojilo je kratkoročno in 6°/o. Svet si je osvojil odklonilno stali-®6o finančnega odbora glede zahteve bansko uprave, da občina prispeva 96.000 Din tudi za žensko bolnišnico. — Filharmonični družbi se odstopi mestni svet na Hribarjevem nabrežju za prezidavo poslopja, dokler bo družba strogo kulturna. Če bi poslopje prišlo v zasebne roke, bo občina zahtevala odškodnino. — Josipu Mrharju in Pavlu Ortiču se vrne brez- plačno nekaj sveta, ki sta ga odstopila za regulacijo, več posestnikom je bila odpisana gostaščina, ugovori proti prirastkarini pa so bili v večini odklonjeni. Odpisani so bili nekateri neizterljivi dolgovi, med temi tudi dolg za Pokrajinski zlet Sokola. Nove mitnice Sprejet je bil predlog za zidavo novih mitnic, ker so potrebne zaradi razširitve užitninskega ozemlja. Dr. Bohinjec je ugovarjal in predlagal naj so užitninski sistem sploh 0<1 pravi. Finančni odbor je bil mnenja, da se bo razširitev trošarinskega ozemlja kmalu izplačala, ker se bodo dohodki zvišali za 200 do 300 tisoč Din mesečno. Sprejet je MI predlog za 110.000 Din, ki so potrebni za kritje nekaterih socialnih potreb priključenih občin. Sprejet je bil tudi predlog trošarin-skega odbora glede tihotapstva treh tvrdk. Na predlog prof. Horvata za tehnični odbor je bila odobrena uvedba enosmernega prometa na Tyrševi cesti, v ozkem delu Sv. Petra ceste ter v Gregorčičevi ulici. G. Stoje je poročal o pravilniku odbora za upravo mestnih hiš. ki je bil sprejet, proti glasovoma g. Likarja tn g. Kralja. Stanovanja za reveže Sprejet je bil predlog, naj se dado revežem zastonj stanovanja v bara-kaih na Ižanski cesti in na Cesti dveh cesarjev. — Sprejet je bil pravilnik gasilskega odbora, v katerem so lahko člani tudi gasilci, ki niso v občinskem svetu. — Sprejet je bi! tudi pravilnik o podeljevanju nagrad mestne občine slušateljem in absolventom univerze, podpora banske uprave v znesku 55.000 Din se bo porabila na ta način, da bo dobilo 00 delavcev delo, ki bodo dnevno zaslužili po 25 Din. Zaposleni bodo 6 tednov pri mestnih regulacijskih delih. 11 slušateljev Srednje tehniške šole je dobilo štipendije. Gostilniške koncesije so dobili Marija Ninič. Vladimir Naz-or, Anton Marasovič Interpelacije Dr. Bohinjec je interpeliral glede preteče ukinitve dekliške šole na vadnici. Zupan mu bo odgovoril na prihodnji seji. Na interpelacijo glede zaščite zavarovancev »Feniksa« se bo g. Župan zanimal za to stvar in ob priliki podal izjavo. G. Karel Soss je interpeliral glede podelitve koncesijo trgovcu Šaplri, ki je židovski inozemoc. Interpelacija gg. Kralja, Sossa in tovarišev je protestirala proti pobiranju trošarine na sladkor. G. župan je odgovoril, da je moral vztrajati na tej trošarini, ker proračun ni bil v celoti odobren in bi s črtanjem te postavke prišlo v nevarnost ravnotežje proračuna. Pobiralo se bo 20 par trošarine na kilogram sladkorja, dokler občina ne dobi drugih dohodkov. Dr. Bohinjec je interpeliral tudi glede odpovedi stanovanj v šentpe-terski vojašnici, s čimer so bile prizadete važne socialne ustanove. G. župan je odgovoril, da mora o tem sklepati magistrat in ne občinski svet. Ko bo vprašanje bolnišnice aktualno, bo zadevo obravnaval mestni svet. Glede revizije v mestnih podjetjih je g. župan izjavil, da revizija še ni zaključena in da jo še ne more predložiti na dnevni red ene prihodnjih sej, kakor jo zahteval intcrpclant dr. Bohinjec. Kar jo »Slovenec« pisal o tem in kar je imelo politično tendenco, zato g. župan ni odgovoren. On ni dal novinarjem nobenih izjav. Na interpelacijo dr. Bohinjca o sprejemu novih uradnikov je g. župan odgovoril, da je občina sprejela na novo le dva pripravnika pravnokon-ceptne stroke, desinfektorja in -10 dohodarstvenih služitcljev. Vsa ta mesta so pa bila potrebna iz stvarnih razlogov. Po odmoru je bila tajna seja. na kateri so rešili več personalnih zadev. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši snesek 5 Din. Drž. in bon. davek S Din. Oglasniki, ki iščejo elažbe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismeno vprašanja je priložiti *a odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu HRANILNE KNJIŽICE prodate *11 kupite najbolj« potom mojo oblast veno dovoljene nlsajoe. — Dftnar take J. Priložite tnamke. RUDOLF ZORE, Ljubljana Gledališke utica IB. Telefon 88-tO. Gospodična, perfektna v slovenščini, nemščini in francoščini, vajena otrok, išče mesta kot francoska guvernanta. Nahaja se še v neodpovedani službi. Samo resne ponudbe pod šifro »Simpatična in vestna guvernanta« na upravo lista. črešnje sveže I.a trde kg Din 4.— do 5.—, mladi grah, krompir Din 3.75 košare po 30 kg razpošilja franko prevoz — G. DRECHSLER, TUZLA. Grafolog, hirosof N. Sadlucki v Ljubljani. Sprejema vsakodnevno: 9 — 12, 14 — 19. Naslov: Ljubljana, Hotel Slon, soba 64 Textil-industrie Sammlung Goeschen, tri