SpcdUoM In pwwtnlc —• Puilulua plačana t gotortri Leto XXm., št. 150 Upravniitvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek; Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon it. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Uriooe Pubblicitš ltaliana S. A. MILANO Ljubljana, četrtek 8, 1943-XXI Gena cent. 80 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir IS.—, za možen itfv" vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50. Uredništvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica št. 5. — Telefon štev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopiii »e ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob- bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO. Nadaljnji odmevi Ducejevega govora Mussslini je še enkrat potrdil voljo italijanskega naroda, da se bori do zmage Berilu, 6. jul. s. Vsi ljsti še nadalje razpravljajo o Ducejevem govoru. »Der An-griff« objavlja na prvi strani uvodnik ped dvokolonskim naslovom »Duce je govorik". v katerem piše: Veliki Ducejev govor je naletel na odobravanje in soglasno pritrjevanje italijanskega naroda. Mussolinijeve besede so bile naslovljene na srce, razum in čast Italijanov. Italija nima danes nobene izbere, temveč samo eno pot: borbo do zadnjega, pa naj bodo sovražni napadi še tako trdi in surovi. Sam sovražnik je Italijanom nakazal pot, po kateri morajo iti, ko je kot edini pogoj ustavitve sovražnosti postavil zahtevo po kapitulaciji- Kapitulacija bi pomenila revščino in izgubo časti. Česar bi ne mogel sprejeti noben narod na »vetu, nit; sedaj niti kdajkoli v bodoče. Zato je Italija trdno odločena, da se bori do končne zmage. Usoda Italije ;n fašizma je testno povezana z usodo te vojne. Ducejev govor ima zato dvojno vrednost: na eni strani je Italijanom prikazal položaj, kakršen je, brez vsakih prikrivanj, na drugi strani pa je potrdil neporušen sklep Italije, da se ne pusti uničiti v viharju. V igri so sedaj vse najvišje vrednote italijanskega naroda kot državnega naroda in rase ter vse zgodovinske in miselne tradicije, italijanski narod pa sprejema ta dramafčnl trenutek borbe s trdnim srcem in hladno krvjo, trdno odločen, da premosti tudi največje težave z neupogljivo silo svoje volje, s svojimi neizčrpnimi odpornimi viri in z vrednostjo svojega orožja ter neomejenim doprinosom slehernega državljana za skupno stvar. Bukarešta, 6. jul. s. Vsi 1'sti objavljajo Ducejev govor pod velikimi naslovi kakor »Mir pomeni kapitulacijo, kapitulacija pa izgubo častj in katastrofo, je izjavil Mus-sclini«, »Ko je sovražnik pred vrati do-mov'ne, veruje 45 milijonov italijanskih borcev v večno moč Italije.« List »Viatza« piše v svoji vojaški kroniki dobesedno: Položaj v Sredozemlju je Mussolin; v svojem gevoru prav dobro označil. Dejal je med drugim, da se s sovražnimi narodi ne polemizira drugače kakor s topovskimi streli, češ da je najboljša polenvka polemika orožja. Ducejev govor je v svoji celoti dejanje poguma in iskrenosti. Bern, 6. julija, s. Ducejev govor je še nadalje predmet komentarjev vs*h listov. Tako piše list »La Suisse«, da je italijanski narod, izpostavljen že več tednov strahotnemu leitalskemu bombardiranju, dokazal vse vrline moralnega odpira; premer Neaplja je v tem pogledu značilen. List »Journal de Geneve« piše, da ima Du-ce prav, ko poudarja, da kaže prebivalstvo, izpostavljeno bombardiranju čudovit pogum, kakor je to naravno pri narodih stare civilizacije. Dejstvo je, da ita- lijanski narod, ki ga je 20 let koval fašistični režim, ni več tisti, ki bi se nvge! zadovoljiti z oznako domovine leposlovja in umetnosti, v katero je bil toliko ča^a vklenjen. Italija se danes zaveda sama sebe. Politično in gospodarsko se je uvig-nila na stopnjo, ki ji dovoljuje, da zahteva eno izmed prvih mest v Evropi. Ako so zares ljudje med zavezniki, ki bi hoteli Italijo pahniti nazaj, mirno lahko rečemo, če smo povsem nepristranski, da se zelo motijo. Oslo, 6. julija, s. Vsi listi objavljajo z vidnimi poudarki Ducejev govor pod naslovi, ki opozarjajo na odločen sklep italijanskega naroda, da se neomajno upre sleherni sovražni akciji proti ozemlju domovine. Listi nadalje naglašajo, da anglosaški letalski terorizem ni omajal mora'e italijanskega naroda, temveč jo je še bolj okrepil v sklepu, da se ne uda. Buenos Aires, 6. julija, s. Vsi argentinski listi obširno objavljajo Ducejev gevor pod značilnimi naslovi, ki poudarjajo bistvene odlomke. V komentarjih poudarjajo zlasti izjave, v katerih je Duce potrdil neomajno zaupanje v zmago in dejal, da je vseh 46 milijonov Italijanov pripravljenih za obrambo domovine. Ducejeve besede, poudarjajo tukaj, "edno zrcalijo misel in voljo Italijanov, ki so pripravljeni na sleherno preizkušnjo. Anglcsasi bi se morali prepričati, da 20 let fašizma nI poteklo zaman v življenju italijanskega naroda. Madrid. 6. jul. s. Vsi listi objavljajo Du cejev govor Pod velikimi naslovi čez več kolon, poudarjajoč pri tem neomajni sklep Italije, da si pribori zmasro. L'st »Arr ba« p*še: Ducejev govor je točna označba zgodovinskega in odločilnega trenutka v življenju Italije. Govor je jasen in točen ter poln nezadržnega optimizma. Ducejeve besede simbolizirajo duhovni položaj italijanskega naroda. Muasc-1'ni je zopet enkrat potrdil voljo italijanskega naroda, d-zmaga. Lizbona, 6. jul. s. Ducejev govor so vsi tukajšnji listi objavil; v celoti in jc zbudil povsod veliko zanimanje. Iz Ducejevih besed navaja zlasti poudarek, da je Italia bolj kakor kdajkoli trdna v odporu proti kakršnikoli grožnji od zunaj. Listi opozarjajo na namere odiečne reakcije proti vsakemu poizkusu izkrcanja, kakor tudi na spremembo vseh državljanov v borce, na italijansko zvestobo do tovarišev Osi, na zaupanje Italijanov v zmago in na trdno vero v večno silo domovine. Pri tem poudarjajo listi v podnaslovih tudi posamezne odlomke Ducejevega govora, zlasti pa njegove izjave o odločnosti, veri :n trdni volji italijanskega naroda po odporu do končne zmage. lumfinija v evrops Pred dnevi se jo mudil na uradnem obisku v Italiji podpredsednik rumunske vis.de in zunanji minister Rumunije prof. Mihail Antonescu, brat rumunskega »coi-dueatorja« maršala Antonesca. Dne 1. t. m. ga je sprejel v kraju Rocca della Ca-minate Duce, s katerim je imel dolge in prisrčne razgovore, v katerih sta oba državnika proučila »splošni položaj in vprašanja, ki bolj neposredno zadevajo obe državi in njune skupne interese«. Razgovori, kakor ugotavlja uradno poročilo o njih, so potekli »v ozračju prisrčnega prijateljstva, ki veže obe državi« in je bila ob tej priliki ponovno ugotovljena »popolna skladnost naziranj Italije in Rumumje glede vojaškega in političnega vodstva vojne«, pri čemer je bila znova poudarjena tudi namera obeh držav, »da svoje sodelovanje čim dalje bolj povežeta za dosego ciljev, ki ustrezajo interesom obel držav in načelom, na katerih temelji zavezništvo in borba, ki jo vodijo sile Trojnega pakta, da bi na osnovi pravice in poštenja zagotovile bodočnost mirnega sodelovanja narodom Evrope«. Uradno poročilo torej dovolj jasno obeležuje duha Antonescovih razgovorov v Italiji in funkcijo, ki jo Rumunija prostovoljno prevzema v evropski službi. Obisk podpredsednika rumunske vlade je bil tem bolj dobrodošel, ker je bil prof. Antonescu doslej edini državnik držav Trojnega pakta, ki še ni prišel v Italijo in se z Du-cejem še ni osebno sestal. Brzojavka, ki jo je prof. Antonescu poslal Mussoliniju v trenutku, ko je zapustil italijansko czemlje, zgovorno obeležuje to dejstvo, ki samo potrjuje, da je bil sestanek med obema državnikoma tudi v osebnem pogledu nadvse posrečen. Obisk rumunskega državnika pa je bil za Italijo dobrodošel tudi še v nekem drugem pogledu, na katerega je treba v tej zvezi opozoriti. Delež Rumunije v skupni borbi držav Trojnega pakta je nad vse pomemben, velik in plemenit, saj je Rumunija mobilizirala skoro vse svoje rezerve ljudi in sredstev, da bi sodelovala v vojni na strani svodih zaveznikov, ki tega njenega doprinosa ne morejo pozabiti. Njene divizije na vzhodnem bojišču so se borile hrabro, vztrajno in samozavestno; njihove izgube so najboljše potrdilo teh njihovih velikih vojaških vrlin. Vse žrtve pa je Rumunija doprinesla prostovoljno, ker se je zavedala velikega pomena, ki ji ga v službi Evrope in njene civilizacije daje njen zemljepisni položaj. V borbri proti zakletemu sovražniku vseh civiliziranih evropskih narodov je predstavljala in predstavlja Rumunija predstražo južnovzhodne Evrope. Rumunija se je te svoje velike zgodovinske vloge prav tako zavedala kakor je čutila grozečo nevarnost boljševizma, ki je bila zanjo nedvomno bolj neposredna kakor za katerokoli drugo evropsko državo Pomisliti moramo samo na razvoj sovjetsko -rumunskih odnosov v zadnjem času t;k pred izbruhom vojne na vzhodu! L. 1940 je sovjetska Rusija, ki se je med cem žt razširila na škodo Poljske, baltiških držav in Finske, zahtevala od Rumunije dve veliki rumunski ozemlji, Besarabijo in Bukovino, in je to svojo zahtevo podprla takoj s silo. S tem je dejansko razkrila svoje razširjevalne načrte na balkanskem področju, ki so bili državnikom Osi v ostalem že znani po obisku ljudskega komisarja za zunanje zadeve Molotova v Berlinu. Zato se ne smemo čuditi, ako sta velesili Osi, ki sta natančno poznali načrte Sovjetske zveze, sklenili že avgusta leta 1940, da branita Rumunijo. Tako je prišlo na Dunaju do skupne izjave obeh držav Osi o jamstvu za meje Rumunije v-, njenega ozemlja, kajti od tega trenutka dalje je bila Rumunija tudi dejansko in neposredno že v funkciji evropskih 'nte-resov, ko je zastopala in branila svoje interese. Kot obrambni zid Evrope prcL boljševizmu Rumunija ne varu>= namreč samo svojih nacionalnih interesov, ki so za vsakogar jasni, temveč tudi širše interese evropske skupnosti. V tem jo r.jena sorodnost z Madžarsko, katere funkcija se v bistvu ne razlikuje od funkcije Rumunije; obe sta namreč najtrdnejši branik evropske skupnosti in njene civilizacije proti vzhodu, proti boljševizmu, pri čemer tvorita še posebej obrambn"-verigo proti isti nevarnosti v smeri proti evropskemu jugovzhodu, ki ga s svojo neposredno udeležbo v vojni na vzhod-nem bojišču krijeta proti sleherni nevarnosti od te strani. Ako upoštevamo vse te naloge Rumunije kot prednje straže Evrope, zares lahko zaključimo, da je Rumunija eden izmed temeljnih stebrov v evropski službi in da so njene zasluge v tem pogledu tem večje, čim večji je od dne do dne njen doprinos k skupni vojni proti skupnem t sovražniku. Te zasluge ji njeni zaveznira odkrito priznavajo in se ves°le, da je obuk prof. Antonesca v Italiji potrdil, da hoče Rumunija tudi v bodoče ostati zvesta svojim zaveznikom in svoji veliki evropski nalogi, ki jo izpolnjuje ne le v svojem interesu, temveč v interesu vse Evrope. V tem smislu so potekli Antonescovi razgovori v Italiji, kakor je zgovorno doku- Potopitev sovražne podmornice v Sredozemlju 2o sovražnih letal sestreljenili Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 7. julija naslednje 1138. vojno poročilo: Italijanske in nemške pomorske enote, sodelujoče na Sredozemskem morju, so potopile eno sovražno podmornico. Palermo, Trapani, Porto Empedocle, Ca-tania, Maršala in nekaj manjših krajev na Siciliji in v Calabriji so bombardirali sovražni oddelki, ki jim je točni ogenj italijanskega in nemškega protiletalskega topništva prizadel izgubo 18 letal. Dva štiri-motornika so razen tega sestrelili naši lovci. * Pomorske enote, ki so potopile sovražno podmornico, kakor je bilo javljeno v današnjem vojnem poročilu, so pod poveljstvom korvetnih kapefoanov Carla Thorela in Ni-cola Nicolinija., ter pomorskega nadporoč-nika Heinza Obenhaupta.. Letala, ki jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, so se zrušila v naslednjih krajih: v Palermu 2, ki sta zgoreli blizu Monservi-nija, eno v mestu v ulici Greto, drugo sredi zsJiva, 5 v Trapaniju, 6 v Porto Empedocle, 1 v Cataniji in 1 v Maršali. Doslej ugotovljene žrtve med prebivalstvom zansudi poletov, omenjenih v vojnih poročilih šit. 1137 in 1138, znalšajo: v Maršali 5 mrtvih, v Sciacci 2 mrtva, 1 ranjen, v Ramacci (Catanija) 40 mrtvih, 6 ranjenih, v Casteldi Judici (Catanija) 4 mrtvi, 6 ram jenih, v Locriju (Regio Calabria) 1 mrtev in 5 ranjenih. Visoka odlikovanja Rim, 6. jul. s. Vel. Kralj in Cesar je na Ducejev predlog podelil naslednja odlikovanja Savo j skega vojaškega reda: pehotnemu polkovniku Giovanniju Gatti. rojenemu v kraju Rocca di Papa (Rim); pehotnemu polkovniku Ugu de Lorenzisu, rojenemu v Arcoleju Veroni, in konjeniškemu polkovniku Karlu Paglianu, rojenemu v Portu Mauriziu. Odlikovani italijanski planinci Rim, 6. jul. s. It3ilijansko planinsko središče objavlja podatke o doprinosu svojih članov k žrtvam domovine pod orožjem. Navzočih pod zastavami je 191, odlikovanih z zlato kolajno 5, ssrebrno kolajno 24, z bronasto kolrjno 20, z železnim križem 3, z vojnim križem 6 in odlikovana na bojišču 2. smiztskth tankov IžfatovSjeai sovjetski na bojišču pri Bjel^osrcdu m Orlu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo: Na področju Bjelnoroda in južno od Orla so se tudi včeraj izjalovili hudi sovjetski nrpadi, ki so bili prijeti z zelo močni mi in že tedne prej pripravljenimi oddelki Temu rasproti pa so naše čete z učinkovito podporo letalstva same prr.šle v napad-Posrečilo s? je vd~ i;i globoko v sovražne postojanke in sovražniku prizndcti najhujše izgube. Samo oddelki kopne vojake so uničili ali onesposobili >,a kretsnje rad S'W sovražnih okSopnih voz, doloma najnovejše gradnje. Tudi v zraku je prišlo nad tem bojnim področjem do ogorčenih borb z močnimi sovjetskimi letalskimi oddelki. V dneh 5. in 6. juljja je bilo v letalskih borbah m po zaslugi pre t'letalske obrambo se v "»ličnih 637 sovjetskih letal, med njimi veliko število bojnih lesni, prj 41 lastnih 'i- ' Močni oddelki bojnih letal so bombardirali razen tega z dobrini učinkom dovozne zveze. loiallšča in kolodvorske naprave v sovražnikovem zaledju. Z ostale vzhodne fronte, poročajo aamo o obojestranskem živahnem delovanju iz-vidniških in napadalnih oddelkov. Nemške lalike pomorske oborožene sile so potopile ob kavlsaški obalj v zavarovanem konvoju za sovjetski dovoz tri ladje s skupno 1700 br. reg. tonami. V Sredozemlju so sovražne letalske sile nadaljevale svoje napade na obalno področje Sicilije. Nemške in 3:a!ijanske obrambne sile so uničile 17 angleških in ameriških letal. Preteklo noč so maloštevilna sovražna vznemirjevalna lcta»a odvrgla nekaj ruši nih bomb iz velike všine brez načrta na za-padno Nemčijo. Nastala te samo neznatna škeda na poslopjih. Nemške podmornice so potonile na Atlantiku in na Sredozemskem morju v borbah preti mečno zaščitenim konvojem in posameznem ladja i a 1) Indij s skupno 5"00) br. reg. tonami ter eno tovorno jadrnico. S Slnske^a fccjfšča Helsinki, 6. jul. s. Finsko vojne poicčilo se glasi: V zadnjih 48 urah je bilo vojno delovanje na vseh bojiščih obeleženo z živahnimi obojestranskimi akcijami majhn h oddelkov. NTa bojišču cb ožini Aunus, cb reki Sivaerviju so Finci prestregli sovjetski poskus prekoračenja reke na motornih čolnih Južnovzhcdno od otoka Suursaarija v Finskem zalivu so finski lovci sestrelili ruski bombnik tipa »Boston«. Nervczssssč v sovražni prc|T:2.^andi Berlin, 6. julija, s. že nekaj časa je mogoče pri sovražni propagandi presojati nekatere vojaške ukrepe, ki jih sproti izdajajo vojaška poveljništva zaradi čim dalje težje prikrivane nervoze. To razpoloženje, kakor zatrjujejo v tukajšnjih krogih, je treba nedvomno spraviti v zvezo z važnimi uspehi krajevnega značaja, ki so jih dosegle nemške čete v sadnjih mesecih. Ti uspehi so sicer omejeni na nekatere odseke bojišča, vendar so se izkazali za taktično zelo pomembne, ker so naposled omogočili znatno zboljšanje nemških postojank skoro vzdolž vsega bojišča. To dokazujejo tudi hude izgube sovjetskih čet povsod, kjer so skušale preiti v napad. Te izgube so bile sovražniku prizadete precej zaradi odličnih postojank nemških čet, nasproti katerim je biLa učinkovitost sovražne razvrstitve znatno oslabljena. Med najpomembnejšimi so boji mentiralo uradno poročilo, ki smo ga v bistvenih točkah prav zato posneli, da 51-tatelje opozorimo na njegov smisel in pomen v sedanjem položaju. v odseku kubanskega m-rstišča in oni. ki so sedaj v teku pri Bjelgorodu. Zlasti ti poslednji nudijo sovražniku pr.liko, da razširja najbolj fantastične vesti, ki pc .. Rievr^-^_ Klin5 .Dmitrov Nevel _ ______ _ ®S.čevkai> Volokdamsl? . ,,,„ -/r,*=toov f^orkij * >Jelnja Kaloga /RaliT^C ® ^ Ui-ev Kozeljsk Cjudiriovo ukip\ika . - "\Khmovi 5uraž\ lOmeU/- e^ozibko^ -O^Novoorod /M-Kutor Dmitrijev PT SjeversPjJ Sevsl\ Fa£ž 49ov peča r*onikK SMglii ~Fočep'f Brjansk Ksračev "Vel Navija čev^\De;ir0vsVŽ?"geljsk /KolpJnijV^ Ščigrij ( J l Romij> Lebedm>-4^kitnp;e Priluki (. Gadjač " 3Mjrgorod • SfStMol frogožsk. Oskol IčValujki Ksand _^ 1 Pjatihatka Dnjepropetrovsl (rivoj rog" Apostoiovcf- Ic^ova^j 3zlum PaVlograd KramatoS - V, ierson Ka^vla -PerekoB/ MelifopolU ^ft-tf/i fansC mnenju tukajšnjih vojaških krogov odkrivajo samo nervoznost sovražnih krogov. Na vse te neumnosti bodo tudi to pot odgovorili ob pravem času 2 dejanji. Ker pa med tem hudi boji še trajajo, nI mogoče reči ničesar drugega in je -reba počakati. Dokumenti o angleškem letalskem barbarstvu Berlin, 6. julija, s. V dokaz, da so Angleži prvi začeli letalske napade proti cL vilnemu prebivalstvu, objavlja najnovejša nemška »Bela knjiga« več dokumentov in navaja med drugim napad bi danskih letal v noči 12. januarja 1940 na mestece Sylt. V zvezi s tem pripominjajo na pristojnem mestu, da so Angleži že septembra 1. 1939 napadli dansko mesto Esbierg, na katero so odvrgli 4 rušilne bombe, ki so ubile neko žensko, več oseb pa ranile. Ta napad je povzročil zgražanje vseh danskih listov in prisilil angleško vlado, da je poslala uradno noto z opravičili danski vladi. Vse to je dokumentirana stvarnost, ki je dialektični napori Londona ne morejo zabrisati ali piikr.ti. OSk Julfe ^Veriev / 'VoStalina Bogorodick"4E^ - J- Gorbačevo^ Mcensk \ ^JjefVnov Malo- ^^ I Jel/ec I aplinp^r 5talinnov* Zaporožje / - V^vPologi AV0ln0vdt Nikopolj VssilivkaTV_/~"x> 1 SJ Fedonvkv r^S-/ , laganrog_ -ariupolj ttast^pna avdijenca poslanika Mamellija v Sofiji ** Sofija, 6. jul. s. Po običajnem ceremonialu je novi ital. poslanik v Sofiji Fr. Giorgio Mamelli izročil svoja poverilna pisma kralju Borisu ob navzočnosti predsednilui vlade in zunanjega ministra Filova. Šef kabineta ;n pomočnik kralja Borisa sta odvedla italijanske-skega ministra iz poslaništva v kraljevo palačo v dvornem avtomobilu v spremstvu eskadre konjenikov. Ob predaji poverilnih pisem je mi-nišicr Italije naslovil na kralja Borisa nagovor, na katerega je vladar odgovoril. Kralj Boris je nato zadržal ministra Mamellija v dolgem in prisrčnem razgovoru, nakar je minister predstavil ministru funkcijonarje poslaništva. Na poti je velika množica prisrčno pozdravljala novega predstavnika Italije. Sara^zoglu na oddihu Carigrad, 7. ju', s. Te dni pričakujejo tu predsednika turške vlade Saradzogla. ki bc nekaj dni odšel na dopust v bližnje toplice Jalovo ob azijski obali Marmorskega morja. Zapleti j a ji na ameriški notranji fronti Lizbona, 6. julija, s. Ameriški Ust »Christian Sciense - Monitor« objavlja članek o položaju v Severni Ameriki in ugotavlja, da prete notranji fronti razne nevarnosti, med katerimi sta najhujši pomanjkanje organizacije in inflacija. Po nekaterih nadaljnjih trpkih ugotovitvah o ameriški politiki zaključuje list s trditvijo, da je nekoč Ameriki grozila samo neka domnevna in zelo oddaljena nevarnost, dočim sedaj prete mnogo bolj stvarne nevarnosti, ki izhajajo iz njenega notranjega položaja. Odpor proti Roosevettu stalno narašča Buenos Aires, 6. jul. s. Več političnih osebnosti v državi Illinois je na nekem zborovanju sklenilo, da ne odobri pri prihodnjih predsedniških volitvah kandidature internacionalista Willkia. Te osebnosti so se izrekle za kandidaturo Mac Cor-nicka. izdajatelja lista »Chicago Tribune«, ki je zagrizen tekmec Roosevelta, če tudi bi se ta pojavil samo z namenom, da bi odvzel določeno število glasov Rooseveltu ali Willkiu. Stavke v Ameriki Buenos Aires, 6. jul. s. Po dospelih vesteh se je odpor proti vrnitvi na delo v rudnikih razširil na vso srednjo Alabamo. Dva nadaljnja rudnika so zaprli v srednji Pensilvaniji, kjer so se rudarji prav tako uprli Lewisovemu ukazu za vrnitev stavkujočih na delo. V Pensilvaniji še vedno stavka 25.000 rudarjev. Izgmetm smrt generala Sikcrskega Zločinsko udejstvovanje Intelligence Servicea Varšava, 6. jul. s. Vest o tragični smrti Sikcrskega je napravila globok vtis na poljsko prebivalstvo. Tajinstveno letalsko nesrečo tolmačijo tu kot zaslugo angleške tajne službe. La Linea, 6. jul. s. Tajinstvena letalska nesreča, ki je zahtevala življenje generala Sikorskega in njegovega spremstva in ki so jo poljski emigranti od vsega začetka pripisovali angleški tajni službi in o kateri je sedaj uvedena preiskava, je še nadalje predmet utemeljenih sumov o premišljenem incidentu, česar se britanska propaganda ne more otresti niti z opozarjanjem. da sta med žrtvami tudi dva člana angleškega parlamenta. Znano je, da so osebe iz neposredne bližine poljskega generala Sikorskemu odločno odsvetovale potovanje na Bližnji vzhod, kakor, da bi slutile, kakšna usoda ga čaka, ker je to usoda, ki jo angleški funt in boljševi-ške bombe določajo vsakemu nezaželenemu človeku. Truplo generala so potegnili iz morja in so bile pogrebne svečanosti izvržene v katoliški cerkvi v Gibraltarju. Katinski jarek čaka na njegove ostanke. ★ Vest iz Gibraltarja, da se je tam smrtno ponesrečil predsednik poljske begunske vlade general Sikorski, vsebuje kljub svoji kratkobesednosti celo kopo sumljivih znakov, iz katerih se da sklepati, da je ta »nesreča« čin spretne režije zloglasnega britanskega Inteligence Servicea. »Liberator«, tip letala, o katerem je anglosaški svet vedel toliko slave in hvale glede njegove tehnične dovršenosti, se je neposredno po dvigu zrušil na zemljo m pokopal pod seboj generala Sikorskega. njegovo hčer ter celotno spremstvo, sto- ječe iz šestih častnikov, članov poljskega glavnega stana. Edini Britanec, ki je bil na krovu usodnega letala, pikvt, ki ga je vodil, je pravočasno s padalom odskočil in pristal na zemlji težko ranjen. Ta okoliščina se mora smatrati za majhno režijsko napako vešče prirejene in do podrobnosti premišljene »nesreče«, koje žrtve so postali odlični predstavniki begunske poljske vlade in njene vojske. Kdor je količkaj posvečen v tehniko letalstva, mora vedeti, da se letalo, ki so mu poverjena dragocena življenja odličnih političnih in vojaških osebnosti, ne dvigne brez naj podrobnejšega pregleda vse aparature. Ob pregledu se mora pre-Lskusiti vsak najmanjši vijak in cela vrsta odgovornih mož mora podpisati zapisnik, da je vse v redu, sicer letalo ne odleti. Morda so v Gibraltarju sestavili tak zapisnik, toda bil je nedvomno napravljen v slabi veri, kajti dejstvo, da se je »Liberator« zrušil na tla takej v prvih minutah poleta in sicer ob odličnih letalskih prilikah, govori dovolj razločno, da je bila »nesreča« namenoma povzročena in skrbno pripravljena. V ostalem je to že znan način, kako se Anglija po potrebi otrese ljudi, ki so ji v kakršnemkoli pogledu postaii neprijetni. Na isti način se je svojčas »ponesrečil« francoski admiral Darlan, sedaj pa je britansko temno politično zakulisje spravilo s sveta generala Sikorskega, ki je postal neljuba motnja britansko-sovjet-skih odnosov in so se v Angliji bali. da bi znal na Bližnjem vzhodu pri tamožnjih poljskih četah povzročiti nemire in Izkoristiti nevoljo Poljakov zaradi Katina Siroti Moskvi, i v Bangkoku Sporazum o sodelovanju Japonske In Taja Brngkong, 6. jul. s. O obisku predsednika japonske vlade Toja v Taju je japonsko vele-poslanštvo objavilo naslednje poročilo: General Hideki Tojo in maršal Phibun Son-gra, ki sta se sestala v Bangkoku. sta skupno proučila vojaški položaj ;n japonsko-tajske odnose ter izmenjala naziranja o trdni zvezi Velike Azije in o ukrepih, ki bi bili primerni za nadaljevanje vojne. Oba državnika sta znova potrdila, cia se je zgradba večje Vzhodne Az je utrdila v interesu zmage navzlic an-gicško-ameriškim poizkusom, ds bi omajali sedanji položaj. Potrdila sta tudi da bo področje skupnega blagostanja večje Azije trdno povezano, da bi se z uspehom nadaljevala azijska vojna ob sodelovanju vseh elementov na tem področju, in sicer na temelju medsebojnega spoštovanja suverenosti m trdnega zaupanja v zmago. Med razgovori je predsednik vlade Tojo jasno ponovil načelo, da Japonska spoštuje suverenost in neodvisnost Taja in da izraža svoje želje za njen napredek. Nato sta oba ministra v zelo prisrčnem ozračju razpravljala o novih mejah Taja. katerih revizijo si je Taj že dolgo želel, kakor tudi o sodelovanju obeh držav. Oba predsednika vlade sta ugotovila popolno istovetnost pogledov glede priključitve štirih pokrajin v severni Malaji. Pcr-l*s Kedak, Kelandan in Trengganu, in dveh' pokraj:n v državah Sej. Čongtung in Moncpan, k Taju. Itingkok, 6. jul. s. Vrnitev štirih držav severnega dela Malaje jn nekaterih pokrajin Birme Taju uresničuje težnje tajske države, ki je že 337 let hrepenela po pri-ključ'tvi teh ozemelj, ki so bila Tajcem odvzeta s po\godbo iz leta 1909, ki jo ie vsilila Anglija. Priključitev nekaterih birmanskih ozemelj Taju pa je tudi v ras-rem, političnem in zemljepisnem pogledu pravilna, saj so pripadala ta ozemlja državam šan, ki jih je Birma vedno smatrala kot nesestavnj del svoje zemeljske edinosti. To dejajije Japonske, ki je vzbudilo največje zadovoljstvo, je znova potrdilo konstruktivnega in ravnovesnega duha, Id obvladuje danes Veliko Azijo. Tokio, 6. jul. s. Veleposlanik Taja je v spremstvu vojaških in pomorskih atašejev obiskal zunanjega ministra Šigemica m ministra za Veliko vzhodno Azijo Aohiju ter jima izrazil svojo zahvalo za sporazum Tojo—Phibun. Tsjo v šenanu Šonan, 6. jul. s. Drugi dan svojega obiska v Sonanu je predsednik japonske vlade Tojo uporabil za obisk japonskih in malajskih čet \ mestu. Natif se je podal na hrib Buzan nad ožino Johore. na čigar vrhu je bil postavljen spomenik padlim Japoncem, in si je tam ogledal bojišče predlanskih bojev, nakar je obiskal še kraj, kjer so se predali Britanci. Tojo je kasneje obiskal tudi vojaško bolnišnico in dom za okrevanje oficirjev. Izročitev mednarodnih koncesij nsiskinška vladi Šznghaj, 6. jul. s. Na povratku iz Nankinc;a je včeraj prispel semkaj Masajuki Tani, ki bo ostal v Šanghaju več tednov in bo svoje bivanje izkoristil za razgovore z japonskimi m kitajskimi oblastmi o prenosu mednarodnih koncesij na kitajsko nacionalno vlado, kar se bo formalno izvršilo 1. avgusta. Začasna vlada svsfesdne Indije Rangun, 6. jul. s. Predsedništvo lige za neodvisnost Indije je sestavilo predlog za ustanovitev začasne svobodne indijske vlade pod vodstvom Čandre Boseja. Indijci v Birmi so pozdravili to vest z največjim veseljem in krajevni odsek lige je objavil izjavo, v kateri potrjuje odločni sklep, da brezpogojno podpre križarsko vojno Čandre Boseja za neodvisnost Indije in osvoboditev izpod britanskega jarma. Tudi Indijci na Filipinih, kakor poročajo z Manille, so takoj, čirn so zvedeli za predlog o ustanovitvi svobodne indijske vlade, v posebnem proglasu takoj pristali nanj, poudarjajoč, da zavzema sedaj gibanje praktično obliko in da so vsi Indijci odločeni boriti se do zmage. pri Novi Gvineji Tokio, 7. jul. s. Japonski glavni stan poroča, da so sovražne vojne ladje, ki so se udejstvovale v vodah okoli Salomonovih otokov, skušale dne 30. junija zavzeti Novo Georgijo, potem ko so izkrcale čete na otoku Rendovi. Sedaj so v teku boji na raznih okrajih tega otoka. Boji v zalivu Kula. severovzhodno Nove Gvineje, pa so se dosedaj tako razvijali: Posadka na Novi Gvineji, ki jo tvorita mornarica in armada, je skupno z japonskim brodovjem zjutraj 5. julija potopila tri sovražne ladje neznane vrste, dne 5. julija pa so edinice japonske mornarice sestrelile 10 sovražnih letal nad zalivom Kula. Ponoči dne 6. julija je skupina japonskih rušilcev napadla močno sovražno skupino, ki je štela 10 križark in več rušilcev. Med boji so Japonci potopili eno križarko, eno pa poškodovali. čangkafškov general prešel k nankinški vladi Tajuan, 6. jul. s. Doznava 6e, da je general Malun. član generalnega štaba glavnega stana čungkinške vlade, prešel k nacionalni kitajski vladi in je prisegel zvestobo. General Malun je 62 let star in je bil vzgojen v Angliji. Zavzemal je mnoga pomembna mesta, vštevši mesto generalnega direktorja protikemunističnega pokreta v pokrajini Šansi. Bil je tudi predsednik muslimanskega združenja v Šansiju Cinan, 6. jul. s. V zadnjih 6 mesecih od januarja dalje, odkar je nacionalna vlada Kitajske objavila vojno Angliji in Ameriki, so nacionalne kitajske čete, ki operirajo na področju pri Šantungu. dosegle pomembne vojne uspehe: 7924 sovražnikov ubit h in 4285 ujetih. V istem razdobju se je 13.240 Kitajcev prostovoljno javilo v kitajsko nacionalno vojsko. Velikodušen dar Knez Amadei Windischgr&tz je poslal po svojem bratu Eksc. Lombrassi 20.000 lir kot osebni prispevek za podporne namene Fašistične federacije v Ljubljani. Knezu Windischgratzu, ki je oče treh hrabrih borcev, od katerih je eden junaško padel v izpolnjevanju svoje vojaške dolžnosti, je poslal Eksc. Lombrassa toplo zahvalo Stranke za velikodušno manifestacijo fašistične solidarnosti. Mernika notranja S i Nemški nsrad je trdno strnjen ©krog svojih voditeljev Berlin, 6. jul. Tukajšnji uradni krogi ugotavljajo, da se sovražni propagandi ni posrečilo v nikakem pogledu omajati nemške notranje fronte, zato se sedaj sovražnik zadovoljuje s tem, da izpušča na naslov nemškega, naroda razna zasmehovanja, češ. da je nemški narod samo velikanska čreda drobnice, ki z veseljem drvi v pogubo. V ponedeljek je »Volkischer Beobachter« poročal o neki surovi karikaturi, objavljeni v ameriški reviji »Life«. Tu je Nemec predstavljen kot nekako primitivno bitje, neke vrste ogromna opica, ki posveča vso svojo pažnjo v mirnem času paradnemu koraku ter služi v vojni le za topovsko meso. Nemec je po mišljenju ameriškega obzornika nesposoben za vsako pametno presojanje ter zna samo marširati in ubijati, izvršujoč mehanično vse. kar mu naroča njegov brutalni gospodar. Glasilo nemškega narodnega socializma pripominja k temu, da se Nemci v desetih letih narodno-socialističnega režima niso spremenili iz naroda mislecev in pesnikov, ki je svetu dal Kanta in Schopenhauerja, v čredo predstavnikov ameriške omike, predstavnikov tiste omike. ki jim je bila poverjena naloga, da izravnajo z zemljo najodličnejše spomenike Nemčije in Italije. Odpor, ki ga očituje nemški narod proti letalskemu ustrahovanju ter proti vsem grozodejstvom, ni sad dresure, marveč posledica dobre vzgoje. Odno?i med voditeljem in narodom niso odnosi med gospodarjem in podanikom. Razmerje med poglavarjem in navadnim vojakom je pozitivno in plodonosno. Ne gre za slepo pokorščino, za živalsko udanost usodi, marveč za spontano disciplino, ki izvira iz moškega čuta dolžnosti, iz jasnega spoznanja in zavesti, kaj nalaga nemškemu narodu sedanji čas. Voditelji svojim podrejenim ne ta.je resnice, tudi takrat ne, kadar ie trda in huda, podrejeni pa s svoje strani lahko svobodno očitujejo čustvovanje, ki jih preveva. Nemški narod tedaj ni čreda lutk in avtomatov kakor bi rada prikazala sovražna propaganda tolpa nesposobnih idiotov. N.jesovi voditelji so samo tolmači in vršilci volje nemških množic. Zato na prvaki odkrito in svobodno govore kakor so pred kratkim govorili Speer. Goebels. Funk in Lev. Iz istega razloga se ne zatira javno razpravljanje niti o tišini na vzhodu, niti o začasni nedelavnosti nemških nodmornic, niti o vedno težjih pcsled;cah letalskega ustrahovanja. Odgovorni prvaki skrbe za to, da bi se med mnn-ž'cami ne razširile napačne utvare. Nemški narod je vedno poučen o dejanskem stanju :n prav zato lahko gleda v obraz dogodkom ter presoja njihove posledice. Seveda je samo po sebi umevno, da so tudi v tem pogledu postavljene gotove meje. Sovražnik ne sme zvedeti vseh podrobnosti teh razprav. Zato razprave m kritike o vprašnn.j:h ki se tičejo vodstva vojne, niso donustne. S tem pa ni rečeno- da bi narod želel, da ga smatrajo za topovsko krmo. V vojni in v miru je vsak Nemec gospod in ne suženj. On posluša predvsem svojo državljansko zavest. Pri vseh seveda ta zavest ni enako razvita in se- nekateri gotovo ne zavedajo, v kako strašno nevarnost bi prišla država, ako bi se v nemških množicah razkrile misli onih ljudi, ki kolebajo. ki preveč ljubijo mirno življenje, ki so apatični ali jih je pokvarilo intelektualstvo. Na yso sreče tvorijo ti ljudje zelo majhno manj- šino in so odrinjeni v stran, da ne morejo povzročiti nikakršne škode. Izvestnemu sloju teh odrinjencev in izkore-ninjencev posveča »Volkischer Beobachter« posebno ostre opazke. To so ljudje, ki nalašč ne vedo ali pa se delajo, da ne vedo o nikakršnem dogodku, ter se zanimajo le za stvari, ki nimajo z vojno nikakršne zveze. To so ljudje, ki so zvedeli za porušenje kčilnske stolnice ter niso pokazali takega ogorčenja, ki sicer preveva ves narod. To je, pravi list. nevarni sloj zabušantov, ki nimajo poguma za opozicijo, ker so preveč sebični, pa je njihovo zadržanje vredno še večje obsodbe kakor dejanje odkritih defetistov. V vsakem primeru gre za osebe brez značaja, ki so nevredne, da pripadajo oni veličastni delovni skupnosti, ki jo tvori pretežna večina nemškega naroda. Pretežna večina nemškega naroda pa je tako zdrava v svoji osnovi, da je ta malevredni sloj ne more okužiti. (II Piccolo.) Sodelovanje hrvatske in bolgarske pravoslavne cerkve S°fij6. jul. s V tem mesecu pričakujejo v Sofiji prihod predstavnika hrvatske pravoslavne cerkve, ki bo začoi pogajanja z bolgarsko pravoslavno cerkvijo za ureditev uradnih odnosov med obema cerkvama in njuno bodoče sodelovanje. Eden izmed r;;-pomebnejših predmetov teh pogajanj bo priprava semurščnikov zi\ prihodnje leto v bolgarskih cerkvenih semeniščih. Upori proti Angležem v Iranu Ankara, 6. julija, s. Navziic ukrepom oblasti na pritisk Anglosasov je položaj v Iranu še nadalje zelo resen, kajti manifestacijam, do katerih prihaja brez pre-stanka v mestih in glavnih središčih v državi, se pridružuje še akcija oboroženih tolp v raznih pokrajinah. Te t >ipe so sc spopadle s policijskimi silami in vladnimi četami in jih pognale v beg ver zafole ogražati cesto, ki veže sovjetsko mejo <5 petrolejskimi vrelci. Razen tega so te tolpe napadle tudi mnogo konvoisv in potolkle in razpršile čete, ki so te konvoje spremljale. Iz Teherana poročajo, da po Angleži, ki se sedaj boje za p^rolej-žk0 vrelce, poslali nad upornike tu-l' letala, zlasti proti plemenu Taškaj, ki /odi ves upor. Britansko letalstvo je brezobzirno bombardiralo glavne kraje tega olemena in povzročilo nad 2000 žrtev. Ženske v ameriški letalski službi Buenos Aires. 6. jul. s. Iz Washingtona poročajo, da je vojni minister Stimson objavil imenovanje Jakeline Cochran za voditeljico pilotk ameriškega letalstva, obenem pa za glavno pomočnico pri pomočniku šefa glavnega stana. Minister je nadalje sporočil, da je bila Nacy Lovve, organizatorka in voditeljica ženske pomožne eskadre prevoznih letal, že meseca septembra 1. 1942 imenovana za članico glavnega stana v činu divizijakega poveljnika prevoznih letal Miss Cochran bo v sodalo-va-nju z oficirji glavnega stana in letalskimi oficirji proučila metode in možnosti za uporabo žensk pilotk, kakoT tudi vsa vprašanja, ki se tičejo novačenja teh pilotk. Zamenjava osebnih izkaznic za neobveznike Od četrtka 8. julija dalje se bodo sprejemale prošnje za zamenjavo osebne izkaznice tudi za moške v starosti nad 50 let in za ženske, ki imajo stalno bivališče v Ljubljani. Prošnje bodo sprejemale iste poslovalnice kakor doslej in sicer: I.) Poslovalnica v Puccinijevi ulici št. 2, pritličje za mestne okoliše, ki leže severno od Rožnika in Tivolija ter proge Rakek— Zalog do Smartinske ceste (šiška. Drav-lje, Bežigrad, Svetokriški okraj, Koseze, Dolnice, Zapuže, Podutik, Glince). II.) Poslovalnica v šoli na Grabnu. Coj-zova cesta, za mestne okoliše, ki leže med Rožnikom, Tivolijem in Ljubljanico do Šubičeve ulice in njenega podaljška do Ljubljanice (Rožna dolina, Vič. Glince, Brdo. Trnovo—Krakovo. Mestni log. Mir-je. Gradišče). III.) Poslovalnica na magistratu. Mestni trs: 2/II za mestne okoliše med Šubičevo ulico in njenim podaljškom do Ljubljanice ter ob Ljubljanici navzgor na eni strani ter Resljevo cesto—Kopitarjevo in Streliško ulico in Golovcem na drugi strani (Novo mestno središče, Staro mesto, Prule. GaJjevica. Dolenjska in Ižanska cesta Bane. Črna vas). IV.) Poslovalnica na Ambroževem trgu 7, za mestne okoliše vzhodno od črte Golovec, Streliška in Kopitarjeva ulica. Res-lieA^a cesta, kolodvor. Šmartinska cesta (Sv. Petra. Vodmat. Zelena jama, Moste, Kodelievo. Šteoanja vas). V.) Poslovalnica na magistratu. Mestni trg 2/1 seba 37 za vse nujne slučaje. Nujnost je treba dokazati. Za zamenjavo osebne izkaznice je potrebno: 1.) izpolniti prošnjo, katere formular dobite v vseh poslovalnicah (kakor t vidi navodila, kako se nrošnia izpolni). Priložit; ^e tri pn^ke slike fbrez pokrivala) v velikosti 4X5 cm. na hrbtu katerih je ra7lo*"o nanisati nri'"mek in "ime. 2.) Predložiti sledeče listine: a) Matične listine o roistvu. poroki, itd.; b) letine o poklicu n. pr. uradniška leeitimfciia. poslovna kpiižira. c) mo^ernci, dokaz o tujem državljanstvu. 3.) S+aro r-ehno izkaznico mora prinesti vr°k p seboi. Pcslovalniro bodo nrslovale od 8 30 do 12. in od 15. do 17.?0. Porast nsiKŠke frrizvoSnje I3fc23tr3£iv Berlin, 5. jul. s. Kakor se d^zn"va s pristojne strani, je proizvodnja lokomotiv v mesecu juniju dosegla doslej najvišjo stop- j njo. število izdo anih lokomotiv je bilo za. j 25 odstotkov večje kakor v mesecu maju. j H tler in marta.1 Goring sta minstru Spearu in njegovim sodelavcem izrezila i pohvalo in hvaležnost. Smrtna obsudfea zaradi rejanja živilskih nakaznic Berlin, 6. jul. s. Posebno sodišče v Berlinu je obsodilo na smrt 371etnega Kol^erja Adolfa in 421etno Frido Ilpzubcr. ki sta b la cbtoežna, da sta spravila v promet ponarejene živilske nakaznice za nabavo mesa. Trgovinski sporazum med Španijo In Švico Mcdrid, 5. jul. s. Švicarska m španska trgovinska delegacija sta izmenjali in podpisali protokole, ki urejajo gospodarsko izmenjavo med obema državama v tekočem polletju. Po tem novem dogovoru ne bo velikih sprememb v izmenjav' blaga, kajti Španija bo še nadel je izvažala svoje tradi-cijcnalne proizvode, Švica pa svoje industrijske, farmacevtske in kemične proizvode. V kor st Švice so bili določeni tudi omejeni kontingenti boljših tekstilij, č'pk, ur, računskih strojev in električnih števcev. Podpisani so b:li tudi dogovori o pomorskih prevozih in o kompenzacijah. Turško - madžarski trgovinski sporazum Budimpešta, 2. jul. s. Tu so se zaključila trgovska pogajanja med Turčijo in Madžarsko. š.fi obeh odposlanstev so podpisali snorazum, po katerem bo Madžarska dobavila Turčiji poljedelske stroje in druge industrijske proizvede, Turčija Madžarski pa bombaž, baker in druge suro- vine. GOSPO Maksimalna cena za olivno olje Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino je na temelju člena 1. naredbe z dne 9. V. 1941-XIX. štev. 17. (»Službeni liste štev 38-41), v zvezi z določbo člena 2. naredbe o cenah (»Službeni list« štev. 236-26-41.) ter na temelju določil čl. 2. naredbe o kontroli cen (»Službeni libt« štev 68-15-41.) upošteval predlog Prevoda ter določil naslednje maksimalne cene za prodajo olivnega olja: pri prodajah na debelo za 100 kg 1500 lir izpostavno skladišče vključno troša-rina; pri prodajah na drobno za 1 liter 15 lir, postavno trgovino, vključno vse dajatve. Cene morajo biti v smislu določil čl. 4. naredbe z dne 9. V. 1941-XIX. nabite v prodajnem prostoru. Kdor bi kršil te maksimalne cene bo kaznovan po naredbi z dne 26. I. 1942-XX., štev. 8. (»Službeni list« štev. 8-42). Hidriranje premoga tudi v Ameriki tik pred sedanjo vojno so v Zedinjenih državah trdili, da hidriranje premoga za pridobivanje umetnega bencina m drugih mineralnih olj za Zedinjcne države ne pride v po-štev ne samo zaradi višjih produkcijskih stroškov, temveč tudi z-ndi znatnih —enskih rezerv mineralnega oijJ. Zato mor-., tem bolj presenetiti vesti, po katerih bo v kratkem ame-' ri-ki petrolejski diktator in kontrolor za uporabo kuriva' Harold Ickes predložil kongresu zakonski načrt s pooblastilom za gradnjo velike industrijske naprave za pridobivanje sintetičnega mineralnega olja iz premoga, in sicer na račun države, ker trenutno zasebni kapital za to panogo proizvodnje nima interesa. Kot razlog navajajo nevarnost izčrpanja rezerv mineralnega olja in okolnost, da se pri hidnranju premoga. po mnenju Ickesa pa more le ustanovi-surovine, potrebne za proizvodnjo umetnega gumija ;n plastičnih mas. V Zedinjenih državah obstoja od leta 1937 le majhna poizkuflna naprava za hidriranje premoga po mnenju Ickcsa pa more le ustanovitev velikopoteznih naprav :zkušnje za nadaljnja prizadevanja na ' Iročju. Zato naj država sama zgrad. napravo in jo vzdržuje. , Kar se tiče izčrpanja rezerv minerainega olja, navajajo ameriški listi, da so Zedinjene države sicer največji producent m neralnega olja na svetu, vendar so rezerve nr.neralnega olja spričo ogromne potrc"nje sorazmerno zelo majhne Doslej odkrita ležišča nafte se cenijo le na 13 do Hkratno količino letne potrošnje. To sicer ne pomeni, da bodo Zcd njene države ta ležišča izčrpala v 13 do 14 let h. ker st sproti odkrivajo nova ležišča. Vendar odkrivanje novih ležišč postaja vedno redkejše. Tako predstavljajo n. pr. lani odkrita nova ležišča le še eno tretjino letne potrošnje. Prehitro izčrpanje teh ležišč se mora vsekakor preprečiti. Zato je treba poseči nazaj k premogu. Spričo znatne proizvodnje cenenega mineralnega olia in zaradi enostavnejše manipulacije uporablja ameriška industrija za pogonsko kurivo po večini nafto. Ta industrija bo morala zopet preurediti svoje pogonske naprave na pogon s premogom. Druga možnost pa je dana s hidriranjem premoga. Proizvajalni stroški se bodo z napredujočo tehniko še nekoliko znižali, upoštevati pa je na drugi strani velike koristi, ki jih nudi hidriranje premoga. Te koristi so v tem, da se v eni sami napravi lahko pridobivajo poleg bencina tudi ostale vrste olja vrhu tega pa še osnovni proizvod- za pridobivanje umetnega gumija, plastičnega materiala. rsznes'1. barv. farmacevtskih predmetov in organskih kemičnih pro zvodov. V tej zvezi priporoča Ickcs nadaljnje prizadevanje za uredi tev proizvodnje umetnega gumija. Industrija umetnega gumija bo verjetno po vojni ena naj večjih ameriških industrijskih panog, ker Zedinjene države ne morejo biti odvisne od^dovoza naravnega kavčuka iz oddaljenih dežel, zlasti če obstoja nevarnost, da se ta dovoz cnemo goči. Glede na gornje stališče, ki ga zavzemajo odločilni činitelji v Zedinjenih državah smatrajo tudi v Angliji, da na področju hidrira-nja premoga ne smejo zaostajati za Zedinje-nimi državami. Če se Amerika, k] proizvaja največ mineralnega olja resno bavi z vprašanjem hidriranja premooa potem naj bi bil zadnji čas, da sc tudi odloč lni činitelji v Angliji odločijo za velikopoteznejše ukrepe na tem področju. KakoT se vidi. spoznavajo v Ameriki in Angliji pomen pridobivanja s ntetičnih pogonskih olj iz premoga, o katerem so doslej smatrali, da prihaja v poštev samo za države ki nimajo dovoljnih rezerv naravnega mineralnega olja. _ Gospodarske vesti * Povečan obseg poslov zavarovalnice Riunione Adra.tica. Znana triestinska z3-varovaln'ca Riunione Adriatica di Sicur-ta, ki se bavL z zavarovancem protj škodi in z življenskim zavarovanjem, je lani zm-beležla čisti dobiček 12.25 milijona lir. Premijski dohodki so se povišali ,ra 932 m'-lijonov ljr (prejšnje leto 767), zavarovana glavn;ca pa se je povzpela na 6.93 milijar- Ruski živinoreji primanjkuje krme Stockholm, 6. jul. s. Listi objavljajo, da je moskovska »Pravda« prinesla članek o nujni potreb:, da se pospiavi seno še pred žetvijo žita. Pribl žuje se težka doba. piše sovjetski l:3t. doba žitne žetve. Ta doba bo zahtevala največje napore od vseh naših kolhoznih delavcev, ki se zavedajo svoje dolžnosti do domovine v orožju. Na to dobo. ki je tako pomembna v poljedelskem življenju, se moramo pripraviti in pripraviti moramo tudi vse orodje, vse poljedelske stroje. Vsakemu delavcu moramo sedaj določiti svoje mesto. Predvsem pa moramo pravočasno pospravit' seno, kar je zelo pomembna naloga naših kolhoznikov in voditeljev krajevnih organizacij stranke. Nekatera področja, kakor n. pr. republike Turkmenija in drage, so že pospravile vse seno. V nekaterih predelih so organizacije Koms mole in mladinske orga-nizaCje uvedle delovni sistem, po katerem bo sleherni kravi zagotovljenih 4 do 5 ton sena. Stvar je povsem jasna: Cim hitreje in s čim večj:m uspehom bo pospravljeno seno, tem več bo krme pozimi za našo živino. To resnico, ki je na dlani, bi vendarle že morali vsi'razumet', toda mnogi oaši delavci in voditelji tega le še nočejo al; ne morejo razumeti. To se mora nehati; delavec" kot voditelj krajevnih, organizacij se mrerata potruditi in doumeti, da je uspeh naše živinoreje odVsen neposredno od količine krme s katero lahko razpolaga. Preteklo leto je b lo v tem pogledu zagrešemh mnogo napak jn pridelek sena ni b! zadosten v pokrajinah Omsk, Penza m drugih. Letos so te pokrajine popravile zmote lanskega leta toda so šc druge pokrajine, kakor na. pr. ona pri Novosibirsku m Sara-tovu, ki so šele sedaj začele pospravljati seno. Tudi pokrajina Ivanovo, kj je lani dosegla precejšen uspeh, je letos v zaostanku. Takšne brezbrižnosti ne smemo dopuščati. Dokazujejo nam, da se nekateri kol-hozniki prav nič ne zmenijo za jutri. Nekateri tajniki krajevnih organizacij se niti od daleč ne zanimajo za potek poljedelskih del v svojih pokrajinah. To je sramota za kolhozrike in za voditelje v teh predelih. To stanje moramo čim prej radikalno odpraviti. Istočasno pa moramo pohvaliti one kolhoze, katerih delo je bilo smotrno organizirano. Ne smemo pozabiti, da je pridelek sena samo enkraten. Ko mine njegov letni čas, ga ne moremo več pospraviti. Tud; zato moramo seno pospraviti brez odlašajjja in še pred začetkom poljedelskih del za žetev. To je, zaključuje sovjetski Ust, dom ovir ska dolžnost vsakega kolhoznika in vsakega voditelja krajevnih organizacij. rstvo ae lir (5.93). Družbena glavnica s premoženjskimi in tehničnimi rezervamt družbe je dosegla 2.15 mirjarde lir, to je za 230 milijonov lir več kakor v prejšnjem letu. = Italijansko-turškt plaeilni promet. Kakor poročajo iz Milana se bodo po dogovoru s Turčijo lajhko uporabila italijanska dobroimetja, blokirana v Turčiji, in sicer za nakup nekaterih turških proizvodov. Zneski ki bodo na tej osnovi uporabljeni, se bodo obračunali po tečaju 15.29 lire za en turški funt. = Obnova zasebne lastnine v baLskih držnvah. Poročali smo že o naredbah, ki jih je izdal nemški državni komisar za Vzhodno deželo s katerimi je bila obnovljena zasebna lastnina pri kmetijskih posestvih in pri mestnih r.epremičnmah. Po izvršeni obnovi zasebne trgovine je sedaj izšla še nadaljnja izvršilna naredba, s katero se obnov; zasebna lastnina tudi pri industrijskih podjetjih. = Hrva.ska trgovinska pogajanja z Nemčijo in Kumunijo. v času od 16. junija do 1. julija je zasedal v Zagrebu stalni nemško-hrvatsk; gospodarski odbor, ki je razpravljal o tekočih vprašanjih blagovne izmenjave. Nemško delegacijo je vodil ministrski dirigent dr. Reinhardt, hrvatsko delegacijo pa glavni ravnatelj za obrt, industrijo" in trgovino dr. Cabas. Pr; pogajanjih je bil dosežen popoln sporazum o vseh važnih vprašanjih medsebojnega bla^ govnega in plačilnega prometa. Tudi o vprašanju cen za blagovni promet je b:la dosežena ustrezajoča rešitev, pri čemer so upoštevane potrebe obeh držav. — V Bukarešti se mudi hrvatska gospodarska delegacija zaradi sklenitve novega trgovinskega sporazuma. Leta 1941 sklenjeni sporazum jc bil podaljšan do konca jumja. Novi sporazum obsega poleg določb za Plačilni premet predvsem kontingente za medsebojno blagovno izmenjavo. Rumunija bo dobavljala Hrvatski v prvi vrsti nafto in mineralno olje, risne kmetijske proizvode in klavno živino, Hrvatska pa bo dobavljala železno rudo in druge rude ter stroj-la. - Gospodarske vesti iz Hrvatske. Zagrebška borza je imela nedavno svoj 23. redni letni občni zbor. čeprav so tudi lani obstojale ovire, ki jih narekuje vojna, se je celotni promet na zagrebški borzi dvignil na 4722 milijonov kun nasproti 2595 milijonom v prejšnjem letu, pri čemer pa je upoštnvati, da zagrebška borza ol 5. aprila do 10 junija 1941 ni poslovala. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Stanko Švrljuga, podpredsednika sta dr. Dragutin Cekuš in Leonsirdo Grivičič. medtem ko so v borznem svetu Rudolf Erber, dr. Nikcla Kostrenčič, dr. Branko Kmič, M lan Milič, dr. Branko Pliverič in Stevan Tub'č. V zagrebškem trgovinskem registra je bilo pri Hrvatski katoliški banki d. d. vpisano povišanje delniške glavnice na 20 milijonov kun. — Poglavnik je imenoval za glavnega ravnatelja Poštne hranilnice dr. Pera Erzlna. dosedanjega komisarja pri Poštni hrnilnici. — Združeni rudniki in topilnice d. d. v Zagrebu izkazujejo za preteklo leto le še izgubo 0.15 milijona kun (prejšnje leto 9.31) pri glavnici 10 milijonov kun in bilančni vsoti 28.2 milijona kun. Sklican je občni zbor, ki bo sklepal o izdaji novih delnic. — Dosedanja italijan-sko_h.rva.tska obmejna postaja Plase— Crikvenica je bila preložena na 6 km oddaljeno postajo Meja. = Ribogojstvo v ribnikih na Hrvatskem. Na Hrvatskem je v znatnem obsegu razvito ribogojstvo v velikih umetnih ribnikih. Najmodernejše ribogojske naprave pripadajo delniški družbi »Ribogojstvo d. d.« v Zagrebu. Gojitev rib v teh umetnih ribnikih predstavlja danes veliko oporo v hrvatski prehrani, saj dobe iz teh ribnikov na leto okrog 4 milijone kilogramov rib. predvsem krapov in somov. Pred vojno so te ribe šle pretežno, in sicer v 92%. v inozemstvo, zlasti v Budimpešto, na Dunaj, v Pariz, Berlin, Rim. Varšavo, Bukarešto itd. Medtem ko je pred vojno domača potrošnja dosegla komaj 8 % rib, se je danes domači konzum tako dvignil, da absorbira 80 odstotkov in da gre le 20 °/o v inozemstvo. Ribogojstvo v umetnih rudnikih je najbolj razvito na področju Slavonije med Daruvarom in Našicami pri Virovitici, pa tudi vzhodni Slavoniji, kjer obsega 11 velikih ribniških naprav površino 10.000 oralov. Sodobno ribogojstvo v umetnih ribnikih se je pričelo v Slavoniji okrog leta 1900. Največji so ribniki v Kcnčanici pri Daruvaru in Pakrački poljani, ki obsegajo 3739 oralov in pripadajo družbi »Ribogojstvo d. d.« Ta družba je zgradila posebno" ozkotirno železnico v dolžini 40 km za oskrbovanje ribnikov. Preko zime spuste vodo iz ribnikov in prenesejo vse ribe v manjše zimske ribnike, poleti pa jih krmijo v velikih ribnikih, in sicer predvsem s koruznim zdro-bcm, ki ga devažajo do ribnikov po ozkotirni železnici. Na Hrvatskem pa je tudi mnogo manjših ribnikov, ki jih vzdržujejo zasebniki in tudi kmetje, ki znaten del prireje sami potrošijo. = Nov statut Nizozemske banke. Z naredijo nemškega državnega komisarja za zasedeno nizozemsko področje je bil te dni razveljavljen nizozemski zakon o novča-nični banki is leta 1937. in je bil nadomeščen z novim stsitutom. Po tem statutu je Nizozemska banka neposredno podrejena nemškemu državnemu komisarju, kot javnopravni zavod, ki lahko v okviru dodeljenih mu nalog izdaja naredbe. Nizozemsko bssiko vodi predsednik po navodilih nemškega državnega komisarja. Direkciji stoji ob strani odbor, ki ga imenuje sam predsednik in nadomešča dosedanji upravni odbor. Glede na to novo ureditev je odpadel dosed?mii komisar pri Nizozemski banld. Spremenjene so tudi določbe o razdelitvi čistega dobička in je za bodoče dividenda maksimirana s 5%. Od čistega dobička se najprej izloči 20% za rezervni sklad, dokler ta ne doseže višine družbene glavnice (20 milijonov goldinarjev). Rezervni sklad se sme uporabiti samo za kritje izgub. Kar ostane po izplačilu 5% divklende pripade državi. Po dosedanjih določbah so najprej od doseženega dobička odbili 3.5% di-videndo, 15% ostanka je pripadlo rezervnemu skladu, od presežka pa je ena četrtina pripadla delničarjem, tri četrtine pa so pripadle državi. Inserati v »Jutru« ve**1* -^ehf Ing. Franci Urbas: Naša rodbinska in hišna imena šeškar jt ime za prežavce (guglarje) pri pojedinah, gostijah, zlasti še pri ženitovanjskih 6lavnostih; pa je šeškar tudi. kdor se rad pretepa, šeška. Šaplja je lepo naše ime in pomeni dar, ki ga dobe šapavci (koledniki) kadar hodijo na šapanje, koledovat in voščit cb novem letu dobro srečo hiši in družini. Prelepi stari običaj je pri nas skoraj povsem izumrl; zdaj si voščimo srečo kar na dopisnici. Pa še pri tem nam ne služi kaj prida besed in stavkov, že nekaj črk in okrajšav zadošča v naši modemi, begcrtni dobi. Svojčas se je zbrala mladina iz vasi in hodila od hiše do hiše voščit srečo. Že Trubar nam je zabeležil začetek takšne obredne pesmi: Mi smo prišli pred vrata, de bile bi božje, zlata! Gospodar pač ni mogel na tako lep in kr= ščanski pozdrav biti toliko skoporit, da bi ne odrinil kaj šaplje, daru, saj so ga koledniki lepo izpodbujali k temu: Zad za hišo rasejo prekelce, v hiši so liepe dekelce — Zad za hišo rasejo hrastiči, v hiši so litpi fantiči. Pa je hišni oče posegel v žep za drobižem, koledniki pa so mu šegavo mečili dobro voljo: Oče po hiši skačejo, Mošnjo za rep vlačijo; Mati po hiši kišejo, Za nas klobase išejo. Vendar pa se ni povsod in vtdno dobro zaključilo šapanje in koledovanje; včasih so jo morali cdkuriti z dolgim nosom in praznih rok. Takim gazdom pa so se koledniki pc navadi prav šegavo in po koledniško zahvalili ter zapeli: Bog vam daj toliko dobrote, ko je na peči mokrote; Bog vam daj toliko sreče, ko je v peči zelene leče! Bog vam daj toliko otrok, ko je ajdovskih kop; Da bi imela kobila piščeta. krave žrebeta in kokle teleta! V Belih Kranjcih so se še najbolje ohranili lepi koledniški običaji. Pred dolgimi leti sem šc naletel na trop dečadi, ki je voščila: Dober dan, gospodar, Bog vam dobre goste daj! Na dvoru vam zelen bor, zanj' privezan konjič vran. Na konjiču sedelce. Na sedelcu sinek vaš. Sinek ima srebrn pas. Več vam velja dober glas, kakor tisti srebrn pas. Rodila vam šenica in ta vinska mladica! Ni izključeno, da je ime Šaplja nastalo iz imena Švaplja, ki je tudi pogosto naše ime ter pomeni star, slab čevelj ali pa človeka s švap-ljasto hojo. Takim švapljohodeem pravimo lepo po naše ravnodilec (Plattfuss). "Ime Štepih najbrže prihaja od štepiha, tudi štempiha. ki pomeni vodnjak z leseno črpalno cevjo, kakršnih je po deželi še mnogo. Štempihar nam po narodovem mišljenju označue brdavsa, močnega in korenjaškega človeka. Mislim pa, da je bil štempihar tisti, ki je vrtal dolga borova ali macesnova debla za štempihe (štepihe) in gradil takšne vodnja= ke. Nič čudnega pač ni bilo, da so bili taki štempiharji tudi močni, korenjaški ljudje. Samo delo in opravek sta zahtevala krepkih rok. Škrnjak in Škrnjavec sta v resnici imeni za mcža. ki je včasih malo preveč varčen in rad priškrne kakšno drobtino. Oba izraza pa nam služita za označevanje zapirčne kljuke (Reiber). s katero (škrnjakom) zaškrnemo. zapremo okna, vrata itd. Švigelj pravimo dolgi, tanki palici ali tudi ozki, d^lgi in tanki deski. Pa tankemu dolginu je od tod ime Švigelj, ker pravijo: glej kakšen švigelj, da bi lahko zvezde klatil Štiftar je naše ime po nemški osnovi. Kaj so bili predniki naših Štiftarjev prav dobro vemo. Bili so ustanovniki novih cerkva, novih božjih potov (Nova Štifta na Dolenjskem ali tudi na Štajerskem), podružnic, oltarjev kapel, večnih ali štiftanih maš m drugih pobožnih ustanov v prid in blagor ustanovniki in drugih po njegovem namenu m želji Štiftar je založil neko vsoto ali podaril hišo, svet v tak namen. Prav tekmovali so z ustanavljanjem takšnih pobožnih in bogoljubnih ustanov. Skoraj vsaka fara. vas, vsaka večja graščinska kapela je imela kakšno tako »štiftengo«. Iz te dobe^ je pri nas velika množica cerkvic kapel, božjih potov, oltarjev itd. Nekatera umetnina na naših tleh ima cd tod svoj izvor in nastanek Samim cerkvenim oblastvom pa ni bila ved- no po volji taksna, včasih v resnici pretirana vnema štiftarjev. Tako nam je znano, da je preprečil sam papežev apostolski vizitator za časa škofa Hrena namero nekega štiftarja. ki je nabral že precej denarja za novo cerkev. Trdil je, kako se mu je v sanjah prikazal svetnik in zahteval, naj sezida na določenem kraju njemu v čast novo cerkev. Ljudje so včasih takšnemu zmešancu verjeli in radi dajali. Šafar (Šafer. Šafarič) s0 dobili svoje ime, ker so bli šafarji = veliki hlapci pri večjih gospodarstvih ali tudi nekaki oskrbniki na posestvu. Pa prvi hlapec pri voznikih je bil tudi šafar. Nemški admiral Adolf Pfeifer objavlja v nemških listih naslednji zanimiv članek: Ne da se tajiti, da nudi posest južnega nabrežja Sredozemskega morja Angloame-ričanom gotove prednosti za obrambo lastnega ter za nadzorovanje nasprotnikovega pomorskega prometa. Položaj je posebno v primeri s ča9om, ko so Rommelove vojske stale globoko na egiptskem ozemlju, popolnoma drugačen. Pred letom dni se je morala držati angleška mornarica prav tako kakor angleško letalstvo v spoštljivi razdalji. Danes mogoče Angleže mami skušnjava, da si nekoliko pobliže ogledajo cilje v prostoru Sredozemskega morja. Če primerjamo današnji položaj na teh odsekih s položajem v svetovni vojni, pridemo do zaključka, da je razlika povsod zelo velika. V svetovni vojni je frlo samo nabrežje Dalmacije in Dardanel ter majčken košček bolgarskega južnega nabrežja v oblasti Nemčije in njenih zaveznikov. Letalskih krdel, ki b; lahko dosegla daljne cilje, teda.j še ni bilo. Samo nemške in avstroogrske podmornice so motile pomorski premet zaveznikov v Sredozemskem morju in avstrijska mornarica je tičala, izvzemši nekatere sunke, v severnem Jadranu, v domačih pristaniščih. Nemško-turška mornarica se je morala omejevati zgolj na pomorsko vejevanje v Črnem morju proti Rusiji. Izkrcanju zaveznikov na Grškem se ni nihče ustavljal. Zavezniki so torej imeli najlepšo priliko, da svojo izkrcevalno akcijo popolnoma v miru pripravijo in to so v Solunu tudi storili brez znatnih izgub. Kakšen položaj pa bi nastal, če bi se danes Angloameitičanov polotila misel, da bi se skušali izkrcati na grškem obrežju ali pa bi hoteli stvoriti jnvazijsko mostišče nekje na Balkanu? Največji pomen pri takšnem poskusu bi danes imelo moderno letalstvo. Letalstvo ima kot predstraža vseh vrst orožja na takšnih sektorjih zelo velik pomen. V svetovni vojni so se centralne. s1'le borile proti zaveznikom samo s podmornicami in minskimi zaporami, katere so polagale na morskih potih, po katerih so vozile sovražne ladje. Danes pa je, prak- Veliko imamo sedaj različnih šefov po pisarnah, po zasebnih in javnih, po obrtnih delavnicah, trgovinah, že vsaka zakotna krčma, kjer streže pivcem ena ali dve strežajki, ima svojega šefa. Le naši pastirji, kravarji še rekajo svojim šefom lepo po naše gospodar, kar pomeni tako lastnika kakor tudi toliko kot go spod. In lepšega naziva si pač ne moremo želeti. Pa imamo naše Šefe, ki pa &o najbrže dobili svoje ime po šefu = vinski nategi, s katero jemljemo vino iz sodov. Izraz je nastal po tuji osnovi. Najbrže se je ime prijelo kakšnega to-čilca vina, pretakalca pri kakšni večji viničariji. jugovzhodu tično vzeto, celokupen prostor vzhodnega Sredozemskega morja vključen v predstra-žo Osnih sil. Temu se ima Os zahvaliti predvsem zaradi položaj?. Italije, ki je zvezan z Grčijo in torej pomaga obvladati balkansko ozemlje. Tudi Albanija in Dode-kanez s Kreto igrata tukaj veliko vlogo. Celotno vzhodno Sredozemsko morje je v dosegi letalskih oporišč in sile Osi ga s pomočjo letalstva popolnoma lahko nadzorujejo. Najdaljša letalska proga Ustaško odposlanstvo na Slovaškem. Že nekaj dni se mudi na Slovaškem odposlanstvo ustašev pod vodstvom Božidarja Ka. vrana. Goste je sprejel tudi notranji minister Mach. Smrt starega častn;ka. Na Miregoju v Zagrebu so pokopali upokojenega polkov-n ka Ivana Cačiča-Drinogojskega. Po do'gi in težki bolezni ga je smit pobrala v 83. letu življenja. Pokojnik je bil pokopan z vojaškimi častmi. škofa Langa namemvajo proglasiti za Svetnika. Na zadnji skupščini uprave Doma škofa Langa v Zagrebu je bilo iz poročil odbora razvidno, da je bilo delo usmerjeno v tri smer j: skrb in briga za dekleta, h šne pcmo&rice in delavke, društveno delo 'n prizadevanje za proglasitev škofa Langa za svetnika. Srednješolci o komunizmu. Pred dnevi je izšla v Zagrebu iz tiska knjiga, v kateri je zbrcnih 14 najboljž h dijašk h nalog o komunizmu, ki so bile nagrajene. Odziv učencev za nagradno tekmovanje je bil, kakor poroča »Nova Hrvatska«, zelo velik. Knjiga ima naslov »Novo pokolenje in komunizem«. Dnevi hrvatske knjige« podaljšana. Zaradi velikega uspeha razstave »Dnevi hrvatske knjge«, je glavno ravnateljstvo za prosveto sklenilo podaljšat: prireditev do 11. julija. Letošnja razstava »D evj hrvatske knjige« je dr segla ne samo velik materialni, ampak tudi moraln' uspeh. Prvi zdravstveni podčastniki so končali šolo. Konec junija so absolventi zdravstvene podčastniške šole v dvorani Delavske zbornice v Zagrebu priredili akademijo. Pri- ------.— - . -----------— --------- ----- piskav, rezek, razklan. Prav ugodno pa sta se ujemali s stasito, visoko Beličevo Marijo, ki je imela poln, mehko doneč glas. Ta lepa dona s srčastim, tizianskim obrazom je bila pravo nasprotje svoji ble-dolični sestri Ani, bolehnemu, hudo pobožnemu bitju. Ce ni šepetala v molitvi, je pela, to se pravi, odpirala je sama usta, iz katerih pa nikdar nisi slišal glasu. »Tiho poje«, bi dejal rajni profesor Svetina, ki si je umišljal, da se »tiho« sploh ne da peti. Ana je pela drugi glas ali alt, kakor njena sopevka, gospa Zalarjeva, žc starejša, vedno vesela ženska in mati več otrok. Medtem ko so se o povzdigovanju Liza, Beličeva ter njena prosojna sestrica kar krušile na tla ter se skesano trkale na prsi, se je Zalarica kar enkrat pokri-žala za dvakrat, in že tiščala note rred svoj nos, kajti bila je hudo kratkovidna. Močan, vreščeč njen glas je mnogokrat preglasil vse druge. Dcma je delala odeje za denar Z dobrodušno, vedro ženo se je naša mati kajkrat zaupno posvetovala; druga drugi sta potožili svoje skrbi in tegobe. Zalarjeva gospa je vedno trdila, da brez petja ne bi megla živeti, tako ga je ljubila... O adventu, v ledenih jutrih pred božičem so se pevci včasih oglasili pri nas v kuhinji, da so se malo odtajali. Naletelo je, da jim je mati zamogla zavreti malo čaja. Joj, kako je čaj ugajal Zala-rici! Ob vsaki taki priliki je poudarjala: »Ob čaju se dobi fine misli«. Od moških pevcev se spominjam nekega Grailanda, pritlikavega, suhljatega možica z mogočno, barbirsko grivo in s Ščipalnikom, ki si ga je vedno popravljal na grebenastem nosu. Dobri basisti z nizkimi glasovi so bili vitki žužek, večni študent iz Velikih Lašč, učitelj Mežan z gromkim, a bolj telečjim basom, in naposled Cesarec, tršat, krepak možak s kozjo brado. Ta je bil stalen in zvest in ki je res umel dajati svojemu glasu moč Ino veljavo; tako je hreščal in pritiskal, da je pregrčal vse, celo orgle. Ali se še spominjaš, kako krepko je zadcnelo, ko je ubral solo v božični: »že počiva vsa narava ...«? Pevci so prihajali, odhajali, nove zvezde so se pojavljale in spet utrinja-le. (Tako je oče odkril neko sepranistko, Verhunčevo, pozneje češčeno pevko dunajske dvorne opere. Tudi stari operni pevec Rus je poromal po njegevem priporočilu v Djakovo za solista v nadškofijsko katedralo, kjer je živel veliki mecen Jos. Juraj Strossmayer). Kaj je privabljalo pevce na naš kor? Ne toliko čast ko mesečna nagrada treh do petih goldinarjev. Cesarec se je vedno branil denarja, a ga je tudi vedno spravil v žep. Z leti je nastal lep cerkveni zbor, v katerem je še prav mlada pela ena mojih sester in pozneje še brat Dore, ki se je poskušal tudi že na pedalih, kajpak sa^ mo ob delavnikih v prazni cerkvi. Prav tako je kot fantek žgolel na koru tudi Črnko Viktor iz žirovčeve hiše, kasneje mnogokrat slavlj€>ni tenorist, ki mu pevska žilica še dandanes ne da miru. župnik Malenšek ni skoparil, in rad, srčno rad je dal, da je bilo, kakor praznovanje župnega patrona sv. Petra kar moči sijajno in veličastno. Potrkavali so, streljali z možnarji; v cerkvi pa je tedaj pobožni župnik med bučanjem orgel, tromb in tub ter mogočnega zbora molil in klical svojega ljubljenega Boga, ki se mu je poln vere ter ot.rcške vdanosti globoko klanjal v pas. Za čast' in slavo božjo ni štedil, temveč je žrtvoval denarce tudi za vojaško godbo, kar je bilo za vse mesto velik dogodek. Joj, takrat so očeta obdajale skrbi, kajti pogoditi se je moral z godbo, najeti še nekaj dobrih pevcev, tudi pevk, preskrbeti orkestralno mašo z glasovi, tudi za godce, naučiti pevce in voditi izkušnje. Generalka je bila v cerkvi, dan pred praznikom. Ker Je bil sam za vse, ni mogel biti vsemu kos. Za začetek je že lahko dal znamenje z reko, potem pa se je z vsem životom samo zibal in m:-gal, da bi vsaj pobliže izrazil to, kar ka. pelnik s taktirko in z miniko svojega obraza. Po vsakem končanem delu maše si je z r oboe m otrl znojno lice, proti zboru pa se je nasmehnil samo s polovico obraza, druga stran mu je bila kakor otrpla. Le čemu se je tolikanj muč i, ko posebno prav vsi muzikantje nanj niti gledali niso, a tudi niso mogli, saj jih je bila zaradi vel kega števila večina &ki itih za desnim vogalom crgel. Res pa je spet, da šo se najrajši zmedli pevci, godbeniki n:k-dar. Ko pa je organist bolj in bolj izgubljal sluh, so napravili tako, da je vod'l petje in godbo ali boljši pevec ali godbenik. Nekeč je najel znane mestne, zelo stavljene pevce, kakor Paternostra, štamcar-ja, Dražila, Medena in ne vem koga še. Vsa imena so bila prav zelo v čislih. zato so šla od ust do ust. Zgodilo pa se je, da vojaška godba ni utegnila, ker je morala z vojsko na vaje. Velika zadrega! Oče je stikal za muzikanti po vsem mestu. Le-tl so bili tiste čase redko posejane božje cvetke. Naposled se mu je vendar posrečilo, da jih je dobil, združ i in povezal med seboj. Bilo je nekaj že odsluženih mož ter nekaj mladih, upa polnih dijakov. Med poslednjimi je bil tudi neki Mlihleisen sve-tlomodrih oči in lic, rdečih ko iz terakote. Njegovemu sluhu ni godilo, zato se Je vedno ustavljal ter kazal sosedu z lokom preko svojih gosli na note. Kadar je svi-ral, je vlekel lok z zanosom tn sukal glavo, da so se mu vsipali ognjeni lasje kar tako po čelu. Stoječ pri vhodu na kor — bila je ravno glavna skušnja — sem občudoval Nemca ln kar oči nisem mogel okreniti od njega. Zahotelo se ml Je in kar Šinilo je vame; popadla me Je želja po očetu, ki Je sedel za orglami. Premeril sem pot, ne mimo, ampak pod pulti, se priklenil, zagnal, a že sem spodnesel pult, in ravno temu rdečelascu! U, kako me je popade! z obema rokama za lase, me dvignil, zasukal na levo, na desno, brcnil ter me napodil s kora! Oče se je na polovico obraza namrdnil ter me prav grdo zatajil. Kljub vsem oviram in težavam je prišlo drugi dan k veliki maši toliko meščanov, da je bila ceikev do zadnjega kotička natrpana. Zdajci se r-!et spomnim zime in božiča Po navadi je že prav zgedaj nabrkalo snega, ga nasulo toliko, da smo ga gazili do pasu. Mnogo je bilo dela s kidanjem in posipanjem potov. Ves ta posel je mo-lal opravljati cerkovnik Janez, ki je bil poročil lepo hčer cerkovnikove, Vrhovni-kove vdeve. Mladi pri mežnarjevih je bil tih, skromen, uslužen človek, ki ni nikdar imel klobuka na glavi. E, obilo dela je imel in še več potov pri tako razsežni župniji, kakor je bila tiste čase šempe-terska. Ali naj naštejem vse njegove naloge? Čistil je ceikev, zvonil s štirimi zvonovi v desnem stolpu, spremljal poslednjo popotnico, največkrat peš, in vsako jutro je ministriral, tudi po večkrat. Bil je zelo močan človek. Naši so dejali, da js zavoljo tega tak korenjak, ker vedno mlati kruh, kajti kruh dd moč Zaradi večnega ministriranja in klečanja na mrzlem kamnu pa si je navzlic obilnemu uživanju kruha nakopal hudo bolezen v kosti, ki ga je vrgla in obdržala po vec tednov na postelji. Skrbeti je moral tudi za hestije, ki so jih napekle ženske, največ stara mati. Skrbno je hranila ostriž-ke od velikih hostij za darovanje pri maši in malih za obhajilo. Bili so prav posebno zaželena, hrustava testenica, s katero nes je nagradila, kadar smo pomagali zvoniti, pometati cerkev ali pa stepati težke pre proge izpred oltarja. Ko jagnje beli, mlečni ostrižki so se kar sami stopili v ustah. Take dobrote se ne preobješ nikoli! reditve so se udeležili številni častniki in podčastniki, pa tudi mnogo meščanstva. Absolventom je dejal v nagovoru prof. šafar med drugim: »Hrvatski borci vas pričakujejo in njihova hrabrost se bo še podvojila, ker vedo, da so z njimi neustrašni in vedno pripravljeni samitejci. Kar je materi otrok in duhovniku oltar, naj bo vam ranjeni vojak.« Gutcnbergo^a proslav^. Hrvatška zveza grafičnega delavstva je v spomin na izumitelja Jch-ina Gutenberga imela v nedeljo v malem gledališču v Zagrebu svečano proslavo. Na sporedu so bile pesmi in glasbene točke, ki so jih izvajali pevska zbora in godalni orkester grafikov. Naraščanje povodnega prometa. Zunanja trgovina se je začela vedno bolj u-merjati na vedno pot po Donavi, Dravi in Savi. Lani so v Zemunu natovorjli 409.000 ton, v Sisku pa 87.000 ton. Novo kopališče v Pctrinji. Na Kolpi v Petrnji so v teku zaključna dela v novem kopališču. Kopališče je moderno in ima tudi prostor za športne igre. Za gradnjo je mnogo prispevala tudi država. O varaždinskj vojaški godbi je poslal uredništvu »Nove Hrvatske« stotnik S:je-pan P. pismo, v katerem cmenja dogodek iz njenega udejstvovanja, ki je vreden za-beležbe. V pjsmu pravi častn k. da jo po zavzetju Harkova, oktobra leta 1941., kjer je sodeloval tudi hrvatski pelk varažd^n-ska vojaška godba takoj priredila pi"me-nadni koncert pred štabom polka v Moskovski ulici. Stoteik zaključuje svoje p> mo: »Popolnoma naravno je. da je to izzvalo pri prebivalstvu veliko zan'manje, kajti ljudje niso mogli razumeti, da vojska takoj po borbj prehaja v mirnodobsko življenje. To je bil zgodovinski dogodek, ker je prvič v ukraj"'nskem mestu nastopila hrvatska godba in so napevi hrvatskih koračnic in pesmi veselo odmevali po ulicah Harkova na to lepo jesensko soačno nedeljo.« Zagreb ima 14 avtobusnih prog. Te proge so: Zagreb—Samobor—Bregana. Zagreb—Pisarov.ma—Pokupr-ko Zagreb Velika gorica—Orle. Zagreb—Bistra—Veliko trgovište—Pregrada, Zagreb—Marija Bistrica. Zagreb—Oborovo, Zagreb— Sv. Ivan Zelina Zagreb—Klanjec, Zagreb—SI jeme, Zagreb—Vina gora. Zagreb— Doija Stub*-ca, Zagreb—Cazma, Zagreb—Cučerje in Zagreb—Varaždinske toplice. Razen teh prog so še t^i mestne avtobusne pr-ge. ki prevažajo potnike na področju Zagreba. Velika ljudska veselica je bila preteklo nedeljo na zagrebškem Maksimiru. Sodelovali so znani hrvatski umetniki in vojaški pevski zbor ter godba. Vstopr na. ki so jo pobirali je bila namenjena v prid siromašnim družinam borcev'. Odprenini delavci dobe službene čepice. Z dogovorom med delavsko zvezo in združenjem carinskih posrednikov je bil dosežen sporazum, da dobe vsi odpremni delavci svoje službe"e čepice. Stalni delavc; bodo imeli na čep;ci črke OR (odpremnički radnik). začasni delavci pa črke OPR (odpremnički prigodni radnik). Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko nasleelnje ce ne na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. JedUno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Ris, 4% vinski 6 35 lire za liter. 4 Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 8S0 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8 35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamenje). približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotne milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. Kupujte svoje potrebščine pri naših oglaševalcih! UIlliBlilillilUUIIIII Jangcekiang V gorski verigi Tangia, na vzhodncti-biAski visoki planoti, izvira največja kitajska reka, v višini 4992 m. Še3t sto kilometrov daleč jo imenujejo potujoči pastirji in lovci »Murusu«, »Vodovje z vijuga-mi«. V gorskem svetu pokrajine Sečuan doseže staro kitajsko ozemlje, skozi divje soteske in kamenite doline si krči pot in odlaga v tihe tolmune Lesketajoče se kepe in z zlatom pomešan pesek. Ribiči in pustolovci ga tukaj ne imenujejo zaman »Knšakiang«, »Reko zlatega peska«. Pri Ičangu pridere veletok v pokrajino široko oblastih gričev, da se potem v obalni ravnini razširi v 40 km široko delto. Pred tem izlivom je njegov glavni tok 7 kilometrov širok, a pri Vusungu izliva vsako sekundo 22.000 kubičnih metrov vode v Vzhodnokitajsko morje. Tucati pritokov povečujejo njegove vodne mase, tako Jalujig, Min, Vu in Siang, da imenujemo samo najvažnejše. V celoti odvaja Jangcekiang vodovje s površine 2 milijonov kvadratnih kilometrov in se dotika ali prečka vse važnejše kitajske pokrajine, skalnata gorovja kitajskega severozapada, gorovja Sečuana, rodovitno Rdečo kotlino, ki leži ob njenem robu mesto čungking, dalje s prhlico bogate predele Hunana in Hopeja, neizmerne prostran osti na severu Kiang-sij.a in končno naplavinsko ozemlje ob ustju. Neskončno daleč se širi Dežela sredine in njene daljave so videti zavoljo pomanjkanja jezdnih in tovornih živali, ki je za Kitajsko značilno, nepremostljive. Toda veliki rečni sostavi ji pomenijo pot in cesto, zlasti pa Jangcekiang, ki se pretaka skozi deželo od zapada proti vzhodu in veže vse važnejše predele, že od pamtive-ka predstavlja zato ključ do Kitajske in kdor obvladuje dolino Jangcekianga, dolino Velike reke, obvladuje kratkomalo Kitajsko sploh. Zato se v tej deželi že od sive davnine vedno znova vnemajo boji za rečne doline, zlasti pa za to dolino. Tu so jezdeci mongolskih kanov napajali svoje zmršene konje, mandžujski vojščaki s kitami na glavah so taborili ob njegovih bregovih, a tudi vse državljanske vojne na Kitajskem so se odločale s posestjo doline Jangcekianga. že v legendarno davnem času dinastije čav se je ob bregovih Jangceja ustvarilo kitajsko vodno pravo, ki je dajalo vsaki družini v obročnih občinah po številu njenih članov pravico do izkoriščanja vode. Pod dinastijo čin je doživelo vse kitajsko življenje globoko spremembo v zvezi z reko. Vaške občine so izgubile odločilno oblast glede vode, cesar sam si je pridržal moč, da je vodne pravice oddajal »vodnim vitezom« in »rečnim baronom« kot svojim pooblaščencem in fevdnikom. Odtlej so Imeli plemenitaši vaščane kot tlačane v svojih rokah. Kitajska je postala fevdalna država, jedro plemenitaškega sloja pa so bili vodni baroni Jangcekianga. Cesarji iz dinastije Sung so mogli naraščajoča poželenja te visoke kaste paralizirati le na ta način, da so pozvali kitajsko vas na svojo stran in ji v plačilo za njeno pomoč znova podelili vodne pravice, seveda z omejitvijo, da je ostala fevdalnim gospodom neka pravica nadzorstva. Za mongolske cesarje dinastije Juan je bil Jangcekiang črta za veliki prodor na kitajski jug. Ob njem so gradili Mongoli svoje ceste in jezdne postaje, ob njem so se umikali cesarji dinastije Ming, pod katerimi je Kitajska doživela svoj najvišji kulturni razmah, čedalje bolj proti zapa-du. Mandžujci so z osvojitvijo velikih pristan šč v dolini Jangcekianga zapečatili njihovo in kitajsko usodo sploh. Velemesta so nastajala ob reki že v prastarih časih, tako Hankav, Ičang, Van, Čungking in druga, ki so danes le šibak odsev svoje nekdanje krasote. Ko so začeli tujci, predvsem Angleži, vdirati na Kitajsko, je postala dolina veletoka predmet za spore med Kitajsko in zapadnim imperializmom. V 19. stoletju se je ta borba odločila v prilog Angležev. Sečuan-ski kmetje so vstali zoper tujo vladavino Mandžujev in njihove dvorne klike, pod Hungom so korakali ob reki navzdol in so v dvanajstletni vojni pregnali mandžuj-ske guvernerje ter njihove vojake na vzhod° Odločilna mesta v dolini Jangcekianga so padla »taipingom«, možem »velikega miru«, kakor so se imenovali ti uporniki, v roke, in šele »ognjene buče« angleških topničark so sestrelile njihove sanje o deželi večnega miru v kose. Ko so angleški trgovci odprli dolino Jangcekianga svojim poslom, se je začelo izkoriščanje Kitajske, šlo je tako daleč. da je postalo kitajsko žito, ki so ga prevažali n. pr. samo 500 km daleč iz ene kitajske pokrajine v drugo, dosti dražje nego kanadsko žito, ki 89 ga angleške ladje tovorile iz Vancouvra preko vsega Pacifika v Hankav. Dvojne tovorne tarife so skrbele za ta angleški prevozni monopol. Ko so kitajski republikanci strmoglavili Mandžujce in ustanovili svojo ljudovlado, je bila ta še slabotnejša pred tujim imperializmom. Po prvi svetovni vojni so se pojavili ob Jangcekiangu Američani, odtlej so se nasprotja med belimi trgovci odločala s spopadi med — kitajskimi vojaki. Potem pa je zrasel z boljševizmom tudi Anglo-Američanom nasprotnik, ki se je okoristil z velikimi delavskimi masami v industrijskem ozemlju Vuhana in je ustvaril levo krilo v kuomintangu ter komunistično vlado, s katero se je postavljal tako zapadnim generalom po robu, kakor tudi čangkajšku. šlo je pač za to. kdo bo lastnik nič manj nego 217 do 218 milijard ton premoga, vštevši najboljši antracit, 10 milijard ton petroleja, železa, antimona, volframa in vseh drugih zemeljskih zakladov, ki so posebno važni za izdelovanje jekla za oborožitev. 22 milijonov Kitajcev je zahtevalo teh 30 let državljanske vojne za tuje koristi, a pohabljenci in ranjenci tu niso všteti. Danes je Jangcekiang do Ičanga v japonskih rokah, a kot simbol novega časa so Japonci angleško koncesijo v Hankavu vrnili kitajski narodni vladi. mater Medicinska šola na Dunaju je dne 1. julija obhajala 1251etnico rojstva enega svojih najzaslužnejših zdravnikov. Ta mož je bil Ignac F lip Semmelweis, rešitelj mater, mož, ki je utemeljil način antiseptičnega postopka pri porodnicah in je s tem začel pisati novo stran zdravniških uspehov v bolnišnicah za otročnice. Semmehveis je postail z 28. leti asistent porodnišnice v splošni bolnišnici na Dunaju. Tam so ob tistem času porodnice oskrbovali samo zdravnik'-, navzlic temu pa je bilo nenavadno visoko število smrtnih primerov. Semmelwedsu se je zdelo čudno zlasti to, da je število umrljivosti pri porodnicah mnogo večje v zavodu, ki ga vodijo izključno zdravniki, kakor v zavodih, kjer je bila oskrba mladih mater poverjena babicam. Kmalu je odkril, da so prav zdravniki tisti, ki prenašajo bolezen, po/zroča-joeo smrt mlad h mater. Ker se je pokazalo, da se prenašajo bolezni z rokami, je Semmelweis postavil načelo, da je treba umivati in čistiti ne samo roke, temvsč po vsaki uporaibi prekuhati zdravn ške instrumente, perilo in druge pripomočke. Uspeh tega postopka se je kmalu pokazal. Po treh mesecih so imeli na kliniki samo še tri smrtne primere, medtem ko so zabeležili kratko prej v razmeroma kratki dobi 57 smrtnih primerov. Ko je Semmehveis odkril in pojasnil vzroke velike umrljivosti med porodnicami zaradi vročice, je naletel pri svojih poklicnih tovariših na velik odpor. Nekateri so ga celo mrzili in odklanjali, ker jim je povedal resnico v obraz. Toda to ga ni odvrnilo od prave poti. Posegal je v debate in polemike, ki so nastale zarodi tega ter je z zmernostjo pojasnjeval, kaj je p treb-no. Mnogi so ga zaradi tega glelsli postrani. Prošnja za profesuro na kliniki je vo četrtletje Roman »Nazaj ni poti«, delo sodobne italijanske pisateljice Albe de Cespe-des, je naletel tudi med našim občinstvom na nedeljeno priznanje. Z njim je zaključeno spet eno četrtletje »Dobre knjige«, ki si pridobiva od meseca do meseca več prijateljev. Prihodnje tri knjige te odlične zbirke, ki res zasluži ime dobre knjige bodo: v juliju: »Vzhod In zapad«, v avgustu: »Borci proti smrti« in v septembru »Fokojni Matija Pascal«. Prav na kratko lahko povemo o teh knjigah tole: Luigi Pirandello: »Pokojni Matija Pascal" Pisatelj velja za prvaka sodobne italijanske dramatike in literature sploh ter je bil odlikovan z Nobelovo nagrado. Roman »Pokojni Matija Pascal« je njegovo najboljše pripovedno delo in je v številnih prevodih dosegel svetovni sloves. Duhovito spisana zgodba, polna svojevrstnega finega humorja in prave Pirandellove ironije, pripoveduje o nesrečnem človeku, ki je po raznih naključjih in zmotah dvakrat umrl in je bil za ljudi že z lavna j v grobu, ko je v resnici hodil v sredi med njimi ter doživljal mnoge prečudne zapietljaje svojega življenja. Roman je eno izmed Piran-dellovih zgodnjih del, ven i ar spoz;u:.vamo že v njem obrise pisateljeve svojevrstne življenjske zasnove, ki je dobila v njegovih slovečih dramah toliko presunliivih izrazov. Po splošni sodbi je ta roman eno izmed reprezentativnih del sodobnega italijanskega pripovedništva. Prevod je oskrbel Božidar Borko. Pearl S. Buck: „ Vzhod in zapad" Nobelova nagrajenka, ki se je s svojimi romani z Daljnega vzhoda tako zelo priljubila tudi našemu občinstvu, prikazuje v svojem delu »Vzhod in zapa.d« Kitajsko na prelomu. Tudi v tej knjigi eksotizem pisateljici ni namen, niti samo dekoracija. V intimno izpoved mlade, a v starem dunu vzgojene Kitajke, je strnila Pearl Buck svetlobo in sence te skrivnostne dežele Ljubezen čistega srca, ki premaga predsodke preteklosti in prezir novotarjev, je vodilni motiv te plemenite zgodbe. Roman je prevedla Olga Grahorjeva. Paul de Kruif: „Bsrci prsti smrti" Slavni zdravnik, nizozemski ro;ak, nam v devetih poglavjih pripoveduje življenjske usode mojstrov medicinske vede, borcev proti smrti, tistih mnogokrat pozabljenih junakov zgodovine, ki so z neusmiljenim žrtvovanjem samega sebe tako pomembno in nesebično služili človeštvu. Kakor fantastičen roman se berejo opisi epohalnih odkritij, ki dandanes tolikim ohranjajo življenje in ki jih označujejo večini neznana imena Banting, Minot, Schaudinn, Wagner-Jauregg itd. Knjiga, ki bo po svoji snovi za našo zbirko in za našo javnost velika novost, je napisana brez strokovne prenatrpanosti, s prožnim peresom poznavalca in človekoljuba. Knjiga bo izšla v prevodu dr. Mirka černiča. bila odklonjena, n:slednjo prošnjo so sicer sprejeli, toda opremili z žaljivo opazko naj že vendar zapusti Dunaj ter odide v Budimpešto. Tako je Semmehveis odšel v Budimpešto, kjer je otvoril privatno prakso, začel pisati knjige, dokazovati, da ima prav ln slednjič se je zgodil čudež, da mu je bila profesura, katero so prej odbijali, ponu-dena. Semmelvveis je zastopal svoje stališče še vedno s fanatizmom. Zahteval je, da se na porodniških klinikah uporablja klorova voda, tako da ne ostane na rokah nobena bolezenska klica. Bil je namreč prepričan, da postane zdravmk, ki ne razpolega z zadostno energijo in noče drugih naučiti potrebnih stvari, morilec, kar se je v neštetih primerih izkazalo za pravilno. Svoje poglede na to vpraš.-inje je razložil v knjigi o etiologiji, ki obravnava pojem in prcfiiakso porodniške vročice. To je klasičen dokument ne samo Semmelweisovega peresa, ampak molerne zdravn ške vede sploh. Mož. ki si je stekel neprecenljive zasluge za znanost in zdravje človeštva, pa je postal še v razmeroma mladi dobi tako zagrenjen. da. se mu je naposled omračil um ter so ga morali oddati v umobolnico, kjer je umrl v 47. letu starosti. Umrl je na posledicah zastrupljanja, ki ga je povzročila operacija na neki porodnici. Dramatična opsracifa' V Neu Chatelu v Švici je profesor dr. Guy d« Mcntmcllin operiral nekega bo"ni-ka. Asistirala je negova žena, ki je po poklicu tudi strokovnjakinja za kirurgijo. Sredi operac je je profesor Montmcllin omedlel, ker ga je zadea srčna kap. Njegova žena je brez pomisleka stopila na moževo mesto ter izvedla operacijo srečno do kraja. Na ta način je rešila bolnika, medtem ko je mož, ki mu ni mogel nihče pomagati, zaraui srčne kapi umrl. Ferenc Kormendi: Z M T A 16 Roman Krava v baras 141etni Roberta Croce iz Feirare je moral odpeljati v mestno klavnico kravo, ki je bila določena za zakol. Kravo je vodil po ulici. Nenadoma se je žival spUšila, začela je begati sem ter tja in končno vdrla v neki bar, v katerem je bilo polno gostov. Krava je vsa prestrašena obstala pred biljardom, kjer so se ji postavili v bran biljardisti s palicami. V baru je povzročila krava precejšnje razdejanje preden so jo ukrotili ter izročili gonjaču. NAROČITE SE NA »DOBRO KNJIGO"! V zbirki »Dobri knjigi« izide vsak mesec en roman in tudi naročnina se lahko plačuje mesečno. Knjige se dobe broširane ali vezane v polplatno in tiskane na boljšem papirju. Naročnina znaša: a) za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, mesečno 10 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo; b) za ostale naročnike mesečno 11 lir za broširano in 22 lir za vezano izdajo. V podrobni prodaji velja vsaka knjiga 13 lir broširana in 28 lir vezana. Naročniki DK dobe torej knjige po znatno nižji ceni in imajo še to ugodnost, da se jim dostavljajo knjige na dom, ako pri naročbi izrecno ne sporoče, da bodo sami prihajali po nje. Novi naročniki lahko dobe po znižani ceni tudi dosedanje romane DK, kolikor so še na zalogi. Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti; v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica »Jutra« in »Slovenskega naroda«. Iz drugih krajev se lahko naroči »Dobra knjiga« po pošti na naslov: Uprava »Jutra«, Puccinijeva 5. Kritem svet? Mestna trošarina v Parizu ukinjena. Nemški listi poročajo, da bo s 1. avgustom ukinjena mestna trošarina v Parizu, ki se je doslej pobirala od vsega uvoženega blaga. Dohodke bo pariška občina nadoknadila z neposrednimi davki. Porušene in poškodovane cerkve v Nemčiji. »Neues Wiener Tagblatt« z dne 1. julija v poročilu o poškodbah kolnske katedrale navaja tudi podroben seznam o pa-rušenih cerkvah v posameznih mestih, ki imajo veliko zgodovinsko vrednost. Nemški poročevalski urad navaja v seznamu do 28. maja letos 133 popolnoma porušenih cerkva in 494 hudo poškodovanih. Tretja hišna zbirka. Po podatkih iz Berlina je tretja hšna zbirka za vojno v priredbi Rdečega križa dne 6. junija vrgla v vsej Nemčiji nekaj nad 57 milijonov mark. Zbirka je nasproti enaki zbirki v lanskem letu porasla za 28.6 odstotka. Zamenjava ruskega poveljnika na Daljnem vzhodu. Agencija Domej poroča iz Moskve, da je bil vrhovni poveljnik ruske daljnovzhoane vojske general Apanasenko premeščen. List »Tokio Asaki šimbun« pripominja k temu poročilu, da je bil za naslednika Apanasenka imenovan bivši sovjetski vojaški ataše v Berlinu, general Maksim Burukev. Angleško - kanadske poroke. Iz Stock-holma poroča nemška poročevalska agencija, da se je v Angliji poročilo najmanj že 10.000 kanadskih vojakov, ki se zdaj mudijo tam. Pričakujejo, da se bo število porok do konca vojne še znatno dvignilo. Kljub temu, da je v Kanadi premalo žensk, so kanadska oblastva v skrbeh, kako se bodo Angležinje vživele v kanadske razmere. V ta namen so v Londonu odprli posebne tečaje, kjer seznanjajo Angležinje z življenjem in razmerami v Kanadi. šolarji bodo pomagali pri poljskih delih v Turčiji. Iz Ankare poročajo, da bodo na pobudo turške vlade v letošnjem poletju skupine učencev pomagale pri žetvi in drugih poljskih delih, ki morajo biti opravljena v določenem času. Učenci bodo kmetom za delo na razpolago pod vodstvom svojih učiteljev. Ana je sedela za Jankovo mizo, pogled ji je počival na fotografiji,, stoječi na drugem koncu mize. Pred fotografijo Jankovih staršev stoji v okvirju njuna skupna fotografija, tista stara podoba, ona in Janko na vrtu, v ozadju Agičina silhueta. Prva in edina njuna skupna slika. Toda kaj bi se bilo zgodilo, ako bi se bilo med tem njuno življenje drugače razvilo? V spominu ji je zazvenel na ušesa materin glas: »Pomisli, dragica, velika novica! Teta Marija je telefonirala, da se je Marika zaročila!« In po kratkem premolku, z nehotnim vzdihom: »Ona torej tudi...« Zdaj je Ana spoznala, kaj je tedaj pomenil nenavadni prizvok v materinem glasu. Zdaj že ve, kaj vse je bilo v tistem globokem materinem molku, o tem, da se ona in Agica morata nekega dne omožiti. Zdaj je omožena in Janko je njen. Morala bi se radovati, morala bi se zahvaljevati usodi za tako naklonjenost, morala bi se veseliti, da je imela tako krasno življenje in da ji je zdaj še krasnejše. Kajti srečna je in ve, zakaj je srečna. Janko. Naj je sama, naj sta skupaj: njeno življenje izpopolnjuje Janko. Zgodaj zjutraj odhaja z doma, v tovarno; tako je prav, mnogo dela ima in marsičesa se mora naučiti, da bo vedel vse, tako kakor Andrej in še bolje od njega, kajti od mora vedeti vse in najbolje. Oče mu je zaupal. Videti mora, da mu je smel zaupati! Rada bi vedela, kaj počne Janko v svoji pisarni, na široko ga sprašuje, kaj vse se je danes zgodilo, kakšno delo je imel. Janko odgovarja točno na vsa vprašanja, a ne le, da odgovarja na vprašanja: pripoveduje o vsem, kar se dogaja z njim, o tovarni, o ljudeh, ki z njimi prihaja v stik. Mnogo si pripovedujeta, toda Ani se zdi, da se nikoli ne moreta dovolj nagovoriti. Čuti, da mu mora pripovedovati o vsem, še več kakor o vsem: da se mu moia predati tudi v svoji najzadnji misli, v svojih najoddaljenjših spominih, v rajmotnejših čustvih. Povedala mu je že, da ga je vedno ljubila, le da tega ni vedela. »Razumeš, tako, kakor lahko ljubi človek le enkrat v življenju, tako ljubim samo tebe, veš ?« Povedala mu je, da je bila vedno srečna, a šele zdaj ve, kaj je prava sreča: on, Janko. To so bile tiste krasne in važne stvari, ki sta si jih morala pripovedovati. Pa t ud: mnoge malenkosti, ki se zgode v navadnih dnevih, niso bile nič manj važne: da je bila dopoldne tu mati z Agico, pomudili sta se le eno uro; da je bila danes v notranjem mestu ln da si je kupila blago za zimsko obleko: tu ima vzorec blaga, ali mu ugaja? Tudi ona mora izvedeti vse od Janka: kaj je bilo pred tem ? Tudi Janko pripoveduje, iskreno pripoveduje. 2ivel je čisto in priprosto, živel je skromno in dovolj je garal. Nekaj časa je mislil, da je določen za važno, vodilno vlogo v javnem življenju, pozneje je spoznal, da zanjo r.ma ne volje ne moči. Biti hoče srečen, in to je vse. V Jankovem življenju je bilo pred tem nekaj majhnih pustolovščin, v katerih pa je bilo le malo ali nič čustva. Imel je ljubice, a v resnici ni doslej nikoli ljubil. Kadar je Januo pripovedoval o teii ženskah, je jeio Anino srce močneje utr.pati in v grlu je začutila nekako .ro-čin-i. Ali ji vendar.e nečesa ne prikrivr ? Aii vendarle ni oi3d njima nekdo, kogar se spominja z ljubeznijo in hrepenenjem? Gledala je Janka in čutila je, da ni ničesar, česar bi se morala bati. Ta čisti pogled, to gladko čelo. ta pošteni glas ne more ničesar skrivati. Imela bosta otroke, Da, a ne takoj, nekaj časa še ne. Zdaj še noče deliti Janka z otrokom. Malce še hoče biti sama^ z njim, doma in med ljudmi, v Budimpešti in v tujini, ako pojdeta kam skupaj. Kasneje bosta seveda imela otroke, imela bosta več otrok. Imela bo sina, ki bo podoben Janku, in hčerko, ki bo podobna njej. Oba ju bo ljubila, Jankova otroka, ta dragi spomin na njuno srečo, na njuno srečno usodo. Hodila je med pohištvom. Kako krasno jc vse to in kako prijazno. Vsak kos pohištva, vsak zastor, vsaka knjiga v knjižnici, vsak drobni predmet na mizah. Vse imam rada! je razmišljala, motreč predmete okoli sebe; njen pogled jim je govoril : »Tudi vi nas imejte radi!« Kako krasno je živeti! Gospa Waltrova je prišla proti poldnevu z neko svojo prijateljico, kateri je hotela pokazati Anino vilo. Ta dom je bil njeno delo, njen ponos. »Kaj je novega, dragica?« je vprašala gospa Waltrova, ko so sedle v sa. Ionu. »Zakaj pa mi včeraj zvečer nisi telefonirala?« »Joj ... draga mama, ne jezi se... pozabila sem. Rekla sem, da te bom poklicala, ako mi prinesejo vzorec za tapete, pa mi niso ničesar prinesli.« Beseda nanese na gospodinjstvo, potrebovala bo dvanajst predpasnikov za sobarico in tri zelene predpasnike za slugo. Prijateljica ji seže v besedo: take stvari je najbolj dati sešiti doma, pravi naj bi Ana kupila blago in dala sešiti doma šivilji. Da, je smeje Ana, ko pa nima svoje šivilje. »Toda, dekle, ne pravim ti tega za šalo. Poslušaj. Zdaj takoj lahko to napraviš. Imam neko žensko, neko gospo Derekovo, čista, dostojna ženska, krasno dela, nesrečna ženska je, ubožica, same rodbinske nezgode ime.« »Hvala teta Klara. Pa jo pokličem. Ali mi lahko daš naslov te gospe?« »Naslov? Povem ti ga po telefonu. Zapisanega imam v kuhinjski knjigi. Ako se navadiš na njeno Celo, si nikoli ne boš vzela nobene druge.« Ana se ji je zahvalila, v duhu je sklenila, da bo kupila že narejene predpasnike. Zazvonila je in služabnik je prinesel sadje in vino. »Veš, dragica,« je dejala gospa Wal-trova. in se v zadregi nasmehljala, govorim tu pred teto Klaro, kakor da sva sami. Zelo bi me veselilo, ako bi povabila jutri na večerjo tudi Pavla Gabrijela ... Ne, nikar ne sprašuj ... ne bova več govorila o tem. Obljubi mi, da ga povabiš, dovolj časa imaš še. Toda to, da sem ti jaz predlagala, ostane med nama, razumeš?« »Razumem, mama, razumem.« Z zvitim nasmehom se je ozrla na mater. »Toda Agici lahko že vnaprej povem, da pride tudi Pavlek Gabrijel?« »Seveda ji lahko poveš! Samo... ne povej ji ničesar drugega, saj veš, kako razvajena je Agica.« Ženski sta odšli. »Povabim za Agico Pavla Gabrijela,« je razmišljala Ana. »Moj Bog, da bi se le posrečilo. Ko bi bila že tudi Agica tam, kjer sem danes jaz. Ali Agici Pavle res ugaja? Ali pa si to le mati želi in misli? No, bomo videli.« 5. Bela Szlavik, šef osebnega oddelka Waltrovih tovarni ni razumel te zadeve, toda za vsak primer se je potrudil. Dovolite, saj to je smešno in ... in ... kratko malo, kaj takega se mi še ni primerilo, kakor zdaj s tem Borbelyjem! Dvajset let je ta stari nepridiprav v tem skladišču, dvajset let je Waltrov kruh, in kaj počenja pri tem? Seže sem, seže tje, nagrmadi si v svoji skrinji celo skladišče, potem odnese vse iz tovarne, no da, zaman pripoveduje človek odgovornim ljudem, naj zapirajo zadnja vrata, iz skladišča, kajti na delavce se prav nič ne moreš zanesti... KA\J VEM? KAJ ZNAM? 309. Kaj je derviš? 310. Kaj je amalgam? 311. Kaj so bacili in kaj so koki? 312. S števili 1 do 9: S števili 1 do 9 sestavite dve števili, ki imata vrednost 14. oziroma 20! Rešitev na'og 6. t. m.: 305. Čuvar zlatega jabolka Hesperid je bil zmaj, ki ga je ubil Heraklej. _ 306. Najznamenitejši lažnivec je bil baron Munchhausen, junak romana, ki ga je napisal Rudolf Erich Haspe. V slovenski obdelavi ga poznamo pod imenom »Lažnivega Kljukca«. 307. Opero »Viljem Teli« je napisal Rossini. 308. Poznate tega moža? Slika predstavlja Voltaira- Civilna mobilizacija lekarnarjev v Bolgariji. Po sklepu bolgarskega ministrskega sveta je odrejena civilna mobilizacija za lekarnarje in lekarne na celokupnem ozemlju bolgarske države. Papež na grobu sv. Petra. V ponedeljek 28. junija je papež obiskal grobnico sv. Petra, ob kateri se je pamuiil v daljši molitvi. Nato se je podal na prostor, kjer bodo sezidali cerkev sv. Evgena, ter blagoslovil njen temeljni kamen. Dobra žitna letina na Krimu. Iz Melito-pola prihaja preko Berlina vest, da je letošnja žitna letina na Krimu zelo dobra. Po kvaliteti in kvantiteti je letošnji pridelek večji oi lanskega. Potresni sunek v Tokiu. Iz japonske prestolnice poročajo, da so tamkaj na dan, ko je bil Tokio proglašen za največje mesto na svetu, Imeli enomlnuten potres, ki je povzročil nekaj škole. Posebno velika po- slopja so se močno zamajala, vendar pa niso bila resno poškodovana- V nekaterih ulicah so popokali zidovi starejših zidanih hiš. Po poročilih potresomerne opazovalnice v Tokiu je bilo ognjišče potresa v Si-mocumi. Previdni Turki. Nemški listi poročajo, da odslej noben Turek, ki je poročen 8 inozemko, ne bo smel opravljati javne službe. Churchill častni meščan Londona. Graflci dnevnik poroča, da je bil ministrski predsednik Churchill imenovan za častnega meščana Londona. Kadar kupuješ, preglej »Jutrove« oglase! ŠPORT Vse v znamenju »kraljice športa" Nova prireditev na tekališču — prvenstvo juniorjev Spored, ki si ga je določila Lahkoatlet-ska zveza pred otvoritvijo sezone, se razvija v najlepšem redu. Prireditve se vrstijo druga za drugo po jasno začrtanih smernicah, da bi se atleti naših klubov kolikor le mogoče dobro pripravili za največjo prireditev sezone, domače prvenstvo v 6 dnevih, ki bo za moške že v nedeljo 1. avgusta. Za dekleta bo enaka prireditev nekoliko pozneje, in sicer 22. avgusta, tako da bodo imele atletinje še malo več možnosti za priprave, ki so jim gotovo tudi bolj potrebne, saj so med njimi nekatere z vsemi začetniškimi težavami. V takem stremljenju je zveza pred glavnimi prireditvami uvrstila za dve nedelji julija še dve juniorski prvenstvi, in sicer to nedeljo za moške, v nedeljo 24. t. m. pa za ženske. Ker je od atletov, ki so tekmovali do leta 1941, ostala le še peščica na športnih terenih, so se morali naši klubi ogledati po novih močeh med mladino, ki pa seveda še ni prekoračila začetnih težav in ji tudi še manjka izkustev. Za vse to je treba predvsem vežbati in vežbati in spet vežbati, toda prav tako tudi tekmovati. Za vežbanje je ta čas za ljubljanske klube preskrbljeno nadvse zadovoljivo, ker biva v Ljubljani trener FIDALa. čigar sodelovanje bo gotovo mnogo koristilo nastopajočim. Seveda je prva dolžnost atletov ln tudi želja zveze, da bodo pokazali voljo in smisel za delo bodisi člani kakor tudi klubi. Med slednjimi sta se zadnji čas lepo uveljavila Vič in SK Tobačna tovarna, k> bosta prej ali slej dalj domači atletiki nov naraščaj. Prvi atletski spored, to je pokrajinsko prvenstvo juniorjev, bo zdaj prihodnjo nedeljo na stadionu Hermesa po naslednjem sporedu: ob 9. zbor tekmovalcev in razdelitev številk, ob 9.30 tek n» 100 m, predteki in skok v višino, ob 10. met krogle in tek na 300 m predteki, ob ?G.30 tek na 100 m finale in met kopja, ob 11. tek na 300 m finale in skok v daljino ter ob 11.30 tek na 1000 m finale in met diska. SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONI-a Lahkoatletska zveza v Ljubljani Objava št. 17. Ljubljana, 6. julija. Verifikacije. — Verificirajo se izidi izbirnega tekmovanja na »100 metrov« in domskega klubskega prvenstva. Razdelitev nagrad. — Prvih šest ocenjenih na 100 m in atleti Hermesa: Bezlaj Mare, Poljšak Rafael in Krapež Janez naj se javijo v tajništvu v uradnih urah1, da dvignejo nagrade. Potrditev sporedov. — Odobren je spored damskega prvenstva v Ljubljani, ki bo 24. t. m. ob 17. na Hermesu. Pokrajinsko prvenstvo Juniorjev. — K juniorjem se prištevajo atleti, ki so se rodili po 31. XII. 1924 (tako je treba popraviti prejšnjo objavo). Oznaka »junior« mora biti razvidna iz športne izkaznice. V vsaki disciplini prejme prvi polnilno pero ali svinčnik. Klubska prvenstva. — Dne 1. avgusta bo prvo tekmovanje (tekmovanje A oddelka) klubskih pokrajinskih prvenstev, katerih razpis bo še objavljen, prav tako tudi igrišče in čas. Vpisani klubi. — Vpisal se je Športni klub Vič. Med vrstami No, prav gotovo je najbolj vroči mesec v letu tudi v športu kolikor le mogoče prilagojen vremenskim prilikam in posvečen tudi med športniki odmoru na prostem in v vodi, toda kljub temu zadnja nedelja, ki je bila obenem prva julijska, tudi po italijanskih terenih ni bila premalo živahna. Nogometne tekme so zdaj omejene na nekatera prijateljska srečanja, med katerimi so posebno privlačni nastopi močnih vojaških moštev, sicer pa je bilo največ vrvenja na tekališčlh, kjer so v Bclogni končali drugi del prvenstvenega tekmovanja za atlete druge skupine in v Milanu odpravili žensko atletsko tekmovanje za prvenstvo posameznic. Udeležba sama, nad 400 atletov in skoraj 100 atletinj, kaže najbolj zgovorno, ne glede na to, da vsi doseženi izidi niti niso bili novj rekordi, koliko športnega duha je v tej mladini, ki ne zamudi nobene priložnosti, da bi vedno znova ne pokazala svoje neugnane pripadnosti k tej najlepši in tudi najkoristnejši vseh športnih panog. Mesto zase — in tega smo mu že posvetili včeraj — zasluži izmed 9 disciplin žen- skega mitinga nov državni rekord v teku na 800 m (z 2:21.3), ki je upoštevanja vreden tudi po mednarodnem merilu. Najbolj ogorčene so bile v Milanu borbe za zmage v tekih na 100 m in na 80 m z zaprekami, v katerih je v prvem za las zmagala Bres-sanello iz Benetk s časom 12.4, medtem ko s; je v poslednjem zas'gurala prvo mesto Franco iz Torina pred olimpijsko zmagovalko Ondino Vallo s časom 12.5. Ostali izidi, ki pa jih seveda ne smemo primerjati z nedeljskimi, kakršne so postavljala naša nadebudna dekleta na ljubljanskem stadionu kot popolne začetnice, so bili naslednji: v teku na 200 m Cattaneo 26.1, v skoku v višino Gallo 1.45, v skoku v daljino in v krogli Piccin'ni 5.20 odnosno 12.06, v disku Cordiale 39.49, v kopju Tur-ci 37.92. Na moškem mitingu v Bologni, kjer so startali atleti dragega luzreda in torej niti niso bili navzoči vsi najboljši, so bili doseženi nekateri prav dobri uspehi. Nas posebej zanima nastop našega ožjega rojaka Zmaga Koširja, ki si je v teku na 1500 metrov z odličnim časom 4:03.8 priboril prvo mesto v dresu društva Giglio Rosso iz Firenze. Poročila vedo povedati, da se je Košir najbolj izkazal v zadnjem delu proge, kjer je gladko pustil za seboj vse tekmece in rezal cilj za 4 sekunde pred drugim tekačem. Da bomo imeli nekoliko vpogleda, na kakšni stopnji so italijanski atleti druge kategorije, naj v naslednjem navedemo še zmagovalce v ostalih discipli- nah, ki so bHe to nedeljo na sporedu, in sicer takole: v teku na 100 m Montanari 10.7, v teku na 400 m Zitelli 50.6, v teku na 10.000 m Milli 33:58.6, v teku na 110 m z zaprekami Balestra 15.9, v ckou v višino Cavaller 1.85, v troskoku Zappolla 13.55, v metu krogle Conversano 13.17 in v kladivu Feruglio 13.94. * Ko smo že pri lahki atletiki, zabeležimo obenem še najboljše izide, ki so bilj zadnjo nedeljo doseženi na atletskem prvenstvu Spodnje štajerske v Celju. Zmagovalci posameznih disciplin so bili: med moškimi: na 100 m Kokot iz Celja 11.8, tne stroške dam osebi, ki mi opravi trgovske posle v Visco-Udine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 11356-31 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4 tel. št. 2109 Prideim Seno, prvovrstno, konjsko, kupim, tudi zamenjam za stavbni materija!. A. Suš-nik, Zaloška cesta 21. 11291-34 SUHE GOBE po najvišji dnevni ceni kupuje Sever & Komp. 289-7 Suho sadje prodaja Gospodarska zveza, Bleiweisova 29. 11348-34 Trije rešeni iz pŽAlKČKOV Giuseppe Mantovali iz Corbole pri Rovigu je šel te dni zvečer s svojo ženo na obisk k sosedu. Starša sta pustila doma tri otroke, ki sta jih pred svojim odhodom spravila s.oat. Toda otroci, ki so bili sami doma, niso strpeli v postelji in najstarejšemu med njimi, ki je star 7 let, je šinila v glavo misel, da bi prižgal vžigalico. Plamen, ki je švignil iz vžigalice, je otroka opekel po prstih, da je gorečo vžigalico spustil na posteljo. ' Ležišče se je takoj vnelo in vsi trije otroci, ki jih je prevzel strah zaradi ognja, so se stisnili v kot sobe ter začeli vpiti na pomoč. Medtem se je ogenj z veliko naglico širil. Bila je že velika. nevarnost, da se trojica zaduši, ko sta prišla na pomoč oče in mati, ki se jima je posrečilo tudi pogasiti ogenj. Spomisafafte se sleplsi! ZAHVALA Za vse izraze sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše dobre matere, stare matere FRANČIŠKE TREVEN trgovke se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, šef-zdravniku prof. dr. Lusičkemu, dr. Dergancu za njuno požrtvovalno skrb za časa bolezni in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala v soboto 10. t. m. ob 7. uri zjutraj v trnovski cerkvi. Ljubljana, Spalato, Idria, 7. julija 1943. ŽALUJOČI OSTALI EMILIO SALGARi m KRALJICA KARIBOV PUSTOLOVSKI ROMAN Carmaux in Jara sta mu pripravila zložen sedež pri okencu stolpa. Boj med »Folgorom« in posadko čolnov, ki so jih bili poslali iz trdnjave, je že divjal. Živahno streljanje s topovi je spet in spet prekinjalo nenehno pokanje pušk. Ladja, ki brez kapitana ni hotela zapustiti luke, je bila trdno zasidrana kakih 300 metrov od obale. Njeno moštvo je bilo poleglo na tla in jelo s svojimi dolgimi puškami streljati po sovražnikih. Topa na palubi nista grmela zaman. En čoln, zadet v polno, se je bil že potopil. Videti je bilo, kako je njegova posadka plavala proti bregu. Gusar je na prvi pogled presodil položaj. > .Folgore' bo pripravila napadalcem prebito posla!« je rekel z zadovoljnim glasom. »Večina čolnov bo kmalu imela, kar ji gre!« Carmaux je nekam zaskrbljeno skremžil obraz. »Ne gre mi v glavo in mi ne gre, da so ti čolni sami tako drzni! Kaj pa, če se za onimile skalami v zalivu skrivajo še druge ladje?« »Misliš, da bi Španci utegnili dobiti z morja pomoč ? Nu, Morgan je fant, ki se nobenega sovražnika ne ustraši!« Med tem, ko je Carmaux znova odhitel Hambur-žanu in črncu na pomoč, je postajal boj v malem zalivu čedalje srditejši. Čolni sc nenehoma napadali »Folgore«, dasi jim je bil zadejal nasprotnikov topovski ogenj že hude izgube, že tri šalupe so se bile pogreznile na dno morja, zadete od gusarskih krogel. To pa Špancev ni oplašilo. Na vse kriplje so veslali proti bokom »Folgora«, da bi bili tam varni pred topoma na palubi in bi lahko spet napadli. V polkrogu so obdajali sovražnika. Pa tudi trdnjavica, ki je obvladovala skoraj vso južno stran zaliva, ni počivala. Čeprav je imela njena posadka le lahke topove, je vendar nenehoma streljala ter obsipala sovražnikovo palubo s kroglami. Vkljub dvojnemu napadu ni bilo videti, da bi imeli gusarji Špance za resne nasprotnike. »Folgore«, še vedno čvrsto zasidrana, je nalikovala ognjeniku, ki je bruhal plamen in dim. Njeni top-ničarji so natančno merili na posadke čolnov in na trdnjavico. Gusar, ki je slonel pri oknu, je z napetostjo spremljal bitko. Zdelo se je, da ne čuti več nobenih bolečin. Da, v razburjenosti je mislil, da je pri svojih ljudeh. Klical jim je ter jih hrabril, svaril in jim ukazoval, kakor bi stal sredi njih na poveljniškem mostiču. Ob tem je pozabljal tudi zveste spremljevalce, ki so se spodaj z naporom vseh moči upirali naskakujočim Špancem. Tedajci pa se mu je iztrgal vzkrik. Izza dolgega polotoka pred pristaniščem so se bili pokazali visoki jambori dveh ladij. Tudi Jara, ki je stala zraven gusarja, je prestrašeno zavpila. Tisti mah so planili v sobo Carmaux, Stiller in Moko. Vsi trije so bili črni smodnikovega dima in zasopli od boja. Stiller je bil dobil sunek v sredo čela; kri mu je kapljala iz rane. »Kapitan,« je zaklical Carmaux, med tem ko^ je Moko hitro potegnil lestvico kvišku, Hamburžan pa zaprl loputnico, »barikada nas več ne varuje! Še nekaj minut, pa bodo Španci tu!« Vsi trije so planili k oknu. Novi dve ladji sta bili med tem pripluli v zaliv in zaprli »Folgoru« pot. To nista bili navadni jadrnici, ampak močno oboroženi fregati z visokim zaslonom in mnogoštevilno posadko, pravi bojni ladji, zmožni, da se spoprimeta s celim majhnim brodovjem. Toda »Folgore« se ni dala presenetiti. Za čudo naglo je dvignila sidra in se takoj obrnila po vetru. Ko se je tako odtegnila napadu šalup, ki so jo obdajale, je s hitrim okretom šinila za otoček, ki je tvoril nekakšno pregrado med polotokom in obalo. »Vrlo, Morgan!« je vzkliknil Ventimiljski, videč, kam meri »Folgore« s tem drznim manevrom. »Rešil bo našo ladjo!« »Oni dve ga poiščeta tudi za otokom!« je suho menil Carmaux. »Ne, za ladje tolikšne nosilnosti je voda tamkaj preplitva!« »Tedaj mu pozneje zapreta izhod!« »Videli bomo!« Zdaj se je vrgel Carmaux na tla in pazljivo prisluhnil. »Zdi se mi, da so vojaki že prodrli barikado in prišli v spodnji prostor!« »Za vsako ceno jim moramo ubraniti, da ne pridejo gor,« je rekel Ventimiljski, »dokler ne damo Morganu znamenja! Zagradite loputnico in izrežite strelnice v pod!« Ta čas, ko so se tu gori pripravljali za obrambo, sta se bili fregati zasidrali pred pristaniščem. Čeprav je imel Morgan drzne, v smodnikovem dimu osivele ljudi, ga vendar ni bilo volja, da bi ponudil velikima nasprotnicama bitko. Ni se čutil tako močnega, da bi kar slepo zaplul prvi fregati na domet njenih štirinajstih topov. Sovražni ladji sta po jalovem obstreljevanju spustili v morje nekaj čolnov, ki so odveslali proti trdnjavici. Najbrže sta se hotela kapitana sporazumeti s trdnjavsko posadko zastran napada na »Folgore«. »Stvar postaja resna!« je zamrmral gusar, ki je vse videl. »Ko bi se mogel rešiti iz tega ujetništva, bi pripravil fregatama imenitno presenečenje. A tamkajle pri otoku vidim veliko barko. Ta bi mi bila v pomoč pri mojem načrtu!« »Kaj niste trudni, gospod?« je vprašala lndijanka. »Da, dete! A bolj od ran me je izmučilo razburjenje!« TTro-tii-io« Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — \si y Ljubljani