ruk dss deU 1» - Su*dM7» «i -YEAR UVÜ. PROSVETA gASftO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ U. «M*.T£ Chicago, Dl„ torek, 18. decembra (December 18), 193-1. BttUcrÄ ** STEV.- Uradailkl In «pramllkl proctort: BM7 S. Lawndal« Av*. Offie« of Publication! Mi7 South Lawndalt Aro. TolopkoM, Rockwall 4904 AO K atf Ibnk Komentarji d vojni prof Iti ^ malim zločince»! i gociaHsti e simpatije x Ogrsko fenttni odsek, ki preiskuje »vin» z orožjem in strelivom, ^dnje dni objavil seznam eriskih družb, ki so med sve-„o vojno delale ogromne pro-, Samo v enem letu med no so ameriški kapitalisti, ki prodajali bojni material, na-i od 25 do 800 odstotkov do-j na svoj vloženi kapital, „pni dobički znašajo milijar-| dolarjev, ne samo milijone. We čudnega ni torej, če evelt zahteva, da je treba _ti profit vojni". Ampak — I tu j« zajec v grmu — kapitane izkoriščajo le vojne za i privatni dobiček, temveč iz-jjdajo tudi mir. V dobi mi-[kikor v ddbi vojne je produ k-organizirana za privatni bidek, ne za porabo in kolek-blaginjo človeštva. Proč s fitnim sistemom na vsej črti MHBB^— --— r------f — a^^. f., -lu^ .^.u! ^^ rUo„ im At,7sr; NUMHKR 246 KALL STREET SE hPo: NE 80JI VOJNE tkanja Ukrajincev 'BREZ PROFITA Niti ne sanja s« mu, da bodo pro-fitl odpravljeni, marveč le o-mejeni; omejene bodo tud plače New York.—(FP)—Tekoče gibanje za "razprofitiranje" vojne ne dela prevelikih preglavic Wall streetu. Marsikateremu kapitalistu se ideja celo dopade. Zanjo se je odprto izrazil Irene du Pont, eden največjih profi-tarjev v zadnji vojni. Tudi iz komentarjev v Wall Streetu je razvidno, da ta sugestija ne pla ši nikogar. Po Rooseveltovem imenovanju komisije za izdelavo načrta za "razprofitiranje" vojne so delnice vojnih industrij ostale na borzi na isti točki kakor so bile dan pred njegovim govo- iu ............... ..... r(>m. Cena delnic U. S. Steel ni m tudT vojna ne* bo več ^ na primer niti trenila, niti ne Aviation korporacije; nekoliko so padle le delnice du Pont kom- Federalna vlada pripravlja Panij«; Allied Chemical so sc pa zvišale. liko ofenzivo proti zločinstvu Tu Amerika mora biti mobili-irana za iztrebljenje zločinov! Katerih zločinov? Onih na hu: umori, roparski umofi, ro-i človeški ropi, tatvine, golju-¡je in raketirstvo v malem. Res \ to velika nadlega — kaj pa konomski in socialni zločini v slikem? Izkoriščanje in ropalie na debelo? Kriminalne špe-nlacije, ki povzročajo gospo-irske polome, panike in krize i poženejo milijone ljudi v rezposelnost, revščino, obup in vrt? Zločini v velikem, ki splo-jo ftOmaMh sloifnccv? ■ Oh, ti ostanejo, morajo ostali! Pobijmo uši, toda volkove >iwtimo v miru . . . a a o Razredni boj ni samo v katoliki cerkvi Amerike, marveč tudi v protestantovskih. Amerika ima velik kup protestantovskih »rkva in lep kupček protestantskih dušnih pastirjev grmi k radikalnejše proti kapi^pliz-iu kakor katoliški župnik Coughlin. "Radikalnih" katolikih župnikov a la Coughlin ni » socialistični in komunistični frankip protestantovskih pastorjev je pa precej. Razume se, da je vsled tega neto ogorčenje med protestantskimi kapitalisti, ki dajejo Pneče lekcije pastorjem-soci-ilistom, kaj so njihove dolžno-in naloge. Naloge pastorjev da "poboljšujejo" posamezni, ne pa gospodarskih raz-B*'r Kazumete, pastorji? Radikalni pastorji pa nočejo šumeti tega evangelija kapi-aJiMtičnih vernikov in razredni •j »e nadaljuje. Dobro je to! • a a Ob sedanjem konfliktu med »«"slavijo in Ogrsko so simpa-'J4' ameriškega časopisja na trani Ogrske. Zakaj? Zaradi ^x»rUcij Madžarov. Vsi ve« j i "»riški dnevniki so kritizirali »akcijo Jugoslavije in jo objeli kot brutalno in nečlove-V luči te kritike so bile Hine deportacije zelo stupidna **za jugoslovanske vlade, s lt,r" »i je zapravila simpatije ^riakega javnega mnenja. nekaj smo opazili. V Bu-kf*«ti je večje število ameri-tjh Poročevalcev, ki dan za ^"m poročajo in nekateri zeli""« ti rano, toda iz Jugoslavije *'lo malo neodvisnih ameri-tlh Izročil. Vsaj čikaški listi ,rn»jo tamkaj poročevalcev, ne? Ali ne smejo v Jugo- "•jufi obaojeni na smrt v Rti ■i jI •s'alinrrad, U88R, 17. dec. — vA» knez Mašizarijani in dva "v'»\a tovariša so bili obaoje-mrt pred posebnim kole- Wall street sicer priznava, da ni dobro, če predsednik Združenih držav govori o potrebi "raz-profitiranja". Ideja sama na sebi je nevarna. Kaj če bi ljudje pričeli zahtevati splošno razprofitiranje," dokler stradajo otroci. To bi res bilo nevarno. Ampak za enkrat tudi ta strah ni na vidiku. O "razprofitiranju" vojne pa nikdo v vladnih krogih resno ne misli. Niti ne v Wall streetu. Predsednik je na primer porabil veliko več besed proti visokim plačam med vojno kakor pa proti visokim profitom. Slednji so znašali od 20% do 362% na leto, v nekaterih slučajih celo več. S plačami je bilo pa precej drugače. Velika večina delavcev ni ničesar vedela o kakih visokih plačah. Relativno dober zaslužek so imeli le izurjeni delavci v nekaterih industrijah. Soditi po predsednikovi izjavi je bilo to splošno pravilo, kar se pa ne ujema z dejstvi. In Wall street je prav zadovoljen s predsednikovim stališčem. Prihodnja vojna sicer ne bo prinesla tako velikih pro-fitov kakor jih je zadnja, toda odpravila jih ne bo. Kakor je rekel bankir Bernard Baruch, kateremu je Roosevelt v družbi Hugha Johnsona poveril nalogo sestaviti načrt za "razprofitiranje" vojne, to le pomeni omejitev profitov, oziroma "povez-nitev profitov s pokrovom." Vojne profite torej nameravajo dati "pod kapo". To je vse "razprofitiranje" bodoče vojne. Razvidno je pa, da bodo dajali pod kapo tudi plače in najbrž tudi cene. Vse skupaj v resnici pomeni "normaliziranje" profitov in cen ter znižanje višjih plač. ; ' . Kakšno bo to "normaliziranje", bo odvisno od vojnih "dealerjev". Lastnikom industrij, trgovin in bankirjem lahko povedo, da se bodo morali zadovoljiti na primer s kakšnimi desetimi odstotki profits ali mogoče še par odstotkov manj, kar je vsekakor več ko v tej krizi. Nekaj sličnega se bo najbrž zgodilo tudi s plačami, za katere bo določen maksimum. Ta maksimum najbrž ne bo preveč visok. Predvsem bo veljslo pravilo, da delavec v tovarni ali rudniku materialno ne bo na boljem kakor vojak v zakopih.' Kdor bi proti temu ugovarjal, bo proglašen za upornika. To Je vse "razprofitiranje" bodoče vojn«*, ki Jo ims v mislih administracija in tudi Wall street. Pod kapitalizmom je razprofitiranje 1117. authoriaad os Jona 14. «ML Agitatorji na Poljskem še vedno na delu za odcepitev Ukrajine Moskva, 17. dec.—"Izvestija". uradno glasita sovjetov, so včeraj ob priliki petnajstletnice poraza bele armade pod vodstvom generala Denikma v Ukrajini in okupacije Kijeva po rdečih četah, obtožila Poljsko in fašistično Nemčijo, da še danes intrigira-ta za odcep Ukrajine od sovjetske Rusije. "Poljski veleposestniki in njihovi fašistični prijatelji v Nemčiji še vedno gledajo na Ukrajino kot na neizčrpen vir bogatih dohodkov, katerih bi se radi polastiti in v ta namen podžigajo ukrajinske kulake proti ko-lektivizaciji zemlje", piše omenjeni list. Dapraaija znižala prebivalstvo Chkaga 117,920 manj prebivalcev od leta 1930 Chicago. — CikaAko prebivalstvo se je v zadnjih dveh letih znižalo za 117,920 oseb. Tako poroča posebni mestni cenzusni odbor, kateremu načeluje župan Kelly. Štetje je bilo izvršeno letos v poletnih mesecih. Odbor je naštel 3,268,618 prebivalcev ali 117,920 manj kot so jih našteli federalni ttevci leta 930, ko je bito splošno štetje, ki se vrši vsakih deset let. Število moških prebivalcev se je znižalo za 79,482. Odbor je odkril še drug« sani-mfvestl v Ohicsfru. ki so posledica dolge ekonomske krize. Na primer neprestano preseljevanje družin. Cikaško mesto ima letos 882,219 družin in od teh je 230,-041 spremenilo stanovanje v nekaj mesecih. Odbor je tudi našel 77,649 stanovanj z dvojnimi družinami; to pomeni, da toliko družin stanuje pri drugih družinah z namenom, da laglje zmagujejo stanarino. I^eta 1930 js 66,829 družin plačevalo sto dolarjev mesečne stanarine, letos je pa bilo samo Še 20,860 stanovanj s tako visoko stanarino. Stanarina za boljša stanovanja v takozvanih- a-partmentnih hišah je v zadnjih dveh letih padla od $20 do $30 na mesec. TEKSTILNI BOSS Odbor pripravil načrt IZNAŠEL NO« 'RAKET Napad na angleškega častnika v Posaarju Saarbruecken, 17. dec.—Večja monJica je včeraj napadla in pretepla angleškega častnika Jamesa Justiceja, ¿lana mednarodne policije Lige narodov v Po-saarju, ki je z avtom povoall neko žensko in nato obstrulil nekega domačina. Častnikov avto e v ozki ulici krenil na stranski lodnik in zadol žensko, ki Je bl-a le lahko pobita, tods mnodtirs, ki je to videla, je planila po častniku. I)a jih oplaši, je častnik u-strelil v zrak, to ps Je napadalce še bolj razkačilo in skočili so v avto, da razoroži* Angleža. Nato so častniks pretepli. Afera Je zdaj v rokah komisije Lige na rodov. Med domačini, zlasti med nacijl, Je to izzvalo veliko nape tost. ne bodo pa prenehali. In dokler ne prenehajo, tudi vojni dobičkarji ne stoje pred poginom. S tem v zveii Je potrebno o-menitl tudi to. ds Je bogastvo Amerike že toliko konrentrirano v rokah male skupine multimUi-JonarJev, da lahko delajo ogromne profite tudi pod "normaliziranjem" Istih. Sploh Je "razprofitiranje" vojne, kakor Imajo to v mislih v Washington u in Wall strvrtu. v in terenu samega ks Delavcem utrgava 30% od zaslužka za—delnice Washington. — (FP) — Neki podjetnik na jugu, v St. Paulsu, N. C., je iznašel nov način od-grizavanja zaslužka. V gradbeni industriji je utrga van je plač pod roko ("kick-back") postalo tako notorično, da je zadnji kongres sprejel zakon proti temu odiranju pri vladnih delih. Ta slučaj se ne nanaša na stav-binske delavce, marveč na tekstilne. Podpredsednik tekstilne unije Francis J. Gorman poroča, da je dobil eksemplarno plačilno kuverto od neke tekstilne tovarne v St. Paulau, N. C., ki pokazuje od trganje 30% od tedenskega zaslužka aa "podpisane delnice". Plača tega delavca je znašala nekaj nad $13, manj 30% za delnice. "Kakor je razvidno", pravi Gorman, "so bili vsi delavci v dotičnl tovarni prisiljeni podpisati neko listino. Pozneje se je izkazalo, da so z listino naročili delnico in s podpisom avtorizi-rali družbo, da utrga 30% od zaslužka za delež korporacije. "Pripovedujejo tudi o novem delavcu, ki si je nekaj ur po upo-»litvi zlomil roko. Ko je poeneje prejel plačo za teh par ur dela, jp bilo tudi njemu odtrganih 30% od zaslužka". Takšna je kapitalistična "svoboda". Uiloaliiraaja mllwaulklh vaMrgovla Stavkarji pri Boston Store Co. odklonili pogoje. Volltvs na vidiku pri ostalih veletrgovinah Milwaukee. — (FP) — Kljub aretacijam stavkarjev in simpa-tikov pri veletrgovini Boston kompanije se stavka še vedno nadaljuje v polnem zamahu. H stavkarji aktivno sodelujejo tudi razni ženski klubi. Vodstvo trgovin« se je zadnji teden toliko podalo, da je pristalo na manj*!» koncesiji» glede plač. Koncesije so bile pa tako malenkostne, da so jih stavkarji pri vseh treh unijah — klerki, vozniki in hišniki — skoraj soglasno zavrgli. Vladni posredovalci so rekli, da jih to ni iznenadilo, ker so temu že vajeni. Bo treba i>ač znova pričeti s |*igajanjl, je bil njih komentar. Ce se trgovina v bližnji bodočnosti ne por izvira Iz neaperazuma glede meje med Italijansko kolonijo Homa-liland In afriško državo. Zadnje čase so bili krvsvi apopsdl na. za fs-okllc antlslndlkaljstlčnegs tej meji. Mussolini boO. da IIa-! zakona, če l !>. umakne ugo- lija in Abisinljs sami poravnata vor proti odvetniku (.<*< rnanu. tJ[ V r>a«prr»tnem slulaju bo šla 9yv" __Htranks na|»rej neodvUao od ko- Av*rija Ignorira dvojni umor | monUtov za pmklk Uga zakona. > V soboio Springfield, III. — "Komunisti so za 'enotno fronto* le ted*j> če lahko dominirajo ves 'šov'," pravi posebni odsek eksekutive socialistične stranke v lllinoisu v izjavi o obrambi 14 bretposel-nih delavcev, ki so bili zadnjo poimlad aretirani v HUlaboru, ker so protestirali proti relifnl korupciji. Prod sodišče pridejo 7. januarja. Obtoženi so kršenja zakona proti kriminalnemu sin-dikalizmu. Ker je med aretirane! tudi član socialistične , stranke John Jurkanin (dva sta člana komu* nistične stranke, ostali pa aim-patičarjl), se je za obrambo zavrela tudi social ističa stranka. V ta namen je dobila pet odvetnikov in članov atranke, med katerimi je tudi Albert Goldman. Zagovarjati bi imeli predvsem Jurkanina, pa tudi vse ostale obtožence skupno z International Labor Defense. * Komunistična International Labor Defense je pa zaključila, da ne mara take "enotne fronte", kjer sodeluje tudi Albert «ofdman, č#prsv je on eden najsposobnejših odvetnikov v takih slučajih. Po mnenju komunistov Je on namreč "kontri.revoluclo-nar" — trockkt in bivši komunist, sedaj Član socialistične stranke. Do zadnje *>omladl Je bil glavni odvetnik I. L. D. na srednjem sapadu, po odstopltvl so ga pa komunisti proglasili za — kontrarevolucionarja. Na svojo atran so (M>ili tudi mladega Johna Jurkanina, ki se je prvotno — do psr tednov nazaj zadovoljil z odvetniki socialistične stranke. Priznava, da Je Goldman eden najsposobnejših odvotnikov, na zahtevo komunistov po "enotni fronti" gs je ps tudi on odklonil. Na zadnji seji Je ekaekutlva sklenila, da se mora Jurkanin držati prvotnega dogovora, ker Je v Interesu v*eh olHožencev in tudi v interesu vsega gibanja za odpravo antisindikatisličnoga za kona, da Jih brani "koritrarevo-lucionar" Goldman. Te bodo komunisti vztrajali, da se mora (»oldmana izločiti Iz obrambe, bodo s tem le pokazali, da jim gre v tem važnem procesu predvsem za strankarske Interese in ne za interese obtožencev ter ce-lokupnegs delavstva. Daily Worker je tudi odprto povedal, da gre v tem procesu za pravice obntoja komunistične «tränke. Na Meji državrn- eksekutive Je bilo poudarjeno, ds taka "enotna fronta", kakršno Jo hočejo komunisti, ne vodi drugam kakor v nov Mrottaborimki itrocea, v katerem M' je interese obtožencev |H»rinilo v ozadje, v «*predje je lat stopilo vprašanje pravice komunistične atraniu' do širjenja svojih idej in aktivno*!i. Kkmkutlva Je tudi sprejela «klep, da Je pripravljena vati * komunisti v "kupni akciji Dunaj, 17. dec. - . -------- --------------------------------- - »u bila Men hajmv«-rovec in - V omiki zmagali v atavkl .......... vojne sploh ( pjtallzma. Dejutvo 1+ nsmreč. potnik katoiUkih napadalnih ( V eland Vozniki pri Ku nemogoče, ker brez profita bi ne ^ profitov ne "denejo pod kapo" „.treljena na tiroUko-be\er- i p*rior Tran«fsr komi»niJI ao po bilo ne vojne in ne kapitalizma 1 y bodoči vojni, bi bili ti tako o lljli ^jj Krogi' prkUe z ba par dnevih stavk«- zmagali, Do-Vse, kar je prid sedanjim siste- gromni In pospešitev še večje strani meje. Avstrijska bili ao zvišan je pla/ Organizira- ni so v krajevni uniji š! itn čine vozni* Washlngton, D, C. — Kooae-veltov |M>avctovaln! odl>or, ki jo bil imenovan pred več tedni, da pripravi načrte za socialno aava-ruvanje, je svoje ddo izvršil. Kakor poročajo i« dobro poučenih virov, Je odbor sprejel princip glede zavarovanja proti brezposelnosti, da denar za to zavarovanje ima priti ia davkov, ki i Mi naj plačujejo delodajalci od ¡splačanih mezd svojim delavcem. Odbor priporoča triodstotni davek na mezde. Nadalje priporoča, da mora federalna vlada ivvajatl strogo kontrolo nad delavnimi sistemi tega zavarovanja. Druga ifflporočlla odbora so, dn lurzposelnl deluvcl proj«na-jo 50','. svoje plače, toda ne manj ko $lfi tedensko za dobo 36 tednov v letu. Posamezne dr->ave lahko zvišajo podporo, če hočejo. Hrezposelnostna pod po rs »e naj Izplačuje po preUfcu ene-ia meseca ali najmanj dveh te-lnov od dnevu, ko je delavec izgubil delo. Glede starostne |>okojnifle jo Rooseveltov ooro6lla glede zdravljenja v bolnišnicah. Volllal v PartiMln adgla-aovall za failzam Portugalska republika sprejela formo MiiMNolInlJeve stanov, ske države t irkajAnjega sodišča zaradi I mom mogoče. )e ' normalizira-; koncentracije b*iga»tva teko ve- vlada Je včersj zakljo/ils. da n« ker so ogoljufali sovjete za< oje" vojnih pofitov. Ti znajo lika, da bi «e moral profit ni sls j f^ nadlegovala Nemčije zaradi ^ M<-dnarf>dn' brat' iMKK) rubljev. biti manjši kako »o bili v zadnji, tem prevrniti pod lastno telo. tega dvojnegs umora. kov. l,i«abona, 17. d se.—Včeraj je bila na glasovanju lista kandidatov za eno Izmed dveh novih zl»ornic portugalske republike, ki sta modelirani i>o principu Mus-solinijeve stanovsko države. II-radno porrjčllo ae glasi, da Je \)0% volileev, ki so udeležili volitev, odobrilo listo In obenem fašistično formo Portugalske. To im* Je vedelo že v nsproj, kajti ns glasovnici je bila lo ena 11-ata kandidatov, to Je lista pred aednlks in devetletnega |*»rtu-galskegs diktatorja l.srmone. Modsllstl in «lemokratični ropu-bllčanl so lH>Jk-lotu v vzbodnjl PrualJI. Neko kitalo Je (Mihrumel in Hitlerjevo Malo Je bilo obupano s kroglami iz strojnice, nakar Je n*pu dalrv» letalo hitro odletelo proti LKvanljI. Hitler in nj«ifirv pilot nista bila zad< ta. kljub t mu sta šla hitro na tla lato |>or#čilo »e glaoi, da Je Hitlerjev minlater. propai/and«- . M í» « P«« »^i cmatvu M 00 •utoerlption tm*m : íor U*t UolUÍ ItKempi CbKM«) «»d C*n*U M M M» Cuica«» <"»e«ro |7.M p«rr •Miatriaa 1» 00 #»r raar. ¿ucuvoru.- Aokopial m m CcM (fUlOf A4vartUlAK raUa •crlpu will nu U raluraad ou a»rar»a«»t- Maau- i ra«, kar ima atlk ■ ¡UU*m: PROHVETA Lawn dala Ara., CUaa#a, MIT-H ta MCMBKK OF THE MfltEBATED fUEM Datum r ofclapajij. i.a prlaM-r (N«r. ÍY. IWJ4). (>ol<« rai««« I m «m* na naaUmi V*-■Mill, 4a ram )i i Un datumom poUéil» MNb (m. p*owrlU i« \>r**eU»lM. à» Domač drobiž Mlad rojak umrl Chicago.—Zadnje dni je umrl Rudolf Trampuš, ntar 30 let in rojen v Chlcagu. Zapustil je že no. Pokojnik je bil «to znanegâ Toneta TrampuAa, starega nase-Ijenca, doma iz Metlike v Bell Krajini. I>va brata umrla v enem mesecu Broughton, Pa.—Dne 6. dec. je umrl John Frelih, star 46 let in doma iz Leskovca nad Skofjo Loko. Zapušča ženo iti pet neod-rani i h otrok. John je bil brat Fr, Fre liha, ki ga je avto ubil 6. novembra, torej pred enim mesecem. Oba sta «kupaj prišla il «tarera kraja ipred 24 leti in oba sta bila ¿lana SNPJ.__ Petdesetletnica poroke Grand Haven, Mlch.—Rojak Frank Ceh in njegova žena «Josipi na, ki živita tu v bližini na farmi, sta te dni slavila hvojo zlato poroko. Oba «ta dobro znana rojakom v Chicago, kjer je Ceh pred leti vodil gostilno na stari ('entre ave., zdaj Racine ave. Oba sta člana društvu št. 550 SNPJ. Novi grobovi v Oh lu Cleveland. — Zadnji teden je umrl Frank Lavrič, star nase Ijenec doma iz Stepče vasi pri Žužemberku, po dveletni bolezni. V Ameriki je bil .16 let in tu zapušča 10 odraslih otrok in ženo, v jttarem kraju pa Ae 80-let-no mater. I.orain, O.—Tu je umrla Antonija Svet, ki zapušča moža in Aest hčera. Fairport, O.—Tu je umrl Anton Zalar. Zapustil je ženo in tri otroke. Nov grob v «tareni kraju Cleveland. — Ana Maurer je prejela vest, da je v Ceftnicah pri Zagradcu umrl njen brat Jakob Polončič, ki se je pred dvanajstimi leti vrnil iz Amerike. Tu zapušča dve sestri. Senator Nve bo zahteval preiskavo plinskega t runi a Waahington. — Zvezni senator Nye i/. Noi*th Da kote, ki na-čeluje vladni preiskavi municij-ske trgovine, je naznanil, da bo od prihodnjega kongresa zalite-val preiskavo plinskega t r usta. Kljub /a i h »m len ost i r. niunicijsko preinkavo zbira tudi material proti plinskemu trustu. Nye pravi, da je i i nabranega materiala že nedaj razvidno, da l»i preiskava odkrila "povest o kolosaini goljufiji, podkupovanju, črnolintanju in ignoriranju antitniHtne poKtave". Morgano-vi interesi bi ne namreč radi polastili MiKMHiri-Kansas Pipe Line kompNiiije, v katero so "suckerji" vložili 11 milijonov, Morgan i<> pa zdaj hoče dobiti *a pol milijona. Družba je v li-kvidaciji. Ali Im> KiNMrvell ir.plačul IrnniH na «tvojo peni? Denvor, < olo. James K. van Zaudt. |m»v» 1 nik Veteranov tujih \ojn. je tukaj ns|sivodo volili delavske kandidate postavodaje. Po volitvah smo na žalost vsi razočarani, ker je glasov za delavske kandidate ta ko malo. Kam torej gredo delavski glasovi, če so delavci volili in nit sedeli doma? Ba& med naAimi ljudmi opazi mo jako slabo lastnost. To je preziranje drug drugega brez vzrokov, največja napaka pa je jrda nevoAčljivost. Ako opazimo, da gre nekomu nekoliko bolje, da ima businesa in lep avtomobil in včasi pokaže petak, ga gledamo po strani. To je deloma vzrok, da se ne dvignemo na vifi-jo gospodarsko stopnjo. NaAi 'Judje vedno ignorirajo svoje ro iuke, ako so v trgovini. Sicer je resnica, da lahko vsak kupuje stvari za svoj denar kjer hoče, toda mnenja nem, ako bi Sloven-Imell več podjetnih ljudi, bi nam bilo v gotovih slučajih v korist in to vsaj pod sistemom, kjer dolar govori. Navadno se prezira tudi ljudi, ki Imajo stalno delo in morda ooljAo službo. Ako bi bilo več rojakov v tovarnah pri vodstvu, bi Slovenci imeli tudi boljše pri-ike do zaslužka. Več harmonije n sloge med nami treba in manj prebiranja in kritiziranja. Vsi mamo napake in dobro je, da jih priznamo in skušamo odpraviti. Ako se tako majhen narod kot smo Slovenci ne more zedi-niti in razumeti med seboj, kako moramo pričakovati, da se bodo večji. Malo manj kritiziranja in preziranja, pa bomo dosegli preobrat in konec bo krize in brezposelnosti. Želim Ae več dopisov iz Detroita in več naročnikov na Prosveto in Proletarca. Anton Jurca, 121. Seja in zaliava sor. kluha < anonnburg. Pa.—Na seji kluba At. 118 JSZ dne 24. novembra j»' članstvo obširno razpravljalo, kako pridobiti več članov v klub. Po daljšem razmotriva-nju je bil sprejet sklep, da se na prihodnjo klubovo sejo, ki se bo vršila 2tt. decembra, povabi vse nale somišljenike, simpatičarje in druge, ki se zanimajo za delavsko gibanje. Seja se prične ob 2. popoldne v navadnih prodorih. Izvoljen je bil po*el>en publicijski odbor treh članov, da I bo v več časopisih povabil občinstvo na to važno <«ejo. Na tej seji bo obširno poročilo o delovanju kluba, njegovih financah in drugih aktivnostih. Marsikateri delavec ali delavka se bo gotovo vprašal, čemu naj pristopim v socialistični klub in kaj mi bo koristnega prinesel Odgovor na taka vprašanja boste dobili in razumeli, če pristopite v stranko. Vedimo, da ima delavstvo, organizirano v močni delavski stranki, vse pogoje do končne zmage. Ta bo prišla le, ako se bomo bojevali skupno. Težko je gledati našo mladino, ko pohajkuje in stika za delom, pa ga ne more dobiti. Kdor im^ količkaj Čuta do svojih potomcev, ne bo tega mirno gledal, Pomagal bo tisočem drugim, ki se borijo v socialistični stranki za boljšo bodočnost delavstva. , Težko gledamo današnjo mize rijo, ki | svetu. ljujemo, stopimo rešitev za vse. Poprimimo s^ energično dela vsi. Vprašajmp se, kako je mogoče da v deželi, ki ima milijarde dolarjev in tisoče počivajočih vsakovrstnih strojev, toliko brezposelnih deT lavcev. Kako to, da se ljudstvo tako malo briga za svojo vladp v dobrih časih? Zakaj ljudstvo pusti, da ga vladajo politiki in izkoriščevalske korporacije, katere si delijo dobiček? Modrovanje ni dovolj. Treba je resne, ga dela, ne samih besed. To delo naj bo naša dolžnost. V skupnem delu in neumorni agitaciji bomo resnično nekaj dosegli. Torej somišljeniki-delavci, o vsem tem in še več drugih stvareh bomo razpravljali na prihodnji seji našega kluba. Udeležite se te seje v obilem številu. Po seji bodo člani kluba priredili Ree je žalostno, ko človek vidi, kako revež revežu kruh odje^ d A. Delo, ki ga opravljajo ske-bi, je najgrše na svetu in zato je naša dolžnost, da pomagamo stavkarjem. Zadnji čas je že, da se delavci združijo in skupno bore za svoje interese. Frances Gradisher, 192. Borba proti trustu elektrike . North Chicago, IH.--Preteklo je že precej Časa, odkar je bila objavljena moje zadnje poročilo v Prosveti. Sedaj želim povedati v javnosti, da so javnonaprav-ne tfružbe, ki obirajo ljudstvo za trdo zasluženi denar, zopet na delu. Kot že poročano, se tukajšnje napredno ljudstvo in manjšina mestnega odbora borita za zgra- , , _ . , . ditev svoje elektrarne, toda do- brezplačno domačo zabavo, zato ^ še ^ moreU p^^ti uspe- naj ne manjka nobenega zaved- ^ PubHc Service ^ je imela nega delavca na tej seji. Ne pozabite, da se seja vrši 23. decembra ob 2. popoldne v dvorani druAtva št. 138 SNPJ. John Koklich. pogodbo (franohise) z mestom North Chicago trideset let, od 190® do 1933, in pod to pogodbo zahtevala in tudi dobivala od .Uudstva devet centov za prve Miklavicv veier "uluu™? w S _ . . . . nekoliko manj, kar ni njo, ki i- Johnstown, Pa. — Slovenski ¡ mft' na.prave M ^„o produk. delavski dom na Moxhamu bo cijQ eiektrike, stalo niti pol centa. Pomislit» na ogromen dobi- priredil v pondeljek, 24. decembra, Miklavžev večer. Zabava bo taka kakor prejšnja leta, zato podrobnosti ne bom opisoval. Ce- ček, ki ga dela. Zraven tega je revežem prodajala delnice, ki so clanes skoro brez vrednosti, za njene rojake, stare in mlade, hj visoke cene JohnHtovvna in okolice uljudndj j^nonapravne kompanije i-vabimo na to prireditev. Pridite majo 8Voje ^v^nike v skoro vsi in pripeljite tudi svoje otro- > h javn|h uradih> w ¿u 0 ke s tjeboj, da se bodo par ur ;njih interese. y North Chicagu (»M/tMlf MnnAttnll '/ M M^MMI« A I jih imajo, žal, še v večini. Dokaz je v tem, da smo skozi dve leti napredovali, čeprav počasi, z zaželjeno ljudsko elektrarno. Ves mestni odbor je bil za načrte, katere je napravila ena najbolj izkušenih inženirskih firm, Neiler & Reich iz Chicaga, za katere se je plačalo $1,600. Dovoljeno je biio tudi posojilo od PWA. Do tu je šlo vse gladko od strani odbora, samo P. S. Co. je protestirala pri vladi, a brez uspeha, kakor sem že prej imenitno zabavali. Za otroke brez spremstva ne bo dom odgovoren, če se komu kaj pripeti. Veselični odbor bo skrbel za dobro godbo, jestvine in pijače. Prepričani smo, da ne bo nobenemu žal, ki se te priredbe udeleži. Vstopnina bo samo 26 centov za osebo nad šestnajst let starosti. Vstopnina se bo porabila za kritje Miklavževe vožnje in druge njegove stroške. Na svidenje na priredbi v pondeljek zvečer.—Joseph Hogel, tajnik. industrial mown, «m »"OQOOO ü »"OOOOO ooooo h*k MU, a»,........» tiojmjm wpwitoi- m„m.i Tablica kaže. da ho ameriški kapitalisti letos finančno na bo-Ijem kakor ao bili pred enim letom, kljub temu kriče. da jim "new deal ograda profite" . .. IMC NUMBER OF FAMILIES IN VAIUOU3 INCOMt GA0UH «20 '■"".I ' MU« MB ^ K "Y poročal. A glej, kakor hitro je bilo posojilo dovoíjeno, je bil vihar v mestni zbornki. Neki odbornik je stavil pridlog, da se odkloni posojilo. Predlog je bil sprejet s šestimi proti štirim glasovom. Proti predlogu smo glasovali aldermani Cyprar, Ku-szevski, 8Lana in jaz. Ker nismo dosegli kar smo žalili, smo obvestili PWA, da se je to zgodik) proti ljudski volji. Odgovor je bil, da se posojila lahko obnovi, kadar ljudstvo želi. Izdali smo peticijo z okolt tisoč imeni voli Jcev iz mesta North Chicaga, a tudi to je šlo v koš po krivdi istih odbornikov. Ko je kompanija videla, da s« da marsikaj napraviti z bodočim odborom, je prinesla pred mestiH odbor podlo ponudbo, da mesto dobi $6,000, ako podaljša vse po., godbe za dobo pet let in še več, ako prodamo ljudstvo v obliki pogodbe (franchise) za dobo 26 let. To je bilo dano v pregled odboru za razsvetljavo. To pride pred mestni odbor 24. decembra ob 8. zvečer, ako ne bo seja preložena zaradi božičnega večera. Vprašam osebe obojega spola, ali boste pristali, da se to zgodi brez va&efca dovoljenja, ko je do mestnih volitev samo štiri me-sece ? Pozivam vas na sejo odbora, da protestirate proti tem nakanam in pomagate vašim zastopnikom preprečiti to in prinesti pred vas, da odločite pri mestnih volitvah, ali bomo še nadalje sužnji Utility Co. ali ne. Torej tisti, ki se zanimate za to stvar, na delo za pravico, ker je skrajni čas. Ne pozabite, da živimo v času modernega stroja in da plačujemo prav tiste cene kakor pred tridesetimi teti, ko so bili stroji za produciránj¡e! e-lektrike še v povoju. Vsem Slovencem širom Amerike voščim vesele božične praznike in srečno novo leta Za ljudsko last vseh javnih naprav in naravnih zakladov, Matt Kirn. Novoletne misli Milwaukee, Wis.-4.eto 1934 se bliža zatonu, toda delavci in farmarji gotovo ne bodo žalovali za njim, ker je bik) za nje prav tako katastrofalno kakor druga pred njim. Kljub krizam^ ki se vrste v kapitalistični družbi drü-ga za drugo kakor členi v verigi si ljudje ob vsakem novem letu stiskajo roke, pozdravljajo ta voščijo srečo. V novem letu navadno ne dosežejo sreče in tako leta drvijo preko njih, ne da, b jim nudila drobtinice udobnosti. Ako se nekoliko poglobimo v leta krize, bomo ugotovili, da so bila nekatera važnega pomena za dielavsko ljudstvo. To so bila leta, v katerih so «e vršile volitve, ko je imelo delavstvo priliko pokazati svojo moč. Te prilike ljudstvo ni izkoristilo za izboljšanje svojega položaja in zato ni doseglo sreče in udobnega življenja. Prav to leto, od kate nega se bomo kmalu poslovili, je bilo pomembno, toda delavci so na volilni dan glasovali za svoje nasprotnike, ne za prijatelje. To se ponavlja ob vsakih volitvah, zato se pa moramo voziti na starem političnem vlaku, ki ga vodijo delavski izkoriščevalci. Ta vlak vozi v napačno smer, v prepad, v katerega bo strmoglavil prej ali slej. Kdaj bodo delavci spoznali svojo zmoto in sedli na vlak, ki vozi v ravni smeri? Cas je že, da se delavci poslužljo tega via ka, čigar cilj je boljša ekonom* ska uredba, v kateri delavstvo ne bo poznalo bede in pomanjkanja. Ako bomo to storili, tedaj bo prišla naša zmaga in potem si bomo z veseljem segali v roke in voščili srečo drug drugemu. Vsem čitateljem Prosvete želim vesele praznike in srečno novo leto.—JoMeph Ule. TOREK, 18. DECEMBRj HIMBIIM IfWfl IfWSl fWfi mil WW wWl iWIll tUJI 10 lailUilLUIilllXlILl nu Ail ilLA'ILi 11 na 31 lACh MMItjrCSOU* MMSMMTl OMt MftUOM MMMCk ÍAC» 0*U1 1*000 I CMur«. Tablica kaže. k-m gre d nar v ¿snerikl. Uta 1929 je manj ko pol milijona rfrtriin v Zdruieniku^rJavah >hek> ob dohodkih $25.000 in več na leto. dočim je 12in pol milijona družin imelo manj ko $2000 letnih dohodkov. Utim. ko ao cene nižje, pa poročajo federalni uradniki, da je $2000 letno minimum dontojne ekai-«trnce. Prireditev tamhnraAkega zbora Hogg* Run. W. Va. — Občinstvo v Benwoodu in okolici u-Ijudno vabimo na zabavo s igro "Seljacl u gradu", ki jo uprisore člani mladinskega tamburaškega zbora Velebit na 31. decembra v dvorani Blue Ribbon, Ben wood. Zabava se prične ob 7:30 zvečer. Po končanem programu, ki bo vseboval več izbrsnih točk, bo p!es, ki bo trajal do 2. zjutraj. Ob 12. bomo videli krasen prizor, ko bo odhajalo staro leto in prišlo novo. Ta prizor bo nekaj izrednega in vreden pogleda Igra "Seljaci u gradu" je imenitno delo in bo nedvomno zanimala stare in mlade. Vloge so v rokah diletantov it Pittabur-gha. Da se bomo v veselju po- stov,H od starega leta ,n p« vili novega, bo skrbelo o^ nov tamburaikega orkestri vstopnico boste dobili jrjjado 26 bušljev mladi tamburaši so bili roje ^meriki in nastopajo tudi ® diopoHtaji. S svojimi nastop njo naše ime in postali *o prireditve, na kateri ^ nam ta vehko zabave. Za dob* vsestransko postrežba bo «k odbor. Na svidenje na «ta. leta večer, 81. decembra. M. Perkovi Letna seja Chicago, III.—Letna seja, štva "Rožnik" št. 227 SsU bo vršila v četrtek, dne 20 cembra, ob 8. zve&r v Ber jevi dvorani, 2663 S. Lawn ave.—R. Komater. Kolih zaiti« "kontrol velikih magiialov Pet jeklarskih družb je v predložilo enake cene za ni čilo Washington.—Stric Sam j lahko zna bolj ceniti vredi kontrole" kapitalizma, kei fce dni dobil toliko lastnega pra v nos, da je prav močno kihal in vzdihnil: "Kaj tali še ne I" To se je zgodilo, ko je no nji department odprl dostai ne ponudbe za večje naročila leza, ki ga bo rabil pri grm jeza Grand Coulee v dr Washington. Pet jeklarsl družb mu je poslalo ident ponudbe, kar znači, da je 1 kurenca v tej industriji m kakor egoptovski kralj Tu kamen. ,Te ponudbe za naročila prejel od jeklarskih družb land Steel, Jones & LaugH Bethlehem, Illinois Steel in C negie $teel. Ker uradniki i imeli nobene prednosti pri ii ranju, so se odločili za odda naročila z — žrebanjem! "] takega se še ni zgodilo", je komentar enega izmed dvi| cev listkov. In res se ni. Pravilnik jeklarskim bi nom namreč dovoljuje, da se svetujejo glede cen in sploh pravijo konkurenco, ki je po mnevi klasične kapitalistična konomije "srce trgovine". Pi sednik Roosevelt je pozneje cer dovolil jeklarskim in drui družbam, da smejo pri iska vladnih naročil staviti 157' n cene. Ampak jeklarski bai niso toliko patriotični, ozir< le za denar. Naročilo je dobila Iliii Steel, ki ima tovarne v čikaši okrožju. Kljub temu bo moi vlada plačati tovorne stroški naročeno železo iz Buffala, je druga trgovska skrivnost klarskih kraljev. Prej je bil center v Pittsburghu. Ker gi pa zvezna obrtna komisija ] povedala, češ, da pomeni kri antitrustne postave, so U cei premaknili v Buffalo. Ves pomen vladne "kontr< kapitalizma torej pomeni pr litev jeklarskega tržnega sr šča iz Pittsburgha v Buffal« pa oddajanje naroči! z — ir< njem! M. E. S. A. obeta stavko v i Yorku New York. — Nova stro ška unija Mechanics Educati< Society of America nam*r poklicati na stavko 4000 de cev pri General Instrument < Federal Radio Co., Dejor J pliseope Ca in Arma Kngin« ing družbi. Pri teh družbah \ unija organtaatorično karr njo, na katero so družbe «] vorile z odpuščanjem njenih nov na debelo, "ostale delavci silijo k nadurnemu delu , V* organizator J. J. Griffin. Zmaga pralniških delavcev v Louisu St. Louis. - Po prvih & dneh stavke v 66 pralnih kapituliralo 29 podjetnikov, •o Kristali ns zvijanje pbu »n prto delavnico. Ostali se ^ gotovo podsjo v biitnj i ** Župan DieckmsnjespHiraJ obe stranki, naj sporne isroče arbitraciji govorila, da je treba Pr^jre vprašanje unijske delavn^. terega ni pripravljena prejsi razjoJišču. fl)REK, 18. DECEMBRA. EBQ8KIXAi Vesti iz Jugoslavije «¿0 postaneš v Ljubljani i — D* postaneš imeni- ^skakšnhnšeboijime- mZ naslovom v Ljubljani, ¡^imeti le denar m par dni Crtega bivanja in poaedanja ZSi Takoj bodo ljudje ta-ili da si kakšen maharadža ■jlrikant ii Hamburga ali utopnik kake ameriške firme JErgko veliko plačo in da bi |> v Ljubljani težke ti-Počasi bodo ljudje ple-okrog tebe kakor okrog vro-kaSe, nazadnje ae ti bodo -dsUvljali vsi po vrati ter te Mojimi domnevami prepričali, |gj res tisto, kar mislijo oni in čemer se tebi še sanjalo ni. Ce škripcih, te s svojim občudujem in oblaganjem * vsa-ivrutnimi imeni celo priaiiijo, lttčneš slepar it i: da obljubiš ^mu dobro službo, za kar ti srečnik nagrado, drugi Seli ^¡ti v roke filijalko tvojega ■odjetja. ki ga bo ustanovil v jubljani, pa ti da še on kakšne „toke in nato začneš sleparlti doma še sam. Saj te silijo v eparijo. Nazadnje .pa se v stal-i denarnih zadregah le izdaš, potem te ti ljudje, ki so te npravili za sleparja »pravijo v kpo luknjo. Tako je bilo zad-$ s tistim mednarodnim sle-irjem Steinom, ki je obetal po-ojila iz "svoje" londonske banke in je prejel več tisočakov na-knde za svoje obljube, naza cilje so dva njegova pomočnika sprli, on sam ipa je arečno po-kgnil iskat novo ¡Ljubljano po petu, kjer bodo spet taki lahko-ifeelni ljudje, ki vidijo v sle-krnem lepo oblečenem tujcu ma-uredžo in milijonarja.—IPodob-io te je zgodilo te dni nekemu I letnemu Armandu P., ki je jriiel v Ljubljano iz Trsta ter k nastanil v hotelu IMiklič napoti kolodvora. Čepel je v«č dni po dolge ure v kavami hoteli in ljudje ao postali nanj po-«rni. Kmalu ae je nekaj ljudi mnanilo z njhn in seveda po pr-rib uvodnih frazah ao začeli izpraskati tujca, kdo je. Ta jim •jt baje povedal, da je skladiščni «rudnik iz Trsta in da je pribe-ttl čez mejo, toda ljudje mu teli niso verjeli, češ, da ima gotovo kakšno drugo dobro službo, bi so mu govorili toliko časa, da k je skladiščni uradnik izdal za astopnika velike brazilske plantaže. Njegovi gospodarji da i-najo velika skladišča kave, iladkorja in drugega kolonijal-■ega blaga v Hamburgu, on pa j« zastopnik te firme ter išče v Ljubljani stalnih prodajalcev za ivojo firmo. Kakor hitro se je to b(al, ae je ta imenitnost tega tujca naglo raznesla po meatu in kmalu je bil okrog njega krog »aneev, trgovcev in takih, ki i radi postali trgovci in sicer kar takoj zastopniki ugledne __________ _ j «■ Jaiealavi)*) vojne manifestacije s shodi, z razstavami, s tiskom, knjigami ki letaki. Letos sta Jugoslovanska ženska zveza in Zveza delavskih žena in deklet aklicali protivojno zborovanje tudi v Ljubljani. Glavni govornici sta bili gospa Babškova in profesorica Olga Grahorjeva. Prva je navajala: V svetovni vojni je padlo 13 milijonov vojakov, 26 milijonov je bilo ranjenih in 5 milijonov in pol je ostalo invalidov. To so bile žrtve na fronti. Koliko pa je vojna ubijala, morila in mučila v zaledju, koliko žrtev je bilo tu? Po računih raznih držav je stala pretekla vojna 800 mi protestno zborovanje proti fašizmu in vojni. Taka zborovanja izbijajo iz ljudi militariatičnega duha, kar je tem bolj važno, ker »e pretežno fašistična Evropa zmerom bolj zapleta v vojno nevarnost. »Fašizmi obetajo ljudem razširitev svojega ozemlja, če ne drugače, z vojna Fašistični režimi potrebujejo vojno, sicer bodo še prej začeli propadati, ker opeharjene množice malomešča-nov in meščanov ne pojdejo več z njimi. Fašistična Nemčija sama kaže, da pomeni nastop fašizma obenem razmah oboroževalne industrije. Hitler obljublja združitev vseh Nemcev, zahteva prejšnje nemške meje in priključitev novih teritorijev. Kakor hitro je prišel Hitler na oblast, je začela vojna industrija delati s polno paro. Kakor pri drugih industrijah ni videti ni-kakega zboljšanja, ki ga je Hit iijard dolarjev. Toda v. ta ^ " Z&^ETJ: » pognala vse ¿troje ¿rase začele kmalu po koncu sve- gtaviJa več tisoč novih delavcev. w .8Pet^oraževatVn Produkcija jekla in železa ra-zadnja leta kar tekmujejo, ka- t • . . J ,J t , . tiera bo bolje oborožena. Leta J* "J^PT* in.oo j-* • i ducirajo v Nemčiji tega za vojno 1982 so razne države same pn-< treb maUjriala skoraj poznale da so za oboroževanje iz-|£vico več kakor d tremi leti> dale 10 milijard dolarjev. Da ^ ^ ^ |k to otooževalna industrijai zmerom kemikalij ^ » ,no bolj cvete, kažejo dohodki po Kakor je res, da je marsejski a- «vatli kami/iui rr\\ramu no , . * , _ , _ tentat nasprotja v Evropi Še po- vsem s vetu. Kemične tovarne ne pocnajo krize, tiste kemične tovarne pa, ki izdelujejo razne medicine in druge koristne kemikalije, pa so po večini urejene tako, da jih v potrebi lahko v nekaj dneh izpremenijo v tovarne za izdelovanje vojnih kemikalij, za izdelovanje raznih plinov itd. Privatna industrija je morala to storiti na pritisk vlad, pa tudi branila se tega ni, saj je vojna za oboroževalno industrijo in njej sorodno produkcijo pravi blagoslov. Tedaj raste njih pro-fit vzporedno z žrtvami na frontah in v zaledju. Gledie uporabe plinov so sicer države podpisale protokol, po katerem se plina ne smejo posluževati v morebitni vojni, toda države so si zasigu-rale, da lahko začno tudi s plinom, Če bodo s plinom napadene. Sicer pa se na takle protokole v vojnih stiskah pozabi, tedaj pride prav vse, kar mori in omamlja. Druga govornica, prof. Olga Grahorjeva je predavala o vzrokih vojne in o organizaciji miru. Orisala je, kako gospodarski zapletljaji vodijo v vojno. Omenila je tudi zanimiva odkritja v aferi trgovine z orožjem za Bolivijo in Paragvaj. Potem je govorila o organizaciji miru ter o-značila Ligo narodov in stalno razsodišče v Haagu kot dve stalni instituciji za ohranitev miru. Toda ta Liga narodov in haaško razsodišče ni napravilo mnogo proti vojni nevarnosti. Liga narodov sploh ne more ničesar prepovedovati, nikakega sklepa izr vršiti. Ta forum daje lahko samo nasvete prizadetim državam, toda če pride resna vojna nevarnost, pojde vse preko te Lige narodov, od katere ima največ do- ~ .»«v,j ^«nvvp...«» "»"T" roaov, ou Katere lin» Rrme, niti enemu pa ni prišlo bička ge Švica, saj ji prinese le-iamisel, da bi neznanega tujca'pg müijarde na leto: kadar so "Pnrfal, kdo je in odkod in da bi zaAedanja Lige narodov, tedaj so N odgovor podprl z dakumen- hoteli zasedeni, polno je žurnall-1 Kaj še, vsi so videli v tem1 gtov ^„q uradnikov institucije, »jcu človeka, ki jim lahko pri-poinó zabavišč ,ki si takrat narodi brez posebne muje lepo ¿aj0 ceje ¿ete plesalk iz Pariza feseóno plačo. Seveda so mu tu-1 jn pravici, kdo je, pa mu n niso verjeli in je bil tako Wl.en, da se Je pričel lagati. "'Ha hodo vao stvar preiskali tuli zaslišali njegove žrtve. %r*ikdo od oaleparjenih ljudi 1 sploh ne bo JavM. ker ga »ram, da je nasedel takemu *>ku Tako ae godi pri vsakem m razkritju in tako bo tudi fcen« proti vojni! ^narodne ierurke organiza ^ 1*- nekaj let praznujejo 11, '"mbrr v znamenju manife-•^j proti vojni. Ta dan ae vr-^ vsem ave tu fte^ake proti- se se pravi, ooavt s« fašizmu. Predavateljica je kon čala svoj govor s klicem: Vse že ne sestrsko združene proti vojni Nato je podala aolidarnostn« izjavo za Zvezo delavskih žen ii deklet še aodružica Zbašnlkova nakar je bilo zborovanje zaključeno. Tako je bila ta ženska mani festacija v svojem boljšem d<-l> ostril, da dozorevajo hitreje, tako je skoraj verjetno, da atentatorjev niso podpirale le fašistična Italija, Avstrija in Madžarska (same klerikalne, klero-fašistične države, ki jih milost ni gospod papež neprestano blagoslavlja), ampak da jih je podpirala tudi glavna oboroževalna industrija v Evropi, kakor trdi to sovjetski tisk. Kajti od vojne bi imeli proflt vsi vojni industrije!, sovražnikovi in prijateljski. Vojni industrije! vseh držav so zelo zainteresirani na mednarodnih konfliktih. In medtem ko nacionalistične organizacije vseh držav netijo militari stičnega in osvojevalnega duha prebivalstva in posebno mladine, je tako protivojno delovanje nekaterih ženskih zvez velike važnosti: kdo laže dopove vojaku nesmiselnost vojne za veliko veČino kakor mati, žena in dekle? Smrt v Dravinji. — Pred te-dnom se Je vračal v Majšperk domov 32 letni knjigovodja Ro-man Vigele. Neki voznik ga Je vzel za nekaj časa na voz, pri Stanečki vasi je stopil Vigele z voza ter šel peš proti domu. Domov pa se tisti večer nI vrnil. Domači so ga iskali ter čez tri dni našli njegovo truplo v Dravinji nedaleč od slabe brvi. Sodijo, da mu je počila pod nogo deska ter je padel v naraslo Dra-vlnjo. Silna megla Je teden dni zagri-njala Ljubljano in vse kraje do Kamnika, Kranja, Vrhnike, Grosuplje in po Zasavju do Litije, najhujša pa je bila v I jubljani. Več dni so morili tramvLjl voziti s prižganimi lučmi ves dan, enako avtomobili In le veliki o-preznosti je pripisovati, da razen nekaj manjših karainbolov ni prišlo do nobene hude cestne nesreče. Noči so bile jasne, vse zvezde je bilo videti, proti Jutru pa je nastopila megla, da nisi videl pet metrov pred sabo. Ve» dan solnce nI pregnalo megle, 11 popoldne se je nekoliko razred Čila, zvečer ua se Je spet zgostila in noči so nastajale zelo zgo daj. ljudje so hiteli na višje o-kollške hribe, od koder je bil razgled na megl?no morje til nad ljubljanskimi strehami. Hrl bi so bili namreč bre* megle k solne«* Je sijalo nanje, da je bil' toplo kakor spomladi. Nekater-1ni je tudi ljubljanski grad mi» tel k megle, ves oWit s aolncem Pogled z gradu je bil čudovit Hegla je ležala nad vsem me »tom, da Je bHo videti le ceHcv» ne zvonike in vrh nebotičnika b nje. Vse te dni je bilo mrzlo, po tem pa Je prišel Jug. megle n več in vreme je nekoliko toplej le, pričakovati pa Je dežja. SkrivRosttn svetlobni pojav u Gršktm Fosfóreseiranje is močvirja, kjer razpadajo živalske kosti, riše v ljudski fantaziji podobo vojščaka | V majhni vaaici Orizarri, na ozemlju grške Macedonije, opazujejo v zadnjem času skrivnostna svetlobna znamenja, ki močno vznemirjajo ondotno prebivalstvo. Zaradi teh pojavov so preplavili vasico in njeno okolico atenski novinarji, katerim so se pridružili tudi znanstveniki. Pojav, ki mu še niso prišli popolnoma do dna, obstoji v tem, da se ob lepem vremenu vsak dan proti večeru zariše na nebu orjaška postava vojŠčaka. Sij trepeče v sinji barvi. Očividci pripovedujejo, da ima vojščak na glavi Čelado, v rokah pa drži meč. Pojava traja vsak večer po nekaj minut, potem izgine. Kmetje, ki so dodali "vojšča-ku" še čelado in meč, pripovedujejo, da so videli tudi goreče jezike, ki so sukljali proti nebu. Za njih je pojav znak bližajoče se katastrofe. Učenjaki z atenske univerze, ki so odpotovali v Orizarri, da bi študirali pojav, so v začetku menili, da gre le za množestveno sugestijo. Ko pa so prišli na mesto, so morali svoje naziranje spremeniti. Filmski operater neke grške družbe je namreč posnel pojav na fotografsko ploščo ln to iz-cljučuje domnevo, da gre samo za sugestijo mase. Predsednik grškega društva za raziskovanje fizičnih pojavov, ki je videl posnetke, pravi, da se na fotografiji jasno razloči velikanski figuri podoben sij, ki mahoma vzplamti in ugasne. Ozadje pojava pa je iskati v razsežnlh močvirjih pri Orizarri. Močvirja obdajajo kraj v velikem Jcrogu. V teh močvirjih gnijejo in razpadajo kosti mnogih živali in proces razpadanja se javlja zdaj v opisanem pojavu, ki mu je ljudska domišljija dalfc človeško podobo. Neuko kmečko ljudstvo vidi seveda v tem čisto druge stvari in je tako vznemirjeno, da je morala grška vlada poslati v Orizarri vojaške oddelke, katerih naloga bo zadušiti nerede in nemire v kali, če bi izbruhnili zaradi nerazsodnosti prebivalstva. Oblika pozimi Spodnja obleka pri moških in ženskah.—Kakšno bodi zim. sto blago.—Zračenje telesa in dihanje Pozimi živimo v dvojnih, med seboj popolnoma različnih "vremenskih" razmerah, v razmerah na cesti in na prostem ter razmerah v zaprtih in segretih prostorih. Prehod od prvih do irugih ln narobe naj nam hitro in preprosto posreduje obleka, torej oblačenje ln odložitev vrhnje obleke. Dočim Je to vprašanje za .gornje telo razmeroma lahko -ešljlvo, je nedvomno težav ne J še a žensko obleko, dokler nog ne ičitijo dolga krila. Moda Je sku-ala rešiti to vprašanje z viso-lm vrhnjih obuvalom, ki naj bi arovalo tudi meča, In nekaj čala tudi visokimi garnašnimi no avicaml, ki pa niso prodrle, če-trav ao svoj namen dobro izpol ijevale. Običajne vrhnje nizk« ogavice skušajo dopolniti ne adostno toplotno zaščito lahke ra obuvala. A vrhno obuvalo j< ' ta namen vsekakor bolj prlpo učljivo, ker nas ne ščiti sam< oper mraz, temveč tudi prot lagi. Oblačilna industrija skuša < adnjem času nadomestiti pozi ni svileno nogavico s piatiran* 'ombažno, ki ima btapavo no tranjost, ki vsebuje več sraka ln tako nogo bolje čuva mraza. Se bolje bi bilo nemara dopoluiti svileno nogavico a posebno spodnjo nogavico, ki naj bi bila eventualno mesne barve. Takšen nogavični sistem je priporočljiv tudi doma. SIcer stanovanjske proatore pozimi ogrevamo na zračno temperaturo, ki ustreza nekoliko poletni toploti, a vemlur so po učinku na telo hladnejši, ker povaročajo posebno hladne stene pozimi večjo izgubo telesne toplote. Moški se prilagodeva simi tako, da si izbere debelejšo obleko. Toploto ohrauja v prvi vrsti zrak v blagu. Zato je obleka is rahlega, lahkegu tkiva boljša nego is gostega tkiva. Zimsko blago naj bo po specifični teži lažje nego poletno, tako da tudi obleka v celoti ni dosti tež-a od poletne. I Isti princiui veljajo za apod-njo obleko. Ce se že nočemo odpovedati lahkim platnenim ali bombažnim srajcam, kakršne nosimo poleti, si omislimo vsaj toplejšo spodnjo srajco. V vsakem primeru pa mora biti obleka takšna, da ne ovira zračenja telesa in njegovega dihanja. Le v takšni obleki, pod katero je srak čist, topel in suh, se bomo počutili udobno in zdravo. KRI IN M A LOK K V NOHT Človek diha prav za prav s krvjo, kajti v tej se dogaja ok-sidacija. V neutrudnem delu poganja desna stran srca neštete krvne ploščice (v kubičnem milimetru jih je kakšnih 5 milijonov) v pljuča, kjer se nabijajo s kisikom. Od tod jih gibanje leve srčne strani |>ošilja do vsega tkiva v telesu, du se tam osvobodijo po potrebi svojega dragocenega tvora in ohranijo o-genj življenja. Takšno neutrudno delo seveda obrablja. Rdeča krvna telescu odmrejo po treh, štirih tednih, toda neprestano jih nadomeščajo nova. Posebno v kostnem mozgu nastajajo vedno sveža rdeča telesca, ki preidejo potem v obtok. Najživuhneje se ta o» svežitev krvi dogaja pod vplivom sončne svetlobe na prostem, pred vsem v razredčenem višinskem zruku. To okolščlno je u-poštevati posebno pri osebah, ki trpe za malokrvnostjo, t. j, premajhnim številom rdečih krvnih telesc. Nič ne more nadomestiti zdravilnega učinka čistega gorskega ali morskega ozračju na malokrvne, posebno na neštevll-ne malokrvne otroke, Poleg tega jim dobro denejo tudi počitek, bogatejša hrana (Jajca), (jetrne Jedi, zelenjava, sadje) in železnate kroglice, jkj potrebi pa tudi arzen. ITALIJANSKI FAAISTI SO SK SPRAVILI NAD AFRIKO Italiji diši Abesinlju v Afriki, ki Jo pa ščiti Japonska. Tem italijanskim namenom se Abesincl upirajo In se pripravljajo na odpor. V Gondaru so napadli italijanski konzulat ter ubili nekega Italijanskega vojaka — domačina. In zaradi tega groze I-alljani s kazensko ekspedlcljo. — Kakor nam Je «nano, so bili ired desetletji pri neki taki "ka. .enski ekspediciji v Abesiniji iudo te|>eni.—Ampak povod za iovo kazensko ekspedicijo so na-II ln to je glavno. 4amo dva multimilijonarja v lili-noisa Washington, 1). C,—V državi llinols sta aamo dve osebi, ki ta plačali davek od mUljona do arj«v ali \eč dohodkov v letu U.H3 Onih, ki m» prijavili davč-temu uradu $100,000 do 9IAO,-00 dohodkov v omenj*m m letu, • M. Z najnižjimi dohodki do •6000 na leto je 2AM,600 oaeb. - r>4«r«l «t 1'lrlura«. «Paul A. Walker, predsednik federalne komisije, katera pre-iskuje poslovanje American Tel-ephone & Telegraph C'o. iilil la roaiko imajo aov •talai pod "aiw tatom" Vlada Jih rabi sa poakušanje slabega rellfnega mesa, katerega ae brezposelni hranijo Washington. — (FP) — Kar je dobro sa mačke, mora biti tudi za brezposelne I To je pribil!-no stališče vladnih funkcionarjev. Čeprav se nekam čudno sliši, vendar ni nič ismišljenega na stvurl. Povest o miših ln mačkah pri okušanju slabega rellfnega meaa je sledeča: V Toledu, <)., ae je pritožilo več "klientov" proti relifnemu konzerviranemu mesu, češ, da ni dobro. Po njem da Je zbolelo več otrok. Tamošnje relifne oblasti so ga za poskušnjo nato dale mišim. In ker ga miši nlao marale Jesti, so o tem obvestili Washington. Poljedelski department je nato poslal svoje inšpektorje v Toledo In — 10 mačk. Po mnenju "new doalskih" strokovnjakov so mačke bolj zanesljive pokušal-ke Jedi kakor pa miši, ker imajo bolj gosposki okua. In glej spaka! Mačke so jedle meso, o katerem so trdili, da Je povzročilo bolezen pri nekaterih otrokih brezposelnih družin. In ker so ga mačke jedle in tudi nobena nI zlndela, so vladni strokovnjaki prišli do zaključka, da mora biti dobro tudi za—brezposelne ! Naj bo prizadeto meso že slabo ali dobro, so zvezni inš|>ektorJi mnenja, da izvira obolelost otrok z druge atranl. Preiskali ao domove vseh prizadetih družin. In kaj so ugotovili? "Vse družine so živele na o-mejeni dleti", pravi It. H. Kerr, načelnik oddelka za mesno ia-š|M«kcijo, "Otroci niso dobivali svež« zelenjave in mleka. Tudi smo v marsikaterem domu našli alal>e sanitarne razmere in slabo ravnanje s hrano". Neki zdravnik je pa Izjavil, da "prizadeti otroci Izgledajo zelo |>od-hranjenr. "Ali je ček denar?" vprašanje v Inaullovl pravdi (Jhlcago.—M«d obravnavo proti Martinu J. Insuilu, bratu Samuela, ki je obtožen poneverbe $£44,720 pri Middle W<*t Utilities Co., je zagovorništvo dvignilo vprašanje, če je ček sploh denar, Pol dneva ao |K*rablll s ¡pričkanjem okoli tega vprašanja. Zagovorništvo je smatralo, da ni denar, d«s im Je tožitelj-' sivo bilo na stališču, da je vprašanje nestvarno. Sodnik Har-jrington je končno odločil, da ček in denar "»ta eno in Isto". Mleta v HoArwooá* prsi Miai atelje* lAaj* igralske alai.be. tez 10,000 lafcalk fr «edao lasakaj. Verižna tobačna trgovina m» Je podala New Vork. — Okrog 1200 trgovskih nameščencev |>rl veriž-| nI tobačni tvrdkl Sehulte,. Inc., i ki ima v tem mestu :I2Ti trgovin, i Je izvojevaio priznanje unije ki «višanj« plač za 20';. Minimal-, na tedenska i»la< « Je f22 AO In en ted«ii plačanih jsWltiik na ¡ U to. All ate naročeni na šntvalk 'Prostato'? Podpirajte svoj Ikrtl r« f ROgyjEIA Takoj se je zaklel, da ne bo delil avoje zaloge s tema dvema človekoma, ki sta se bila vzela iz zemlje. Pa ju je tudi on spoznal in jeza ga je minila; začel se je zlohotno smejati. — O, ti, si, Katarina! Si se opekla, pa si prišla spet k svojemu možu! Prav! prav! bomo pa skupaj plesali! Delal se je, kakor da ne vidi Štefana. Štefan, nejevoljen, da sta se tako srečala, pa je iztegnil roko, kakor da hoče braniti vlačnico, ki se je privila k njemu. Sicer pa: kar je, je, sprijazniti se je moral s položajem. Vprašal je tovariša, kakor bi se bila uro poprej razšla kot najboljša prijatelja: — Ali si pogledal do konca? Kaj se ne da priti skozi odkope? Chaval se je še zmerom režal. — Ha, figo, ne pa skozi odkope! Tudi te je zasulo, zazidani smo med dve steni, prava miš-nica . . . Ampak po strmici se lahko vrneš, če si dober potapljač. Zares, voda je naraščala, slišalo se je, kako klokoče. Umik je bil že prerezan. Imel je prav, to je bila prava mišnica, konec rova, ki so ga spredaj in zadaj zatrpali znatni udori. Nika-kega izhoda ni bilo več, vsi trije so bili zazidani. — Torej boš ostal? je vprašal porogljivo Chaval. To bo tudi najbolje, in če me boš pustil pri miru, ne bom niti govoril s tabo. Se je tu prostora za dva . . . Kmalu bomo videli, kdo bo prvi poginil, razen če nam ne pridejo na pomoč, kar bo pa težko. Mladenič je povzel: — Ce bi trkali, bi nas pa morda slišali. — Naveličal sem se trkati . .. Na, pa ti poskusi s tem kamnom. Štefan je zgrabil kos peščenca, ki ga je bil le-oni že precej zdrobil^ in tolkel ob «loj v rovu rudarsko znamenje, vrsto močnih udarcev, s katerimi delavci v nevarnosti javljajo, kje so. Nato je prislonil uho, da bi poslušal. Dvajsetkrat je trdovratno ponovit Niti glasek mu ni odgovoril. Med tem časom se je Chaval delal, kakor da mirno devlje v red svoje gospodinjstvo. Najprej razvrstil tri svetilke ob steni: gorela je ena sama, drugi bosta služili kasneje. Potem je postavil na kos grede dva krajca kruha, ki ju je še imel. To je bil buffet, s tem bo lahko izhajal dva dni, če bo pameten. Okrenil se je in dejal: — Veš, Katarina, polovica bo zate, kadar boš hudo lačna. Dekle je molčalo. To je bil višek njene nesreče, da se je znašla med tema dvema moškima. Začelo se je strahovito življenje. Ne Chaval ne Štefan ni odprl ust; oba sta sedela na tleh nekaj korakov drug od drugega. Na Chavalovo pripombo, češ, da je luč potrata, je Štefan u-gannil svojo svetilko; potem pa «ta spet umolknila. Katarina je ležala poleg mladeniča, vznemirjali so jo pogledi, h katerimi jo je ošinjal nekdanji ljubimec. Ure so minevale, slišalo se je tiho šumenje venomer naraščajoče vode; od časa do časa so globoki potresi in daljna bobnenja oznanjala poslednje podiranje rudnika. Ko je svetilka dogorela, je bilo treba odpreti drugo, da bi jo prižgali; za trenotek jih je bilo strah vnetljivih plinov; a rajši bi jih pri priči raznettlo, kakor pa bi živeli v temi. Nič jih ni razneslo, plinov ni bilo. Spet so se zleknili in ure so s(>et minevale.. Štefana in Katarino je vanemiril neki šum, da Hta dvignila glavi. Chaval je sklenil jesti: odrezal je ¡»olovico krajca in jel počasi žvečiti, da ira no bi zmotila skušnjava, da bi pogoltnil vse hkratu. Onadva pa, ki ju je trpinčila lakota, sta ga gledala. — Kaj res nočeš? Je dejal izzivalno vlačntci. To ni prav. Povesila je oči, bala se je, da ne bi podlegla; tako jo je vil krč po trebuhu, da so ji solze zalile zenice. Pa je vedela, kaj je hotel: že zjutraj ji je rahlo pihnil za vrat; spet ga je napadla nekdanja divja strast, ko jo je videl z drugim. V pogledih, s katerimi jo je nagovarjal, je bil plamen, ki ga je dobro poznala, plamen ljubosumnih napadov, ko se je vrgel na njo s pestmi, očitajoč ji gnusna početja z materinim najemnikom. Ni hotela, trepetala je od strahu, da bi se, če bi se vrnila k njemu, ta dva vrgla drug na drugega v tej ozki kleti, kjer so umirali. Moj Bog! Zakaj ne morejo niti umreti kot prijatelji? Štefan bi rajši umrl od oslabelosti, kakor pa prosil Chavala za grižljaj kruha. Tišina je bila zmerom hujša, zdelo se je, kakor da se vleče v neskončnost; minute so potekale počasi in enolično, vrsteč se druga za drugo brez upa. 2e je minil dan, odkar so bili zaprti skupaj. Druga svetilka je bledela, prižgali so tretjo. Chaval je načel svoj drugi kos in godrnjal: — Tak pridi, neumnica! Katarina se je stresla. Štefan se je obrnil, da bi bila prosta. Potem, ko se ni ganila, ji je pa rekel tiho: — Pojdi otrok! Ulile so se ji «olze, ki jih je bila zadrževala. Dolgo časa je jokala, ni imela toliko moči, da bi vstala, nič več ni vedela, ali je lačna, po vsem telesu pa je čutila bolečino. Štefan je vstal in hodil gor in dol, zaman trkajoč rudarsko znamenje, divji, da mora ta ostanek življenja končavati tukaj poleg tekmeca, ki ga mrzi. Niti toliko prostora nima človek, da bi poginila daleč proč drug od drugega! Takoj, ko je napravil deset korakov, se je moral vrniti in se obregati ob tega človeka. Ona pa, sirotka, za katero se prepirata celo pod zemljo! Tistega bo, ki bo kasneje poginil; in ta človek mu jo bo ugrabil, če bo sam odrinil prvi. Ni bilo konca, ure so se vrstile za urami, odvratno sožitje je bilo težje in težje, zastrupljali so se s sapo in smradom, saj so opravljali potrebo skupaj. Dvakrat se je zapodil proti skali, kakor bi jo hotel razkleniti s pestmi. Spet je minil dan. Chaval je sedel kraj Katarine in delil ž njo zadnjo polovico kruha. S težavo je žvečila grižljaje, ki jih je morala plačevati vsakega posebej z ljubkovanjem, tako se je zagrizla v Chavala ljubosumnost, da le umreti ni hotel, dokler ne bo prej njegova ne^p Štefanova. Onemogla se mu je vdala. a ko jo je hotel Chaval osvojiti, je zaječala. — Oh, pusti me, kosti mi bol stri. Štefan se je stresel in naslonil obraz ob les, da ne bi videl. Potem pa je blazen priskočil. — Pusti jo, pri moji duši! — Ali te kaj briga? je dejal Chaval. Žena mi je, menda bo potem smela biti moja! Spet jo je zgrabil, jo stisnil nalašč, ji pritisnil svoje rdeče brke na usta in ponavljal: — Daj nam mir, ti! Bodi tako prijazen in poglej dol, če nisva morda tam spodaj. Štefan je prebledel in zakričal: — Ce je ne izpustiš, te zadavim! Chaval je brž skočil na noge, ker je po pi-skajočem glasu spoznal, da hoče tovariš temu narediti konec. Smrt se jima je zdela prepočasna, eden od obeh se mora takoj umakniti drugemu. Začel se je znova stari boj zdaj pod zemljo, kjer bosta morda kmalu počivala drug poleg drugega; imela sta tako malo prostora, da nista mogla niti mahati s pestmi, ne da bi «i jih odrla. (Dalj« prihodnjič.) Armtnija pod sovjetsko vlado Za Proaveto priredil F. N. Armrnlja, delci* k grozot polno pretrkloirtj». Htnlrtja ■<> divjale po tej tu-Mi'Oni deželi n« runki utrnili koiaAk* 11 »I p»» |mh| poveljstvom rarl-•titnlh oficirjev, n« turAki p* sultanovi Imnditl, pobijajoči brc« u-•mtljenja «tare ljudi, mladino )>« »o odvajali v «užnost. Potoke krvi )t> prelil.» to catlrano ljudrtvo medtem ko jr živelo v nepopisni revžčl-ni. Ar le «ovjHska vlada je re*ila to nesrečno «letelo It atraAnega po loiaja ter napravil« polagoma i* o|»iMtoirnih pokrajin paradii ter dvignila narod gospodarsko in kulturno. O teh popolnoma lapreme< njenih raimerah, ki- vladajo ardaj v armmskl sovjetski republiki, je priobčil veliki ameriMil dnevnik "New York Tlmea" iapod peres« |mselin<*ga {toročevalea sledeči >«• nimiv članek, ki j« bil potneje po-natisnjen v številnih drugih ameriških čaaopiaih. Krivan. glavno me*to armenske sovjetske republik«* leži ob vznožju zgodovinskega hriba Ararat, na katerem j«« Imje p«» vesoljnem |H>topu oil-tula Noe-tova barka, Meato tli hrib je določila sovjetska vlada za «re-dišče armenake «ovjetake republike Toda hrib aam *e nahaja na turški xrmlji, zammjan. kot trdijo ardaj Armenci, po social* revolucionarni «tranki immo\a-ni Daaiink, katera jr vladala v Armeniji v letih 1918-20, do časa, da so sovjetske, to je boljše-viške čete zmagale tudi v tej pokrajini. Dasnaki so sklenili s Turčijo posebno pogodbo odstopivši ji zii njeno nevtralnost oziroma moralno pomoč ne samo goro Ararat, temveč tudi jezera Van in Kar« obenem z bogato dolino Ararat. Erivan, mesto čudnih nasprot* stev, uživa večje prednosti od strani sovjetske vlade kot katerekoli drugo mesto v U. S. S. H. Mesto s«» nahaja sedaj v stanju popolne itpremembe in rekonstrukcije, ne samo socialistične rekonstrukcije, kot to označujejo boljševiki, temveč prenovijo-nja, ki se'vrli skokoma. Mesto, okolica in v manjši meri vsa dežela s«* hitro izpremenja iz zaostale, nazadnjaške, v ogromni večini poljedelsko pokrajine v moderno industrijsko in trgovsko središče z veliko bodočnostjo. V mestu Krivan se vrši ta proces preoanovitve celo z mnogo večjo silo kot v Moskvi sami. Popotnik, tujec, ki je poznal prejšne razmere, stoji presenečen pred temi čudeži, katere je pričarala takoreknč it Zemlje sovjetska vlada. • V mestu samem *e vidi vsakih |tar sto korakov ducate novih |»oalopij, p*. Ia«\ stanovanjskih hi*, trgovin itd. poleg starih, nizkih koč, ki so bile zgrajene po večini pred stoletji brez vsake najmanjše udobnosti, brez zraka in svetlobe, koče, v katere bi sovjetska vlada ne dopuščala niti živali. Naravna stavbinska sredstva Nova poslopja so zgrajena iz temnega basaltskega kamna ali pa svetlo rdečega, ki je znan pod imenom "tufa". To je mehak kamen oziroma pečina, ki se da rezati kot les v deske ali v štirikotnike kot granit ali pa opeka, toda predstavlja mnogo trdnejši gradbeni materijal kot opeka ali granit, dasi je ima komaj polovico teže kamna. Strokovnjaki trdijo, da je to najboljši gradbeni material na svetu — in Armenija poseduje neizmerne množine te vrste bogastva. Novo vseučilišče, gledališča, vladna poslopja, delavski klubi, stanovanjske palače povsod Kamor se poda človek, se dvigajo zelo okusno zgrajena nova poslopja iz rdečkastega "tirfa" ter nadomeščajo iz na solncu ožgane ilovice zgrajene nizke koče. Ampak gleda se tudi na druge vrste olepšavo mesta in okolice. Povsod se sadi drevesa in krasne nasade s bujnimi cvetlicami. To je omogočila vlada potom vodnih naprav, katere namakajo zemljo. Sovjetske oblasti so že pred leti začele i ogromnimi irigmcijakimi deli, katerih neizmerne koristi so bolj vidne z vaakim dnevom. Mesto in okolica kakor tudi vsi ostali deli dežele postajajo pravcati paradiž. Sovjetska vlada je prinesla deželi predvsem novo darilo lastnine človeške družbe, vodo in električno silo . . . Rodovitna vulk&nična zemlja armenskih dolin in goratih krajev rodi vsakovrstne pridelke, toda samo sedaj, ko to zemljo namakajo umetnim potom. Poprej pusta, suha zemlja, na kateri ni uspeval niti najskromnejši pridelek, cvete sedaj kot bujna južna pokrajina, bogato obdarjena po naravi. Velike in manjše električne centrale, ki tvorijo del ogromnih irigacijskih del, oskrbujejo mesta in vasi g ceneno električno silo, kar pomeni seveda obenem tudi silen razmah industrij v vseh delih države. Mesto hitro naraiča Kakor povsod v Rusiji, tako je tudi v Erivanu — pomanjkanje stanovanjskih hiš. Mesto, ki je štelo komaj pred par leti 40,-000 prebivalcev, šteje sedaj nad 120,000 ljudi. Vlada se sicer trudi na vse načine ter gradi z vsemi silami nove stanovanjske hiše in palače, toda prebivalstvo narašča prehitro, da je stalno pomanjkanje etanovanj. Vse težave glede pridobivanja hrane so v Armeniji že premagane In to celo v večji meri kot v ostalih krajih Rusije. Odkar so bila končana glavna irigacij-ska dela, rodi zemlja vsega v izobilju, posebno žita in sočivja. Dežela pa je silno bogata na živini in je začela pošiljati cele črede v ostale dele sovjetske republike. Velikanske tekstilne tovarne pa izdelujejo dovolj blaga za obleko in druge potrebščine, da ni pomanjkanja tudi na tem polju gospodarstva. Po stoletjih tlačanstva in suženjskih razmer je Armenija postala "najljubši otrok" sovjetske vlade, katera potroši za te pokrajine celo več denarja kot znaša ves ostali sovjetski letni proračun. Predvsem pa je sovjetska vlada prinesla Armeniji nekaj, kar dežela ni poznala še nikdar poprej — mir, srečo, za-dovoljnost, poleg tega pa — popolno narodno neodvisnost. Nič več niso Armenci carjevi sužnji, izkoriščani po ruskih trgovskih interesih in plemenita-ših. Armenci (to stran turške meje vsaj) se zavedajo sedaj, da so gospodarji na lastni zemlji, medtem ko jim dovaja Moskva Čedalje več krvi v njene gospodarske žile, namesto, kakor je bilo to pod carjem, da bi to kri črpala in gonila dežele v propast. Staro in novo • Kot Irska, ki je silno trpela vsled tujih vlad in njih nasilja, tako je tudi Armenija stalno vzdrževala in gojila veliko pa triotično razpoloženje med vsemi svojimi sinovi in hčerami, ki so raztreseni širom sveta. Tega se ne zaveda samo domača sovjetska vlada, temveč tudi Kremlin sam; na obeh straneh se skrbno neguje to patriotično razpoloženje za to, sedaj resnično domovino, svobodno in srečno. Kar pomeni Palestina za Žide, pomeni ie v desetkrat večji meri za Armence njih svobodna domovina; tudi za nje je sovjetska vlada uresničila njih stoletne sanje o domači grudi, o njih lastni deželi, kjer se morejo dvigati kulturno in gospodarsko do višine, o kateri niso prej mogli niti sanjati. V mnogih slučajih prevladuje med tujci mnenje, da predstavljajo Armenci narod trgovcev, kar pa je popolnoma napačno. Nič manj ko 85 odatotkov ljudstva se bavi s poljedeljstvom, katero je v mnogih slučajih še dokaj primitivno. Preogromno delo si je naložila sovjetska vlada, da bi ga premagala v teh kratkih letih, zato vidi tujec v Armeniji v eni vasi še moderne pljuge s štirimi rezali, kAtere vleče šest volov, poleg lesenega pljuga, kakršen je bil v rabi pred stoletji. Vidi nadalje pri-mitivno mlatenje žita poleg modernega mlati Inega stroja. V drugi vasi pa je vse staro že odpravljeno; rabijo aamo najmodernejše stroje pri obdelovanju polja ter težko čakajo, da jim "mati" Moskva pošlje še več teh strojev, ker vsak stroj pomeni za deželo vrč bogastva. več živeža in lažje delo. V par letih bodo izginili vsi ti ostanki nekdanje zaostalosti. Sovjetske tovarne proizvajajo čedalje več poljedelskih strojev, od katerih dobi največje število še ve4no prerojena Armenija, ki je danes še dežela čudovitih nasproti stev ... pozor slovenci! Proda se prav lepa trgovina oziroma gostilna in poleg je dvorana za ples. Dovolj prostora za parkanje avtov. Kogar veseli te vrste obratovanje, naj se priglasi pismeno ali osebno na: Matt Bertchan, 409 Russell St., Joliet, 111. —(Adv.) STC Send Thofc Check SHoppinq Days 'til Christmas I h:NT.\i OFFICE #/ H«.—»,W A. U. to P. K T«L ■■»!■»■ mi Consistently Low Prfco« STATU ST I Oppoalt, Part« Stort, n r-V AU sta i« naročili Proaveto ali Mladinski list «roj «mu prijatelju ali sorodniku ▼ domovino? To Jo edini dar trajne vrednortl, ki ca sa «al denar lahko poiljet« «rojcon v domovino. TOREK, 18. DECEMBRi PnUUtaT"" Dvadnipredporoko^mi, del. da izda moja bodctfa dv soc dinarjev na mesec ^ fciviljo." 8ama P* P<>tem naprav aiviljo sent vzel." substantial «lirnifr? PLENTY OP r*Vn VKCP tables and^u ^ DURING the World W.r the /^J .........................................čl drnitvs it ... Naslov ........................................................... Ustavit« tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih tlsnov i druiine: l> ............................................... drnitv« it.. *) ............................................čl. druitvs it.. O ............................................ft, druitr« št. 5) ............................................Čl. druitv« it.. Mssto................................Driavs ................ Nov aaročaik............................. naročnik........... TISKARNA S.N.P.J 8PREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoca dela Tiska vabila za veselic« in shode, visitnice, ¿a»nl knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvsUki slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dru VODSTVO TISKARNE APEIJRA NA CLANST S.N.PJn DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ♦ Vas pojasnila daj« vodstvo tiskan» Cen« «mera«, oaijsko dole prvo vrst« PtiiU po informacije a« sadov: m s.n.p.j. printer! 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwoil 4*04 CHICAGO, ILL. Taa ss dobs aa šslie tadl m osta*as 14