Poštnina plačana v gotovini. ŠTHV. 124.
< '- pGiiiIeijek, 7. Junija 1926.
i—HiiiiMU—wi» .1	ji^ftKg^a*<«asggag«iwaawBWBgMMMB»MaMaiii
Posamezna številka Din J‘— LETO IR
/MODNI DNEVNIK
&fe?ja vsak dan opoldne, tamseiaii nedelj in praznikov.
_ aaetKaina: V Ljubljani ta po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80*—.
Ot&csan**.--
ieemisei! političen list.
UREDNIŠTVO:
-SIMON ©BBGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
l';^»AVHISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S.
Rokopisi se n« vračajo. — Oglasi j>o tarife.
Pismeni® vprašanjem naj se priloži -okisak* *a odgovor.
Kažan pri poštnem 6fck. uradu štev. 1S.6S&,
BG*S®
««*#»*
Opozicija in vlade,
V našem časopisju se pridno razprav-^'a» kdo'je glavni krivec za nedelavnost našega parlamenta. Kakor je že pri nas ^a, pišejo opozicicnalni listi, da za-vse!! Vsa krivda vla<Io> vladni pa, da je tako* kriva LPcziciia- Kakor vedno, po o,.?. ludi v tem .slučaju resnica opc-i ^ ’ \ 'n da ie krivda tako na strani ma na^' ua straui vlade. Brez dvo-
krivda \?JUdi to’ da je 11:1 *lrani vlade večja a’ kei ie ^ud’ ujemi moč
takcfC' 'fv^0 je, da ima sedanja vlada ge . 7*° večino, kakor je do sedaj i>ej]e 2 6^a in|ela kaka naša vlada. No-vladif1 ZUllar)iega zadržka torej ni za no štev^r1^ da izSlasltie tudi rekorci-kakor da njem'y Sf*** * drugega’
premoč jih more vladna večina brez ^ega izglasovati, ker je v našem parlamentu obstrukcija sploh nemogoča.
Če torej skupščina ne dela tako, ka-*0r bi mogla in morala, je to v prvi ^sti krivda vladne večine, ki ne skrbi, KVo-k* imela skupščina vedno snov za no ^ deJovanje. Vrhu vsega pa še vedenj „ jaWče nezaupanje v vladni koali-da i)i bili \>.aj |i<ii zu„ ai, i• ii?! • i!T'ii„!V so skupSžiai 'predlože-i« vlada med
ra,- ■ *	vl‘Ki	nun a strankama sl«
aj Ist<: razmerje kakor med vlado‘n »pozicijo in v tem je glavni vzrok nedelavnosti skupščine.
r Ampak ni brez krivde tudi opozicija To iaSamC, P')Vi'fn Pugled na skupščino T' Z ist° dcs*ec!nostj0, kakor < n poslanci, se ne udeležujejo sej ^'fu pse me ludi opotdcionalci. JMnogc-crat so ti še manj pridni ko vladni.
V	interesu opozicije je, da se v par-.lamentu čim bolj varujejo načela disku-Večni medklici, motenje govorni-' ^šanje nasprotnikovih ar-Rusije. °N'Vse ie Pr°ti načelom dis-tem ožin, \ m^Uy >Pa reei> da hi bila v vladn«. «• ^'Pozicija le za 'vinar boljša od eden n Saj je dr' ž‘*nio znan kot Nadnf-1 fai,ati6nih med klica r jev -JadaJjna napaka opozicije ji '■ •se ipremalo konkretna v i ’ Je debati je bilo v glasnem pot2?"ki
f' - kar je odkril Dragiša Shjadint •h. l repričani pa smo, da bi rodila »Jtikorupcijaska akcija < pozicije ves lugacen 'uspeh, če bi opi zicionalni po-st‘v|U' nastopil s tako konkretnimi dej-
tiri/1*	ne l)i dalo dei.a-
i. I oda to zaman Pričakujemo še težja pa je napaka opo^-n gramatičnem oziru. V vseh v v p!'°“ je ona tako neenotna, da nihče' lv^ Je pravzaprav njena zahteva, AijV£ Aoija za Marinkovičevo dekoncen-'jli< i',°:	za avtonomijo SLS, ali za fe-
j>oJa<!i.'i0 dr. Trumlriča ali za Spahovo ve j*1108*10 avtonomijo, o tem nihče ne eneti), Ve SG samo to, da je opozicija ,.a v tein, da hoče vreči vlado. 7’a i,,- ,',. U|lla želja pa nikakor ne more odra-1'11 ' uar°da v eni misli in enem vladn,'VkaTJJ'? pred|)0S(,.i zmage nad svnin' i 61 er opozicija ne dokaže mor« ";"v>g?n0Hti’ lako dolgo tudi ne
I?	rm,,a
p® (!"di tako- l5,,?fno geslo, kakor je*hoj uspeha "'P* 'Ji’ “ r"di
Mb Kaksimovič m sporazum in proti volitvam,
BOJ ZA OBČINO BEOGRAD.
Beogra:!, 7. junija. Včeraj popoldne o;b 5. je bila skupščina radikalov za 3.
'vart v Beogradu. Na skupščino so pri-•š’i radikali iz tega kvarta in tudi iz dru-dih delov .Beograda. Na skupščini so govorili Boža Maksimovič, dr. Nin k.: Perič in Ljuba Živkovič. Zborovanje je bilo krailko, vendar je bilo slišali nekaj značilnih izjav.
Notranji minister Boža Maksimovič je opisal zgodovino (politike sporazuma in p-vdaril, da je bila ta f.H lika po dediča državne pouiebe. 1);, ?:poraaimo je prišlo, ker so ga zahtevali državni .iu-tere^i. Nanj je pristal tudi sani Pašič, i:i je «ar.n dal 'navodila, po katerih se Je sporazum sklenil. Sporazum je d ose daj prinesel prav dobre in splošno znane uspehe da-si mi v vsem zadovoljil onih, ki so od njega ipričakc-vali več. Bile so te/koče pri s deipanju spcrazunna in tudi pri njega izvajanju. Nesoglasja pa morajo 'hiti pri vsaiki koaliciji, k«iko>r imamo neypnra»u-me tuidi v vsaki obitelji.
Maksimovič je omenjal nato slučaj 14. maja, ko je Hrvatska seljačka stranka glasovala skupaj z opozicijo proti [predlogu vladnih strank, ki ga je stavil dr. Radrinjič. To je bil neouven slučaj, toda vlada je vseeno ostala, ker se je na podlagi izjave samega Radiča ugotovilo, da je prišlo do tega po nesporazumljernju. Politika sporazuma se mora nadaljevati, ker je to državna in narodna politika. Radikali in HSS so predstavniki Snbov in Hrvatov. Ti dve stranki sta najm nojši stranki in sta navezani druga na druso, da sodelujeta.	|
Skupščina mom delati, ker ni nobene j potrebe, da bi Sli na volitve. Volitve niso | navadno preštevanje 'kroglic, temveč so zato, da se ž njimi uresničijo ideje in
programi, ki jih narod in votilci o priliki volitev iznašajo. Če se to prepogosto vrši, potem se te ideje ne morejo uresničiti.
Že v tem skupščinskem zasedanju bi bilo treba skleniti razne sodne zakone, ki so že gotovi, dalje najbrž tudi zakon
o	občinah in če bo čas, tudi zakon o izenačenju davkov. Če pa ne bo nobenega drugega izhoda, potem se radikalna stranka tudi volitev ne boji. Šla bo na volitve v prepričanju, da bo izšla iz njih okrepljena.
Za Maksimovičem je govoril finančni minister dr. Ninko Perič. Od je opisal finančno stanje države ter je govoril o izvrševanju proračuna in o pripravah, ki so bile za to potrebne. Govoreč o načrtu zakona za izenačenje davkov je rekel, da ta zakon ne pomeni povečanja
remen, temveč da je samo osnova za to, da bi bili vsi državljani enakomerno obdavčeni.
Ljuba Zivkovič, je bil svojem govoru precej oster. Naglasil je, da so se radikali lotili politike sporazuma iskreno. Ko so se radikali pogajali za sporazum, je Z.vkovio rekel Pavlu Radiču:	Kar
mi vam želimo, to naj Bog da tudi nam.: Zivkovič pravi dalje:	Mi	smo	pošteni
ljudje in hočemo pošteno delati. Če pride do preloma v koaliciji, potem ne bo kr vda pri nas, temveč na drugi strani. Radikali se znajo vživeti v vsak polo-žaj.
Za Živkovičem je govorilo še par meščanov. Posebno značilen je bil govor Božanovičev, ki jo protestiral proti temu.'da so Pašiča vrgli iz državne uprave. Skupščina se je nato zaključila in zborovalci so se mirno razšli.
Zagrebški radikali proti
Pašiču.
Zagreb, 7. junija. Včeraj je bila v Zagrebu glavna skupščina krajevne or« ganizacije radikalne stranke, ki ji stoji na čelu dr. Trkojevič. Skupščina se je izjavila proti Bašiču. Skupščina je bila že v začetku precej burna. Izvoljena je bila nova uprava, v kateri pa so ostali večinoma dosedanji člani.
VPRAŠANJE ODGODITVE SKUP.
ŠČINE.
Beograd, 7. junija. Danes dopoldne se bo vlada posvetovala, da ugotovi, ali bo ikupščina delala ali ne. Če se doseže sporazumi v vprašanju konvencij z Italijo in 'zakona o izenačenju davkov, bo skupščina delala še do ‘20. t. nu, potem pa bi se poslala na poletni odmor. Če ne pride do sporazuma, pa se bo skupščina takoj odgodila.
USPELE SVEČANOSTI V BEOGRADU.
Beograd, 7. junija. Včeraj je bilo v v Beogradu, več svečanosti. Rdeči križ je imel svoj dan in se je po vseh ulicah zbiralo za to institucijo. Dopoldne je b;la procesija sv. Rešujega Telesa. Dalje sta se vršili dve prireditvi, ki sta bili v programu ua čast francoskim gostom. Gostje so dopoldne napravili izlet po Savi in Donavi in si ogledali okolico Beograda.
SESTANEK MED BRIANDOM IN CHAMBERLAINOM.
Pariz, 7. junija. Angleški minister zunanjih zadev Chamberlain se je na potu v Ženevo ustavil v Parizu in je na angleškem poslaništvu imel sestanek z Briandom.
Uzunovrč hoče na vsak način ohraniti sedanjo koalicija
NIKOLA PA.šlč SE ODPELJE V KARLOVE VARL
Beograd, 7. junija. V soboto popoldne je predsednik vlade g. Uzu novic odšel v Niš. Mislili so, da se zamudi tam dva dni. Uzunoivič pa se je včeraj popoldne ob pol 6 nenadoma vrnil v Beograd. V političnih krogih razlagajo to tako, da se je hotel Uzunovič še enkrat ■sestati z Nikolo Pašičem. Toda Pašič se je ze včeraj ob 9.15 dopoldne odpeljal l»-ek„ Madjarske v Karlove Varv.
Jzunavie^vOeraj ni prišel niti v na-i j* * '»Pečino niti v predsedstvo ■vla--■< • > pos aje je odšel naravnost domov.
1 optična situacija je tako ostala na istem mestu, kakor je bila prej.
Zanimivo je, da so včeraj posamezni ministri izjavljali, da se bo sedanja koalicija ohranila. Uzimovičeva okolica je trdila, da bo Uzunovič napel vse sile, da ohrani sedanji položaj in da ohdrži skiilp-sčino na delu. če bi pa vlada imela ne-prilike zaradi delovanja skupščine, bo poslala parlament na poletne počitnice in bi s tem ohranila sedajno koalicijo do jeseni. Do tistega časa pa bi se rešila politična vprašanja.
PRED PRIHODOM BRIANDA V ŽENEVO.
Ženeva, <. junija. Današnji prihod Briauda v Ženevo pričakujejo z največjim zanimanjem. Briand bo takoj po prihodu imel sestanete s Chamberlainom. Od tega sestanka bo odvisna usoda madjarskega vprašanja.
Finančni odbor je včeraj ves dan raz-| pravljal o tem vprašanju. Kakor se do-znava, sta se Francija in Češkoslovaška f izjavili proti ukinitvi finančne kontrole nad Madjarsko.
SESTANEK PROMETNEGA MINISTRA 1 Z DR. RVBAftEM.
Beograd, 7. junija. Včeraj je imel Prometni minister sestanek z dr. Ryba-sestanku se je razpravljalo o promet k.°nveilci.iah, ki se nanašajo na ni k ivid Vi*' P°zna dr. Hybaf kot načelnih pogodb8 jako^drb6''8"’6 !nednar“d’ uja	''	dobro	vsa ta vprasa-
SKUPStTNA SE SESTANE JUTRI.
Beograd 7 junija Včeraj je hii na razglasni deski narodne skupščine nabit poziv, da se narodna skupščina sestane na sejo v torek ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu je poročilo odbora za
In če tega opozicija ne bo upoštevala, ji bo pač vedno pripadla samo vloga v puščavi vpijočega popotnika, dočim bodo kombinacije o sestavi nove vlade delali drugi, pa naj si bi bili ludi v prvi vrsti krivi za nedelavnost skupščine.
predlog zakona o -spremembi člena ‘289 finančnega zakona za leto 1926/27.
Včeraj je bilo dalje objavljeno, da se danes ob 4. uri popoldne sestane odbor za proučevanje načrta zakona o neposrednih davkih. Za jutri popoldne je pa sklicana seja odbora za spremembo čle-na 29.) versailiske mirovne pogodbe.
TEKMA SELJAŠKIII PEVSKIH DRUŠTEV v ZAGREBU.
Zagreb, 7. junija. Včeraj so se v Za-f6^. W)!ala *v 'tekmi seljaška pevska o!m va, kj s0 izdružena v župi Matije uitM.a. ri predvajanju teh društev je >i o navzoče vodstvo Radičeve stranke, po pie	sednik dr.	Maček, minister ua
Ravle	Radič, državni pod-
v	v*	K l>ei'nar, Josip Pasarič inž. Ko-	j
V’ (	!• Konjevič.	Dalje so (bili prisotni	j
poslane^ Sreten Slošič, Matič, Aleksič, j -•'.nV"Vi0,.v ^itanovič, Petkovič. Acimo- j !l(* vaniševič in poleg njih mnogi radi- i čevski poslanci.
ANGLEŽI — POKROVITELJI MADJAROV.
Pariz, 7. junija. 1/Home Libre« se v nekem članku bavi z madjarskim vprašanjem in svetuje državam Male antante, naj se še tesneje strnejo in pazijo na Madjarsko, da preprečijo njene iz^ pade. List je mnenja, da Franciji in Mali antanti ne bo uspelo, spraviti madjarsko vprašanje pred Zvezo narodov ker v sedanjem času zastopajo Madjare v Zvezi narodov Angleži.
ŠPORTNE VESTI.
Subotica, 7. junija. Včeraj je bila tu tekma med HaSkom - in Bačko«, ki se je končala z rezultatom 8 : O v korist llaška .
HA ZENA ZAGREB : LJUBLJANA t> : 4.
Zagreb, 7. junija. Tu je bila včeraj dopoldne bazenska tekma med reprezentanco Zagreba in Ljubljane, ki se je končala s 6 : 4 v korist Zagreba. Iz. Zagreba je nastopila kompletna družina llaška , ir/. Ljubljane pa kombiniran teama Hinje in Atene«.
H krati se je vršila tudi tekma med Co!!cordio< in .Uskokom«, ki se je končal z zmago »Ooncordie« v razmerju 8 : 1.
Kaj nam je pričakovati od davčne reforme?
Perijodično, kakor nanese politična pctrelba in kot v odmev na glasne zahteve občinstva se virste vladne obljube o dogotovitvi in skorajšnji predložitvi nadebudnih zakonikih načrtov. Navadili smo se že tega manevra kakor vremenskih in turističnih nezgod; stokrat in st- -krat varani državljan pa skomizgne z rameni in sikuša ravno obetan .- reformo provesti sam za seflbe, brez države in na njen ra čim ponavadi, kakor pač ve in zna.
Zadnje dni se zopet nekaj obeta z izenačenjem davkov in ustvaritvijo gospodarskega sveta. Režija obeta, da utegne to blM takoj jutri — pojutrišnjem, ko bodo Slovencem lepša vremena zasijala, davčno breme se zakotalilo bolj proti jugu in se v Beogradu gospodarske reči reševale ločeno od parlamentarne zgage v zbornici resnih strokovnjakov in interesentov. In glej, vidi se, da se ljudje še niso izučili: zopet se oglaša v časopisnih 4'lankšli komentarjev ko listja in trave, v vseh niansah utopičnega razpoloženja, cd najbolj optimističnih do tarnanja že čisto zakrnelih nevernih.Tomažev.
In vendar ve vsakdo, da so zakonske reforme vredne toliko, kakor ljudje, ki jih bedo izvajali, in da postanejo reforme efektivne, ako dobro gre, kadar po vefid&setletni rabi postanejo navade in njiih misel duševna last vsaj večine onih, katerim so namenjene. Ali pa smemo upati, da se bi z zakonodajnim izenačenjem davčnih bremen in preustrojitvijo gospodarske zakonodaje potoni gospodarskega sveta res kaj posebno izipreme-nilo? Ali se bo s tem izenačila tudi različna mentalnost ljudi, ki niso kos niti vzdržati vsaj tisto enakost, ki po zakonskih predpisih že obstoji ali bi po njih morala obstojati? Ali se bodo gospodarske konstelacije v naši držaivi radi tega kaj izpreobrnile in politika prenehala mejstrovati pridobitno prizadeva,nje ob vsakem koraku in v najbolj kritičnih situacijah radi tega, ker bo posebna skupščina strokovnjakov urejala smernice carinske in tarifne zakonodaje ter v svojih debatah primorana ščitila pravico močnejšega ?
Mislimo, da je nas notranje — in zunanjepolitični položaj tak. da bodo nasi državniki par desetletij imeli -— ako bodo sploh imeli časa — skrbi čez ušesa in glavo, kako vsaj za silo vzdržati politično in gospodarsko moč države v takem položaju, da ta ne postane brezmočen pred,met mednarodnega izkoriščanja in nepopravljivo inferiorna v mednarodni tekmi vsaj med malimi državami jugovzhodne Evrope. Ta naloga bo zahtevala vellike denarne žrtve. Ako pa se nam že sedaj zdi, da gre trinajstmilijardjii proračun preko naših moči in se nadejanim ga z davčno reformo še znatno znižati, je to pač le politična fata morgana. Teh osemsto milijonov, kar po svoji nakupni ceni predstavlja trinajst proračunov ih milijard, je za državo, novo, iieprehoga-to na prebivalstvu, ki bi bilo vajeno gospodarske inicijative in disciplinirane organizacije, in obdano krog in krog z resnimi agrarnimi in industrijskimi konkurenti, tvore, bore malo, in ako naj
se naši državni budžeti ustalijo na sedanji višini, bomo primorani hoditi razvojno pot pač počasi, daleč za ostalimi in ob stalnem plačevanju računov drugih. Pogoji za pomembnejši vzpon naše valute so minuli, mednarodni kredit ne ljubi države, ki ne izpolnjujejo mednarodnih oibverz, notranja investična posojila so kakor izključena, in tako pač ne bo ostalo po izenačenju nobeno drugo zdravilo. ako z novimi davki ne zmoremo ni-! ti trinajst milijard, kaikor v osnutku itak j že predvideni in preiskušeni linearni j poviški, novii specialni pribitki in novi davki, za katere se že najde (kakor n. pr. za invalidski davek) kakšna pretveza in kakšno ime. Od prihrankov še ni vzvcetela ndbena država in se ni vzbujala privatna inicijativa, le široke, velikopotezne in dohropreanišljene državne investicije odprejo pot k ljudskemu blagostanju ter vstvarjajo še le možnost, da se piriva tna gospodarska iniciativa zbudi, vzdrži in zorganizira. Jugoslovani bomo primorani (plačevati osvobodilno takso sarmirn sebi, v zvišeui izmeri in desetletja, v obliki zvišane davčne kvote, ki pade sorazmerno njegovim pridobitkoini na posameznika; ako ne, je naša usoda zapečatena; ne vzdržimo v mednarodni tekmi in ostanemo politično inferiorni in ker politično, še gospodarsko posebej. Zenačitev davčnih bremen more žalibo-že po naših mislih obstati le v tem, da se južne pokrajine, ko se zboljša tudi njih upravna tehnika, z večjimi prispevki pritegnejo k državnim bremenom, višina teh bremen pa bo, kar se Slovenije tiče, po vsej verjetnosti ostala taista, alko se radi rastočih državnih potreb ne bo morala tudi po izenačenju kmalu zvišati. Ni od mikake koristi, zastirati si oči s praznimi nadami: struktura državnih dohodkov je pri nas taka, da moramo računati s tem, da se bodo njih viri tudi po izenačenju poiskali v smeri najmanjšega tehničnega odpora, to je, v zviševanju in pom nože vanju. Inozemstvo ni na tako napačni poti, ako venomer pcivdar-ja, kako beraški je vendar naš prora-' čun, im se čudi, kako moremo izhajati ž njim. Tem inozemskim glasom moramo dati prav. Naj se nas nikar ne nmzitva s črnogledi. Kajti zavedamo se. da Vdo vedno bolj konsolidirane razmere tudi v našem davčnem vprašanju pokazale svoje dobre posledice, vendar pa nočemo ■biti prekratkovidni optimisti, ki povzročajo samo razočaranje. In da tega prihranimo, zato naše vrstice.	X.
Objavljamo ta članek, ki presoja vpliv zakonskega načrta o izeančenju davkov za vso državo.
S slovenskega stališča pa je seveda malo drugače presojati izenačenje davkov. Vemo, da nam novi zakonski načrt ne bo prinesel begzna kako velikih dobrot, dasi bo dohodnina precej nižja, toda glavno je, da obvelja načelo davčne enakosti in čeprav se po Srbiji in drugih krajih ne bo vršilo izterjavanje davkov tako strogo ko v Sloveniji, bo z novim zakonom tudi v tej smeri položen začetek.
In zato nismo s slovenskega stališča tako skeptični, kakor je skeptičen g. X.
tiral. Zato imamo mi še vedno stike le s carsko Rusijo, s pregnanimi generali in veleposestniki, a vseh 160 milijonov sovjetske Rusije za nas ne obstoji.
Vprašamo samo, kako dolgo naj še vsa Jugoslavija deti Pašičevo zmoto?
Politične vesti.
Angleški konservativci o Rusiji.
Neoficielna konservativna delegacija, ki je bila v sovjetski Rusiji, je te dni dokončata svoje poročilo o sovjetski Rusiji. Njem zaključki so sledeči:
»Že danes ne more biti nobenega dvoma, da je sovjetska vlada trajna institucija. Ce bo trajal še par let politični in gospodarski razvoj v tej meri ko dosedaj. potem je popolnoma jasno, da se bo sovjetski vladi v nekaj letih posrečilo zadostiti v vsakem oziru potrebam IGOmilijonskega naroda.
Vsled tega predlaga komisija angleških aristokratov angleški vladi sledeče:
1. Protiruska propaganda »e mora takoj nehati.
2. Sovjetska vlada mora priznati privatne predvojne dolgove.
3. Sovjetska vlada mora čim preje povrniti privatni v Rusiji naloženi kapital.
4. Trgovina med Anglijo in Rusijo se mora okrepiti, da se tako uspešno pobija brezposelnost v Angliji-
Amerika in Nemčija sta Anglijo že sedaj silno prehiteli. Zato mora angleška vlada posvečati dogodkom v Rusiji največjo pažnjo, da ne zamudi nobene ugodne prilike za obnovo trgovinskih in diptomatičnih zvez z Rusijo.
Poročilo delegatov govori nato o splošnem političnem in gospodarskem položaju Rusije in konstatira. da preživlja Rusija trenutno veliko evolucijo ki se po mneniu komisije giblje v vseskozi zdravi smeri.
Neki zastopnik ruske državne banke je takole označil postopanje Anglije in Nemčije do Rusije: London ima denar, toda ne veruje v ruski kredit. Berita nima denarja.
toda veruje v ta kredit in si dobi denar ati direktno ali indirektno od Londona.
Poročilo konča s poudarkom o velikanski važnosti Rusije za angleško narodno gospodarstvo, zlasti pa ®i angleško industrijo .in s tem tudi za brezposelnost.
Delegat Torvjev se_ izreka za sodelovanje s sovjetsko Rusijo. Naša vlada pa je še vedno mnenja, da sme ignorirati veliko Rusijo.
Zastopniki angleških aristokratov, gotovo najbolj zakletih nasprotnikov komunizma, predlagajo svoji vladi, da ne opusti nobene prilike za obnovo diplomatičnih stikov s sovjetsko Rusijo- Naše zunanje ministrstvo pa misli, da je njegova glavna naloga, da prezre prav vsako priliko za priznanje Rusije.
Bi radi znali, v čem je Jugoslavija tako bogata, da se je velika evolucija Rusije ne tiče, bi radi vedeli, v čem je Jugoslavija tako močna, da ji je vseeno, če sklepa čičerin dogovore z Mussolinijem mesto z nami.
Ni bolj katastrofalne politike za Jugoslavijo kakor je ona, ki je naš narod oddaljila od ruskega. Vsaj Beograd, ki je bil 1.
(d Rusije rešen, bi lahko to vedel. Ampak zaman vsi argumenti, vse potrebe Jugosla-i vije, našo zunanjo politiko določajo še vedno ljudje kakor Spalajkovič, ki je s poudarkom izjavil v Ženevi, da ne da Jugoslavija tudi vagona moke za Rusijo, pa če bi imelo oid lakote umreti deset milijonov Rusov.
Taka je naša politika do Rusije. Kam ta politika vodi. ni težko izračunati. Ampak vse zaman. Naso zunanjo politiko vodi o■ Nikola Pašič. od katerega pač ni mogoče pričakovati, da bi se na stara leta preorien-
Glavni argument pašičevcev proti Ljubi Jovanoviču je sedaj izrek nemškega socialističnega voditelja Bebela. Pri neki priliki je namreč ta dejal: »Politični nasprotniki me hvalijo. Moral sem torej nekaj slabega narediti za svojo stranko.« — Opozicija hvali Ljubo Jovanoviča, ergo je moral ta nekaj slabega narediti za radikalno stranko, kriče sedaj pašičevski listi. Tem listom odgovarja čisto pravilno »Narodni glas , da so škodovali radikalni stranki tisti, ki so nepošteno delali in vsled katerih je opozicija upravičeno mogla napadati radikalno i stranko. In da bo ta škoda tem manjša, zato se bori	Ljuba	Jovanovič proti	leni nepoštenim ljudem in	zato je njegovo	delo le	v ko-
rist radikalni stranki.
= Skupščina ne bo odgodena. V nasprotju z vestmi opozicionalnih listov se v vladnih krogih zatrjuje, da skupščina ne bo odgodena. Navaja se tudi delovni program skupščine. Tako bi prišla pred skupščino najprej trgovinska pogodba z Italijo, ki' jo namerava vlada na vsak nafčin odglasovati. Ravno tako je vlada točno odločena, da reši skupščina veterinarsko konvencijo z Italijo. Sodi pa se. da pride pred skupščino tudi zakonski l načrt o izenačenju davkov, za katerega pa j bo sigurno vladal največji boj, ker se velik • del radikalov temu načrtu upira. Govori se tudi o občinskem zakonu, ki bi ga imela še v tem zasedanju rešiti skupščina. O tem bo odločila konferenca med Makimovičem in Pavlom Radičem. — Kodi se v vladnih krogih, da	bo skupščina delovala	še štiri	tedne
in nato	šla na	letne počitnice.	Če bo	potem
skupščina sklicana pred 20. oktobrom, je odvisno od situacije v vladi. Ta situacija ni ; rožnata, ker skušajo pašicevci vreči vlado ; Užunoviča.
— Proti odpravi finančne kontrole nad Madjarsko. Finančni komite Zveze narodov j je na svoji zadnji seji razpravljal o odpravi j finančne kontrole nad Madjarsko. Finančni j komite se ne sme lotiti nobenega politične- j ga vprašania in zato tudi ne more odkloniti ’ odprave finančne kontrole iz političnih i vzrokov. Zato so Čehi in Francozi, ki so | nastopili proti odpravi, utemeljevali svoje j stališče s teni, da je sicer doseženo ravno- ) vesje v madjarskem proračunu, ne pa tudi
v madjarskiii financah. Generalni komisar Zveze narodov v Budimpešti g. Smith je podal sicer ugodno sliko o madjarskiii financah, vendar pa je skoraj gotovo, da bo Svet Zveze narodov, ki končnoveljavno odloča o odpravi finančne kontrole na Madjarskem, odobril stališče Francije. Ravno tako ni dosti verjetno, tla 'bi bilo ustreženo drugi madiarski zahtevi, da se dovoli Madjarski prosta uporaba od sanacijskega posojila se ostale vsote.
— Manifest novega predsednika poljske republike. Po svoji zaprisegi je izdal novi predsednik poljske republike sledeč manifest: Cd narodne skupščine izvoljen za predsednika imam dolžnost služiti blaginji naroda in odvrniti od njega vsako zlo in vse nevarnosti. Ta dolžnost zahteva, da sodeluje 7. menoj ves narod. Naš i/ suženjstva osvobojeni narod mora razviti ogromen napor v smeri moralične in materielne obnove zemlje. Sila naroda ne sme biti oslabljena od privatnih interesov in enotnost republike ne o»l socialnih ali političnih diferenc posameznih pokrajin. Kakor je nad nami nebeški Oče, tako je za ves narod pna Mati, poljska republika, ki goji za vse enako ljubezen in zahteva tildi od vseh enako ljubezen. Poživljam vas državljane najbolj vzvišene republike in zapovedujem vam na podlagi one moralične sile, ki jo vsebuje mesto od svobodnega naroda izvoljenega predsednika. da z dejanji utrdite veličino in pravni red domovine. Naj bi bil spomin na zadnje boie podnet h koncentraciji nacionalnih si v imenu skupnega dela za proslavo p>° .
ga imena. Poljski narod naj bo pry na od
v vrsti onih, ki grade bodočnost človeštvi na mirnem sodelovanju narodov, bog v nebesih. ki si blagoslovil naše vstajenje in pregnal sovražnika z naše zemlje, pomagaj nam pri utrditvi republike, njenega blago-ptinja. njene sigurnosti, njenega obstoja in njenega razvoja!
- Občutljivi fašisti. Na protifašistovskem
shodu v Pragi so padle naravno tudi ostre besede proti italijanskemu fašizmu in u. soliniju. VM Im g aBS&r« v Prag. protestiral 1^,^° Kakor pa pojoča '28f H e n s e i ta 1U a n s ka vlada s tUi ni zadovoljila in je italijanski poslanik z. pustil Prago. Incident b° Poravnan na ta način da se odpelje dr. Benes po koncu za--emnia Sveta Zveze narodov v Rim. kjer ce bo osebno opravičil pri Mussoliniju.
_ Katoliško in protestantovsko duhovništvo proti brezodškodninski razlastitvi nemških knezov. Nemški katoliški škofje so se. na posebnem zborovanju izrekli proti brezr odškodninski razlastitvi nemških knezov, ker da je to nezdružljivo s krščanskim 111 ;1.y stvenim zakonom.'V istem zmislu se je javil tudi evangelični cerkveni odbor, sprotno pa je delavce, nameščence 20. junija soglasno glasujejo ninsko razlastitev knezov.
-Pred obnov« pogajanj med rudarji in
in delovni čas ne poveča, temveč da se rudniki nacionalizirajo. V tem zmislu se je izjavil tudi Macdonald.
= Frautoski senat odobril Loearnski sporazum. .Po dvodnevni debati je francoski senat ratificiral Loearnski sporazum. Kon- i cem debate je izjavil Briand, da ne m dre® in noče misliti, da bi bila neonski in francoski narod večno obsojena na to, da se krvavo pobijata.
Dogovor glede maroških rudnikov.
Dailv Herald poroča, da so se pričela med francosko Banque de Pariš et des Pays Bas -in nemško družbo Mannesmann pogajanja,*, za, sklenitev nemško-francosko-španskegs truda za izkoriščanje rudarskih koncesij# španskem Maroku. Osnovna glavnica tega trusta naj bi znašala 14 milijonov funtov. Namera francoske banke je, da dobi koncesije tudi za rudnike družbe Mannesman# v francoskem Maroku, ki so bili z Verza j- -skim mirom nemški družbi odvzeti.
= Generalska vlada na Portugalskem. — , Portugalska vlada je bila končno sestavije- J na sledeče: predsedstvo in notranje zadeve: admiral Caberadas, vojno in kolonije: ge--neral Costa, zunanje zadeve: general Car-mona. Ti trije generali, ki imajo v rokah pet najvažnejših ministrstev, tvorijo Najvišji svet, ki bo odločeval v vseli najvažnejših vprašanjih. Zato bodo igrali vsi ostali B,i' nistri le drugovrstno vlogo in zato se more govoriti o generalski vladi na Portugalskem.
IZ »JITRA«.
Kadarkoli je bil na vodstvu države koali' ,-ijski režim s samostojnimi demokrati, J® bilo v narodni skupščini in v vladi nekaj o® la, življenja in ustvarjanja ... Dasi števil^11 med najšibkejšimi skupinami v na,.°j* skupščini, je SL)S, kadar je bila na vladi, sezala s svojo moralno silo, doslednost-!.'1 spretnostjo uspehe, ki so daleko na^^,! li uspehe drugih, številčno mnogo J-1' 1" skupin. — Ker se proglaša »Jutro jako rado za največji in najresnejši slovenski dnevni v. mora biti že v-e res, kar smo zgoraj citil.llo Posebno resnična bo opazka o •moralni sili« esdeesarjev, ki jih je napotila na znano bese-dolomstvo. Tudi na Viču živi nekdo, ki še danes čuti -moralno silo SDS v svojih zmečkanih prstih, za esdeesarsko »doslednostjo« v preganjanju uradništVa in zlasti učiteljstva pa še danes pretekajo bridke solze oni, ki so jo izvajali, nekaj manj pa oni. ki so morali pristopiti po sili razmer k Slov. planinskemu društvu, da so ložje romali v razne hribe, kakor jih je gomila doslednost. Politična spretnost SDS pa se je najbolj izkazala takrat, ko je bilo treba Stipicu Radiču samo ■mrdniti prstom , pa je Svetozar Pribičevič la ko j sfrčal iz vlade. In uspeh SDS! Trbovlje, uničeni denarni zavodi, pri vsakih volitvah vedno zmagovitejši »klerikalni zmaj , to 90 res uspehi, kakoršnih ne-more pokazati n°' bena stranka na svetu. Tako izvrstne za’rk*»-cije na SDS žo dolgo nisino našli nikjer, kakor v včerajšnjem »Jutrovem* uvodniku.
Beležke.
Vse za sporazum.
Pašič Radiču: »Ni dosti, da sva morala' iti oba iz vlade, temveč sedaj hočejo, da še < ba zboliva. Pa čeprav je to za sporazum, vseeno je to veliko.	(»Politika«.)
»GOSPA KORUPCIJA.«
V »Narodnem glasu objavlja Srskič zanimivo kozerijo o gospej korupciji.
Najprej se je pojavila pri nas kot »Gospa Podkupnina . Ko so ji prišli na sled, je Spremenila svoje ime in postala: Gospa , Izvoznica. Pa tudi pod tem imenom jdžp ji prišli na sled in tako se je nakrat l>o.ia''!r' kot »Gospa Sekv.ester-. Ko pa je oi' tudi te slave konec,- ji jo uspel posel P0(1 novim imenom »Gospa Provizija«.
Tedaj pa je bila mera polna in bila je i azgaljena kot ničvredna Gospa korupoja. Njen zadnji ljubavmk je pobegnil cez mejOj vrhovni protektorji korupcije pa so kričali onemu, ki jo je razkril: izdajalec (radikalne stranke).
Kratke vesti.
Llo.vd
namerava
Blagor
je
ki
ne
George je izjavil, da nikakor vstopiti v delavsko stranko, turistike za Francijo. Letu 1925 obiskalo Francijo 220.000 .\n1erikancev, so potrošili v Franciji 5 milijard fran-
Na-
pozvala strokovna zveza v>r-in uradnike, da dne
za brezodškod-
ladniki preinogokopov- Pod pritiskom veleindustrije in velebank so povabili zis
industrije in veieopuR.»o povaum zastopniki lastnikov preanogokopov predsednika rudarske organizacije na sestanek, na katerem naj bi se ugotovilo, če ni z ozirom na slab položaj rudarjev in splošne gospodarske krize prišel trenutek za obnovo pogajanj-Rudarji bodo na obnovo pogajanj najbrže pristali, zahtevajo pa, da se plače ne znizajo
kov, 759.000 Angležev pa je v istem asu potrošilo 9400 milijonov frankov.
Atidelkrim je bil interniran v Fezu.
Na ameriško po*lan»ivo v Montevideu j® bil izvršen bombni atentat, ki pa ni val nobenih človeških žrtev. Uruguajska	t
da se je opravičila. Sodijo, da je bil a*®, izvršen vsled ameriškega delovanja v - V-
71 Amerika' .vstani pri alkoholni pre^f
P " hibieijdoi 'komisija senata je aklenil;., ...
' ikloni vse predloge za odpravo prohiDicije in ravno tako tudi predlog o ponovnem re-ferendu glede prohibicije	.
Turška vlada je odstopila neki poljski ružlbi za ‘25 let spiritusni monopol.
,..1» dr Seiper
da Avne zahteva nobene revizije mirovnih
Bivši avstrijski kamela dr. Scipd je ii-
iavil na nekem banketu v Parizu ■	■
strija
Angleški parlameut je z 249 proti KX» gla-»owm sprejel zahvalno adreso angleškemu kralju za njegove odredbe za eaea generalne
Po 'vesteh U Carigrada se je pojavila tam
' ^Generalni štrajk so proglasili komunisti v Lizboni.
Rumunsid ministrski	A.vare»ei
odpotuje v Rim, da sklene rumunsko-itau-
jansko zvezno pogo<ibo.
Kurili u pptfvince	se zop&t ^
Turkom. Prišlo je že do krvavih med vstaši in. turskimi Četami.
spopadov
Rešujmo parlamentarizem!
'Pod tem naslovom je priobčil v Jovanovičevem »Narodnem glasu Senjanin uvodnik, ki je tako aktualen in točen, da ga v celoti objavljamo. — Uvodnik se glasi:
>Od časa do časa se čujejo pri nas glasovi, ki včasih javno, a včasih zaupno navajajo kot edin recept za izhod iz naših neurejenih političnih razmer — katerih pač nihče ne more tajiti — v radikalni in pogumni dzpremembi režima. Diktatura, kakor je Mussolinijeva y Italiji, je edine sposobna rešiti nas 17 kaosa, v katerega smo zašli. Tako govore ti sicer ne bojeviti, zato pa tem
°rp en<?stavni govorniki.
■la misel ni nova. Svoječasno se je o “jej mnogo razpravljalo tudi v Italiji.
<• debata je za nas zelo poučna.
Pred 30 leti je objavil italijanski sociolog Scipio Sighele brošuro pod naslovom:	»Contro	il parlamentarismo«
(Proti parlamentarizmu). Treves. Milan 1895. Pod vplivom nemoralnih pojavov v italijanskem parlamentu, v ka-
uil6tn -S° Poslanci> razven par čast-v1,1	mesto	vestnih in odgovornost
1 'fkonodajalcev ljudje, ki so se
c\ i i z izkazovanjem uslug v nadi, da 'bodo itakn v. •
litvijo Nagrajeni s ponovno izvo-n„:m, J® skušal najti Scipio Sighele rr/m ren,.^> ki bi ozdravil te nezdrave l' lne[e vsled katerih je postal par-loo* 11 .nes°lidna institucija. Kot socio-da* h> ^	Sighele	do	prepričanja,
i ■' , , Parlamentarizma ni toliko v ^ Sa tvorijo, kakor pa vsami in-
s * i'
i o ona misel, da more več ljudi nravil neje m bolje rešiti katerokoli vprašanje
S P °feba - dokazuje Scipio . iBhele, ca je tem večja nesposobnost parlamenta, čim jveaje je število pc*-sance\. .ato je po njegovem mnenju pailament sam po sebi nezdrava ustanova. 1 oda spominjajoč se svarila iz znanega Alfierijevega stiha: Poter mat Iar, grande o al mal fare invito (Mož-nc*t, da se slabo dela, je velika vaba Za slabo delo), ni mesto parlamentar-§istema predlagal diktaturo ali ab-j^tifco vladavino, temveč je pred-zdravilo za parlamentarizem
Sighfeoltoilai7posIaucev-
itnInnnski nn zvaJau.lem Je odgovoril 7 |	^ [	1 poslanec Ambrosolli
z brošuro »Salviamo il parlamentom (Re
sujmo parlament), Treves, Milan 1895. Ambrosolli je zelo uspešno pobijal Sig' helove trditve, da ne leže slabe strani parlamentarizma v parlamentu samem, emveč da se večinoma nahajajo izven njega. Kar se pa tiče onih, ki so v parlamentu samem, se mere in mora najti ‘Ok samo v parlamentu. To zdravilo pa je treba pogumno uporabiti, ker če prične zgubljati narod vero v parlament, bi nastal težak položaj tudi za drugi stavni faktor, to je za monarhijo, ki bi
l ila lepega dne postavljena pred alternativo: ali da se sama abolira ali pa da postane absolutistična. To bi pa bilo opasno i za narod i za kralja.
Tudi pri nas se pravi, da je parlament nereden stroj, ki mnogo velja, pa malo proizvaja. Toda smatra se, da je glavni poslodavec, ki mora skrbeti za snov za parlamentarno delo — vlada sama. Ce ona ne pripravi zakonskih načrtov, o katerih treba, da se rešuje in razpravlja, potem se ne more parlamenta dolžiti, če ne dela, temveč zadene krivda vlado. Nedelo vlade se zrcali v nedelu parlamenta. To pa je tudi znak nesposobnosti in inertnosti vlade same.
Kar se tiče napak, ki izhajajo iz srede parlamenta, meni Ambrosolli, da izvirajo njih kali tako iz vlade ko tudi iz parlamenta samega. Največja napaka je v tem, da postanejo narodni poslanci prelahko posredovalci za razne koncesije, za dobivanje boljših mest v državni upravi in da oni za usluge, ki jih jim v tem pogledu izkazuje vlada, izkazujejo usluge njej — ter tako izgubljajo poslanci značaj zakonodajalcev ter postajajo privilegirani posredovalci, ki vse zmorejo in brez katerih se nič ne izvrši.
To zlo treba s koreninami izruvati. Uporabljanje vpilva narodnih poslancev zlasti v izpopolnjevanju uradniških mest treba absolutno smatrati kot zlorabe- poslanskega mandata in ga prepovedati potem zakona. Ravno tako pa je treba prepovedati vsako posredovanje poslancev pri državnih dobavah. Za takšen zakon bi se moral angažirati sam parlament. Parlament sam mora najti zdravilo, ki bo zopet dvignilo njegov ugled v državi.
Obsoditi parlamentarizem se pravi: izreči se za drug sistem: za diktaturo ali za absolutistično vladavino. To pa je, kar je naglasil Sighele, čeprav nasprotnik parlamentarizma, silno opasno. Zlasti pa bi bilo to nevarno za nas. Če bi mi uničili parlamentarizem, pa najsi z vero in upanjem. da bo mogla čvrsta in krepka reka kakega diktatorja odpraviti vsa zla, ki nas tlačijo, bi mi s takšnim eksperimentom izpodkopali temelje narodnega edinstva, ki se je komaj začelo porajati v dušah in v prepričanju velikega dela naših državljanov, obenem pa bi tudi omajali najmočnejšo oporo politične neodvisnosti naše države.
O	tem morajo vsi naši politiki dobro preudariti in se odločiti za plodovito in koristno delo v svrho saniranja in reševanja našega parlamentarizma. — Vse [ stranke morajo v ta namen zastaviti svo-j J‘e si]e, da bo zmaga nad zlom, cd kate-j rega je zastrupljeno naše politično živ-j	pomenila istočasno tudi prepo-
rod in zmago parlamentarizma.
Železničarski kongres.
v nedeljo se ije 'wšil »b veliki udelež 1 delegatov iz .vseli krajev države k
gre« Udruženja jugoslovanskih
v on-
tvalmh železničarjev. Ob 9 uri
sprejem gostov na glavnem kolodvoru katere je v imenu ljubljanske sekcije ‘sprejel g. I) e r ž i č, nakar so se železničarji podali ob sviranj u železničarskih godb j-Drave« in »Sloge-" v Narodni dom, 'Mer se je vršilo slavnostno zborovanje.
"borovanauje predsedoval predsednik I Ointralnega odbora inž. M i 1 j IV 0 : „	;
Iz Beograda, ki je pozdravil zW # i
zlasti pa navzočega pomočndlka «2 ®’ nega ministra inž. B or o Popo vj^! direktorja v Ljubljani dr. Borka in Njegovega pomočnika inž. Matka b“ n e 11 e r j a, ter zastopnike časo-rnn ’ nato pa Pndal predsedniško po-; e,* °’ iz, katerega je biflo razvidno, da se p.-, ^tozaoija mnogo trudila, da bi ipri-jJl ,11(-gla k definitivni rešitvi pravilnika, pa ji je le deloma uspelo, redsednik je pozval navzoče, naj se s mejo v vrste organizacije, po načelu t1 ,za eileSa, eden za vse!«, da bo tako ' 'i6 e™-i^arskem stanu zmagala zavest f’ 6 in 'discipline. V Udiruženju ju-godov. nacijonalnih železničarjev ie or-
usSbern^ dan61 nad 25-000 žeae™iških uslužbencev m aktivnih železničarjev.
Nato je prebral v imenu centralne
uprave pozdravno depešo kralju V tei depeši izrekajo naoijonalni železničarji zvestobo kralju in dinastiji in mu pj_ I Hanja m i
)a,°	p‘Kdn,v- U^“ i« “1« I Tuni krSiti m pWe s0 pomonjklji,!
sprejeta s Jrenetičuim navdušenjem polne dvorane.
Po predsedniškem poročilu se je (priglasi! k besedi- Im,mo ]*.’zdrav!jen pomočnik prometnega ministra inž. B o r o Popovič, ki je zborovalcem sporočil pozdrave prometni ga ministra. kar je 'i o z odobravanjem sprejeto. Nato je govoril o pomenu železničarskega stanu, v katerem je toliko raznovrstnih strok.
Kei imajo železnice velik pomen za narodno eksistenco in razvoj, morajo biti železničarji vedno na straži kot budni čuvaji narodne blaginje.
, I«ž. Popovič je Obljubil, da se bo vprašanje pravilniika rešilo najhitreje, kakor Je le mogoče.
m>iCTnfa°'vr se Je zahvalil za pozdrav noDoln^v J0’da se	razvije	k čim
ditelia nasj* Zborovai(,i so oba vo-zd ra vili * /e ezniške uprave toplo po-
i	krajinskega	od-
0 1 ’	\	Ju Ijani Jug pozdravil
vse delegate kot dobrodošle in dra^e goste v Sloveniji.
Predsednik pokrajinskega odbora v Beogradu dr. Laza Miloševič je povdarjal, da so železničarji, člani UJNZ svoji domovini verni. Zahvalil se je bratom Slovencem za iskren in lep sprejem.
Delegat sarajevske sekcije UJNŽ Božič je naglašal, da bosanski železničarji mnogo trpe radi nepravilnega na Slavin prepočasnega napredovanja.
Delegat iz Zagreba inž. R i b i č je ianel lep pesniški govor, v katerem je poživljal vse železničarje na delo za slogo in edinost. Povdarjal je, da je bila Ljubljana prva, ki je dala inicijativo za nacijo-nalno železničarsko organizacijo. V Zagrebu je -sedaj v UJNŽ organiziranih okrog 7000 članov. Poživljal je, naj se železničarji dvignejo iz materijalistične-ga pesimizma k idealističnem optimizmu.
Delegat Sekulič je sporočil pozdrave najmlajše sekcije — iz Subotice, te naše jugoslovanske najkritičnejše točke, ki je najbolj izpostavljena nevarnostim. Tudi tu vztrajajo ki delajo v državnem smislu nacijonahii železničarji.
Nato je sporočil pozdrave predsednik mornarjev K u i č. Mornarska organizacija je pristopila v zadnjem času k Udru-ženju jugoslovanskih nacijonalnih železničarjev.
Vsem delegatom so zborovalci navdušeno aplavdirali.
Nato je podal tajnik centralnega odbora UJN2 Bakič odborovo poročilo. Takoj, ko je odbor nastopil, je organiziral in uredil svoje tajništvo. Centralni odbor je izdajal »Glasnik jugoslovenskih želez-ničara«. Centralni odibor je zainteresiral prometno ministrstvo za razna važna vprašanja, predvsem za vprašanje bolniškega fonda; trud ni bil brezuspešen. Z zadovoljstvom more UJNŽ kenstatirati, da se je to vprašanje tako rešilo, kot je hotelo ono.
Dalje je uspelo Centralnemu odboru, da pospeši irešitev pravilnika za pomožno osobje in delavce. V pravilnik je sprejeta večina predlogov, ki jih je stavilo UJNŽ. V pravilniku je posebno važna določba glede penzijskega fonda, ki določa penzijo za deliavce.
Pravilniki o kompetenci, obleki in o brezplačni ter režijski vožnji ne odgovarjajo zahtevam železničarjev. Centralni odbor je ukrenil vse potrebno pri ministrstvu, da se.to popravi. Dalje se je dosegel uspeh glede pravilnika o delavskih premijah na čezurno delo v delavnicah, ki se plačujejo s 100% poviškom.
V	načrtu je zakon o državnem prometnem osobju, ki bo v avgustu predložen narodni skupščini. Tudi v tem vprašanju je UJNŽ doseglo uspehe, kakor tudi v vprašanju napredovanja in reguliranja osobja ter v raznih drugih intervencijah, zlasti radi preganjanja članov UJNŽ.
Organizacija UJNŽ stalno napreduje in pridobiva na ugledu in upa, da bo v tem letu še bolj napredovala.
Poročilo centralnega odbora so zborovalci 7. odobravanjem sprejeli.
Nato je blagajnik Raka Milosavljevič podal blagajniško poročilo. Organizacija je imela v preteklem letu :>67.000 Din prometa ter 120.000 Din premoženja.
Po tajnikovem in blagajnikovem poročilu je zagrebški delegat Jerko B a 1 -k a s s temperamentnimi besedami predlagal, naj izreče občni zbor soglasno zaupnico centralnemu odboru, kar je bilo sprejeto s soglasnim navdušenjem in vzklikanjem odboru.
Nato je B a k i č predlagal spremembo pravil. Organizacija se bo radi pristopa mornarjev odslej imenovala ;>Udruženje jugoslovanskih željeaničara i brodara .
Nato je delegat inž. R i b i č predlagal novi cdbor v večinoma stari sestavi, kar je bilo soglasno brez ugovora sprejeto. V imenu organizacije poštnih, brzojavnih in telefonskih nastavljencev je pozdravil kongres g. Č a m p a.
Nato se je z zborovanja poslovil pomočnik prom. ministra inž. Bora Popovič, ki je še poprej zborovalcem zagotovil svojo naklonjenost in obljubil vedno pomagati pravičnim težnjam UJNŽ. Železniška uprava bo šla z UJNŽ roko v roki, ker drugače ni mogoče. Zborovalci so priljubljenemu Popoviču priredili viharne ovacije.
Nato se je priglasil Ik besedi g. Š k e r-j a n c. Njegov govor je bil sicer dolg in temperamenten, vendar mislimo, da bi prej spadal na zborovanje kake izključno nacijcnalistične organizacije, kot pa na strokoven kongres.
Po govoru Škrjanca je tajnik Bakič prebral razne pozdravne brzojavke.
•G. D er žič je nato utemeljeval sestavljene resolucije. Omenil je, da vsote, določene v proračunu za osobje, ne odgovarjajo dejanskim razmeram. Za delavstvo določeni krediti so za okrog 200 milijonov dinarjev premajhni. Centralni odbor je takoj podvzel korake in dokazal prometnemu ministru dr. Vasi Jovanoviču. da so krediti nezadostni. V parlamentarni državi je ministrstvo odgovorno narodni skupščini; imeti mora zato upravo v redu. Zahtevamo, da se odpuščeno delavstvo sprejme zopet nazaj. Proge v Bosni in Hercegovini so v zelo slabem stanju in nujno potrebne, da se popravijo. Delavstvo pa more delati v onih mesecih, ko ni zime, zarto zahteva UJNŽ, da se odpuščeni delavci ponovno sprejmejo z vsemi starimi pravicami..
Kongres Jug. Nac. Železničarjev je nato sprejel resolucijo v dveh delih. Prvi del obsega lapidarno zahtevo, naslovljeno na prometno ministrstvo, da se spoštujejo. zakon. Drugi del pa nalaga centralnemu odboru obširne naloge, kako in kaj naj ukrene, da se vse krivice železniškemu osobju popravijo.
Resolucije so bile z velikanskim odobravanjem sprejete, nakar je predsednik Milivojevič zaključil zborovanje. Popoldne se je vršila seja novoizvoljenega odbora, razni drugi sestanki, športne prireditve ob priliki kongresa UJNŽ ter velika in dobro obiskana veselica v vseh prostorih Narodnega doma.
Iz Primorja.
Ofenziva, na vsej fronti. Ofenziva na vsej črti proti našemu življu na Primorskem se nadaljuje in se postopoma poostruje. Te dni so bili pozvani predsedniki raznih društev, zlasti mladinskih in športnih društev ter planinskega društva na kvesturo, kjer so jim naznanili, da morajo odslej vsak izlet naznaniti tri dni prej oblasti z natančno navedbo programa (zbirališče, ura, kraj, izbrana pot, število udeležencev). Vse prireditve društev se sistematično zabranjujejo. Prepoved takih prireditev se je pričela tudi v V idemski pokrajini in sicer za sedaj v Brdih. Tako je bila prepovedana veselica, ki se je imela vršiti 23. maja v Vipolžah. Enako je prepovedana v^gelica v Višnjev-ku. določena za 30. maj. Zanimivi so razlogi, s katerimi je oblast utemeljila prepoved: 1. Ker niso dali orožniki v Kojskem potrebnega »nulla osta«, češ da nimajo na razpolago potrebnih ljudi, ker morajo razpoložljivi orožniki v Kozani nadzorovati ples. 2. Ker mora na podlagi nove okrožnice goriške podprefekture posebna komisija, obstoječa iz zastopnika županstva, enega lnzennirja in policijskega uradnika, ko-lavdrrati dvorišče, na katerem se ima vršiti prireditev.
Zopet izpraševalne pole za sodnike. Komu !!!so ‘"V spominu znane izpraševalne pole,
1(mJ i Prejeli sodniki in sodni uradniki
uradniki vesm-tr1nUdm 80 Preieli ™ državni
' ■ v Slnislu novega društvenega zako-
s JrS&° pol°’ .ali so’ali 80 bili kdai
dobili »vin meniških društev. Sedaj pa so niki tv«ti ?or°di>i» sodniki in sodni uradna i iVi n Jr 'zPraševalno polo, ki jih poživlja društev-	f S0’ a'' so	člani sledečih
v‘	, horieve dnižbe.	Šolskega dro-
frmuJ.rS0 ,ske zveze in nekega društva nozivi n	nihče	niti	po	imenu	ne
i-ne !n'sli.i° morda pri tem na ono ni Hr, L- , so. I)red leti ustanovili Italija-tiivni- • Hvili sl°v'enske okoličane z;i svoj
»CikorPo S° na^' lju(lje Prekrsl'^ v
Se nekaj Paberkov od faustovskega kongresa v Pulj. Napovedana ofenziva ni na-
perjena samo proti učiteljstvu in duhovništvu, temveč tudi proti vsem slovanskim gospodarskim ustanovam. Očitali so jim na kongresu, da dobivajo denar iz Jugoslavije in da špekulirajo z valutami na škodo Italije. Glede duhovnikov je tekom debate nekdo opozoril, da bo težko nadomestiti slovanske duhovnike z italijanskimi, ker so plače v Istri premajhne. Radi tega so sklenili, da bodo na pristojnem mestu dosegli, da se plače primerno zvišajo Sicer pa se je tekom razprave v zadnjem vprašanju nekdo oglasil z vzklikom:	»Proč z duhovniki
sploh!« in njegov klic je žel največji aplavz.
Italijanski senat in vprašanje manjšin v Italiji in Italijanov v inozemstvu. Tozadevna debata v italijanskem senatu se je nadaljevala in se je zlasti znani Tolomei zaganjal v južnotirolske Nemce. Ob koncu razprave se je oglasil poročevalec -sen. Rava, ki je izjavil, da se strinja s Tolomejevim mnenjem, da Italija ne dela drugega v novih pokrajinah, kakor da jim vrne italijansko lice, ki ga je hotela Avstrija izbrisati. Min. predsednik Mussolini se je v svojem govoru dotaknil predvsem vprašanja italijanske propagande v inozemstvu in izvajal sledeče: V zunanjem ministrstvu se je v zadnjem času ustanovila posebna komisija, koje naloga je harmonično združiti vse italijanske inicijative z ozirom na Italijo. Ako ne bo imela bilanca nepremagljivih zaprek, bi jaz dal milijone za šole v inozemstvu, ampak tega ne moremo storiti, bilanca tega ne dovoljuje.
Italijanski ministrski svet za Lego nazio-rale. Na seji ministrskega sveta, ki “se je vršil,a 10. maja v palači Viminale se je z ozirom na »zasluge Lege nazionale glede ljudske izobrazbe v obmejnem ozemlju na predlog finančnega ministra, izdelal načrt za odlok, ki dovoljuje dvigniti iz rezervnega fon do za nepredvidene izdatke v 1. 1925-26 do 100.000 lir, ki naj se izplačajo potom notranjega mir nistrstva omenjeni družbi kot prispevek države.
Dnevne vesti.
NAŠE GOSPODARSTVO.
Prijatelj nam poroča:
Bil sem nedavno v tovarni za aeroplaue v Pragi. Zanimal sem se za vse podrobnosti in zvedel, da vse češke tovarne nabavljajo les za aeroplane v Sloveniji, kjer je ta najboljši.
Pred dnevi pa sem bil v naši državni tovarni za avtomobile. Zopet sem se za vse zanimal in na svoje največ je presenečenje slišal, da mi nabavljamo preko beograjskih dobaviteljev les za aeroplane iz Ruinunije.
(»Politika«).
MATERINSKI IN TREZNOSTNI DAN V LJUBLJANI.
V soboto in nedeljo so bile v Ljubljani važne humanitarne prireditve. Agilno trez-nostno društvo je v svrho propagande priredilo v akademskem kolegiju čajanko s plesom. v nedeljo dopoldne pa v Filharmoniji matinejo s koncertnimi, recitatorskimi in govorniškimi točkami. Obe prirediavi sta uspeli in se jih občinstvo udeležilo v lepem številu.
V nedeljo so deklice v nežni starosti prodajale cvetlice v korist Materinskega doma. Daši so cvetlični dnevi v Ljubljani nekaj pogostega, je občinstvo s simpatijami sprejemalo cvetlice in žrtvovalo v humanitaren namen.
GOSPODARSKO ODLIKOVANJE.
Dne 29. maja t. 1. je imela v Milanu svoj kongres Unija mednarodnih velesejmov. Škoro vsi velesejmi, člani Unije, so bili zastopani po svojih predsednikih ali posebnih delegatih, ki so člani uprav posameznih velesejmov. Ljubljanski velesejem ni mogel poslati na kongres svojega posebnega delegata, ker stoji baš pred otvoritvijo letošnje prireditve. Zastopal pa je Ljubljanski velesejem konzul našega konzulata v Milanu g. Bogdan Smiljanič. Kongres je otvoril g. senator Nava, predsednik milanskega velesejma in bivši minister nacijonalne ekonomije, ki je bil soglasno izbran tudi za predsednika kongresa.
Pri volitvah centralnega odbora Unije mednarodnih svetovnih velesejmov je biil poleg delegata velesejma v Leipzigu in Bor-deaux soglasno izvoljen v centralni odbor tudi predsednik Ljubljanskega velesejma g. Franjo Bonač. To odlikovanje, ki je bilo izkazano predsedniku Ljubljanskega velesejma je znak uvaževanja naše gospodarske institucije v inozemstvu in bo golovo tudi s tem dvignjen gospodarski ugled naše dr-
žave.
IGRALSKI DAN.
Pred nekoliko dnevi smo objavili, da se vrši 27. t. m. Igralski dan. V okviru tega, v dobrodelne namene prirejenega dne, se vrše razne .prireditve in sicer: V nedeljo 13. junija ob 11. uri dopoldne, v slučaju slabega vremena pa prihodnji dan 14. t. m. ob IS. uri pod okriljem športnega kluba Ilirija nogometna tekma, 20. junija ob enajstih dopoldne v opernem gledališču matineja in na oficiijelni Igralski dan 27. junija cvetlični dan. Pri nogometni tekmi sodelujejo člani drame in opere, pri m alt in oj i operni solisti; kapelniki, člani drame im ceili operni zbor. Arangement cvetličnega dneva je prevzelo z ozirom na plemeniti namen Igralskega dneva t. k. d. Atena.
Cisti dobiček vseh teh prireditev je namenjen zidavi Igralskega doma Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katerem naj bi našli bolni in onemogli člani Udruženja gled. igr. svoje zatočišče. Vse ljubitelje gledališča pozivamo, da se teh prireditev udeleže kar v največjem številu in s tem dokažejo naklonjenost napram stanu, ki je leto in dan tolmač najplememitejše umetnosti. Ni je skoro kulturne priredititve, kateri ne bi pripomogli člani našega gledališča do umetniškega hi materijelnega uspeha in dolžnost nas vseh ije, da se jim ob tej priliki oddolžimo. Pomagajmo jim. da si zgrade naši kulturni delavci čimprej svoje zatočišče, ki naj jim v najtežjih urah nudi gostoljubno streho.
Konferenca upravnikov meteoroloških zavodov. Na odredbo prosvetnega ministrstva se je vršila te dni v Sarajevu konferenca upravnikov vseh naših meteoroloških zavodov. Na konferenci se je razpravljalo o reorganizaciji in unifikaciji meteorološke
službe.	T.
— Zakon o golobih pismonošah. v ministrstvu vojne in	mornarice	je	izdelan	po
zgledu tozadevnih zakonov v drugih državah nov zakonski načrt o golobih-pismonošah. Načrt »e pošlje vsem interesiranim ministrstvom. da izrazijo o njem svoje mnenje.
— Risarski tečaj za strokovno izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah se priredi na tehnični srednji šoli. Tečaj bo^ trajal od 1. avgusta do 31. oktobra. Pripuščajo se učitelji, ki so	usposobljeni	za	osnovne	in
meščanske šole.	Sprejemajo	se	učitelji	iz
obeh oblasti v Sloveniji. — Prošnje naj se vlože do dne 30. junija 1920 prt velikem županu ljubljanske oblasti.
— Bosanske osnovne šole ogrožene. \ Bosni in Hercegovini je bilo doslej 400 osnovnih šol, za katere je bilo letno dovoljenih 1.000.000 Din. Ker je ta kredit v novem proračunu znižan na 750.000 Din. je nevarnost, da bodo morali par šol zapreti. Bosanski in hercegovinski poslanci so pod-vzeli korake, da si zasigurajo zadostna bu-dželna sredstva ter zatvoritev šol prepreči.
— Italijanski pSroces na naših tleh. — V Dubrovniku se vrši živilska obravnava zoper tvrdko Dettoni, ki vzbuja splošno pozornost. Proces se namreč vodi v italijanskem jeziku, kljub temu, da je zastopnik tvrdke zmožen hrvaščine.
— Profesorji brez plače. Iz Dubrovnika poročajo zopet o škandalozni malomarnosti
uprave: Honorarni profesorji trgovske aka-eanije niso prejeli že 7 mesecev nobene plače.
— Kongres Jadranske St raze. Te dni se je
i ršil v Beogradu kongres Jadranske Straže. Kongresa se je udeležilo 40 delegatov. Olvo-l'il ga je dr. Btalio, ki je govoril v svojem porairavuenn govoru o pomenu JadrainšKega morja, akciji Jadranske .straže in potrebi intenzivnejše propagande za našo morje in njega obrambo. Nato je predlagal za predsednika sestanka Ljubo Jovanoviča, iki je bil soglasno moljen. Generalni tajnik prof. Silvijo Alfirovič je iznesel \ svojem izčrpnem re-loralu cel histerijah borbe na Jadranu in za Jadran. Govoril je o italijanski politiki ter navedel podatke o aktivnosti našdi sosedov. Dom Franc Ivaniševič je opisal v svojem zanimivem govoru propagandno delo itaiija-uov. Iz njegovega govora posnamemo, da imajo liaiijaui 7 dobro organiziranih društev s preko lOd.LOO člani. Ali imamo nasproti teina samo Jadransko Stražo. Dolžnost vsakega pravega rodoljuba je, da Jadransko Stražo po svojih najboljših močen podpira.
— A prašauje prenosa veterinarske fakultete iz Zagreba v Beograd je bilo eno od glavnih predmetov, o katerih se je obravnavalo le lini na zborovanju živinozdravnikov v Splitu. Srbski živinozidravniki zahtevajo prenos, hrvatski se temu upirajo, pač pa so pripravljeni popustiti pod pogojem, da se prenesejo v tem slučaju društvo in njegovi organi v Zagreb.
— Obleka za siromašne otroke. Zagrebški mostni proračun predvideva za 6ociaiuio skrbstvo 3,000.000 Din. 1 Ki te svote je določenih 400.000 Din za nabavo obleke in obutve, ki se razdeli, kot vsako lelo, o božiču med siromašne otroke mesta Zagreba. .Magistrat je naročil za ta denar pri zagn bškili obrtnikih 1000 parov čevljev, <00 plaščev in 000 garnitur perila za otroke.
— Nov zakonski načrt o segregacijah je izdelan v ministrstvu za šume in rude. Na pod-lagi tega zakonskega načrta bi se imela izvršiti tevizija segregacij v s sej državi. Dalje je vzpostavljena .posebna komisija strokovnjakov, katere naloga je, da izdela med parlamentarnimi počitnicami zakonski načrt o izvedbi agrarne reto im e glede velikih šuun-skiih posestev. Izgleda, da bo zakon o segregaciji priključen za dnjenavedenemu zakonu.
— Razstava slovenskih čipk je bila otvor-jtna »o dni v Beogradu. Razstavo je priredil državni osredni zavod za žensko dounaco obrt.
l erialm tečaj za učitelje. Glavni odbor Učiteljskega udruženja otvori meseca avgusta v lseogradiu lenalui tečaj za izpopolnitev struikovue izobrazbe učiteljev. Tečaj bo trajal od 15. avgusta do 15. •sepietnbra.
— V podoficirsko »olo v Mariboru se sprejme s t. oktobrom t. 1. 150 gojencev iz kadra in meščanstva. Prijave oe sprejemajo do 15. septembra.
— »Uradni list« objavlja med drugim ukaze o vojaški amnestiji.
Rny.pi-.auu zdravniško mesto. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se razpisuje mesto pogodbenega jetniškega zdravnika.
Prošnje naj se vlože najkasneje do dne 15. junija 1926 pri predsedništvu omenjenega sodišča.
— Imenovanja pri vojni mornarici. Za poročnike korveta so imenovani vsi absolventi pomorske vojne akademije v Dubrovniku. To so prvi vojnomornariški oficirji, ki so dovršili svoje študije v naši državi. Vsi drugi oficirji vojne mornarice so služili preje pri bivši avstro-ogrski mornarici.
— Davčna reforma in hišni posestniki. Ministrstvo financ je izročilo osnutek novega davčnega zakona Glavnemu Kavezu hišnih in zemljiških posestnikov v Beogradu v izjavo in poročanje, radi česar je sklicana konferenca delegatov iz cele države za dan 7. junija t. I. v Beogradu, katere se udeležijo .udi zastopniki iz Slovenije. Tako vsestransko zahtevana davčna reforma hišnim posestnikom ne donaša nikakah stalnih olajšav, temveč bi njih obremenitev trajala še nadalje. Da se doseže zboljšanje zakonskega načrta, bodo hišni posestniki skušali stvarno dokazati, da se mora predloženi načrt glede hišnih posestnikov mnogo spremeniti, zlasti znižati davčna stopnja, ker drugače bi bil hišato najemninski davek pri na« zopet največji v celi Evropi, posebno, ker .moramo pri nas računati z raznimi visokimi avtonomnimi dokladami.
— Glavna Skupščina Uilruienja jugnslu-venskih inženjerjev in arhitektov se vrši 20. in 21. junija 1926 v Beogradu. Po skupščini dvodnevni izled po Donavi do Železnih vrat. Udeležbo je javiti Sekciji Ljubljana do 12. junija. Zaradi volitve delegatov in podrobnega razgovora o Glavni Skupščini se vrši članski sestanek v petek, dne 11. junija ob 8. uri zvečer v lastnem lokalu v Kazini, 2. nadstropje. Člani in vpeljani gostje se vabijo. — Udruženje jugosloven-skih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana.
— Novi čehoslovaski konzul v Beogradu
dr. František Rosi je dobil od naše vlade ek-sok vatu r.
— Za predsednika beograjske borze je bil
izvoljen dr. Voj« Marinkovič, za podpredsednika pa bivši finančni minister dr. Milan Stojah ino vi č.
— Iz zdravniške službe. Pri deželni splošni bolnici v Ljubljani so imenovani dr. Raj-ner Bassin in dr. Josip Ivan ža zdravnikn-pripadnika. dr. Marija Štuhec za zdravtiiro-pripravuico, dr. Edvard Fajdiga in dr. Ciril Porekar pa ra zdravnik a-volonterja.
  |j sodne službe. Pisarniški ravnatelj pri
okrožnem sodisču v Mariboru Josip Kraševec je trajno vpokojen.
  11 železniške službe.^ v območju ljubljanskega ravnateljstva državnih železnic so imenovani: A* komercijaltii oddelek Josip Primc, dosedaj uradnik na ljubljanski postaji gl. kol.; v komercialni oddelek Fran Rožman, dosedaj postajni načelnik v Poljčanah;
za postajnega načelnika v Poljčanah Ivan Vidovič, dosedaj postajenačelnik v Logatcu; v kurilnico v MaTiboru Kor. kol. Franc Kačar. dosedaj uradnik tia ljubljanskem železniškem ravnateljstvu: za postajnega načelnika v Dolnji Lendavi Anton škrobar dosedaj postajenačelnik v Moškanjcih; za postaje-uučelnika v Moškanjcih Franc Petek, dosedaj uradnik na postaji Huj; za prožnega nadzornika v Vuzenici sek. Maribor Kor. proga Peter Toplak, dosedaj v Ormožu; za prožnega nadzornika Kranj-Tržič Franc Bernik, doslej v Stični.
— Odlični inozemci v Zagrebu. Te dni se mudi v Zagrebu gospodična L. F. W«ring, rodom Irka, poznana angleška pesnica in slika ricti. Gdč. VVarning je za časa svetovne vojne napisala zgodovino Srbije ter prevela večje število srbohrvntskih narodnih pesmi na angleški jezik, ter jih izdala v krasno opremljeni 'knjigi. Obenem z njo se n*ahaja v Beogradu tudi gospa Gates iz Chicaga, velika ljubiteljica narodnih noš. Angležinji nameravata prepotovati vso našo državo. Vtise iz tega potovanja bo gdč. WarnLng opisala v francoskih in angleških listih.
— Asled narasle vode se je podrl Bukov-ski most na cesti na Jezersko nad Kranjem. Vsled tega bo promet na Jezersko za 10 dni ustavljen.
— Amundsen namerava poleteti na južni tečaj. Kot poročajo iz Rima, namerava organizirati Amundsen ekspedicijo na južni tečaj. Ekspedicije se udeležita tudi polkovnik Nobile in Elsvvorth.
škandalozne scene pri znanstveni svečanosti. Te dni je prišlo pri slovensneim polaganju temeljnega kamna za veliki fiziolo-gični institut v Kopenhagenu, za katerega je daroval potrebno svoto ameriški milijarder Rockefeller, do mučnih prizorov. Društvo za varstvo živali ter anti vi visoke iou isti so zasedli vhode ter obsipavali znanstvenike, ki so prišli na svečanost in med katerimi so se nahajale osebe svetovnega slovesa ter danska ; uiinisterica prosvete Nina Rang, z vsakovnsl- j niroi psovkami in letaki. Zavod so označili j kot mučilnico, ki je Danski in vsemu svetu I v sramoto.
— Samomor gardnega podporočnika. Te dni ,je izvršil v Beogradu, pod oknom ljubljene deklice, samomor gordni podporočnik Veljko Jovanovič. Podporočnik se je pripeljal z avtomobilom pred hišo, kjer je izstopil in potrkal na vrata stanovanja. Ker mu ni nihče odprl, se je vrnil v avtomobil ter si pognal na mestu krogljo v glavo. Šofer ga je odpeljat nemudoma v garnizijsko bolnico, toda samomorilec, ki >je sin imovitih roditeljev iz Travnika, je na potu izdihnil. V smrt ga je gnala nesrečna ljubezen.
— Katastrofalen požar v lvauadi. V trgovskem delu Anebec-a je izbruhnil te dni požar, ki je vpepelil 57 zgradb. Škoda znaša več milijonov dolarjev.
— Zblaznel, medtem ko je čakal na vizum.
Iz Budapešte poročajo: Te dni je zakričal eden od množice, ki je čakala na tukajšnjem oeboslovaškem konzulatu na vizume, nenadoma: »Pustite me naprej, predložiti moram predsedniku Masaryku nujno prošnjo . Okoli stoječi so takoj uvideli, da je mož zblaznel in poslali- so po rešilni voz. Gre za 451etnega Karla Volko, ki je čakal pet dni zaman, da bi bil prišel na vrsto ter dobil vizum za Lip-toszentmiklos, kjer je nameraval obiskati sorodnike.
— Dobavitelji ohvozilnegn iiiaterijula se
opozarjajo na razglas o licitaciji za dobavo obvezi! okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je Objavljen v številki 51. »Uradnega lista«.
— Odkritje dr. Razlagovega spomenika v »vezi z velikim ljudskim taborom se vrši 25. julija 1926 pri Mali Nedelji Priprave za slavnost so v teku. V dosego polovične vožnje na železnicah je pripravljalni odbor že storil potrebne korake. Vsa okliška društva se prosijo. da ta dan opuste eventuelne prireditve. Vsem. ki žele lep izlet in žele videti in spoznali tipičen panonski značaj Prlekije in Prlekov bo predstoječa slavnost nudila najlepšo priliko.
— Amerika zgradi 18U0 aeroplanov. Iz AVashingtona poročajo: Senat je sprejel zakonski predlog, ki predvideva zgradbo 1800 aeropliutov tekoni petih let.
— Poroka Aliče Mellon, hčere ameriškega državnega tajnika »e je vršila proslo eoboio v Newyortcu. Aliče Millon, ki je četrta najbogatejša žena na svetu, je poročila Davida Kirkpntrika Bruce«, »ina senatorja in vicekonzula v Rimu. Njem mož zasluži kot vicekonzul 2500 dolarjev letno ter je pravi siromak napram Aliči, katere premoženje cenijo na milijardo dolarjev. Santo za ženitovanj-sko darilo ji je dal oče 10 milijonov dolarjev, a druga darila so bila tako mnogoštevilna, da so jih težko spravili v eno celo ogromno stanovanje. Poroki je prisostvoval tudi predsednik Zedinj. držav Amerike Cooltdge in vsi ministri. Na banket je bilo povabljenih 8000 oseb. Mlada nevesta je izgovorila prt ce-remonielu razločno vso predpisano besedilo, izpustila je samo besedo »poslušati.-. Obvezala se je torej svojemu ntožu, da ga bo ljubila, ostala mu zvesta, ali poslušala ga ne bo.
— Strah pred Antikristom. V ruski pokrajini \Vologxla sta povzročila med tainošnrim prebivalstvom dva meniha Dimitrije in Sergije neznansko vznemirjenje. Napovedovala sta, da bo na novega leta dan konec te naše .solzne doline«. Vse prebivalstvo, staro w mtlado je prečulo celo Silvestrovo noč ter,čakalo sodnega dne. Toda noč je potekla mirno in zjutraj je zasijala svetla čisla zora', i "'f niha nista prišla v zadrego. Izjavila sta,<la Jf Antikrist svoj prihod odgodil do Velike noti. Oddahnilo se je prebivalstvo ter nosilo menihoma. ki sta mu obljubljala pomoči pred večnim -sodnikom, bogate darove. Ko je prišla Velika noč, sta meniha zopet pripovedovala da je Antikrist ponrtvno odložil svoj prihod na Binkošti. Sedaj pa se kmetje niso dali več potolažiti, bili so prepričani, da to pot Antikrist svojega prihoda ne bo več odložil temveč, da pride sigurno konec sveta. Meniha sta jim obljubljala, da jih bosta reši-ia pred Antikristom s tem, da jih bosta skri-
la v neki gozd, kamor jim ta ne bo mogel slediti. Prebivalstvo je bilo dan in noč na straži. Ljudje se niso upali niti sleči. Vršile so se procesije itd. Medtem pa so prišli mesto Antikrista, orožniki po meniha, ki pa sta jim pravočasno odnesla pete.
Ljubljana.
1— Pomladek Rdečega Križa na 11. državni, realni gimnaziji v Ljubljani priredi v dvorani Filharmonične družbe (Kongresni trg) v sredo, due 9. junija 1926 glasbeno akademijo pod vodstvom gosp. Jos. Brnobiča. — Začetek ob 10. uri. Spored: 1. a) V. Vixh»pivec : Pojdimo spat. 6) E. Adamič: Uspavanka. Poje dekliški zbor s klavirjem. 2. 0-Smetana: lz domovine. 1. in 11. del za gosli in klavir. (T. Poljanec, Vlil. r., Al. Lipovšek, VI. r.) 3. a) Dr. B. Ipavec: Božji volek, b) E. Adamič: Pri zibeli. Sopr.ui-solo (A. šorh, VIL r.) 4. O. Zupančič — Al. Lipovšek: Cigan. Melodram. (Deklamira .d. Brecelj, spremlja na klavirju Al. Lipovšek, oba N L r.).	5. a) H. Wieniawsky: Legenda, b) F.
Schubert: Čebela. Za gosli in klavir. (K. Rupel, P. Šivic, VIII. r.) 6. a) P. Čajkovski: Le kdor hrepeni kot jaz... b) E. Grieg: Primula veris. .Mezzosopran solo (gdč. E. \Vri-scher, bivša gojenka zavoda). 7. a) Al. Lipovšek: Notturno. b) P. Čajkovski:. Karneval, ti* »Letnih časov«. Klavir-solo. (Igra Al. Lip®*'' šek). 8. C. Sindiing: Stavek iz dueta za 2 g0-sli in klavir. (K. Rupel, T. Poljanec, P. šivic, Vlil. r.) 9. Oh. Gounod: A ve Maria za Mezzosopran (gdč. E. VVrtscher), gosli (K. Rupel), klavir (P. Šivic) in harmonij (M. Lipovšek). 10. a) A. Dvorak: 2. stavek iz F-dur kvarteta, b) L. v. Beethoven: Finale i* c-mol kvarteta. Godalni kvartet (K. Kupe ■
P. Poljanec, prof. Brnobič, g. A. Dev). 11-/V Al. Kogoj: Zvončki, b) V. Vodopivec: F.*1'*' Poje dekliški zbor s klavirjem. 12. P. H- B?* : ner: Detetu. Mešani zbor. — Ker se bo e dolbček porabil v idealne namene Pom a ' Rdečega Križa, se bodo prostovoljni pri«!11' ki hvaležno sprejemali.
1— »Ljubljanski Sukol« obvešča javnost, da je bil radi slabega vremena primoran -vojo javno telovadbo, ki bi se morala vršiti, 3. t. m., preložiti na četrtek 10. t. m ; ,el<^ vadba se vrši navedenega dne ob pol 7. uri zvečer na letnem telovadišču pod Tivolijem. Zdravo! — Odbor.
1_ slovensko ribarsko društvo v Ljubljani odda nekaj tisoč komadov sulčjega zaroda. Interesenti naj sporoče naročila čim preje Okrajnemu ribairskemu odboru v Ljubljani.
1— Tržne cene v Ljubljani. 1 kg govejega mesa 15—19 Din, teletine 17—20, prašičjega mesa 22—25, slanine 20—22, masti 25, šunke 35, prekajenega mesa 30—32, ko-štrunovega mesa 14—15. kozličevine 20, sve-
pisc____
je 5.50, št. 1 5.25, št. 3 4.25, št. 6 3,_ kase
domač zajec 10—20, liter mleka ‘2AU -8,
1	kg surovega masla 40—45. čajnega 55—60.
kuhanega 45, bohinjskega sira 36. sirčka 10, eno jajce 0.75—1, 1 kg belega kruha 6,^či-nega 5, rženega 5, 1 kg moke »00 < 6, št 0 je 5.50, štev. 1 5.25, štev. 3 ije 4.50, štev. 4 je 4.25 Din, številka 6 je 3 dinarje, kase ti—7, ješprenja 6—8, ješprenjčka 10 -13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50—4, koruznega zdroba 4—5, ajdove moke <	9,
ržene moke 5, pšeničnega zdroba 7, 100 kg pšenice 355—365, rži 250—280, ječmena 230 do 260, ovsa 225—800, prosa 275—300, nove sušene koruze 190-200, ajde 280-300, fižola 350. graha 400—500, leče 500, 1 q premoga trboveljskega 43.50. 1 kub. meter trdih ilrv 150, mehkih 75. 1 q sladkega sena 75-80, polsladkega 60, kislega aO, slame 45—50.
DARILA ZA MIKLOŠIČEV SPOMENIK.
Od 15. aprila do konca maja so darovali-
Na naslov zgodovinskega društva:	J
Zajc, kaplan v MujSpergu, lODra; M. Zemljič, župnik pri sv. Tomažu, 25 Din, D. Žunkovih v Mariboru 2a Din; Južnoštajerska hranilnica v Celju 500 Din; J. Slavič, župnik v Kostrivnici, 25 Din; J. Vošnjak v Ptuju 10 Din; E. Trstenjak, župnik v št. J Jurju, 50 Din; Posojilnica v Žalcu 100 Din;
J. Kovačič, vpok. učitelj pri Sv. Trojici,
10 Din; dr. Lj. Pivko v Mariboru 25 Din; Muzejsko društvo v Ptuju 100i Din; dr J. ^lebinffer prof. v Ljubljani, 100 Din, dr. v Rožič’prof. v Ljubljani, 10 Din; dr. K Dešfč° univ. pi-of. v Zagrebu, 15« Din; dr. a Klemenčič, odvetnik v Mariboru, 10 Din; inž. J. Kukovec v Mariboru 50 Din; Drag. Hribar v Ljubljani 200 Din: dr. J. Povalej, fin. ravn. v Mariboru, 50 Din; A. Pernat, odvetnik v Mariboru. 25 Din; dr. J. Zdolšek, odv. v Brežicah, 100 Din; dr. št. Rajh v Kočevju 15 Din; J. Tašner, insp. v min. v Beogradu, 50 Din; dr. K. Ozvald, univ. proi v Ljubljani, 50 Din; dr. F. Kartin, zdravo"' v Mariboru. 50 Din; velet rg. Tu rad Mariboru 50 Din; M. Sufaac, prof. v Celju, ni.,- dr G. Sernec, odv. v Celju.	»m,
< ’v Rapotec, odv. v Mariboru. 50 Din.
*l ‘ u. Lemež, odv. v Slov. Bistrici. 10 Din;
Hugovernik, notar v Ljubljani, 100 Din; M. Tomažič, dekan v Kozjem, 50 Din; Lav. Schvventner v Ljubljani 50 Din; J. Krnnje v Mariboru 20 Din; dr. K. Škapin, oa\\ v Mariboru, 50 Din; N. Vrabl, sodu. svet v Mariboru. 40 Din; dr. J. Jeraj. P™1- v Mariboru. 10 Din; dr. R. Ravnik, odv. v Mariboru, 100 Din.	.	. .
Županstvo v Ljutomeru je sprejelo:
Krainc velepos. v Liutomeru, 1000 D, Til. fakulteta v Ljubljani 250 Din; C. in M. Senčar trgovca v Ljutomeru. .»00 Din; V. Kukovec v Ljutomeru 300 Din; A. Lovrec, župnik v Ljutomeru. 200 Din; dr. L. Ha-ring, zdravnik v Ljutomeru, 150 Din; po 100 Din: J. Perne, višji dav. upr., M. Zupančič, A. Lukačič, M. Cagran. A. Lene, v«> v Ljutomeru, M. Kosi pri Mali Nedelji 1° Din. — Vsem darovalcem izreka iskreno zahvalo
Radiofonija.
XXII.
Zagrebška pošiljakia postaja preživlja običajne poče-tne težave. Po mojem mnenju so preveč pričakovali od take postaje, kakršno je Beograd milostno dovolil Zagrebu. Veliko bo ako 'bodo mogli Zagrebčanje sami dobro poslušati z detektorjem, ne pa v okrožju do 4-0 lun.
Načelnik v mimištnslvu pošie in brzajava izdaja mesečnik Telegraf in Telefon in iu ie že v začetku I. 1925 samozavestno razglasil, da je država naročila v Berolinu na račun reparacij šesdero velikih postaj, od 5 do -O kilovatov pošiljalne energije. Ali: -rodile gore — i,n porodila se je miška . Po pol-lugein letu so 'morali Zagrebčanje sami ku-n« 350 ‘l0 500 vai|.?v ier \o kakršnih danes pametni ljudje iniik-' i '^Postavljajo. V vsej Evropi ni no-, vitov !	^ aiane postaje ma .saimih o00
lazun edinega Gradca, ki je pa itak le *	Postaj a	Dunaja. Večina malih-postaj
• e iia 1.5 kilovatov torej trikrat večja od •■igTeba. Brno je na 2.40 Praga na 5, Budimpešta 2. Bemn 6, Miinster 3, Hamlburg in Be-i'°Jm na 10 kilovatov, Ceniu pričenja prva pošiljalna postaja v Jugoslaviji s toliko revščino ?!
Radio je .-Človeštva trlv ^nišno
h un' dil
balka'
krnes splošna dobrina kuliurne-. Čemu je Jugoslavija pred- njo »zaplmikana dežela«'?! Adi je res se norčuje ves kulturni svet z —
kar j« sitr. 379. — 8. Gustav Strniša: V polju str. 384. — 9. France Bevk: Beg pred senco. (Dalje prih.) str. 383. — 10. Srečko Kosovel: Prerojenje str. 390. — 11. Književna poročila str. 391. Slovenska dela: Ivan Pregelj: Kamposteljski romarji (A. Debeljak). — Dragotin Kette: Naši dijaki (A. Debeljak). — Fr. Jaklič: V graščinskem jarmu. (Pavel Karlin). — Janez Žagar: Vrtinec (A. Debeljak). — Alojzij Cairli-Lufcovič: Evlemija (A. Debeljak). — Sr*bsko-hrva!tska dela: Tin Uje-vič: Kolajna (B. Borko). — 12. Kronika str. 396. Ivan Cankar v Slovenskih goricah (Bratko Kreft). — Mariborska drama (B. Borko). — Cankar v čeških prevodih.
JULES VERNE: OTROKA KAPITANA GRANTA.
reh delih, injižndca XXII.
Potovanje okoli sveta. Roman v Poslovenil A. B. Ljudska zvezek. V Ljubljani 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena Din 48.—, vezano celo platno Din 58.-—.
Kdo ne pozna imena Jules Verne. Čez 2 leti bo minulo ravno 100 let, odkar je zagledal ta znameniti Francoz luč sveta. Njegovo nne je zaslovelo kmalu po vsem svetu in njegovi romani so postali najljubše čtivo sta-j ih in mladih. Zakaj vsakemu nudi obilo zabavnega in poučnega, in zna prav napeto pripovedovati, tako da se bralčeva pozornost nikdar ne zmanjša.
Verne je ustanovitelj docelo nove vrste romana:	naravoslovno - fantastičnega romana.
On zna vse naravoslovne nauke izkoristiti za
\[,|V'm^n°in, ki so ga potegnili celo gori nad | fabulo in osnovne niti svojih spisov, to po-< DOr») jjv,0me |ežave, ogromne carine — i barvati z obilnimi podrobnostmi in intere-
jo razv °l odstotkov vrednosti — otežkoča-duha *e^a 08¥0,lmega izuma človeškega plače,'Vai;fInu moni državljan kraljevine SHS uma, ak °froJnl,no cal‘ino X;1 izdelke tega iz-kulturnA0	danes	bili deležen tolikega
slavi j j ■?** naPred(ka?! Zato pa mara v Jugo-na<| (|>.V|Salit a mater izdati za svojo napravo — in , rw* 'toliko nego v sosednji Avstriji, siroti« 7*Ui'-° ie v loMko ogobezdani avstrijski rfUnv / 26 ®ez P°* 'milijona sprejemnih apa-e.ev do*1-. -ie že okoli 40 amaterskih j>ošiljal-
^ kulturno stopnjo takega na^f 'Mrnj. ^ sme veliatif
‘i primera res o^fc^'©-
no b Ijala.
bilo, ako bi tak
Zagiebo111 se	vrže
pogajanja, da bi Zagreb pošiljal včasih tudi Dunajski program, t. j. dunajski »studio« bi bil zvezan z običajno telefonsko žico z zagreib-
^ko pošiljali« postajo. Dunajska Ravvag-: j« namreč zasedla celo hišo št. 4 v Johannes-gasse (poleg Modernes Theater), kjer je pri-®d,tta svoj studio po najmodernejših izku-ni'w asialega sveta. Poslali so svoje strokov-~~h ' Nen,fiM Francijo, Anglijo. Ameriko, so im-k!u' niiiboljega so tam videli in slišati, dunii ^ 11 “ uvel,iavili. Zato je tudi danes Ttrrr^jMJfftaja na višini. Da je njen pro-SpdošTTpr^"'0 nnjb0,j,i v Evropi, ir, je za _ učenje. lu mu,:mo najve« prilike
Za Slovenijo m Hrvafako v prvi vršti prihaja v posle v iiid'i _ Brno-, ki je prav < X., posdjalna postaja. Tudi program je čedalje Amaterja pri nas morajo Brno dafoio alusati. Poslusati Brno je zares užitek, zame takrat, ako ima Dunaj samo kako pre-benp T "n:1 Rril° val 521> tukajšnji S!.u-tit!I	’ pa a,S1: euien> «ba, toda lahko
o7v ’ . in;0 na<ikriljuje Dunaj. V čeirtefk v/'. ?laJa S0ni poslušal na Dunaju gdčno Doro 11' losi c h (uirauikinjo našega učenjaka!?), ki je pripovedovala najlepše pravljice Avgusta Strindberga... ob spremijevanju tamibura-škega zbora v Brnu, ki je dovršeno ^rrtral Božev »Venec slovenskih 'Pnjeten glas gospodične Mikloš starti J'e ,eP° zvonel vmes med 1’jallov ^J?ail*k‘,tni iz domovine, ki jih je poši-Biun udnrT ~v'!l'110 I« ko so lamibufaši v i?i nijslii*. '.r na* »Naprej zastava Slave! sem šič i,,v. 'Vuko je naš veliki učenjak Miklo-niiioai 'na •,• • vzgojo svojih otrok, kakor 1'ev Jn -‘»f'	7"1’	ie C&|0 «lin Siri-iar-
Miiklosich _n,\n'Drpj'	st"11	čud hkraiu:
po dr
snntnostmi, nad v«ein pa kraljuje njegova ži vahna, skoro smemo reči neverjetno drzna fantazija. Karl Mav je bolj surov in eksotičen, Verne, njegov učitelj — mojster bolj duhovito — drzen in univerzalen.
Roman »Otroka kapitana Granta ima tri dele: Ob južni Ameriki, Avstralija in Tiho morje: vsa knjiga obsega 607 strani. — Skoro ves svet in njega najbolj zanimivo vrvenje I na morju vidi bralec vstajati iz vsake strani ■ dela, ki se mu mahoma priljubi. Trepeče so I usodo uvojih ljubljencev, ko so v divjih krajih, v viharju in v smrtni nevarnosti. In zopet se poglavje umiri in stopa pred nas mirna pokrajina, opisana z vso realistiko zvestega opazovalca, vendar prežeta s fantazijo in pesniškim duhom. Posamezna poglavja so pisana naravnost mojstrsko. »Strahote Nove Zelandije , »železnica iz Melbourna do Sandhur-sta«, »Med plamenom in vodo-, »Magellanova ožina- ostanejo bralcu stalno v spominu. — Knjiga je |X>uena in v naših nad vse materija! istifnili časih, ko vsakdo hlepi samo za denarjem, nas to fantastično delo povzdigne visoko nad vskadanje skrbi, ker nas z ne-odoljivo silo'iztrga realnosti iz rok in nas povede v nove svetove, v dežele hrepenenja. Knjiga je lepo opremljena in jezik v nje neprisiljen in tedtoč. Ker je knjiga primerna tudi za odraslo mladino, ki jo bo brala z največjim užitkom, bo ž njo ustreženo vsakomur, ki i,e hoče prepričati, da moderna tehnika naših dni v marsičem že dosega sanje Jules Verna.
Prosveta.
RKPORTOAR
pesmi ; čeve na ritimi mi
pa
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
1) r a m a :
Začetek ob 20. uri zvečer.
Pondeljek, 7. junija: Zaprto.
Torek, 8. junija: Puškinova laven.
iSreda, 9. junija: Ladja Tenac Četrtek Peiek,
Sobota. 12 Red A.
\'eidedja, 13. junija: Zaprlo.
Pondeljek, 14. junija: Jakob Red B.
O p e r a :
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Pondeljek, 7. junija: Večni Mornar. — Red C.
Torek, 8. junija: Zaprto.
Sreda, 9. liunija: Glumači, tiianni Sehicchi. — Red A.
10. junija: Idiot. — junija: Burilmian. junija: Ladja
proslava. —
iv. - Red C. Red D.
- Red E. Teiiacit)7. —
Ruda.
Slovenski amater ma deželi ki	.	I	Četrtek,	10. junija: Boheme. — Red B.
dopise, se je obrnil že dvakrat name n«Tm! !	Zalw<l0-
svrte. ki sem mu jih tudi poslal (seveda p»- ' \><ieth foJl*niia: i™badu''-,
l«n, ko sem se sam natančno poučil); poilal , 20. zv^’ te^flfa Mar'^ *
"«n »m tudi par primernih knjig. Končno \	nah. - Len	pted!taw	P° 7'nl'Zatllh C€'
je izkazalo, da je bil glavni vzrak slabega j
rfthfi6®”'8 ~ anodiia baterija. Moj /'Jak je meaida mislil
HOVo! p>. le treba pae malo previdnosti,
lovenski
«aJmCT*t	'r	^\eT	!
rijo tri <lo pet mesecev, je “ dolžnost, treba pač kupiti novo! Da'‘.1;i sv°j°
'Obiranju
Pondeljeflc. 14. junija: Zaprto.
svežo baterijo iz priznano doW^av&u#>&,° n«« so na Dihi« h. s-i. i  .......	•!>*-
Du'Ilaju jako čislane anod.ne b.mer,
WiI, v na,r,eI ,0Va|-"«: KaPsdl & ^ Johann Hoffnvannsplatz 9. o
et sem ,se o~\’edočil sam. Tudi v Ikluibu so
Tovarna Kapscii je znana v
java feVi'; *wdi ministrstvo pošte in brzo-
pred-inpi20 ,{UPwalo pri njej. ker todetaje^vse
času . ‘f za telegraf in telefon, v novejšean
tf-in«,. Za ra<lio Ima tudi jako iičen jglasnilk
po;en7>re°her)’ 'll maJhen ™ tiol^er in —
iA. G.
Šport.
L A UK OATLETS KI MEETING.
V soboto popoldne je prjfel na igrišču AS K Primorje izbirni meeting atletov našega portsaveaa iza Varšavo. N'a lem meetiing-u iz-- iiith atleti startajo v nasledaijih dneh v Za-koavkurenci s h'rvatski;mi in srbskimi
Razimeroma uajlepši so rezultati v krogli:
Nogometni tunir ŽSK Hermes «b priliki kongresa železničarjev v Ljubljani:
V soboto popoldne je pričelo na igrišču SK Ilirija I. kolo nogometnega turnirja med kluibi Hermes, Ilirija, Jadran in Slovan. V I. kolu so si stali nasproti Hermes in Slovan ter Ilirija in Jadran. Publike zelo malo; vzrok temu leži v nezadostni reklami.
ŽSIv Hermes : SK Slovan — 2:1. Hermes je nastopil zopet v novi postavi, ki ji pa manjka vigranoist. Nasprotnika sta bila precej enako vredna.
SK Ilirija : SK Jadran —1:0. Ilirija ,je imela več od igre ter 'bila pretežno v napadu. Posebno je ugajala obramba Jadrana, ki je nebroj namer ilirijanskega napada razblinila v nič.
II. kolo:
SK Jadran : SK Slovan — 2:8. Jadran je nastopil z več rezervami. Glavni vzrkh velikemu porazu je rezervni vratar, ki je spustil v mrežo skoroj vsak strel na goal.
ŽSK Hermes : SK Ilirija — 4:2. Hermes 7 vluženo izide kot zmagovalec iz turnirja. Prblike malo.
Velike nemške bojne igre, ki se bodo vršile v Kolnu od 4. do 11. julija, imajo zelo širok program: plavanje, lahko in težko atletiko, telovadbo, nogomet, kolesarske tekme itd. Igre so zamišljene kot priprava za amsterdamsko otimpiado 1. 1928, ko bodo Nemci po lOletnem premoru prvič se udeležili velikega mednarodnega tekmovanja. Ker so se te igre že prvič zelo lepo obnesle, jih bodo odslej redno prirejali vsako četrto leio in sicer redno med dvema olimpiadama.
Priprave za te velike igre so že v poilineim teku. Nemci in Avstrijci so v vseh športni h panogah zadnja leta zelo. napredovdi, ponekod 30 dosegli celo svetovne rekorde, kakor v plavanju (Rademacher) in v težki atletiki (Schielberg). Na velike uspehe v težki atletiki računajo posebno Dunajčani, ki so od nekdaj sloveli kot močni možje. Dne 30. maja so priredidi izibirne tekme na Dunaju, ko-jih rezultat navedemo spodaij. Radi primerjanja prinesemo tabelo nemških bojnih i^er v" Berlinu 1922 in pariške Olimpiade leta 1926.
L. 1922 so bili v Berlinu doseženi sledeči uspehi:
1. 'V peresni teži (do 62 kg) : Stadler (Dunaj) : 397.5 kg.
2. V lahki teži (do 67.5 kg) : Fahrenbaeh : 420 dig.
3. V 1. sr. teži (do 75 kg) : Lang : 457.5 kilogramov.
4. V l. sr. teži (do 82.5 kg) : Seherz (l)u-aj) : 4«5 leg.
5. V težiti teži (nad 82.5 kg) : Strasslber-ger : 510 kg.
L. 1924 v Parizu na olimpijadi:
1. V peresni teži : Gabetti : 402.5 k«.
2.	V	lahki	teži	: Decottignis : 440 kg.
3.	V	1. sr.	teži	: Gadimtoerti : 492.5 kg.
4.	V	t. sr.	teži	: Rigoulot : 502.5 kg.
5. V .težki teži : Tomani : 517.5 kg.
Dne 30. maja 1926 na Dunaju:
1. V peresni teži : Rosi nek (Dunaj) : 387.5 kg.
2.	V	lafaiki	teži	: Haas (Dunaj) : 447.5 k<r.
3.	V	I. sr.	teži	: Treffuv (Dunaj) : 487.5
kilograma.
4. V I. sr. teži : Hirn (Dunaj) : 470 kg.
5. V t. leži : Schilberg (Dunaj) : 537.5 kg.
Teikimuje se v petobojn: enoročnem potegu in sunku ter obojeročneim potegu, tez-nent d.vigu in sunku.
V Frankfurtu je preteklo iz Houbena. Srhullerja, Briicknenja in Cordsa sestavljeno moštvo 4 X 100 m štafeto v izbornem času 41.6 sek.. (ločini je berlinska štafeta rabila 42 sekund.
' boju za Davisov pokal je’ Španitja pre-mag:ila Irsko 3 : 2 Argentina Ogrsko 3 : 2, Italija Holandsko 3 : 2 in Francija Češkoslovaško 3 : 0.
Srelbu
etleti;
bo ooiP-m8 iipo'v1Iagi iamošnjih rezultatov se »—Konono veljavno dololčila naša re-
prezentamca (Jugttsla^je)'
Žalastno deSo uVile) :ProU P.ol/*L
:,in	ki je pri nas zalibog po-
stalo
Književnost.
LJUBLJANSKI ZVON.
1	*ve*ka	za	mesec	maj:
l«e Senttlo«;r 32^Tv^ ll
Le.v.s t i' k: ° H ilair i j* ^Pernat ^DalTe 3' etr. 325. - 4. Pa’vel G™Ha:
5. Janko Glaser: Iz pisem Ivan i (' inl-Ja Anici Lušino«. {Kona; pr*ih) str 343 — 0- Ivan Ijah: Canlkar v šoli str. 371 _1 7 'ran Albrecht: Iz korespondence Ivana Can-
udeležiilo skorai MiV ,.,! določenih atletov. lach,n^Sav-a v 10 ^ podsavez energično tu v'm«* dt !pose?/ rično kaznuje to skrnjno nedJwiPMn?S?Sf£' bnznost posamezmikov.
V naslednjem rezultati:
1. tek 100 im >1. dr. Perpar (.Primorje) 11.3. — 2. Stepišnik (Ilirija) K- m za t. _ 3. Žiivanovič (Ilirija, 'i m za 2.
2. tek 1500 111 : 1. Vidič (Primorje) 4.35.2.
— 2. Slapničar <Primorje) pol pns za 1. — 3. Arhar (Primorje).
3. troskok : L Rešek (Ilirija) 12.12 m (slov. rekord 12.14).
4. tek 400 m : 1. Močan (Primorje) 54,7. — 2. \VeibI (Primorje).
5. met krogle : 1. Skoko (Pliuj) 10.335 m.
— 2. Podobnik (Pri mo nje) 10.235. — 3. Živa-■novie (Ilirija) 9.485 111. ’
Gospo#*rstvc,
VI. MEDNARODNI VELKSKJMM V POZNANJU NA POLJSKEM.
Od 2. -9. maja 192fi.
Po\ojma industrija, povojna obrt in trgo-\-ma ie sp-ovisod in vseh državah bolehala na posledicah izčrpanosti izza vojnih let in težka naloga je čakala vse pridobitvene kroge celega sveta. Pregrupirane so bile države, premeniene so bile meje iu povsem drugačni meddržavni odnošaji so vzniknili. Po-vnoc >0 se vlade z vso vnemo prizadevale, da ubijejo moreče gospodarske kritze. in vse vlade so izbirale vse lnocroče načine, kg/ko aačeti novo, kleno gospodarska živi jemlje. Nekatere so našle izhodov, druge se pa še vedno bore in ne morejo iz zagat, to pa, kakršne so bile in so prirodne usodnosti in industrijski in trgovski razvoj v posameznih državah.
Potiska reirsubdik". ki 'ma poleg Nemčiie in eventiuelno Češke najugodnejša industriislka tl;!, se je sorazmerno hitro sanirala* čeprav je^po vojni mogoče živela in preživljala'najtežje krize, ki .jHi je izivlial nemšiko poljski spor 111 zaprtje mej med obema državama.
Toda Pohska industrija, ki je zlasti močna po petrolejskiih, premogovnih. ele*lf6rotehnl-
slan ia v ^onkuren-^tavSiloimi in ind^lriiskimi pridobi-tvam,. Ustvaril,.. je 7ll.,to vallrto
lA4'1 !ahik<) refenl° *t«bi.ten.
Ze leta 1920 so Poljaki v svojem mpveč-
Predelu priredili imipo-mi svoif. 1 lprn- R« razstavili večimo-
in"	^	J1*1	»v«fbi	zanim:mje
°()0fmn	'1^'' ^ Poznanju, ki šteie cirea
cev e vdatajeno poljski j'j... ai'A ?ovo življenje in od leta 1920 na-iw^-i tadustrija narašča in visaka spo-• a razstava in vsak velesejem je le j onovna reprezentanca jirobnjajoče se <Po>!j-f' .velesejini so bili izredno dotaro obiN-\ani, razstavljalci so uspešno tekmovali
z inozemei, predvsem z Avstrijci. Danes je jasno, in nedvomno, da je Poljaka v industriji tolikanj močna, da se ji več ni treba vstrasiti resnejše konkurence. Posebno zadnji velesejem od dne. 2. maja do 9. maja 1926 je to pokazal. Razstavni prostori so bili napoljnjeni. Posamezni predstavniki poznanj-skega velesejma so se zelo zanimali tudi za ljubljanski velesejem. Na velesejmu se je na povabilo mudil tudi g. K. Golebiovvcki. Posebno direktor poznanjskega velesejma se je živo zanimal za naš velesejem in po njegovem posredovanju so se za razstavo na ljubljanskem velesejmu priglasila najodličnejša industrijska podjetja vseh strok poljedeljskih strojev, kemičnih,• metallungičnih, petrolejk ih izdelkov, različnega orodja, tepi-hov etc. Zastopal jih bo g. Godebiovvslki. Razstava v posebnem poljskem oddelku na ljubljanskem velesejmu bo na «voj način organizirana. To bo nekak muzej poljske industrije in ‘vsak interesent si bo mogel natančno predoeiti celotno impozantno sliko celokupne poljske industrije.
Doslej Poljaki še niso sodelovali na ljubljanskem velesejmu in lahko smo .ponosni nato, da jidi borno letos mogii počastiti v svoji sredi. Od letošnjega velesejma je odvisno, kako si bomo znali .prikleniti nase Poljake, od letošnjega velesejma je odvisno, kako se bo ustvarila pol jelko-jugoslovanska vzajemnost. Dolžnost. Slovencev zlasti je, da dostojno počaete poljski razstavni oddelek, priidobitvenih krogov pa je, da stopijo v ozke trgovske odnošaje z brati Poljaki, ki so na zadnjem njihovem velesejmu pokazali svojo agilnost in svoje zmožnosti. Razstavilo je čez 3200 producentov in v kratici doibi od 2. do 9. maja ob iskalo velesejem nad 270.000 posetuikov. V tem je znak razvite zavesti in je znak smiotrene organizacije iu smisla za pomembnost industrije, obrti in trgovine za državo in človeštvo.
ZAHTEVE GORENJSKIH PLANŠARJEV.
Planinski kmetski posestniki iz Slovenije (ljubljanske in mariborske oblasdi) zbrani na 11. Planšarskem zboru dne 24. maja 1926 na Bledu, so soglasno sklenili predložiti merodajnim faktorjem sledeče resolucije:
Za izpopolnitev uradov za agrarne operacije.
1. V Sloveniji obstojajo že nad 40 let agrarno-pravna oblastva, komisarji in Komisija za agrarne operacije. V njili zakoniti delokrog spada tudi uredba in zaščita planin in planšarstva ter pospeševanje planinskega gospodarstva. Uspešnost dela te velevažne knie-tijskopravne in&tittieije poznamo iz krstnega in jo dokazujejo številne melioracijske naprave na naših planinah.
Dočim so pa ta oblastva preje razpolagala z zadostnimi delovnimi močmi in primernimi denarnimi sredstvi, so se v naši državi od proračuna do proračuna tako okrnila, da nikakor več ne morejo kljub vsem naporom marljivega sedanjega šefa zadostiti množeči 111 se zahtevam in potrebam slov. kmetskega naroda in da ni mogoče ustreči vsem nujnim prošnjam interesentov za razdelbe skupnih zemljišč, uredbe srenj in sosesk, nove uredbe pašnih servitudnih pravic, ztožbe poljedelskih zemljišč in izboljšanja planin in pašnikov.
Zahtevamo, da se uradi za agrarne operacije v ljubljanski in mariborski oblastii ‘tako popolnijo in opremijo z gmotnimi sredstvi, da bo uspešno njihovo dedovanje zasiguramo.
Država naj podpira planšarstvo!
1. Slovenski planinski kmet.se bori za svoj obstanek. V gorovju razdirajo naravne sile človeško delo z močjo, kakoršne dolino in ravnina ne poznata. Zato je dolžnost države napram tem pionirjem poljedelstva, da jih podpira Jia njih ogroženi postojanki.
Te državne podpore pa so bile dosedaj v naši državi neznatne. V prejšnjih proračunih je znašala postavka za podpore za izboljšanje planin 50.000 Din, v novem sedaj veljavnem proračunu pa je še da znesek znižan na 38.000 Din.
Zahtevamo, da se prizna slovenskim planinam podpora, kakoršna jim gre po njihovi važnosti za narodno gospodarstvo v obče in za slovensko kmetijstvo posebej.
Posebno naj se za vzorne planinske stavbe (skupne hleve, koče, sirarne itd.) daje les iz državnih gozdov brezplačno ali vsaj za čim najbolj znižano ceno.
3. Gorenjski kmet se že dolgo brezuspešno bori za Kmetijsko šolo in za posebno mlekarsko in sirarsko šoto, katera slednja je velikega pomena, ne samo za Slovenijo, marveč za povzdigo mlekarstva in sirarstva cele dr-
j zave.
, Kmetijska šola ma Gorenjskem pa bo niio | rala gojiti kmetijski pouk pred vsem z ozi<-j rom na planšarstvo in planinsko gospodar-j stvo. Imeti bo morala lastno urejevano plani-j no kakor jih A majo slične šole v drugih na-t prednih planinskih državah (Švica, Fra^ioo-; ska. Avstrija).
' Brez strokovnega znanja ni napredka, i	za^^evamoi da poskrbijo merodajni
1 činitelja vse potrebno, da se čimpreje otvori i tako Gorenjska kmetijska šola kakor tudi j posebna mlekarska in sirarska šola na Go-! renjskem.
4. Zahtevamo da državni činitelji zaščitijo ’ potom pranierne • t,inske politike domače i planšarske proizvode.
  — —         TM
To in ono.
ABESINIJA.
Pretirana samozavest Evrope, predvsem Angležem lastno zaničevanje vseh »colo-ured pevple; ije varoik, da si domiišijujejo mnogi od naših sodobnikov, da so Evropejci edini pametni ljudje. Marsikdo, ki pride v Abesmijo, postane v tem oziru včasih skeptičen.
Divje romantična Abesinija, političen eu-clave, krog in krog obdana od tujih koloni-jalniii sil, brez lastnega dohoda k morju, je Abesiniia edina država v Afriki, ki si je znala ohraniti svojo suvereniteto. S svojo
y fliMnfiiiil tovarna finskega kisa,
JI1EBI
najilnejši Irt naJoku§nejši na-mist;ni Ris las vinskega brisa.
jmf ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično In higienično najmodei" nejc urejena, klsarna v Jugoslaviji.
n»anMit r,jufcijam».	orni«	»t.	i«. ;i. naditrop)*,
ncacx3cacs
Ob smrti nepozabnega
kot trdi legenda — nad 3000 letno zgodovino spada 'Abesinija frned najstarejše in najbolj svojevrstne države Afrike.
Odločujoče je vplivalo na značaj današnje kulture in civilizacije te dežele dejstvo, da je prišla tekom svojega zgodovinskega razvoja zopet in zopet v doti ko in izven dotike z ostalim svetom, pri čemer so trajali presledki često po Stoletja.
Stoletja trajajoča- izolacija od velikih komunikacij svetovnega prometa je imela za naravno posledico močan konservativen element. Mnoge prastare šege, mnogi prastari nazori in mnoge prastare državne institucije so se ohranile v iej deželi iz davnih časov neizpremenjene. Skupno podlago teh pojavov pa je iskati v Abesincem lastnem	globokem religioznem	prepričanju.
Sveto	pismo je še	danes prvi temeljni	za-
kon abesinskega cesarstva.
Krščanstvo je prišlo v Abesinijo že v 4. stoletju. Kako, znanstveniki še niso ugotovili.	Zgodovinski	razvoj je povzročil,	da
se to krščanstvo od evropejskega precej razlikuje. Abesinci so monofiziti, privrženci koptične-staroka tol iške cerkve. Bili so odločni	nasprotniki	križarskih	vojn, to	pa
aaraditega, ker so bili mnenja, da nikakor ne gre, da bi se razširjala ljubezen do bližnjega '/• mečem. Abesinci mislijo, da je Ev-
ropa od Boga zapuščena, dočim je Abesinija dežela, nad katero ima Bog svoje dopadaje-nje. Sveti Duh jim je ženski korelat moškega Boga. Ves svet je nastal iz moškega spola, ki daje, in ženskega, ki prejema.
Onega, ki žali koga radi vere ali verske vaje, preganja oblast uradno, ker se je pregrešil zoper zapovedi krščanske vere, ,ki prepoveduje vsako verslco nasilnost.
l’o mnenju Abesincev je dal Bog, kot se je izrazil neki duhovnik, vsaki deželi njene lastne pogoje, ki so koristni samo njenemu ljudstvu. S tem je dokazal, da hoče. da je lastnina tako razdeljena, kol jo je razdelil 011. Toda Evropejci v svoji zaslepljenosti tega dostikrat ne \idijc. Že stoletja preži »troje hijen % Anglija, Italija in Francija, ob vratih Abesinije, da bi jo požrli, dasi ve vsak otrok, da bi bile somalijske puščave vsaki od teh treh držav samo v breme. Zaslepljene oči Evropejcev ne vidijo pri tem niti najbolj jasnih božjih znamenj. Abesinija se nahaja kot kaka trdnjava na nedostopnem gorskem ozemlju. Žarki soln-ca, ki jo obseva, umore vsakega tujca, če se jim izpostavi le par trenutkov brez tropične čelade, Močim vzbujajo Abesincu, ki čepi dostikrat po cele ure mirno na solncu, samo dobre misli. Sicer pa je Bog od »njega zapuščene Evropejce« itak dovolj jasno za-
znamoval. Mari nimajo majhnih, dostikrat grdobarvnih oči? (Abesinci imajo velike temne in zelo sijajoče oči.) Ali ne nosijo mnogi od njih že sleklo pred njimi? (Abesinci imajo izredno dober vid.) Ali nimajo mnogi Evropejci v ustih mesto zob kose kovine? (Abesinci imajo še v visoki starosti čudovito lepe bele zobe.) Mari se ne razlikujejo njihove postave dostikrat daleč od podobe, po kateri so ustvarjeni? (Abesinski tip je vseskozi lepo rašen, vitek, močan in velik.) Vse to naj Evropejci premislijo, potem bodo videli, da niso na pravi poti.
EGIPT.
Spričo. 'zadnjih dogodkov je postal Egipt zopet eni krat interesanten. Zato mislimo, da ne bo odveč, če podamo o njeni tu par podatkov.
Egiipt ima površino 994.300 kvadr. Jun. Od teh je obdelanih 31.140 kvadr. km.
Prebivalstva je iimel leta 1921 13,387.700. Na kvadr. km odpade torej 417 ljudi.
Fo narodnosti je od 13,387.700 prebiralcev 12,512.257 Egipčanov, 56.735 Grkov, 40.198 Italijanov, 30.796 Turkov, 24.356 Angležev, 21.270 Francozov, ostanek odpade na druge manj številno zastopane narode.
Po veri šteje Egipt 11,658.148 mohamedan-eev, 1,026.107 kristjanov ter 59.581 Židov.
Pismenih je 748.798 mož in 114.512 žen, nepismenih 4,693.256 mož in 5,257.499 žen (brez otrok izpod 5 let).
Kar se tiče poklica, se peča največ ljudi v Egiptu s poljedelstvom in ribištvom, namreč 4,044.450, brez poklica pa je 2,766.100 oseb.
Največji dve mesta sta Kairo, ki šteje 790 tisoč 939, in Aleksandrija, ki stelje 444.670 prebivalcev, razven teh dveh večjih mest šteje Egipt še kakih 10 mest z 20 do' 90 iisoč prebivalci.
ZA KRATEK C AS.
V	teku je velika akcija vegetarijancev, ki hočejo Ljubljančane a toul prix odvrniti ' zavživanja mesa. Sklicujejo se na to, da je pod častjo človeka, da bi se hranil z živino.
Pri čudežnem rabinu.
Zakonski par pride k rabinu in mož pravi, da je kupil zjutraj dve kili mesa; opoldne pa da je samo meso izginilo. Žena prisega na vse mogoče načine, da je mačka pojedla meso. Babin ukaže prinesti mačko in jo položi na tehtnico. Telila samo dve kili. Tedaj re?e rabin:
Torej, meso bi imeli ... 1’oda kje je poiem mačka?
Jack London:	'<	•
j*fojrsiM! vrag
Zaukal bi cd veselja, tako se je brzdala. Zaključno kitico je končala, ne da bi ji beseda zastajala, nato pa je zasukala pogovor na manj nevarne predmete. In ves to čas, ko sem sedel napol omamljen in .se je pijano razgrajanje slišalo skozi steno, sto se človek, katerega sem se bal, in ženska katero sem ljubil, raz-govarjala dalje in dalje. Miza še ni bila pospravljena. Mornar, ki je bil zavzel Mugridgovo mesto, se je bil očividno pridružil tovarišem v predladju.
Ce je Woli’ Larsen kedaj dosegel višek življenja, ga je dosegel tedaj. Od časa do časa sem popustil lastne misli, da sem mu sledil, in sledil sem mu zavzet, pod trenutnim vplivom njegovega silnega duha, pod vplivom njegove strasti, kajti govoril je o strasti upora. Neizogibno je bilo, da pride do tega, da se omeji Miltonov Lucifer, in razi}: ritest, s katero je Wolf Larsen razbiral in naslikal la značaj, je bila pravo razodevanje njegovega udu še n ega duha. Na misel mi je prišel Taine, vendar sem vedel, da možak še nikdar ni bil nič slišal o tem duhovitem, dasi nevarnem mislecu. Načeloval je izgubljeni stvari in ni imel strahu pred božjo strelec, je govoril Wclf Larsen. A rzen v pekel, je bil nepremagan. Seboj je peljal tretjino božjih -angeljev in je ueutegoma naščuval človeka, cta se je uprl zoper Bega, in pridobil zase in za pekel večino vseh rodov ftloveštva. Zakaj je bil izgnan iz
nebes? Ker je bil manj vrl kot Bog? Manj ponošeni? -Manj častihlepen? Ne! Tisočkrat ne: Bog je bil mogočnejši, kot je rekel on, ki ga je grom naredil večjega. Teda Lucifer je bil svoboden duh. Služiti se je reklo dušiti se. Dal je prednost trpljenju v svobodi pred vso sreče lagodne sužnjosti. Ni ga bila volja služiti Bogu. Njega je bila volja služiti ničemur. On ni bil nikakoršna mrtva podoba. Stal je na lastnih nogah. Bil je individuum.
Pravi anarhist,« se je zasmejala Maud, vstala in ' se pripravljala, da se umakne v svojo kabino.
»Potem je dobro, če si anarhistk je vzkliknil kapitan. Tudi on je vstal in zrl vanjo; ustavila se je bila pred vrati svoje sobe, ko je on nadaljeval:
Tukaj naposled Bodemo prosti; Vsemogočni ni gradil tukaj Zavoljo svoje zavisti; ne bo nas pregnal odtod; Tukaj lahko varno vladamo; in po mojem je vladati vredno* častihlepje, najsi vladam v peklu; Bt lje je vladati v peklu, kot služiti v nebesih!« To je bil kljubovalen klic mogočnega duha. Po kabini se je še vedno razlegal njegov glas, ko je stal tamkaj, se smejal; zagoreli obraz se mu je svetil, glava je stala pokonci, mogočna, in njegove oči, zlate, moške, silno moške in neznansko mehke, so žarele proti Maud pri vratih.
Z< pot se ji! v njenih očeh pojavila ona neizrečena očita groza in rekla je, skoraj šepetaje:	Vi ste
Lucifer.*-.
V	rata so se zaprla in izginila je. Nekoliko lripoV je strmel za njo, nato pa se je zavedal sebe in mene.
Zamenjati hočem Louisa pri krmilu,« je rekel
na kratko, tebe pa pokličem o polnoči, da zamenjaš mene. Najboljše je, če greš sedaj k počitku in se malo naspiš.«
Oblekel je delavne rokavice, dal kapo na glav0 in odšel po stopnicah navzgor, jaz pa sem se po njegovem nasvetu podal spat. Nisem se slekel, popolnoma oblečen sem se vlegel. Sam ne vem zakaj sem tako storil; bilo mi je, kakor da bi me neka tajna sila silila. Nekoliko časa sem poslušal hrušč v medkrovju in se zelo čudil ljubezni, ki je prišla nad mene. Toda moje spanje na ladiji je bilo postalo zdravo, naravno, in kmalu moja ušesa niso več slišala petja in vpitja; oči sc se mi zaprle in zaspal sem.
Sam ne vem, kaj me je Bilo zbudil ’: naenkrat sem se znašel zunaj postelje, stal sem popolnoma čuječ poleg nje; duša se je odzivala svarilu nevarnosti kot klicu trobente. Odprl sem vrata. Luč v kabini je medlo gorela. Videl sem Maudo, moja Maudo, ki se je na vso moč borila v mečnem objemu Wolf Larsenovih rok. Videl sem. Videl sem, kako je vse zaman bila z rokami okrog sebe in se zvijala, ko se ga je skušala rešiti, pritiskajoč glavo ob njegove prsi. Vse to sem v idel 'bliskoma in planil nadenj.
(Dalje prih.)
°Srajce,
j
promenadne, bele In barvaste, ovratnike vseh vrst in
fason, pentlje, aamoveznlce, žepne robce, nogavice v raznih barvah xa gospode in dame, naramnice, toaletne
-	- potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo prt
t JOSIP PETELiHC-U UUBLJANJl
ivUzu Prešernovega «|»o«t»enlkn ob vodi
priporoča podpisana tvrdka vse
telovadne oblačilne potrebščine
za člane, naraščaj in deco. — Solidno in lepo izdelaš- j i kroji po najnižji cen', j j Zahtevajte cenike!
■BRATA CAPUDER
j	LJUBL1ANA
1	VVolfovaulical/lI.
Dunajska cesta štev. 9
so z avgustom za oddali skupno ali posamič poslovni lokali trgovske druibe M)adran". Ogleda se jih lakko vsak delavnik. Pismene ponudbe naj se puščajo pri hišnici (v veži).
Čevljarji pozori
„Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani" otvori pri-krojevalni teoretični in praktični tečaj za g. mojstre in g. pomočnike. — Sprejemajo se tudi udeleženci iz dežele. Pojasnila in prijave sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja
K. MAJCE, Celovška cesta štev. 57, Ljubljana 7.
VRTNARSKE ZADEVE f
posreduje	g
Goikovo »Vrtnarsko podjetje" jjj
v Kranju.	a
oaiaBBBBBiaaasHSSiasJssisEiBSBSi!
&SSS5BBaBH3S	   _
Za tretjino cene .»»ji- MA~ O0LASI pozi nn na miza j j in zelenjavo, če jih uku- ? Vsaka beseda hate v nedosegljivih
50 para, Din 1
debelo tisita”0
kozarcih in aparatih.
Tvorniška zaloga: Fructus — Ljubljana. Krekov trg 10.
Tudi na obroke!
Otomane
najfinejge izdelave v da-mastu 700 Din, v blagu 800—1000 Din, modroci iz najfinejše trave 230 Din ia vsa tapetniška dela najceneje Rud. Sever. Gosposvetska cesta 6.
Tri lepe poslovne sobe
v I. nadstropju	1V0'
, vembro.ni Pokojninski zavod '«* 'nameščence v Ljubljani, Gledališka bi. S.
Celulozni les
| Mehka drva, plača naj-| bolje Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10.
NARODNI DOM ŠTAJERSKA KLET
OSET, Maribor
2	kegljišča, klubi, prvovrstna vina.
Wolfova 1/11. - Telef. 56
Poletna stanovanja
z opremo se dobe v graščini v Višnji gori. Okoli gradu in v gozdu mirno in prijazno sprehajališče. Vpraša se pri oskrbništvu.
Kupimo
star svinec. — Mestna plinarna, Ljubljana.
Izdajatelj In odgovorni urataik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za > Uk aru o > Merkur v Ljubljani Andrej Sever.