Naa o las občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Številki! 10 Leto III 17.avj>ust 1982 ODKUP PŠENICE ODKUP TRŽNIH VIŠKOV PŠENICE V KRŠKI OBČINI V pogovoru z ing. Cvetko Potokar, zaposleno v M - Agrokombinat Krško — TOK Kooperacija, smo izvedeli osnovne podatke o letošnjem odkupu tržnih viškov pšenice v naši občini ter o načrtovanju jesenske setve. TOK Kooperacija je načrtovala -na osnovi pogodbe z Merxom - odkup 300 t pšenice od pogodbenih proizvajalcev in je do začetka avgusta uspela odkupiti 265 t. Letošnji pridelek je prizadela suša, saj je bil kar za 20 odstotkov manjši od načrtovanega; ravno v času, ko se je pšenično zrno debelilo, je predvsem na leskovškem območju primanjkovalo ustrezne vlage. Pšenico so pričeli odkupovati 8. julija, in sicer kar „izpod kombajnov". Na pretežni večini pšeničnih njiv je bila žetev opravljena pravočasno. Do zamud je prišlo le na „štajerskem koncu", kjer so kombajni, stari tudi po 15 let, zahtevali več popravil, z rezervnimi deli pa so bile težave. Ovire pri žet vi so povzročali tudi neenotni agrotehnični ukrepi. Ponekod so pridelovalci močno gnojili z dušikom, zato je pšenica na takih njivah kasneje dozorevala. Veliko je bilo primerov, ko so morali kombajni žeti na njivah — sosedah v različnem času z razponom nekaj dni in je bilo tako precej zamudnih strojnih premikov. Pospeševalci pri TOK Kooperacija si bodo vnaprej prizadevali, da bi pridelovalci na istem območju čim bolj časovno uskladili zorenje pšenice, to pa je možno doseči s čim bolj enotnimi agrotehničnimi ukrepi in ustreznimi pšeničnimi sortami. Po izjavi sogovornice so letos v naši občini prvič odkupovali tržne viške pšenice. Po zadnjih podatkih so pšenico odkupovali od 180 pogodbenih proizvajalcev. Od večine so odkupili po 1000 do 2000 kg, najmanjše odkupne količine so bile 500 kg, največji pa 4,5 t in 5,5 t. Vsa odkupljena pšenica je bila uvrščena v II. kategorijo. za katero je bila odkupna cena 12,50 din za kilogram. Pšenico so odkupovali na sedmih odkupnih mestih (Brestanica, Raka, Podbočje, Kostanjevica, Podlog, Les-kovec in Videm). Največ so je razumljivo odkupili na Krškem polju oziroma leskovškem pridelovalnem območju. TOK Kooperacija je že v februarju NAŠ POGOVOR V tej številki si preberite pogovor urednika Našega glasa z rezervnim kapetanom prvega razreda ERNESTOM BREZNI KARJEM, ki je spregovoril o aktivnosti Občinskega štaba teritorialne obrambe občine Krško in urjenju pripadnikov TO v letošnjem prvem polletju ter še o marsičem, kar sodi v uspešne obrambne priprave naše družbenopolitične skupnosti. Mladi na usposabljanju v enotah TO: Usposabljanje posebnih enot — takole je treba ..terorista" previdno preiskati. kmetovalcem ponudila možnost zamenjave bodočega pridelka pšenice za koruzo, vendar so nekateri takrat še oklevali. Zdaj imajo ponovno to možnost. Izplačila za odkupljeno pšenico (Nadaljevanje na naslednji strani) POVZETEK RAZPRAVE NAŠEGA DELEGATA NA SEJI REPUBLIŠKE SKUPŠČINE 28. JULIJA ZDRUŽENO DELO JE TREBA RAZBREMENITI____________________ Štefan Strok iz Krškega je menil, da ne dosegamo primarnih nalog, ki so začrtane v resoluciji Stimulacija izvoza je zgolj še simbolična oziroma je premalo spodbudna, množijo se administrativni ukrepi, ki zožujejo prostor samoupravljanju. Pri tem je posebej opozoril, da lahko združeno delo samoupravno odloča le še o petih odstotkih akumulacije, kar je ustvari, vse drugo pa je že obremenjeno z obrestmi za posojila, razporejeno za odplačevanje dolgov, za združevanje sredstev za nerazvite ter za dogovorjene in zakonsko določene obveznosti za naložbe Poudaril je, da je treba združeno delo razbremenjevati in mu dati možnost, da se bo samo dogovarjalo in razreševalo gospodarske težave in usmerjalo tokove gospodarskega razvoja. Zato je treba prenehati z administrativnim ukrepanjem povsod tam, kjer to ni nujno za obstoj. Opozoril je tudi na drastičen primer pri oblikovanju 30-odstotne participacije, ki smo jo dobili z enostavnim seštevanjem vseh potreb po devizah od federacije in republike do vseh drugih porabnikov deviz zunaj gospodarstva. Pri tem pa se nihče ni vprašal, ali je slovensko izvozno gospodarstvo sploh sposobno uresničiti načrt izvoza. Sedanji podatki že kažejo, da ga ne more. To pa pomeni, da smo že zarezali v razpolagalno pravico delavca v združenem delu. (Po dnevniku Delo) STRAN 2 NAŠ GLAS Št. 10 avgust 1982 (Nadaljevanje s prejšnje strani) od začetka r avgusta opravlja hranil-no-kreditna služba pri TOK Kooperacija, ki seveda poračunava tudi ob jesenski setvi dobavljene količine semena in gnojil. NAČRTI ZA LETOŠNJO JESENSKO SETEV Po mnenju ing. Cvetke Potokar ne bo moč bistveno razširiti kroga pogodbenih proizvajalcev pšenice in tudi ne povečati tovrstnih pridelovalnih površin. Prizadevali pa si bodo, da dvignejo količino in kvaliteto pridelka. Za jesensko setev bodo do 15. avgusta v dogovoru z Merxom in v skladu z možnostmi semenarne določili ustre- zen izbor pšeničnih sort; dosegli bi namreč radi, da bi bila v naslednji sezoni pšenica na Krškem polju I. kategorije. Računajo, da bodo to dosegli s sortami balkan, novosadska rana II in super zlata; te sorte imajo namreč tak genetski potencial, da lahko doseže zrnje nad 13 odstotkov beljakovin, kar je pogoj za I. kategorijo. Z gnojili so pri TOK Kooperacija dobro založeni, dosti slabše pa je z zaščitnimi sredstvi, katerih pomanjkanje se je čutilo že letos, saj so bile nekatere pšenične parcele močno zatrav-ljene. Poleg „zatiralcev" plevela bo treba na pšeničnih njivah vse več uporabljati tudi fungicidna sredstva oziroma sredstva proti plesni, ie med drugim povedala sogovornica. O 6. SREČANJU MLADIH ZADRUŽNIKOV SLOVENIJE KRČANI SO SE ODREZALI_______ 24. in 25. julija je bilo na Vranskem 6. srečanje mladih zadružnikov Slovenije, ki se ga je udeležila tudi 8-član-ska ekipa mladih zadružnikov iz krške občine. Tekmovali so v dveh disciplinah. 3-čIanska ekipa deklet se je pomerila v ..kmečki kuhinji", 5-članska fantovska ekipa pa v ..kmečkih igrah" (košnja, grabljenje sena in vlečenje vrvi). Žal je bilo vreme tekmovalcem v ..kmečkih igrah" nenaklonjeno in so nekatere igre odpadle. V ..kmečkih igrah" so se fantje plasirali nekje okrog zlate sredine (med 40 ekipami), dekleta pa so se v ,kmečki kuhinji" uvrstila v sam vrh med 24 ekipami — bile so četrte. V pogovoru s tajnico Aktiva mladih zadružnikov pri TOK Kooperacija v Krškem M-Agrokombinatu JOŽICO BOGOVIČ, sicer knjigovodkinjo -analitičarko v TOK Kooperacija, smo izvedeli, da so krške tekmovalke pripravile kosilo za kopače (svinjska juha, prekajena šunka, krompirjeva in zelena solata, sirova ajdova potica s pregreto smetano, soržičen kruh in seveda obvezna ,,priloga" — cviček) Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval znani kuharski strokovnjak mojster Ivačič, je poleg kvalitete jedi ocenjevala še vrsto drugih elementov, kot je n. pr. priprava pogrinjka, izvirnost jedi ipd. Na jedilnem listu je moralo biti navedeno tudi, če je jed še „v rabi" in kdo je mlade kuharice podučil o njeni pripravi. Mlade zadružni-ce so prejele za svoj uspeh praktične nagrade, in sicer kuharsko knjigo ter darilo pokrovitelja Kolinske, celotna 8-č lanska ekipa pa spominsko darilo — miniaturno orodje za puljenje hmelja, simbola Savinjske doline. Krški mladi zadružniki so se že četrtič udeležili tovrstnega srečanja. Njihovi gostitelji so jim pripravili izlet po Savinjski dolini; ogledali so si sodobno kmetijo živinorejske usmeritve, rimske izkopanine v Šempetru, podzemsko jamo Pekel in bili že drugič gostje pri isti kmečki družini. Za konec naj navedemo še zanimivost, da je izkupiček srečanja namenjen za izgradnjo Kmečkega muzeja na Vranskem. MDA ISTRA '82 V VANGANELU PRI KOPRU Gostje iz Krškega so priskočili brigadirjem na pomoč. V SPOMIN MAKSU RICHLYJU V začetku avgusta je nenadoma umri MAKS RICHLY, vodja varstva pri delu, obrambnih priprav in organizacijskih dejavnosti v TCP .JJjuro Salaj" Krško - TOZD Papirkonfek-cija, katere tiskarski obrat tiska tudi ,JSaš glas". Pokojni Maks Riehlv je bil rojen 8. februarja 1928 v Krškem. Njegova življenjska opredelitev je bila tiskarstvo — pri grafičnem podjetju Tipografija Zagreb se je leta 1946 izučil za ročnega stavca, 10 let kasneje pa je v Krškem ustanovil Valvasorjevo tiskarno in s tem postavil temelje današnji Pa pirkonfekciji. Leta 1966 — do takrat je tudi vodil edino posavsko tiskamo - je bil Maks Riehlv za svoje predano delo v tiskarstvu in povsod, kjer je bil potreben in je lahko pomagal z izkušnjami, odlikovan z medaljo dela. Po združitvi tiskarne in papirne konfekcije je postal tehnični vodja in kasneje vodja obrata tiskarna. Ves čas, odkar je Maks Riehlv predajal svoje moči tiskarstvu in krški tiskarni, je s svojim trdim in poštenim delom bil mladim generacijam za vzor delavca, mentorja, vztrajnega družbenopolitičnega delavca in rezervnega vojaškega starešine — skratka človek, ki je bil s svojim znanjem in izkušnjami povsod dobrodošel in zaželen. Št. 10 avgust 1982 NAŠ GLAS STRAN 3 S 5. seje skupščinskih zborov ib. julija so zasedali vsi trge zbori hO Krško. Najprej so razpravljali o ..Poročilu o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja z analizo izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letih 1981 - 1982 z oceno možnosti njegovega uresničevanja v prihodnjih letih", pri čemer so soglašali z zaključki oziroma stališči Izvršnega sveta SO Krško, kijih objavljamo posebej. Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravah za družbene prihodke s tezami zakona je pri delegatih naletel na nekatere pomisleke, ki jih je naš delegat na zasedanju republiške skupščine 28. julija Štefan Strok tudi izrazil, kot navaja dnevnik Delo: . . ljudje ne bodo redneje plačevali davkov in prispevkov, če jih bodo obiskovali uniformirani predstavniki davčnih služb. Treba je zato bolj smotrno organizirati delo, zagotoviti tehnična sredstva in kadre ter predvsem tudi krepiti zavest pri ljudeh, da se ne bodo izmikali plačilu svojih obveznosti. Prvotno na dnevnem redu predvideno Poročilo z oceno stanja in problematike na področju preskrbe tržišča v občini Krško s predlogom ukrepov za izboljšanje stanja je bilo prestavljeno na eno od prihodnjih sej skupščinskih zborov. Obsežnemu poročilu o problematiki Tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško so dali delegati vso podporo, prav tako pa tudi stališču IS SO Krško v zvezi s to informacijo, ki ga objavljamo posebej. Pristojni zbori so obravnavali in sprejeli še poročilo o delu Sodišča združenega dela Brežice v letu 1981, osnutek družbenega dogovora o reševanju romske problematike v občini Krško, predlog odloka o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko graditev na območju stanovanjske soseske Podbočje, predlog od- .,Izvršni svet Skupščine občine Krško ugotavlja, da je aktivnost delovnega kolektiva Tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj" zelo dobro zastavljena; pri tem ima posebno vrednost način neposrednega informiranja delegatske skupščine in izvršnega sveta. IS SO predlaga tudi drugim temeljnim nosilcem razvoja, da s takimi konkretnimi aktivnostmi in medseboj- loka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture na Senovem in # Leskovcu, predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za eksplotacijo gramoza na lokaciji gramoznice Stari grad in predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka na območju Jel-sans^ga potoka in Muzge. Potem ko so sprejeli predlog sklepov za izdajo soglasij k statutu Osnovne šole Raka in k statutu Skupnosti otroškega varstva Krško, so pristojni zbori izglasovali še sklepa, da sprejmejo predlog pooblastila izvršnemu svetu za dovolitev izplačila akontacij osebnih dohodkov TOZD, ki poslujejo z izgubo in predlog sklepa o dovolitvi uporabe sredstev solidarnosti. Za konec so pristojni zbori sprejeli sklep o imenovanju Sonje Kostevc za namestnico predsednika obči&kega komiteja za družbene dejavnosti, sklep o izvolitvi diplomiranega pravnika Alojza Bandlja za sodnika Temeljnega sodišča Novo mesto in sklep o imenovanju Mihe Burgarja, tajnika OIS Novo mesto, za delegata v Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in uporavlja-nja s sredstvi solidarnosti. Za delegata na 5. seji Zbora občin Skupščine SR Slovenije 28. julija so zbori določili Štefana Stroka, katerega povzetek razprave v Ljubljani objavljamo posebej. no izmenjavo informacij omogočijo naše skupno delo za odpravo motenj in problemov, ki so prisotni ali se nakazujejo in zmanjšujejo učinke gospodarjenja. Izvršni svet SO podpira prizadevanja in napore delovnega kolektiva Tovarne celuloze in papirja ..Djuro Salaj", ki jih vlaga za izboljšanje ekonomskega stanja delovne organizacije predvsem na naslednjih področjih: — doseganje čim večjega fizičnega obsega proizvodnje, pri čemer je predvsem pomembna kvaliteta, ki pogojuje izvoz, in v tem smislu iskanje vseh notranjih rezerv ter ustvarjanje pogojev za stalno učinkovito gospodarjenje; - zagotovitev potrebnih energetskih virov - iskanje notranjih strokovnih rešitev v smislu izboljšanja lastne energetske bilance. Pri tem naj se kot prioriteta v investicijskem programu izvajajo investicije nabave novih kotlov, ki bodo omogočili kurjenje lubja in zmanjšanje potreb po velenjskem premogu in mazutu; dolgoročno zagotovitev potrebnih energetskih virov, surovin in reprodukcijskega materiala; zaradi ugotovljene iztrošenosti osnovnih sredstev in zastarele tehnologije IS SO posebej izpostavlja nujnost izvajanja programa investicij. Dejstvo, da so nekatere proizvodne naprave tako zastarele, da je njihova življenjska doba največ še dve do tri leta, pomeni zmanjševanje fizičnega obsega proizvodnje ali celo ustavitev, kar bi povzročalo resne motnje pri preskrbi domačega trga. Predvsem pa bi bil ogrožen izvoz in s tem tudi ostala proizvodnja, ki je vezana na uvoz surovin in reprodukcijskega materiala. Zato morajo poslovne banke skupaj s Tovarno celuloze in papirja ..Djuro Salaj" poiskati vse možnosti za pridobitev investicijskih sredstev iz širšega slovenskega in jugoslovanskega prostora. Ob obravnavi Informacije o ekonomskem položaju Tovarne celuloze in papirja .Djuro Salaj" Krško so bili na izvršnem svetu prisotni predstavniki delovnega kolektiva. Dogovorjena je bila kontinuiteta za dopolnjevanje sprejetih ukrepov, za spremljanje izvajanja le-teh in preventivno informiranje izvršnega sveta o problemih, ki bi utegnili povzročati motnje v gospodarjenju. O učinkih sprejetih ukrepov Tovarne celuloze in papirja ..Djuro Salaj" bo izvršni svet informiral skupščino občine ob rednih periodičnih poročilih gospodarjenja oziroma po potrebi še posebej zbor združenega dela. NAS TELEFON: 71-768 ________PODPORA TCP »DJURO SALAJ"_______ Na drugi julijski seji občinske skupščine so delegati pristojnih zborov (zbor združenega dela, družbenopolitični zbor) verificirali stališče Izvršnega sveta SO Krško v zvezi z informacijo o ekonomskem položaju Tovarne celuloze in papirja ..Djuro Salaj" Krško. Vsebina dokumenta je takale: STRAN 4 v/ NAŠ GLAS St. 10-avgust 1982 URESNIČEVANJE DRU2BENEGA P LANA Potem ko je Izvršni svet SO Krško podrobno obravnaval troje dokumentov o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije (Analiza izvajanja družbenega plana SRS v letih 1981 - 1982 z oceno možnosti njegovega uresničevanja v prihodnjih letih, Poročilo o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja in Poročilo o uresničevanju nalog in ciljev glede skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji), je sprejel naslednje zaključke oziroma stališča, s katerimi so soglašali tudi delegati na drugi julrjski seji skupščinskih zborov: Vsi trije dokumenti analizirajo izvajanje dogovorjenih nalog za obdobje 1981 - 1985 v prvih dveh letih in ocenjujejo možnosti izvajanja srednjeročnega plana v prihodnjih letih. Poleg tega ocenjujejo sedanji položaj gospodarstva, ki se močno razlikuje od načrtovanj za letošnje leto glede na sprejeto resolucijo o izvajanju srednjeročnega plana. Ugotovljeni so vzroki, ki pričakovane težave v letošnjem letu še nadalje zaostrujejo. Ocenjujemo pa, da so aktivnosti, ki bi jih bilo potrebno izvajati za odpravo motenj, premalo dorečene. Na posameznih področjih bi bilo potrebno nakazati konkretne ukrepe za stalno učinkovito gospodarjenje. Eden od pogojev za izvajanje sprejetih nalog je opredelitev konkretne osebne odgovornosti na vseh ravneh in sprejem ukrepov — sankcij za neizvajanje dogovorjenega. Zato IS predlaga zborom skupščine, da obvežejo OZD, vse samoupravne organizacije in skupnosti za izdelavo temeljitih analiz polletnega poslovanja, za ugotovitev možnosti poslovanja v drugem polletju 1982 in ponovno realno presojo za izvajanje planskih nalog do konca srednjeročnega obdobja. Ob znanih razmerah in gospodarskem položaju pa bi bilo nujno potrebno pravočasno posredovati vsem osnovnim nosilcem planiranja izhodišča za gospodarjenje v letu 1983. IS meni, da mora IS SRS čimprej seznaniti združeno delo z okviri ekonomske politike za prihodnje leto, da bodo upoštevali pri svojih predvidevanjih nove razmere in pripravili za leto 1983 realne plane. IS ugotavlja, da v analizi ni zajeto spominsko območje Žumberak — Gorjanci, zato predlaga, da se pripravi analiza dosedanjega razvoja in izdela program za skladnejši razvoj tega območja. Za področje zdravstvenih storitev pa IS predlaga za celotno SRS enotno metodologijo za sporazumevanje o cenah. Glede na ugotovitve odbora za družbenoekonomski razvoj pri skupščini SRS, da posamezne temeljne organizacije združenega dela niso obravnavale sporazumov in aneksov SIS materialne proizvodnje, IS predlaga zboru združenega dela SO Krško, da le-ta zahteva obvezno obravnavo teh sporazumov in aneksov v občini Krško v tistih OZD, ki tega še niso izvedle. OSNUTEK DRUŽBENEGA DOGOVORA O ROMSKI PROBLE MATI KI Mladi na usposabljanju v enotah TO: Izkop vodovodnega jarka v prostem času. Družbenopolitični zbor SO Krško je na svoji 5. seji 26. julija obravnaval kot zainteresirani zbor osnutek družbenega dogovora o romski problematiki in sprejel naslednja stališča: 1. Družbenopolitični zbor daje podporo namenu predlaganega družbenega dogovora, ki naj v svojem izvajanju omogoči učinkovito reševanje romske problematike kot specifične družbene problematike v občini Krško. 2. Pri razreševanju romske problematike morajo biti vsebovana vsa ustavna načela o zagotavljanju enakopravnih pogojev za življenje in delo v skladu z rezultati prizadevanj in dela. V samem dogovoru je treba posebej opredeliti, da bodo Romi obravnavani kot enakopraven subjekt, upoštevajoč tudi, da gre pri razreševanju te problematike za proces sociološke in družbene preobrazbe v socializaciji in prilagajanju Romov v družbeno okolje. 3. Družbenopolitični zbor posebej poudarja, da je v razreševanju romske problematike potrebna večja družbena odgovornost vseh samoupravnih subjektov, predvsem pa za doslednejše izvajanje že sprejetih sklepov občinske skupščine, da se ustvarijo potrebni pogoji za zaposlovanje in izobraževanje Romov. IZ „INFORMATORJA" METALNE - TOZD TGO SENOVO SOLIDARNOSTNA SOBOTA 29. junija je prizadelo krajevne skupnosti Bizeljsko, Pišece in Sromlje v občini Brežice neurje s točo in povzročilo škodo v višini 28 milijard starih dinarjev, od tega več kot 21 milijard v zasebnem sektorju. Prizadetih je bilo 2540 ha kmetijskih površin, od tega 585 ha vinogradov. Tretjina površin je bilo popolnoma uničenih. Prizadetih je okoli 180 družin. Zbori SO Krško so priporočili vsem OZD v naši občini, naj namenijo enodnevni osebni dohodek vseh zaposlenih kot pomoč tistemu prebivalstvu na prizadetem območju, ki jim je kmetijstvo edini ali pretežni vir preživljanja. Senovški kovinarji so bili med prvimi, ki so se odločili izpričati solidarnost s prizadetimi. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v TOZD ZTGO so sprejeli in dali v obravnavo delavcem dvoje predlogov: Delavci lahko namenijo za prizadete prebivalce enodnevni zaslužek na solidarnostno soboto 7. avgusta oziroma 14. avgusta ali pa enodnevni osebni dohodek iz rednega dela. IN SE TO! V senovški Metalni so poskrbeli za zaposlene, ki morajo imeti dietno prehrano. Z avgustom so uvedli dietno malico za vse, ki imajo potrdila o nujnosti dietne prehrane. S tem so ukinili dosedanje bone — nadomestila za dietno malico. Pripravili so tudi mesečne dietne jedilnike. Št. 10-avgust 1982 NAS GLAS STRAN 5 IZVRŠNI SVET ŠE O SANACIJI IN RAZŠIRITVI GRAMOZNIC SANACIJA NAJ BO CELOVITA Iz sklepov 7. redne seje Izvršnega sveta SO Krško povzemamo: SANACIJSKI PROGRAM GRAMOZNIC DRNOVO IN BREGE Izvršni svet smatra, da je sanacijski program pomanjkljiv, ker ne podaja celovite sanacije vseh gramoznic na območju občine Krško (poleg IGM Sava Krško so upravljalci gramoznic še: SGP Pionir, Cestno podjetje Novo mesto. Gozdno gospodarstvo Brežice), zato IS zadolžuje občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, da formira strokovno telo v sestavi predstavnikov IGM Sava Krško, Projektivnega biroja IGM Sava, SGP Pionir, SKIS, Kmetijske zemljiške skupnosti, GG Brežice, Kremena obrat Ravno, sekretariata za občo upravo in upravnopravne zadeve, ki naj do 15. septembra letos izdela celovit sanacijski program vseh gramoznic na območju občine. PREDLOG IGM SAVA KRŠKO ZA RAZŠIRITEV GRAMOZNIC NA BREGAH Izvršni svet ugotavlja, da je z družbenim planom občine opredeljeno, da se eksploatacija gramoza premesti s plodnih zemljišč desnega brega Save na levi breg na manj plodna zemljišča, ki v perspektivi zajemajo tudi območje akumulacije hidroelektrarne, zato nadaljnja razširitev gramoznic po predlogu IGM Sava ni možna. HITRA PROGA Na 7. seji je Izvršni svet SO Krško razpravljal o variantah hitre proge Ljubljana Dobova in sprejel naslednji sklep: Izvršni svet ugotavlja, da je skupščina občine Krško v mesecu maju 1981 sprejela družbeni plan 1981 -1985 in s tem tudi južno varianto dolenjsk variante, ki poteka vzporedno s cesto Ljubljana Zagreb. Glede savskih variant IS ugotavlja, da sta varianti 2 in 3 sprejemljivi, medtem ko varianta 1, ki naj bi potekala preko industrijske cone na levem bregu Save in ob nuklearni elektrarni, predstavlja nesprejemljiv poseg v že obstoječo in tudi predvideno organizacijo v prostoru. Nadalje IS ugotavlja, da predložena dokumentacija in postopek izvršenih razgovorov nista zadostna osnova za spreminjanje že sprejetih planov, saj mora le-to temeljiti na zakonu o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije. KRŠILI DOGOVOR Na 7. redni seji je Izvršni svet SO Krško sprejel naslednji sklep: Na podlagi poročila komisije za spremljanje uresničevanja resolucij-skih usmeritev in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 izvršni svet ugotavlja, da sta prekoračitelja dovoljene rasti sredstev za OD v letu 1981 v naši občini še SGP Pionir - TOZD Gradbeni sektor Krško (za 14.077.763 din) in SGP Pionir -TOZD Togrel Drnovo (za 3.965.803 din). Navedena kršitelja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 morata preveč izplačana sredstva za OD v letu 1981 nadomestiti v okviru planiranih in razporejenih sredstev za OD v letu 1982, za kar sta se že obvezala delavska sveta obeh TOZD. Če kršitelja dogovora ne bosta upoštevala tega sklepa, bo izvršni svet dal Z 8. SEJE IS SO KRŠKO Na 8. redni seji Izvršnega sveta SO Krško so bili sprejeti nekateri sklepi v zvezi z dokumenti, ki so jih nato obravnavali in o njih sklepali skupščinski zbori na drugi julijski seji. Poleg tega pa je IS sprejel še nekatere sklepe: - Izvršni svet sprejme odredbo o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve skupnosti za cene občine Krško v potrditev. - V finančni program sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane je potrebno v okviru finančnih možnosti vključiti finančno pomoč za pospeševanj e veterinarsko-zdravstve-nega varstva Posavskega veterinarskega zavoda Brežice na osnovi predloženega programa. Izvršni svet sprejme sklep o odobritvi kompenzacije M -Agro-kombinatu Krško in Kmetijskemu občinski skupščini pobudo za sprejem ugotovljenemu stanju ustreznega ukrepa družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. Izvršni svet je sklenil z informacijo o kršiteljih dogovora in s sklepom IS seznaniti občinsko skupščino. JAVNA RAZPRAVA O ZAZIDALNIH NAČRTIH V prejšnji številki Našega glasa smo pisali o zazidalnih načrtih na osnovi gradiv za 7. sejo Izvršnega sveta SO Krško, tokrat pa objavljamo ustrezen sklep s te seje: Izvršni svet sprejme sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta INDUSTRIJSKA CONA ZADOVI-NEK IN SPODNJI GRIČ II, LESKO-VEC - GMAJNA in BRESTANICA -SENOVO ter osnutka spremembe zazidalnega načrta BRESTANICA -DORC ter odpira javno razpravo od dneva objave sklepa do 30. septembra 1982. Nosilca aktivnosti za javno razpravo sta odbor za urejanje prostora in varstvo okolja pri IS SO Krško ter občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva. V temeljito javno razpravo je treba vključiti vse strukture - nosilce planiranja pri SIS in drugih ter politične kroge. Pri tem morajo obvezno sodelovati strokovnjaki, ki so soudeleženi pri izdelavi zazidalnih načrtov. Kompleksno informacijo je potrebno dopolniti s stroškovnimi podatki. kombinatu Sevnica za prodano svinjsko in goveje meso v maloprodaji na območju občine Krško od 1.7. 1982 dalje, s tem da se 2. točka sklepa glasi: „Večji porabniki mesa (hoteli, obrati družbene prehrane ipd.) naj razliko v ceni urejajo s posebnim sporazumom med uporabniki in dobavitelji." „NAŠ GLAS' skupne dele- gatske informa cije. — Izdaja IN- DOK center Krško - Naklada: 1000 izvodov . — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic. - Ured- ništvo: CKZ 12, Krško, tel. 71-768. Tisk: Papirkonfekcija Krško. STRAN 6 NAŠ GLAS Št. 10 - avgust 1982 9. SEJA IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO Za 9. redno sejo IS, ki je bila 26. julija, je bil predviden naslednji dnevni red: — potrditev sklepov 7. redne seje IS, — poročilo o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja z analizo izvajanja družbenega plana SRS v letih 1981 - 1982 in oceno možnosti njegovega uresničevanja v prihodnjih letih, — informacija o ekonomskem položaju Tovarne celuloze in papirja .^juro Salaj" Krško, — reorganizacija in samoupravna organiziranost cestnega gospodarstva (pristop k družbenemu dogovoru o OBČINSKA SKUPNOST ZA CESTE REORGANIZACIJA IN SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST CESTNEGA GOSPODARSTVA SIS ZA 1. Izvršni svet SO Krško pristopa k družbenemu dogovoru o natančnejši razčlenitvi meril za uporabo v zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje oziroma spremembe v organiziranosti TOZD za vzdrževanje in varstvo cest, pri tem pa je potrebno upoštevati naslednja pogoja: — Bodoči upravljalec kategoriziranih cest v občini Krško se organizira kot temeljna organizacija združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest s sedežem v občini Krško. — Kostak Krško - DE Ceste prevzame upravljanje in varstvo ulic, trgov in nekategoriziranih krajevnih cest, kar mora občinska skupščina opredeliti s svojim odlokom kot komunalno dejavnost. 2. Osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za ceste Slovenije naj obravnava izvršilni odbor SKIS-a, v dogovoru z OK SZDL pa se organizira sekcijska razprava, na osnovi katere se bomo dokončno opredelili o vsebini tega samoupravnega sporazuma. Pripombe bodo posredovane pristojnemu organu SRS. 3. Izvršni svet sprejme sklep, da se organizira javna razprava o ustanovitvi občinske skupnosti za ceste, ki naj poteka do konca septembra 1982, in predlaga, da administrativno-tehnična natančnejši razčlenitvi meril za uporabo v zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje oziroma spremembe v organiziranosti TOZD za vzdrževanje in varstvo cest, obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za ceste Slovenije ter obravnava osnutka samoupravnega sporazuma in drugih dokumentov o ustanovitvi in delovanju občinske skupnosti za ceste za območje občine Krško — otvoritev javne razprave), — sklep o nabavi računalniške opreme za potrebe občinskega sekretariata za notranje zadeve, — sklep o odpisu kratkoročnega kredita TOK—u Kooperacija iz sredstev proračuna, — vloga Delavskega doma Edvarda Kardelja Krško za izplačilo OD. dela in naloge za občinsko SIS za ceste opravlja strokovnavna služba SKIS-a. Strokovna služba SKIS-a ne sme povečati števila zaposlenih za več kot enega delavca, in še to samo za strokovno področje. Iniciativni odbor za ustanovitev občinske skupnosti za ceste pripravi delovno gradivo prekategorizacije cest do javne razprave. Iniciativni odbor pripravi tudi celovito poročilo o aktivnostih v zvezi z reorganizacijo in organiziranostjo cestnega gospodarstva v občini Krško, ki ga predloži politični koordinaciji v obravnavo (rok 2.8. 1982). Tu pa se je potrebno dogovoriti o načinu organiziranja javne razprave in določiti ekipe, ki bodo javno razpravo vodile po KS in TOZD. Celotno gradivo, ki bo pripravljeno za javno razpravo, se objavi v „Našem glasu". V NASLEDNJI ŠTEVILKI NAŠEGA GLASILA BO OBJAVLJENO CELOTNO GRADIVO ZA RAZPRAVO O USTANOVITVI OBČINSKE SKUPNOSTI ZA CESTE, KI BO POTEKALA V SEPTEMBRU. UKV ZA VETERINARJE Veterinarji v okviru Veterinarskega zavoda Posavje si za potrebe svoje službe že dlje časa prizadevajo vzpostaviti UKV zveze s tistimi območji v občini Krško, ki so s telefonsko mrežo zelo slabo pokrita. UKV sistem naj bi v ' oloti pokrival gorjansko in bohorsko območje. Pretvornik bo montiran na Bohorju, klicna UKV postaja pa v prostorih Poklicne gasilske enote Krško, s čimer bo zagotovljena celodnevna (24-urna) mobilnost sistema. UKV zveze z navedenimi območji bodo — poleg veterinarske službe — lahko uporabljali tudi za potrebe kmetijske pospeševalne službe, gasilske službe kot tudi za potrebe splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Do konca avgusta bo odobreno tudi frekvenčno območje UKV sistema. Veterinarski zavod je za pokritje dela stroškov pri izgradnji UKV sistema zaprosil I/.vršni svet SO Krško, kije v ta namen odobril ustrezna sredstva. RADIO BREŽICE Radio Brežice oddaja na srednjem valu 1584 kHz in na UKV 88,9 MHz. Do začetka septembra velja še poletna programska shema: oddaje se začno: v torek, četrtek in soboto ob 16. uri, v sredo ob 17. uri in v nedeljo ob 10.30. Od septembra dalje pa bo programska shema takale: ponedeljek — od 17. do 18.: Iz družbenopolitičnih organizacij, torek - od 16. do 18.: Informativna oddaja, Mladinska oddaja, sreda — od 17. do 18.: Za delegate, četrtek - od 16. do 18.: Informativna oddaja, Izbrali ste sami, sobota - od 16. do 18.: Informativna oddaja, Studio 3 (ali Pogovor za domačo mizo), nedelja - od 10.30 do 15.: Informativna oddaja, Čestitke. Št. 10 avgust 1982 NAŠ GLAS STRAN 7 DU: možnosti izobraževanja PROGRAM DELAVSKE UNIVERZE KRŠKO ZA IZOBRAŽEVALNO SEZONO 1982/83 Za izobraževalno sezono 1982/83 je Delavska univerza Krško pripravila širok program izobraževalne dejavnosti. Program je oblikovala v dogovoru z zunanjimi sodelavci. Pri zastavljanju programa je DU izhajala iz. potreb, ki so jih nakazovale razne sredine, kot so OZD, DPO, SIS, KS, organi na ravni občine in občani kot posamezniki. „Vemo, da nismo zajeli vseh potreb, saj jih delo kar sproti poraja. Vključili pa smo predvsem tiste, ki se najpogosteje pojavljajo. Zavedamo pa se tudi, da program ne more biti popoln in dokončen, ker imajo uporabniki tudi svoje specifične potrebe, ki jih s programom ni mogoče predvidevati," je zapisano v uvodnem delu programa. Tudi letos je DU precejšen poudarek namenila družbenemu izobraževanju. Posebno še zato, ker je bilo spomladi izvoljenih v občini Krško skoraj 4000 delegatov in jih je treba usposobiti za kvalitetno opravljanje delegatske funkcije. Hkrati pa se pojavljajo velike potrebe tudi za usposabljanje delegatov v samoupravnih organih v združenem delu. Letošnji program je po zasnovi enak lanskemu, vsebina pa je na novo prilagojena potrebam. Zainteresirani si bodo lahko izbirali storitve po svojih potrebah. Hkrati bo DU sprejela vsako pobudo, ki bo prispevala h kvalitetnejšemu nudenju njenih storitev. Nekatere izobraževalne oblike so stalne in izhajajo iz, srednjeročnega plana za obdobje 1981 1985, druge pa imajo kratkoročni značaj in jih bo DU opravljala le po potrebi. Cene svojih storitev je DU prilagodila razmerjem cen v lanskem letu. Izračunane so na osnovi najugodnejšega števila udeležencev. Od naročnikov pa DU pričakuje, da bodo zagotovili tolikšno število kandidatov, da cen ne bo potrebno spreminjati. Zainteresiranim TOZD, OZD. SIS, DPO in KS Delavska univerza Krško predlaga, naj program proučijo in svoje potrebe sporočijo skupaj z naročilom za posamezne izobraževalne oblike. O posebnih oblikah izobraževanja pa se bo DU z zainteresiranimi dogovorila, ko se bodo potrebe pojavile. Delavska univerza Krško sprejema prijave potreb za izobraževalno sezono 1982/83 do 15. septembra vsak delavnik od 6. do 14. ure in vsako sredo do 16. ure. Svoje potrebe lahko sporočite po telefonu na številko 71 - 152. PROGRAM I. DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE IN IDEJNOPOLITIČNO USPOSABLJANJE 1. seminar za kandidate za sprejem v ZK (30 ur) - potrebna sredstva 15.000 din, 2. seminar za novosprejete člane ZK(38ur)- 19.000 din, 3. občinska politična šola (120 ur) za mlade člane ZK kandidate za odgovorne funkcije - 54.000 din, 4. seminar za občinsko vodstvo SZDL (16 ur) za člane predsedstva, odborov in svetov 8.000 din, 5. seminar za vodstva konferenc SZDL v KS (16 ur) - 8.000 din, 6. seminr za vodstva v sindikatih (25 ur) za člane vodstev OO ZSS — 17.500 din, 7. sindikalna politična šola /80 ur) za člane IO in evident. za funkcije v OO ZSS - 40.000 din, 8. seminar za vodstva ZK (12 ur) za sekretarje in namestnike ter poverjenike za IPU - 6.000 din, 9. informativni seminar za samoupravno delovanje (5 ur) za zaposlene v TOZD in delovnih skupnostih — 3.000 din, 10. uvajalni seminar za vključevanje v samoupravljanje (7 ur) za novosprejete delavce - 4.000 din, 11. seminar ..Racionalizacija obravnave in sprejemanja sklepov na sejah DS' (16 ur) za delegate, člane DS, direktorje in pripravljalce gradiv — 8.000'din, 12. seminar ,.Osnove delovanja samoupravne delavske kontrole (16 ur) za člane samoupravne delavske kontrole in delavce s posebnimi pooblastili - 8.000 din, 13. seminar ..Utrjevanje funkcije samoupravne delavske kontrole — metode dela in trenutne neposredne naloge" (8 ur) - za člane samoupravne delavske kontrole, predsednike DS, IO OO ZSS, sekretarje OO ZK in člane drugih organov, ki jih zadeva delo samoupravne delavske kontrole — 5.000 din, 14. seminar ..Medsebojni odnosi in delo z ljudmi" (8 ur) za vodje služb in skupen - 4.000 din. 15. seminar , Delovanje delegatskega sistema" (16 ur) za delegate delegacij za zbore SO in SIS - 8.000 din, 16. seminar ..Tehnika priprav in vodenje sestankov ter osnove dela delegatskih skupščin'' (5 ur) — za vodje in namestnike vodij delegacij — 2.500 din. II. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 1. tečaj .Pridobivanje znanj za vratarje in čuvaje" (60 ur) za novosprejete vratarje in čuvaje — 30.000 din, 2. tečaj .Delo z ročnimi čistilnimi stroji in čistilnimi sredstvi" (8 ur) za snažilke - 4.000 din, 3. tečaj .Pridobivanje osnovnih znanj iz varstva pri delu" (25 ur) za novosprejete delavce in vse ostale, ki tečaja niso opravili - 15.000 din, 4. tečaj .Pridobivanje posebnih znanj iz varstva pri delu" (8 ur) za delavce, ki delajo na novih strojih -4.000 din, 5. tečaj ..Dopolnilno usposabljanje iz varstva pri delu — priprava za ponovni preizkus znanja" (8 ur) za vse delavce, ki morajo opraviti ponovni preizkus znanja — 4.000 din, 6. tečaj ..Pridobivanje osnovnih znanj iz požarne varnosti" (15 ur) za vse zaposlene delavce — 7.500 din, 7. tečaj , Higienski minimum" (25 ur) za zaposlene v proizvodnji in prometu z živili — 23.000 din, 8. tečaj za strojnike parnih turbin (140 ur) za kandidate za strojnike parnih turbin - 70.000 din, 9. tečaj za strojnike parnih kotlov (240 ur) za kandidate za strojnike parnih kotlov - 100.000 din, 10. tečaj ,,Higienski minimum" (18 ur) za delavce v proizvodnji mleka v zasebnem sektorju - 15.000 din, 11. tečaj za elektrostikalce visokonapetostnih naprav (180 ur) za kandidate za stikalce - 90.000 din, 12. tečaj za voznike viličarjev (80 ur) za kandidate za voznike viličarja -40.000 din, 13. tečaj za voznike motornih čolnov (20 ur) za kandidate za voznika motornega čolna - 20.000 din, 14. tečaj za premikače na industrijskih tirih (300 ur) za kandidate 150.000 din, 15. tečaj za vodenje parne lokomotive (150 ur) za kandidate za strojevodje in kurjače na parni lokomotivi 75.000 din, 16. preverjanje znanja — periodični izpiti (300 ur) za vse delavce v pre-mikalni skupini - 150.000 din, STRAN 8 NAŠ GLAS Št. 10 - avgust 1982 17. tečaj za vodenje poslovnih knjig v zasebni obrti, (30 ur) za računovodje in nosilce zasebne obrti — 20.000 din, 18. predavanja za kmetijske proizvajalce (24 ur) za individualne kmetijske proizvajalce - 23.000 din, 19. ciklus predavanj za delavce v kmetijstvu po temah: vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja in poljedelstvo (24 ur) za delavce v kmetijski proizvodnji v družbenem sektorju — 23.000 din, 20. strojepisni tečaj (100 ur) za kandidate, ki se želijo usposobiti za slepo strojepisje — 50.000 din, ODHODI AVTOBUSOV IZ KRŠKEGA Smeri: BRESTANICA 5,37 6.00 6.12 6.15 7.25 8.21 9.35 9.45 11.25 12.00 (razen sobote) 12.35 13.37 14.05 14.15 15.05 16.05 16.12 17.30 18.03 19.13 21.37 22.15 BRE2ICE 5.15 6.15 6.25 (v času šol. pouka) 6.30 6.58 7.15 8.10 8.15 9.00 (v času šol. pouka) 9.15 10.15 11.15 11.26 12.15 13.15 14.15 15.15 16.15 17.15 18.15 19.15 20.15 21.15 22.15 CELJE 6.05 (Zid. most) 7.25 9.35 11.25 12.35 16.00 (Zid. most) 17.30 (razen sobote) GOLOBINJEK 8.00 14.17 22.17 KOSTANJEVICA 5.50 6.20 6.409.00 11.30 14.05 14.20 17.10(17.20)22.05 22.20 KOZJE 6.15 7.25 9.35 11.25 12.35 14.15 17.30 22.15 LJUBLJANA 5.19 6.30 NOVO MESTO 4.45 5.15 6.30 9.00 (10.40) 11.30 15.00 17.10 ZDOLE 6.20 6.45 7.15 (v času šol. pouka) 10.20 12.00 (v času šol. pouka) 13.35 (v času šol. Douka) 14.20 22.20 LESKOVEC 4.45 5.15 6.20 6.25 (v času šol. pouka) 6.30 6.58 9.00 10.00 (10.40) 11.28 11.30 14.15 14.20 15.00 17.10 22.13 22.20 MARIBOR 7.05 21. nadaljevalni tečaj strojepisja (60 ur) za kandidate, ki želijo poglobiti znanje stojepisja — 35.000 din, 22. tečaj osnovne merilne in regulacijske tehnike (120 ur) za delavce na strojih in napravah - 60.000 din. HI. SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE 1. osnovna šola za odrasle — 5,6., 7. in 8. razred po dopisni metodi za kandidate, ki želijo končati osnovno šolo — plača se le učno gradivo, 2. oddelek OŠ za odrasle Rome za mlajše Rome, ki niso obiskovali OŠ -po kriterijih OIS, 3. začetni tečaj nemškega jezika MRTVICE 4.40 6.15 6.25 (v času šol. pouka) 6.58 9.00 11.26 12.35 14.13 14.15 20.40 22.13 22.15 RAKA 4.45 5.15 5.40 6.20 6.30 10.00 (10.40) 11.30 14.20 15.00 22.20 SENOVO 5.37 6.00 6.15 7.25 8.00 8.21 9.35 9.45 11.25 12.00 (razen sobote) 12.35 13.37 14.05 14.15 14.17 15.05 16.05 16.12 17.30 18.05 19.13 21.37 22.15 22.17 SEVNICA 6.05 6.15 7.05 14.15 16.00 22.15 VELIKI TRN 6.20 7.40 12.30 14.20 20.30 22.20 ZAGREB 6.30 8.10 LEGENDA: navadni tisk - vozi vsak dan polkrepki tisk - vozi ob delavnikih številke v oklepaju - vozi ob nedeljah in praznikih IZREDNI USPEHI PLAVALKE MOJCE Krška plavalka MOJCA TOPLAK, ki letos tekmuje v skupini ..starejše pionirke", je dosegla v zadnjem času največje uspehe od vseh tekmovalcev Plavalnega kluba Celulozar. Na republiškem prvenstvu je zmagala v svoji konkurenci na 100, 200, 400 in 800 m prosto, na nedavnem državnem prvenstvu v Splitu pa je postala prvakinja na 100 m prosto, v ostalih treh disciplinah (200, 400 in 800 m prosto) pa je bila , srebrna". Skratka, uspehi — vredni pozornosti! (100 ur) - 4.000 din na kandidata. 4. nadaljevalni tečaj nemškega jezika - 4.000 din na kandidata, 5. začetni tečaj angleškega jezika (100 ur) - 4.000 din na kandidata, 6. nadaljevalni tečaj angleškega jezika (100 ur) - 4.000 din na kandidata, 7. tečaj krojenja in šivanja (DOT 40 ur) - 2.000 din na kandidata, 8. seminar „Obrambno in zaščitno usposabljanje v TOZD in DS (8 in 16 ur) za delavce v TOZD in DS - 4.000 oz. 8.000 din, 9. šola za starše (30 ur) za starše, ki želijo spoznati vlogo staršev v družini - 1.000 din na kandidata. JUBILEJ PRVOBORCA JOŽETA RAKOŠETA Jubilantu - pred dnevi je slavil 75-letnico rojstva - so ob koncu julija pripravili SO Krško in DPO občine Krško slavnostni sprejem. Ob tej priložnosti je o jubilantu spregovoril sekretar Komiteja OK ZKS Zeljko Ko-lar. „ Vrednote, ki so izpolnjevale njegovo življenje, in cilji, ki jim je posvetil svojo življenjsko pot, so tisti, kijih moramo danes, v današnjih razmerah še posebej poudarjati in jih oživljati," je poudaril in tovarišu Jožetu Rako-šetu izročil spominski darili. Ž. Š SODELUJTE V NAŠEM GLASU! Izletnik Celje Vozni red avtobusov DELEGATI ZA 10. SINDI KALNI KONGRES 10. kongrcsaZvcze sindikatov Slovenije, ki bo od 11. do 13. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, se bodo iz naše občine udeležili naslednji delegati: KAREL CEŠNOVAR, TCP „Djuro Salaj" TOZD Les, DRAGO GOŠEK, Metalna TOZD Komerciala, BOJAN PI-LETIC, Rudnik Senovo, IDA SLAPŠAK, SGP Pionir TOZD Gradbeni sektor Krško, IRENA STRGAR, Labod TOZD Libna Krško, DANICA ZALOKAR, OŠ Milke Kerin Leskovec, ANKA ZDOVC, Upravni organi SO Krško, in STANE ZORKO, Kovinarska Krško. Št. 10 - avgust 1982 NAŠ GLAS STRAN 9 NAŠ POGOVOR. KAJ POMENI TO KO PROSTI ČAS IN SLABO VREME IZGUBITA SVOJ PRVOTNI POMEN ... Tistim, čez katerih pleča so šle letos že vse taktične vojaške vaje, vaje enot teritorialne obrambe, nočni pohodi in akcije v dežju, tale zapis ne bo povedal ničesar novega. Prav pa je, da tudi ostali del občanov Krškega izve za prizadevanja strokovnih delavcev občinskega štaba teritorialne obrambe. To je bilo tudi mnenje komandanta tega štaba rezervnega kapetana prvega razreda Ernesta Breznikarja. „Naše delo," pravi, „pri usposabljanju po načrtu republiškega, pokrajinskega in občinskega štaba teritorialne obrambe je bilo v prvem polletju letošnjega leta izredno uspešno. Zlasti pri starešinah smo dosegli nove kakovosti v samih metodah usposabljanja. Ti so namreč sodelovali že pri ustvarjanju posameznih elaboratov za vzgojo, kar je seveda imelo pozitivne posledice pri uspešnem delu z vojaki. Letos smo v vzgojo vključili tudi vse komiteje za SLO in štabe TO v krajevnih skupnostih. Mislim, da tem ljudem dolgujemo veliko zahvalo zaradi izredne prizadevnosti komitejev samih in njihovih komisij za preskrbo. Zlasti so se izkazali pri organizaciji peke kruha. Organizirali smo tudi razgovore med komiteji in našimi enotami v krajevnih skupnostih. S tem je še bolj zaživela povezava med komiteji, poveljstvi posameznih enot in njihovimi pripadniki. Njihova velika zainteresiranost je seveda bila v oporo tudi občinskemu štabu." KAJ PA ENOTE SAME? Mladi na usposabljanju v enotah TO: Včasih ti dobro dene, da se kljub utrujenosti prisiliš k petju. „Udeležba na vojaških vajah v prvem polletju je bila 92-odstotna. To je še toliko bolj vredno zato, ker smo vse delo organizirali izven delovnega časa - ob prostih dneh (sobote in nedelje) in ob popoldnevih. Odsotnost, kolikor je je bilo, gre na račun montaž na terenu in bolezni, medtem ko bistvenih izmikanj ni bilo. To se nam zdi v sedanji situaciji še zlasti pomembno. Zaradi takega načina dela smo bistveno prihranili pri izplačevanju nadomestil za osebne dohodke in tudi izpade pri proizvodnji smo odpravili. To smo dosegli tudi z reševanjem posameznih konkretnih primerov (v Djuru Salaju, ki ima neprekinjeno troizmensko delo), ko smo ljudem raje omogočili, da so odšli prej na delo, ali pa z iskanjem zamenjav, samo da proizvodnja ne bo trpela." NAS TELEFON: 71-768 VERJETNO IMATE PRI TEM TUDI KAJ TEŽAV?! „Že lep čas se borimo za to, da bi rezervnim starešinam na pomembnih funkcijah v teritorialnih enotah njihovo delo tudi družbeno priznali, enako, kot priznavamo zadolžitve v okviru družbenopolitičnih skupnosti ali organizacij. Za to dejavnost namreč ljudje potrebujejo precej časa - opravljali pa naj bi jo vidni družbenopolitični delavci. Veste, v enem letu imajo komandanti ali komisarji v štabu tudi po 20 dni aktivnega dela in v ta čas niso všteti še razni seminarji, tečaji, posveti,. . . Zato tudi trdim, da je velika razlika med razporedom rezervnega kadra v JLA ali pa v enotah TO. Povrh vsega smo letos v vzgojo vključili še mladinec in mladinke - prostovoljce. Že s samo navzočnostjo so enoti dali optimističen ton, da o zgledu, ki ga dajejo ostalim vojakom, niti ne govorim. Pri tem velja poudariti še to, da se po zakonu o vojaški obveznosti niti niso strogo obvezni udeleževati se vseh naših dejavnosti." VEMO, DA TAKO USPOSABLJANJE TUDI NEKAJ STANE! KAKO REŠUJETE TO PLAT DELA? „V veliko pomoč nam je to, da pri svoji dejavnosti nismo osamljeni. Dobro sodelujemo s celotno družbenopolitično skupnostjo; vodilni kadri na najodgovornejših mestih se redno udeležujejo naših dejavnosti. S svojo navzočnostjo in razgovori močno popestrijo in dvignejo raven našega dela pri usposabljanju. Ravno tako je bila dobra materialna podlaga za zagotovitev pouka - s finančne plati in pri potrebni opremi. Moramo pa vsekakor računati tudi na zmanjšanje porabe, ki je v danem gospodarskem trenutku nujno. Žal bo seveda pri tem trpela kakovost dela." VZGOJA MLADIH KADROV GOTOVO NE OBSEGA SAMO VOJAŠKIH VEŠČIN? „Da, to je zelo široko področje dejavnosti, skupino je treba zaposliti skozi ves čas. Poudarim naj, da v prvem polletju ni bilo nobenih poškodb. To smo dosegli s skoraj individualnim delom v majhnih skupinah. V Gorenjem Leskovcu so udeleženci usposabljanja, kljub natrpanosti učnega programa, v prostem času izkopali vodovod možaku, staremu 76 let. Organizirali smo akcijo za izkop vodovoda Jevša - Sedem; vsega je preko 5 kilometrov dolžine. V tej akciji so sodelovali mladinci Posavja, ki so na usposabljanju izvenšolske mladine za potrebe SLO. Vključila pa se je tudi osnovna organizacija ZSMS s Senovega ter mladi iz ,,Metalne". Eno izmed sobot je bila na našem območju tudi enota JLA, ki nadaljuje tradicijo XIV. divizije, in je tudi pomagala pri izkopu. To sodelovanje z JLA nam daje vedno še večji polet." MORDA BI KAZALO SPREGOVORITI ŠE NEKAJ BESED O POGOJIH DELA! ,,Tretje leto že teče, odkar smo v bivši osnovnošolski zgradbi v Gorenjem Leskovcu zagotovili relativno ugodne delovne in bivalne pogoje za udeležence naših oblik usposabljanja. Nemalo truda nas je veljalo, da smo objekt usposobili za bivanje, seveda pa še vedno potrebuje prenove. Osnovne posege smo opravili z lastnimi sredstvi, medtem ko tako obsežnega dela ne bomo zmogli sami. Sami smo doslej povsem zamenjali električno in vodovodno napeljavo, sanitarne naprave . . ., za ostala dela pa bomo STRAN 10 NAŠ GLAS Št. 10 -- avgust 1982 potrebovali širšo pomoč. Vsekakor bi bila škoda, če bi nam tako dragocen in potreben objekt propadel. S prenovo bi tudi povečali oziroma bolje izkoristili nastanitvene zmogljivosti. S tem pa bi omogočili na istem mestu tudi usposabljanje ostalih struktur, kot so narodna in civilna zaščita . ." SKRATKA - OBČINSKI ŠTAB TERITORIALNE OBRAMBE IMA DELA ČEZ GLAVO! ,,Res gaje veliko. Že če izhajamo iz dejavnosti v prvem polletju, se da ugotoviti, da so naši strokovni delavci polno obremenjeni. Čez teden izvajamo priprave, da potem vaje lahko gladko stečejo ob sobotah in nedeljah. To seveda pomeni, da naši delavci od februarja sem niso imeli proste sobote in nedelje. Tu pač ni pomoči. Naše delo je tako in čimprej se na to navadimo, tem lažje bomo delali." SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRŠKO: Pričetek 3. mandata PLANINSKO DRUŠTVO LISCA SEVNICA - KRŠKO NA LISCI NINCEV 14. DAN PLA- Glavni odbor Planinske zveze Slovenije je PD Lisca Sevnica -Krško zaupal organizacijo prazničnega srečanja slovenskih planincev, ki bo že 14. po vrsti. Več tisoč ljubiteljev planin se bo 12. septembra letos zbralo pri Tončkovem domu na Lisci. Osrednja slovesnost se bo pričela ob 10. uri in bo med drugim posvečena tudi 90-letnici rojstva tovariša Tita, ki mu je bila Lisca tudi ena izmed postaj na njegovi revolucionarni poti. V TREH MESECIH 4000 OBISKOVALCEV V NEK Zanimanje za našo prvo jedrsko elektrarno je že ves čas gradnje veliko, vendar je v zadnjih mesecih še poraslo. Čeprav za tovrstno dejavnost v NEK še nimajo ustreznih pogojev, so v zadnjih treh mesecih sprejeli 4000 obiskovalcev iz raznih krajev Jugoslavije. Največ je bilo med njimi dijakov in študentov, delavcev iz različnih delovnih organizacij, upokojencev in borcev. Nuklearko si lahko skupine ogledajo, če si rezervirajo termin vsaj 14 dni prej. KONSTITUTIVNA SEJA__________ Za 28. julij je bila napovedana prva seja zborov in skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, za katero je bil predlagan naslednji dnevni red: — izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delegatov posameznega zbora ter poročili teh komisij. — poročilo predsednika skupščine o delovanju Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško v obdobju 1979 - 1982, — obravnava in sklepanje o predlogu za vodilne funkcije v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško in o predlogu za predsednike in člane skupnih organov v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, — sprejem statutarnega sklepa o oblikovanju skupnih organov v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, — sprejem poslovnika o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, — vprašanja delegatov. FUNKCIONARJI IN ORGANI PO NOVEM________________________ SKUPŠČINA predsednik: DUŠAN DORN1K, družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško, podpredsednik: MITJA PRESKAR, SOP - TOZD Klepar Krško, ZBOR UPORABNIKOV predsednik: FRANC GRAČNER, Metalna - TOZD TGO Senovo, podpredsednik: MARJAN PRESKAR, Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško, ZBOR IZVAJALCEV predsednik: DUŠAN ŠETINC, DES - TOZD Elektro Krško, podpredsednik: FRANC SLEMEN-ŠEK, SGP Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Krško. Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov: predsednik SILV AN MOZER, KS Brestanica, MARIJA GROJZDEK, KS Krško, JANKO MLAKAR, KS Senovo, JOŽE PEČARIČ, SOP Krško, JAROSLAV KODEUA, Metalna Senovo, STANE ZUPANČIČ, TCP „Djuro Salaj" Krško, BRANKO BU-TKOVIČ, SGP Pionir - TOZD Krško. Odbor za graditev in prenovo: predsednik ALOJZ UREK, KS Krško, OLGA BOGŠA, LB - TPB Krško, MILAN MACUR, Rudnik Senovo, FRANC GRIČ AR, Kovinarska Krško, ALOJZ STRGAR, KS Kostanjevica, BETKA LOKOŠEK, Lisca Senovo, MARTINA BOŽIČ, M Preskrba Krško. Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini: predsednik EDMUND GRMŠEK, Rudnik Senovo, MILAN VOVK, Elektrarna Brestanica, MIHA LETNAR, TCP „Djuro Salaj" Krško, EDVARD VOGRINC, Elektro Krško, ANDREJ KOMOČAR, Žito - TOZD Imperial Krško, STANISLAV KRA-NJC, SGP Pionir - TOZD Togrel Drnovo, DRAGO HRVATIC, Kostak Krško. Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu: predsednica SNE-ŽANA RESMAN, IGM Sava Krško, FRANC JURMAN, KS Senovo, EDI KOŠIR, KS Brestanica, FRANC ČERNELIČ, KS Podbočje, JOŽICA KE-RIN, Labod - TOZD Libna Krško, IVAN STRAJNER, Novoles - TOZD Bor Krško, BRONI SLAVA ŠTER-BAN, Hotel Sremič Krško. Komisija za splošne, finančne, kadrovske in administrativne zadeve: predsednik FRANC JENIČ, KS Les-kovec, NADA RESNIK, OŠ Brestanica, FREDI PIRC, Agrokombinat Krško, DUŠAN MIŽIGOJ, TCP „Dju-ro Salaj" Krško, EMIL ŽVEGLIČ, Rudnik Senovo, RUŽA JEREB, Iskra Kostanjevica, HELENA HROVAT, Zdravstveni dom Krško. Odbor za samoupravno delavsko kontrolo: TONE BUČAR, SGP Pionir - TOZD Gradbeni sektor Krško, MARIJA FRAJTAK, Skupnost za zaposlovanje Krško, ALBIN BOŽIČ, Transport Krško, RUDI DRUŠKO-VIČ, Krško, Tončka Čečeve 15, MILE PIRC, Kovinarska Krško. SOLIDARNOST Dodatek k poročilu koordinacijskega odbora za solidarnostne akcije pri predsedstvu OK SZDL Krško: Kot solidarnostno pomoč delavcem in njihovim družinam rudnika žvepla Siarkopol v kraju Tarnobseg na Pol-skem je prispeval NOVOLES - TOZD LIPA KOSTANJEVICA 5000,00 din. Št. 10-avgust 1982 NAŠ GLAS STRAN 11 IZ POROČILA O DELOVANJU V MINULEM MANDATNEM OBDOBJU USPEŠNO GOSPODARJENJE PLAN DRUŽBENO USMERJENE GRADNJE PRESEŽEN ZA 17 ODSTOTKOV - LETOS BO VSELJIVIH ŠE 107 STANOVANJ - RAZDELJENIH JE BILO 190 SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ - 150 DRUŽINAM DELNO NADOMEŠČENE STANARINE - PRENOVITEV 122 STANOVANJ - ŠTEVILNA NUJNA VZDRŽEVALNA DELA TUDI IZ INVESTICIJSKIH SREDSTEV - POMEMBNA NALOGA: ZAŽIVETI MORAJO SKUPNOSTI STANOVALCEV Ob pričetku delovanja tretjega mandata delegatske skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško so bili delegati seznanjeni s krajšim prikazom dosedanjega delovanja te SIS, obenem pa tudi z nalogami, ki jih bo potrebno realizirati v prihodnje, da bo uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu naše občine čim bolj uspešno, kar pomeni, da naj bi imeli delovni ljudje in občani na tem občutljivem področju čim večji vpliv. DRUŽBENO USMERJENA STANOVANJSKA IZGRADNJA V minulem srednjeročnem obdobju - uspeh nad pričakovanji V srednjeročnem obdobju 1976 -1980 je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško načrtovala izgradnjo 486 novih stanovanj, zgradili pa so jih 569, in sicer v Krškem 500, na Senovem 35, v Brestanici 16, v Kostanjevici 12 in na Raki 6. Plan so tako presegli za 17 odstotkov. Leta 1978 so pričeli in leta 1981 končali izgradnjo soseske Spodnji Grič, kjer je 10 stolpičev z 244 stanovanji in zakloniščem za 400 oseb. Zgradili so seveda tudi vse potrebne komunalne objekte, to je kanalizacijo in vodovodno omrežje, in poskrbeli za zgledno zunanjo ureditev. Soseska Spodnji Grič je največji kompleks stanovanj družbeno usmerjene gradnje v naši občini. Istočasno kot na Griču je stanovanjska skupnost gradila stanovanja tudi v Kostanjevici, na Raki in v Podbočju. Sedanje srednjeročno obdobje: že vidni rezultati V srednjeročnem obdobju 1981 1985 predvideva krška stanovanjska skupnost izgradnjo 400 stanovanj, in sicer gre za zapolnitve že pozidanih območij. Trenutno je v gradnji 80 stanovanj v Krškem, 43 na Senovem in 24 v Brestanici. Od tega bo že v letošnjem letu vseljivih 107 stanovanj PRENOVA STANOVANJSKIH OBJEKTOV Od leta 1978 pa do sedaj je stanovanjska skupnost po programu prenovila naslednje objekte: Kostanjevica, Ljubljanska 21, Brestanica 102, Senovo 137, Krško, CKŽ 15, 29,30 in 31, Pod Goro 5, Dalmatinova 5, Zdolska cesta 10 in 12 ter Kolodvorska 4 a,b in c. S tem je stanovanjska skupnost pridobila 122 na novo urejenih stanovanj. Pri prenovi je bil poudarek na ureditvi sanitarnih prostorov, sliko-pleskarskih in mizarskih delih, obnovi podov, ureditvi centralne kurjave kot tudi delni obnovitvi ostalih obrtniških in instalacijskih del. NUJNA VZDRŽEVALNA DELA Na osnovi programa dela je stanovanjska skupnost od leta 1978 do danes iz združenih sredstev revitalizacije ter delno amortizacije, v zadnjem času pa tudi iz investicijskih sredstev, opravila večja nujna vzdrževalna dela na stanovanjskih objektih, ki niso imeli na razpolago dovolj lastnih finančnih sredstev. Sredstva so namenili predvsem za obnovo strešnih kritin in dimnikov, strešnih žlebov in odtočnih cevi, op-lesk mizarskih izdelkov na fasadah, za povečavo presekov elektroinstalacije do glavnih varovalk, za nujna vodo-instalacijska dela ter za obnovo dotrajanih tlakov. Tekoča popravila je stanovanjska skupnost opravljala na osnovi zahtev hišnih svetov, za kar so uporabili sredstva iz tekočega vzdrževanja. Krško: Obnovili so vse strešne kritine in delno kleparske izdelke v starem naselju Tovarne celuloze in papirja ^juro Salaj" Krško na Zdolski, Papirniški in Delavski ulici ter na Resi 1 in 2, zunanje opleske in hodnike na Zdolski 10, 12, 14 in 14 a, Papirniški 2, 4, 6 in 8 ter na Resi 1 in 2. Delno so obnovili strešne kritine in kleparske izdelke na Cesti 4. julija ob glavni cesti. Obnovljeni so bili tudi strehe in žlebovi na stanovanjski hiši Šoferska 5 ter CKŽ 109. Brestanica: Na območju Brestanice so bili obnovljeni vsi dimniki na stanovanjskih hišah v naselju Gorica, razen na provi-zoriju, ki je predviden za večjo adaptacijo oziroma nadzidavo. Obnovljene so bile strešne kritine ter delno žlebovi in odtočne cevi na stanovanjskih hišah Brestanica 100, 101, 102, 113, 115 a in 118. Senovo: Na Senovem so bile obnovljene strešne kritine in kleparski izdelki na stanovanjskih hišah Senovo 71, 73, 101, 124, 141 in 184 ter kleparski izdelki na starih hišah v stari in delno v uradniški koloniji. V Dovškem so obnovili strešno kritino na objektu „stara žaga" Dovško 14. Koprivnica in Podbočje: V Koprivnici je bila obnovljena strešna kritina na šolskem bloku. V Podbočju so obnovili strešno kritino in kleparske izdelke na stanovanjski hiši št. 64. OBLIKE SOLIDARNOSTI Na področju izvajanja družbene pomoči oziroma solidarnosti je krška stanovanjska skupnost dosegla zavidljive uspehe na dveh osnovnih solidarnostnih področjih: Poskrbeli so za izgradnjo in razdelitev solidarnostnih stanovanj za delavce z nižjimi dohodki, upokojence in invalide, borce NOV in mlade družine. Od leta 1978 do danes so naštetim upravičencem razdelili okoli 190 solidarnostnih stanovanj. Stanovanjska skupnost tudi vsako leto nadomešča stanarine oziroma subvencionira okoli 150 družin občine Krško. Poleg teh temeljnih oblik solidarnosti, ki so se izvajale iz združenih sredstev družbene pomoči, je stanovanjska skupnost združevala še dodatna sredstva solidarnosti na ravni republike, namenjena za zagotovitev bivalnih pogojev udeležencem mladinskih delovnih brigad ter za izgradnjo dijaških in študentskih domov. STANARINE Na podlagi dogovorjenih skupnih izhodišč v samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1981 -1985 je krška stanovanjska skupnost načrtovala postopen prehod na ekonomske stanarine, ki naj bi bil zaključen do leta 1985. Zakonska opredelitev glede oblikovanja amortizacije namreč zahteva, da se do tega leta doseže 1 % od revalorizirane vrednosti stanovanj. STRAN 12 NAS GLAS Št. 10-avgust 1982 Težaven proces dogovarjanja in sporazumevanja o prehodu na ekonomske stanarine seveda vključuje skrb za socialno varnost delovnih ljudi in občanov, ki zaradi nizkih dohodkov ne zmorejo plačevati polne stanarine. Spričo ekonomske situacije, v kateri smo, se dogovorjena dinamika prehoda podaljšuje. V proces oblikovanja stanarin sta kot enakovredna dejavnika na ravni občine vključena tudi občinska skupnost za cene ter izvršni svet, ki sta v letošnjem letu posebej zavezana, da s selektivnim in diferenciranim izvajanjem politike cen zagotovita nadaljevanje postopnega prehoda na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih plana stanovanjske skupnosti, vendar ob istočasnem prilagajanju rasti stanarin v smeri postopne izenačitve stanarin za enakovredna stanovanja, kar je posebej opredeljeno v letošnjem dogovoru o izvajanju politike cen, proizvodov in storitev v SR Sloveniji. SKUPNOSTI STANOVALCEV - OSNOVNI DEJAVNIKI STANOVANJSKE SAMOUPRAVE Konec januarja 1981 je bil sprejet zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki med drugim predvideva, da se stanovalci povezujejo v skupnosti stanovalcev, le-te pa so — poleg skrbi za gospodarjenje s stanovanjsko hišo — v enaki meri odgovorne tudi za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v okviru celotne stanovanjske skupnosti. Krška stanovanjska skupnost je skušala zagotoviti potrebno strokovno pomoč pri oblikovanju skupnosti stanovalcev in je v ta namen organizirala več posvetov, posredovala pa je tudi vzorčne akte oziroma priročnike za potrebe skupnosti stanovalcem. Od konstituiranja te samoupravne oblike do popolnega zaživetja pa bo seveda trajalo nekaj časa. DELO DELEGATSKE SKUPŠČINE V TRETJEM MANDATU? Po novem bo moral večjo vlogo pri uresničevanju družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva odigrati z bor izvajalcev, da bo v praksi dosledno izpeljano načelo o dvodomnosti skupščine. Novost v delu delegatske skupščine je zamenjava izvršilnega odbora s skupnimi organi (odbori in komisijami), katerih sestavo objavljamo posebej. SIS • požarno varstvo SIS ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE KRŠKO : POSLOVNO POROČILO ZA LETOS-NJE PRVO POLLETJE____________ Predsedstvo SIS za varstvo pred požari občine Krško je na seji 28. julija pregledalo delo te SIS v prvih šestih mesecih letos ter analiziralo prihodke in odhodke. Ugotovili so, da je aktivnost po zadanih nalogah izpeljana. V času od 1. januarja do 30. junija 1982 so znašali Razlika prikazuje ostanek sredstev, a je to le terminski pokazatelj, ker sicer posluje SIS za varstvo pred požari na meji likvidnosti. Delovna skupnost Poklicne gasilske enote Krško porablja pri svoji aktivnosti tudi sredstva in materiale, ki se nenehno, skoraj bi rekli nekontrolirano, dražijo, kar vpliva na stroške. Poslovanje je sicer v mejah možnosti. Vsak izpad sredstev bi ogrozil delovanje PGE. Ugotovljeno je tudi, da je požarna problematika pereča, saj je v pol leta 1982 že dosežena bilanca lanskoletnega števila požarov. PRIHODKI 1.0,30%BOD 6.706.041 3.471.150,40 0,51 2. Zavar. skupnost 2.040.000 999.956,40 0,49 3. Sporazumi 10.628.959 4.636.250,00 0,43 4. Zav. Zagreb 447.078,60 5. občani 270.000,00 6. lastna dejavnost 314.153,20 10.138.588,60 0,52 ODHODKI 1. obveznosti, ki se prenašajo 700.000 291.892,00 0,41 2. delovanje SIS 200.000 51.341,80 0,25 3. program OG Z 1.800.000 804.738,75 0,44 4. razčlenjen program PGE 17.275.000 7.990.006,85 9.137.979,40 0,46 razlika 1.000.609,20 II. IZMENA ZMDA ISTRA 82 JE ZAKLJUČILA DELO: Drugarski je život bio... Slovo tovarišev, ki so bili skupaj 4 tedne na mladinski delovni akciji, je gotovo trenutek, ki si ga od vsega brigadirskega življenja najbolj zapomnijo. Tako je v vseh brigadah in ni vzrokov, da tako ne bi bilo ob zaključku druge izmene zvezne mladinske delovne akcije (ZMDA),,Istra 82". Zato smo se odločili, da brigadirje v VANGANELU pri Kopru obiščemo ravno v tem trenutku slovesa - 31. julija 1982. Drugo izmeno MDA „Istra 82" je sestavljalo 206 mladincev, razporejenih v štiri brigade: „MATIJA GUBEC" KRŠKO,,J>ANČE POPOVSKI" GOSTIVAR, POBRATENA BRIGADA„XIV. DIVIZIJE" IZ MARIBORA IN KRALJEVA ter , ZDRAVKO ČEBULAR - RADO" IZ SLOVENJ GRADCA. Že ob prihodu pred brigadirsko naselje je bilo opaziti živahnost, neobičajno za tako pozno dopoldansko uro. Mladina si krajša čas, kakor ve in zna — z žogo, razgovorom, pesmijo .. . Edino kolikor toliko resno vnemo kažejo dežurni, ki z metlami in ostalo nujno kramo opravljajo poslovilno ,.sanitarno' dejavnost. Brigada na odhodu — klavrn prizor .. . MLADA SRCA V ENOTNEM UTRIPU.. . Fantje in dekleta (kajti to s svojimi 17 leti dejansko so!) so verjetno že prvi dan po pričetku akcije pomislili: „Le kdaj bo konec tega, kdaj bodo pretekli 4 tedni? !" Z vsakim napornim dnem je ta želja morda rasla, a rasla je tudi skupna pripadnost, ljubezen in prijateljstvo - te tako velike in pomembne stvari za vsakega sedemnajstletnega brigadirja. Da, velika je ljubezen pri sedemnajstih, a brigadir- Št. 10 - avgust 1982 NAŠ GLAS STRAN 13 Gubčevci med malico: kalorije, izgubljene z napornim delom v sončni pripeki, je treba brž nadomestiti; tudi komandant ni izjema. ska ljubezen je nekaj še prav posebnega - tako kot vojaško tovarištvo. Mlada srca, zbrana z različnih in najpogosteje oddaljenih koncev, se stopijo v enoten utrip, skupno željo, nevezano z vsakdanjim okoljem, starši, prijatelji, celo vrsto obveznosti.. . Utrip mladih src je usmerjen v skupni cilj, skupno delo, skupen in enak način življenja, 24 ur na dan, 30 dni. . . Koliko misli: lepih, otožnih, nagajivih, velikih. Da, vse te misli so velike ... V mladinski delovni brigadi ni prostora za drobnarije. Celo za brigade same skorajda ni prostora raz.en na zbornem mestu, v koloni.... Drugače pa ni ločenih brigad vsi so enovita brigada mladih, pogosto drobnih, a vsak dan krepkejših rok in src,. ... PESMI, KI DRUŽIJO . .. Pesmi, brigadirske pesmi! „Slušaj Jugoslavijo! Ovde brigade domovinu grade! B — r — a — č — a! Brača, brača, brača! Ko to kaže, ko to kaže, da mi nismo brača? ! Mi smo brača, mi smo brača, mi smo drugovi!" Verze te pesmi je bilo slišati neštetokrat, na različnih koncih naselja. Najsložneje pa je zadonela na zbornem mestu, pod zastavo. Pesmi se izmenjujejo z detonacijami brigadirskih vzklikov in pozdravov . . ŽIVEASME ZAEDNO . .. Gubčevi mladinci iz Krškega so v ravno takem razpoloženju kot vsi ostali. Tudi njihova baraka je v takem slikovitem neredu kot vse ostale. Povsod potovalke, prtljaga in čakajoči brigadirji ... No ja, niso ravno vsi tu. Mnogi so ,,na terenu", .,v partizanih" - poslavljajo se od svojih novo pribor-jenih ljubezni, prijateljev .. . „Šo se čudiš? ! Živeasme zaedno, radisme zaedno, ne site nam bese lepo: pomalko lepo! Pa kako sega čo-vek da ne zaplače? !" se je obregnil eden , Pančevih" brigadirjev iz Gosti-varja. „Sad idemo, sad idemo, sva se zemlja trese od koraka od koraka Pančevih momaka. Brigadiri, brigadirke mlade, setite se Pančeve brigade," pojejo makedonski brigadirji. Njim se najbolj mudi, ker morajo na vlak in pred tem jih ne bo rešila niti razvpita netočnost J Ž. PlSl MI ČIMPREJ! Tudi Krčani izginevajo iz svoje barake po slovo in se vračajo z rdečimi očmi. Ko se obrnejo proč od skupine poslavljajočih, ko zavijejo okrog vogala svoje barake, si že upajo na hitro in skrivaj otreti solzico. Na vse strani si brigadirji in brigadirke izmenjujejo naslove, obljube („Piši mi čimprej!"), stiske rok . Kaj pa naj sploh človek reče ob slovesu dobremu prijatelju ali celo dragemu dekletu oziroma fantu? ! AJDE JOŠ KUMOVI! Tiste, ki so najbolj odkrito pokazali svojo vzajemno navezanost, čaka še ena preizkušnja — „brigadirska poroka" . . „Druže (taj i taj), dali priznaješ da si sa drugaricom (tom i tom) u ovoj našoj brigadi delio dobro i zlo, dane i noči? " Vprašani seveda prizna, saj so ga prignali sem, če že ni prišel prostovoljno. „Dali oboje pristajete da osnujete punopravnu bračnu zajednicu? " Seveda mlada dva pristaneta na vse . . Kdo tudi v takih okoliščinah ne bi? ! Sledijo čestitke, podpisi »mladoporočencev" in (»Ajde još kump-vi!") seveda prič. Kar precej je teh parčkov, ki so sklenili »brigadirsko poroko" . . In spet pesem: „Oj drugovi, jel vam žao? Rastanak se primakao! Ej mašino, slomila točkiče što razdvajaš, što razdvajaš devojke, mladiče .. . Strojevodjo, pusti paru jače, da sakriješ, kako društvo plače. Zbogom ostaj drvena barako! U tebi me prešao je svako . . . NAS TELEFON: 71-768 POGOVOR S KOMANDANTOM »Brigada MATIJE GUBCA je mlada, povprečna starost je 17 let. Tudi vodstvo ni imelo pravih izkušenj od prej. S tem, ko smo aktivirali vsaj dve tretjini brigadirjev, smo dosegli, da je brigada delala res maksimaUio — glede na svoje zmogljivosti. V prvih desetih dneh je bilo malo teže motivirati za delo pri interesnih dejavnostih (poudarjam, da na trasi ni bilo nobenih težav!), kasneje pa seje delo stihijsko stopnjevalo. Zato nam je na koncu zmanjkalo časa za vse, kar smo hoteli postoriti. Vsi se pritožujejo, da smo tu premalo časa. K vsemu je največ pripomogel tekmovalni duh .. ." Pogovarjamo se z MILANOM DVORŠKOM, komandantom „Gub-čeve" brigade. Sicer je kot tehnik zaposlen v elektroinstribuciji v Krškem, na mladinski akciji pa je drugič. ,,S samo akcijo sploh nismo zadovoljni," pravi, problemov je cela vrsta. Brigadirsko naselje je v tem kraju prvič in pri njegovi ureditvi so že pomanjkljivosti. Tudi akcija je tu prvič zvezna. Člani sekretariata akcije niso enotno delovali. Od ljudi pa žal ni dovolj le zahtevati - moraš jim tudi pomagati. Prepričan sem, da imajo večino zaslug za uspeh brigade same." »VELIKO NAM JE POMENIL UDARNIŠKI DAN!' Milan Dvoršek nadaljuje: »Zadovoljni smo z odnosom OK ZSMS in SO Krško — vseskozi smo vzdrževali stike. Veliko nam je pomenil tudi udarniški dan . .. Žal pa sodelovanje z okoliškim prebivalstvom ni bilo tako, kot bi želeli. Niso še vajeni brigadirjev. STRAN 14 NAŠ GLAS Št. 10 - avgust 1982 V prvi izmeni je bilo nekaj izgredov, zato smo morali strože paziti na disciplino. Mislim, da smo v tem uspeli." Kaže, da so res uspeli. Videli smo domačinko, ki je fantom prinesla melone ob slovesu. .Če so pa bili tako pridni," seje skoraj opravičevala. DRUŽE TITO, MI TI SE KUNE MO .. . Nenadoma je po naselju završalo in odjeknil je ukaz: ,,Brigade, zbor!". Vsaka izpred svoje barake — s svojo pesmijo in vzkliki - se kolone napotijo na zborno mesto. Zadnji pozdrav zastavi, zadnjič skupaj zapeta himna.. Strumna drža, pogledi spremljajo spuščanje zastave .. . Pred tem so prebrali LISTINO O POBRATENJU VSEH BRIGAD DRUGE IZMENE, povezali prapore v velik vozel. .. Podelili so tudi priznanja. Gostivarska in krška brigada sta prejeli priznanja za vsa področja dejavnosti in s tem TRAK AKCIJE. Ni zavisti, slovo je še vedno toplo, prisrčno. In spet pesem: „Procvetala ljubičica plava na Dedinj u gde drug Tito spava. Druže Tito, mi ti se kunemo .. ." KJER STROJI NE OPRAVIJO NIČESAR . .. „Obe dosedanji izmeni sta bili uspešni, zlasti na deloviščih. Le za družbene dejavnosti so bile nekatere brigade malo manj» pripravljene," pravi BOŠTJAN MARUSKO, komandant ZMDA „Istra 82". „Povprečno smo presegli plan za 50 %. Malo nam je nagajalo vreme. Težave so bile zaradi oddaljenosti delo-višč na trasi, kjer se dela končujejo. Delamo v vseh treh obalnih občinah na višinskem vodovodu. MDB opravljajo izrecno ročna dela — tam, kjer stroji ne opravijo ničesar. Brigadirji so zagrnili cca 4500 metrov vodovodnega jarka. 1200 m trase so sami tudi izkopali med vinogradi, kjer bi stroji napravili preveč škode. V začetku II. izmene nam RK SSO Hrvatske ni zagotovila ene brigade. Ta številčni izpad smo nadomestili s pobrateno brigado , XIV. divizije" Maribor - Kraljevo, ki je prišla k nam z akcije Posočje. Poškodb na deloviščih ni bilo. Kar jih je, so nastale pri športu. Zaradi bližine morja so se brigadirji lahko trikrat tedensko v prostem času kopali. Organizirali smo tudi tečaja za jadranje na deski in za vodenje čolnov. Nobena dosedanja brigada ni bila številčno nepopolna. Naselje je tu letos prvič in bo ostalo vsaj še 5 let. Na vodovodu je še dela, kolikor hočeš. Ko pa to opravimo, so tu še dela pri sadjarstvu, širitvi kmetijskih programov .. Tretja izmena, ki jo še čakamo letos, bo seveda delala še pri vodovodu." ORIGINALNI STENČASI KRČA-NOV Ogledujemo si „stenčase" pred krško barako. Česa podobnega nima nobena druga brigada v naselju. Na lesen okvir v višini podboja vrat je pripeta veriga in na njej visijo lične deske z vžganim tekstom: podatki o občini Krško, o brigadi, delovišču... Ob vhodnih vratih je razstavna pano omarica, ravno tako svojevrsten domislek dnevnika brigade. V njem je cela vrsta najdenin z delovišč, iz barake in kdo ve od kod še vse. Ob vsakem razstavnem predmetu je še svojevrsten šaljiv komentar. Našo pozornost pritegnejo ,sabo-terji" — zbirka različnih letečih in plazečih se primerkov mrčesa, neškodljivih, ker so z bucikami pribiti na podlago. Verjetno pa so si s svojo nadlež-nostjo kar izprosili tako usodo. „UNIČEVALNE" RIBE Brigadirji pregledujejo vrečke z zadnjo brigadirsko malico. „Joooj, že zopet ribe! Vsak dan konzerva rib! To se ne da več jesti!" Sicer pravijo, da so s hrano zadovoljni, le ribe da jih bodo uničile. Pač, zadnjidan si že lahko privoščijo pošteno porcfjo nerganja. Sicer pa so fantje in punce od fare .. VELIKA ŠOLA ZA MLADI ROD S preizkusom na pohodih in lokalnih delovnih akcijah so si tile fantje in punce priborili pravico do udeležbe na zvezni akciji, brez vmesne stopnje -republiške akcije. Že tako so jih težko izločili nekaj, ker je bilo preveč prijavljenih. Da, mladina se zopet čedalje pogosteje odloča za mladinske delovne brigade. Kaj pomeni taka šola znanja, dobro ve cela naša družba, zato bodimo veseli njihovih prizadevanj in uspehov, pomagajmo jim, kjerkoli je to možno. MHmVBMBBBBHHBI % * ^H ~<%šl \ ||BW * t * ~*>~. j&