161. številka. Ljubljana, v torek 17. julija. XVI. leto, 1883. Ishaja vsak dno iT«t«r, izimli nedelje in praznike, ter velja po poftti prejeman za avatrij sk o-ogerske dežele za vae leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., n leden meaeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto lt gld., *a četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaeo l gld. 10 kr. Za pobijanje na dom računa ae po 10 kr. za meacc, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina znala. Za oznanila plačuje ae od četiriatopne petit-vrate po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr. če ae dvakrat in po 4 kr., če ae trikrat ali vefikrat tiaka. Dopiai naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Dredniltvo in upravniltvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .Gledališka Btolba". Dpravniitvo naj se blagovolijo pošiljati naročniiie, reklamacije, oznanila, t. j. vae adminiatrativne stvari. Potovanje cesarjevo. Gorenjska stran odlikovala se je včeraj na slikovit način. Po vsej Avstriji sme se iskati dežele, kjer bi vse prebivalstvo tako tekmovalo, pokazati svoja čutila svojemu vladarju, svojemu očetu. Naprej od mestne meje stali so na obeh straneh mlaji z zastavami in pri vsakem cestnem kantonu stal je kmetski fant s cesarsko ali narodno zastavo v roci. In tako bilo je tudi skozi Črnuče, do onkraj Dobrave, tedaj 4 kilometre na dolgo dvojni drevored mlajev in ljudij. Prvi velikanski sprejem bil je „Pri ruskem carji". Ta so bile v špalir postavljene s svojimi zastavami Čitalnica Šišenska, Šent Vidska, Bizovifika, požarna bramba iz Šmarija pod Ljubljano, katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Šent Vido nad Ljubljano, šolska mladež iz vseh bližnjih vasi j, vsak otrok z zastavico v roki. Pod košato lipo pa so stali gg. župani Ljubljanske okolice, duhovščina s cerkvenimi prapori, kmetska dekleta v narodnoj noši in par tisoči občinstva. V jutraujej sapi vihrale so zastave in brezštevilne zastavice, ko se pripelje cesar s Svojim spremstvom. Šišenski zbor zapoje cesarsko pesen, cesar stopi z voza in vrli župan g. Ig. Cunder nagovori Ga rekoč: „Ker obhajamo 600 letnico, odkar je kranjska dežela v zvezi s slavno Habsburško rodovino, pro sim v imenu tukaj zbranih županov okolice Ljub ljanske, naj Vaše Veličanstvo vsprejme zagotovilo udanosti tukajšnjega prebivalstva. Kakor so bili naši predniki skozi več sto let, tako smo in ostanemo nemo tudi mi vedno udani. Bog ohrani Vaše Veličanstvo in vso presvitlo cesarsko hišo!" Mej tisočernimi živio-klici zahvali se cesar, na-glaševaje, da je preverjen o udanosti Slovencev. Potem pozdravi cesarja v imenu deklet in Jezice zala gospica Marija Cundrova, krasno v narodnej obleki opravljena, tako: „Dovolite blagohotno, da Vas v imenu deklet iz Jezice kot našega največega dobrotnika in nad vse prelj ubij enega očeta iz dna srca pozdravljam, da Vam izrečem najiskrenejšo našo zahvalo za brezšte vilne dobrote katere pol milim Vašim žezlom uživamo, in da Vas zagotovljam naše brezkončne udanosti in ljubezni; — naj blagovoli Vaše Veličanstvo kot malo znamenje naše ljubezni sprejeti te cvetlice. Bog živi, Bog ohrani našega presvitlega cesarja in nad vse ljubljenega gospodarja in očeta." Cesar vzprejel je šopek ter zahvaljevaje se vpraša gospico: Je-li od tu V In ko mu odgovori, da je županova hči, pravi cesar: BDas ist scuon, ich danke Ihnen.u V imenu duhovščine nagovoril je cesarja g. dekan Ur bas v nemškem a izvrstnem govoru s krepkim sonornim glasom. Cesar je potem prijazno ogovoril g. dekana Urbasa in druge člane duhovščine, učitelje Paplerja, Podkrajšeka, Borštnika in Levstika in g. Vinka Ogorevca, načelnika požarne brambe Šmarijske, katerej se je posebno zahvalil, da se je tako daleč potrudila se poslovit. Vidno je bilo, da je cesarja sprejem na Jezici globoko ganil. Ko se je odpeljal, spremljali so Ga še dolgotrajni ži- vioklici. Ob sebi se razumeva, da so vse hiše v Jezici razobesile narodne zastave, isto tako tudi Črnuče, kjer je bil lep slavolok in vse prebivalstvo od blizu in daleč ob cesti razvrščeno. Vsaka hišica in kočica imela je kaj lišpa, in še celo na gosp. Majdiča velikih tovornih vozeh, mimo katerih smo se peljali, vihrala je po jedna trobojnica. Jako lep in okusno okrašen je bil Mengeš. Vsaka hiša imela je po več zastav, vence, zelenje; prostor pred „CeBarsko lipo" pa je bil tako izvirno prirejen, slavolok v gotiikem slogu s tako dobrim okusom izpeljan, da se kaj jednacega malokdaj vidi. Na slovenski nagovor g. župana Le v ca odgovoril je cesar prav preprijazno, zahvalil se za sprejem, pohvalil prelepo dekoracijo in govoril z vsemi Men-giškimi odborniki. O dekoraciji Mengša povemo še samo to, da je imel slavolok tri uhode in dve etaži, vse sestavljeno iz z zelenjem ovitih stebričev. Vsa stavba bila je lahna, zračna, a prav dobrega arhi-tektoničnega utiša. Mojster pa, ki je vse to napravil, je — čevljar. Slava »nu! Polni preprijetnih utisov prišli smo v K a m n i k, kjer smo se kar začudili, videč, kaj se je vse storilo. Ne le, da je vsaka posamična hiša bila v slavnostnej obleki, polna vencev, transparentov, napisov, cesarskih podob, velikih narodnih in cesarskih zastav, ki so vihrale deloma do tal, bil je od krasnega solidnega slavoloka pri Krištofu skozi vse mesto in ulice postavljen gost smerekov drevored, smereke pa mej seboj zvezane zopet z zelenimi girlau-dami in olepšane z venci, tako, da je bilo videti dve vrsti dekoracij, ki so dale vsemu nekak poseben celoten značaj, jednoten slog, kakor v no benem drugem mestu. Sredi „Klanca" se je dvigal visok slavolok z ogromno krono na vrhu in lepo rudečo draperijo, da se je videlo, da ko bi cesar postal pod slavolokom in bi se Mu krona spustila na glavo, bi rudeča draperija nadomestovala cesarski plašč. Tretji slavolok stal je na „Grabnu". ! Posebno lep je bil prizor na velikem trgu, kjer stoji elegantna nova šola in se je sploh v zadnji čas toliko storilo za olepšavo, za dober in gladek tlak itd., da smemo Kamnik prištevati najlepšim mestom na Slovenskem. Sprejem bil je veličasten, na vseh obrazih veselje in ponos, ker je cesar izrazil Svojo Najvišjo zadovoljnost ter z vidnim dopadaj en j em zrl na mesto, ki se je kazalo v tako divnej vnanjosti. Druge podrobnosti opisane so že v včerajšnjem telegramu. Iz Kamnika peljal bo je Najvišji gost mimo Križa, kjer sta stali ob cesti dve zeleni piramidi z grbi in zastavami, v Moste, ki so bile tudi dostojno pripravljene. Na cesti je bil postavljen slavolok, ves v zelenem oblačili; vrh njega je kreljuti svoji razprostiral orel avstrijski, nalik kateremu je ljudstvo dvigalo srca svoja kvišku v ljubezni in udanosti. Okrog in okrog so pa stali mlaji, lepo ovenčani s cesarskimi in slovenskimi prapori. I raz hiš so vihrala bandera. Ob 11. uri 5 minut je pridrdral voz, na kojem se je pripeljal naš car. Dečki in deklice iz Komende in Vodic so stali v špalirji, v rokah držeči lipove vejice ; takoj pri slavoloku so pa stali gg. župani in čest. duhovščina (Vodiška gospoda: župnik in kaplan; isto tako Komenska in beneficijat Komenski) v ko retljih; zraven pa Komenčani in Vodičani mej dvema banderoma, pozdravljajoči iz polnega srca cesarja, ki je na smeh se držeč stopil iz voza in blagovoljno čul pozdrav vrlega župana g. A. Svetlina z Mlake; na slovensk njegov pozdrav odgovoril je prijazno in očetovski ga je povprašal za vse razmere v njegovej Županiji. Tudi k vsakemu drugemu županu in svetovalcu se je preblagovoljno obrnil in pozvedoval o vsem. Isto tako je z vsakim gospodom duhovnom izpregovoril prijazno nekaj besedij. Okolo ust pa mu je igral blag in mil smehljaj in zdelo se je, da so se Mu močno dopadale krepke postave naših mož v narodnej obleki. V i hrasti, gromoviti „živio" zaorili bo, ko je zašel zopet kočijo. Ljudstvo je pa zrlo za Njim še dolgo. Vso olepšavo uredil je g. Mejač, župan iz Kapljevasi, kateremu bodi izrečena zahvala. Dalje ob potu čakalo je ljudstvo pod slavoloki v Naševčah, Lahovčah (cd tod so bila drevesca ob vsej cesti do Brnikov), na Brnikih, v Cerkljah, Šen-čurji, pri posamičnih znamenjih na polji itd., kar vsega niti naštevati ne moremo. Onkraj Šenčurja začel je silovit, dež in nastala je tako močna ledena sapa, da se je drevje pripo-gibalo in je vsacega zeblo. Ko je pozneje se razvedrilo, videli smo gorenjske hribe, do srede doli s snegom pokrite, in celo BlegaŠ imel je sneženo kapo. Kljubu nevihti vozil se je cesar v odprtej kočiji v Kranj, kjer Brno prav iz srca obžalovali, daje vreme tako neugodno; kajti gorenjska prvostolnica postavila se je na noge tako, da je bila krasota. Dež in veter je sicer veliko pokvaril, a vender je bilo vse mesto prelepo. Vsaka hiša je obnovljena, vsaka mnogovrstno in bogato ozaljšana in težko je odločiti se, kje je bilo lepše, v Kamniku ali v Kranji, zlasti če se pomisli, da je bilo v Kamniku lepo, v Kranji pa grdo vreme. Sprejem cesarja bil je velikansk, dasi so vsi dostojanstveniki bili do kože mokri in je pih vetra majal veliki in jako lepi, s sodelovanjem g. profesorja Franketa zvršeni slavolok z napisom: „Pozdravlja Te vladar Zvesti stari Kranj." Po pozdravu peljal se je cesar v odprtej kočiji v mesto skozi goste trume ljudij, ki so Ga navzlic neprestanemu dežju obsipali z navdušenimi živio-klici. Prvotni red sprejema predrugačil se je v toliko, da Kranjske gospe in gospice in belo oblečene deklice neso stale pri slavoloku v Kokrskem predmestji, ampak v stolnej cerkvi, kjer so cesarju podarile šopek. Ko se je cesar vračal iz mesta na kolodvor, bile so mej vojašnico in Majdičevim mlinom vse korporacije in deputacije postavljene v istem redu, kakor prej pr: slavoloku, ter Mu za odhod z navdušenimi živioklici izrazili svojo radost, da je tudi starodavni a vedno lepši Kranj bil deležen Najvišjega obiska. Ne trebalo bi skoro omenjati, da je ob vsem potu bila vsaj polovica trobojnic; a da se zavrnejo laži nekaterih listov, naj povemo še to, da sta se Kamnik in Kranj pokazala tudi glede trobojnie kot pravi narodni, lepi in zavedni mesti. Nihče se menda vefc ne bode zaganjal v naše deželne in ob jednem narodne barve in modro žolte zastave poskrile se bodo tako, kakor so potonili v Ljubljani hoch-klici, katerim na Notranjskem in Gorenjskem ni bilo ni duha ne stuha. (Znamo, da to poročilo ni dovršeno, zato nam bode drago, ako se nam od tu in tam naklone podrobneji popisi. Uredn.) Cesar na Bledu. Zadnji dan je hotela Kranjska pokazati svojemu cesarskemu gostu najlepši biser svoj — pro krasni Bled. Žal! da je bilo vreme neugodno B*š opoludue, ko so odhajali vlaki iz Ljubljane, začelo je neusmiljeno deževati. Vender so se bili trije vlaki napolnili ter so pripeljali v Lesce do 2000 Ljubljančanov in tujcev. Tudi iz Trebiža je prišel poseben vlak. In ker je vsa Gorenjska iz Doline in Bohinja prihitela n» Bled, zbralo se je tu ogromno ljudstva, gotovo nad <>000. Vsa Savska dolma od Kranja do Bleda bila je v svečanej opravi. Okoiu Podna rta so bili vsi vrhovi polni zastav, z vsake gore so doneli možnarji ter iz tisoč grl daleč razle-gsjoči se živio-klici. Nikdar ne pozabim lepega prizora, ko se je dvorni vlak s cesarjem počasi vozil po Savskej dolini mej Kranjem in Radovljico: dež je s curkom lil, a po gorskih vrhovih je bilo zbranega na stotine naroda iz bližnjih vasij in frenetični „ži,fio!u je pre-vpil silni vihar, ki je baš tedaj divjal in prevpil silni grom streljanja, ki je odmeval z vsakega holma. Vkljub velikemu dežju se je peljal cesar v odprtem vozu iz Lesec v Begunje in od tod na Bled. Vsa cesta od Lesec do Bleda bila je natlačena z vozovi in peš korakajočimi ljudmi, ki so gazili silno blato, ka|t.i nebo je ostalo neusmiljeno ter je izlivalo obilico dežja uu nas. Blato je bilo toliko hujše, ker so zadnje tedne vso cesto mej Lescami in mej Bledom preložili in na novo posuli. V Zagorioah je bil narejen jako lep slavolok. G. mestni inženir Wagner naj bi se bil prišel tu grad je bil v ognji in dve prekrasni solnci sta s svojimi žarki z grada razsvetljevali vso okolico. Vse vile, vse hiše od Fetrana do grada so bile velikansko razsvetljene z lampijoni in bengaličnimi ognji. In ko se cesar spet usede v čoln ter ukaže veslati proti Petranu, obda Ga vse polno razsvetljenih čolnov in plav z vojaško muziko, in tu prekrasna eskadra se pomika mej živio-klici, donečimi z obeh bregov, na/aj proti Mallnerju. Po vseh vrhuncih okoli jezera so goreli velikanski kresovi in možnarji so se razlegali z vseh holmcev, rakete in ognjemeti so švigali v zrak na obeh bregovih in po jezeru se je vozilo na tisoči lučic na malih plavih. Posebno lepo je bilo videti, na gori ravno Mallnerju nasproti trideset kresov, ki so narejali velikanski črki F. J. To je bil pogled, katerega nihče ne pozabi, kdor ga je videl. Ia v ta ognjeni blesk je gledai stari Stol s svojim belim snegom. Kajti popoludne je sneg zapadel vse višje gore okolu Bleda precej globoko doli, da je bilo precej mraz. Zato tudi ni gorel velikanski kres na Stolu in na Triglavu, ker ljudje neso mogli do njega, da bi ga bili užgali. Samo na blizu 7000' visokej Debelej Peči se je svetil kres ves večer. Ta krasota je ves večer očurovala narod, da se ni mogel raziti, dasi so nekateri po 3, 4, celo po 5 ur daleč prišli na Bled. Slišal sem starega Bohinjca, ki je dejal: „Cesar mora biti vesel, ko vidi, kako ga imamo radi!" Spet drugi je rekel sosedu: „Ti premalo vpiješ „živio", bolj pritegni, da naju bo slišal!" Kdor pozna našega Gorenjca, ve, koliko je vredna taka beseda. In to je vse narodu izviralo iz srca, nihče mu ni prigovarjal: tako pozdravljaj svojega cesarja! Še le proti jednajstej uri, ko se je cesar podal k počitku, ponehalo je veselo in navdušeno življenje okolu jezera in narod se je začel po malem razgubljati, vesel, da je spodobno počastil svojega preljubljenega vladarja. Cesar v Idriji. Čuvši, kako veličastno je bil presvitli naš češem učit, kako so taki slavoloki d. — Rečem vam, videl sem že lepe oči, a takih očes, kakor v dan prihoda presvitlega cesarja, nesem videl v mojem življenji! Je li oko zrcalo duše? Da, je! — Gromoviti živio me je zdramil in še le sedaj Bem verjel, da naš premilostljivi cesar k nam pride, ko sem Ga videl pred seboj stati! Po zunanjosti zdi se mi najlepša moška postava; Njegovo milo oko, Njegova v prijazni posmeh držeča se ustna, Njegova uljudnost očara vsacega. Mi smo presrečni, ker skazala se nam je največja posvetna -'st in 11. dan julija 1883 je bil naj lepši slehernega prebivalca našega okraja. — Ali vam naj še slikam čute tistih, katere je presvitli cesar nagovoriti blagovolil? Ni mogoče! — Naj le omeuim, da je ljudstvo ob cestah stoječe v ponižnosti poklekalo, ko se mu je bližal cesarjev voz. Ko je cesar v Šmariji iz voza stopil, predstavljal Mu je namestnik Kiibeck deputacije in sicer: občinski odbor Šmarijski, c. kr. uradnike, okrajui zastop z odborniki občin Šmarijskega okraja, duhovnike, učitelje, požarno brambo in veterane. Pozdravljen je bil cesar od župana g. Lorgerja vimenu Šmarijskega trga v nemškem, in od g. An deri uha v imeuu Šmarijskega okraja v slovenskem jeziku. Pred odhodom se je cesar za sprejem s prijaznimi besedami zahvalil. Na Haljarjevem bregu mej Šmarijem in sv. Vidom, od koder je lep razgled proti Šmariji, Boču in na Hrvatsko, zaukazal je vozniku ustaviti, da si je pogledal okolico. Pri sv. Vidu je nagovoril g. župnika. Da je imelo Šmarije tako okusno dekoracijo, zato se moramo v prvej vrsti zahvaliti odboru, katerega sta okr. zastop in občina trg Šmarije v ta namen volila, potem hišnim posestnikom in sploh vsem prebivalcem našega trga. Omenjeni komite je postavil v Šmariji paviljon za cesarja, dva okusno izdelana slavoloka, od katerih je bil jeden na meji Rogaškega in Šmarijskega okraja, drugi pa pred Šmarijem postavljen. Prvi je imel napis: „HiŠo Habsburg Bog ohrani!" drugi pa: „Slava Fran Josipu I.!" Tudi okolica Šmarijska je postavila slavolok s slovenskim napisom, katerega pa nesem videl. Ljudstvo je ob cestah stavilo obeljene smreke, ter jih venčalo in kinčalo s slovenskimi napisi in slovenskimi banden'ami. V Šmariji je ob cesti stala zastava pri zastavi in iz streh je vihralo premnogo cesarskih in avstrijskih, pa tudi nekaj štajerskih bander; slovenskih ni bilo, ker jih je okrajno gla varstvo prepovedalo razobesiti. Bele deklice so po tukajšnej narodnej navadi imele svojo obleko z rodeči mi in modrimi trakovi kinčana. Hiše in ceste so bile vse v zelenji in cvetji. Zelo okusno okrašena so bda poslopja in vrtovi veleposestnika g. Skaze. Na cesti pred svojo hišo je postavil na iz kamena zidani podstavi dve z zelenjem oviti piramidi s štajerskim grbom Na jednej je bilo letno število 1283, na drugej pa 1883. Na vrteh in med njegovimi hišami so pa stali velkanski drogi z do tal visečimi zastavami. Vsa hvala gre tudi ljudstvu, ki je stalo ob robu ceste, kakor bi bilo pribito; ne jedna oseba ni stopila na cesto, dokler se cesar ui odpeljal. Red je bil res izvrsten! Po odhodu presvitlega cesarja je bila slavnostna maša, potem šolska veselica, zvečer bukljada, umetnini ogeuj, svečava in koneeno plesni venček. Udeležba plesnega veučka je bila slaba, ker vsakdo se je zadovoljil sam s seboj in s premišljevanjem sijajnosti h koncu gredočega dneva. Da bi nam še mnogo let vladal naš premili cesar! Iz Kostanjevi««* 12. julija. [Izv. dop.| (Slavnost Habsburške GOOletnice.) Ker se ne primeri kmalu, da bi bilo od našega kraja kaj veselega pisati, ne smem zamuditi zdaj, ko se mi je za dopis bolj vesele in zanimljive tvarine nabralo, „Slov. Narodu" sporočati. Kakor po vsej Kranjski, smo tudi Kostanjev-čani kolikor mogoče slovesno obhajali preimenitno Sest stoletnico. Slovesnost je pričela šolska mladina že 8. julija popoludan po službi božji. Krajni šolski svet in razni dobrotniki meščanskega in uradniškega stanu so toliko darovali, da je bilo moč 142 otrok dobro pogostili s pečenko, kruhom in vinom. V prijetnem hrastovem logu, na holmcu z lepim razgle dom j« gospod župan A. Štravs napravil za otroke in goste potrebne mue in klopi, ter je šel šolskemu vodstvu v vsem na roke; tudi se ni bal v svoj lastui žep poseči, ko je bilo treba. Raz dveh hrastov ste vihrali dve veliki zastavi, cesarska in narodna, ter ste Kostanjevčauom kazali, da danes je tu kraj veselja; pokanje topičev pa je ljudstvo vabilo udeležiti se šolske veselice. Kmalu se je zbralo več odličnih gostov iz Kostanjevice, mej njimi so bili posebno gospodje uradniki v precejšnjem številu. — Ko se je otrokom kratko razložil pomen sluvnosti, se je nazdravilo presvit-lemu cesarju; vsi puču j oči so zdravici odgovorili s trikratnim „živio cesar!" Sledile so potem primerne deklumaciie in petje. Vse je navdajala splošna radost. Vsa veselica je trajala nad 4 ure. Otroci, posebno revni, si bodo pa te vesele ure gotovo dobro zapomnili. Jednako veseli, ko šolarji, so bili tudi gg. gostje, in marsikdo je izrekel željo, da bi se jednake veselice še rad udeležil. Hvalo torej vsem dobrotnikom, osobito pa goepodu županu, g. Al. Gaču in g. Francetu Bučarju, ki so vsak po svoje pomagali, da je bilo mogoče pogostiti in razveseliti toliko otrok. Ker se je mnogo Kostanjevčanov v Ljubljano odpravljalo, in so se nekateri bali, da bi se pri nameravani razs viti javi 11. julija kaka nesreča ne pri godila, ko jih doma ne bo, smo Kostanjevico že 8. julija razsvetlili, pa kljubu temu vender le tudi 11., in to še bolj ko v nedeljo. Dne 10. julija je bila blagoslovljena zastava uniformirane meščanske garde. Kuma je je bila gospa Kliz. Gačova, Boproga gardinega stotnika. Ko je bila zastava blagoslovljena, nagovoril je gospod župnik gardiBte, razložil na kratko pomen blagoslovljenja zastave, ter jo izročil g. stotniku; ta pa jo je izročil gardi, katero je prav dobro slovenski nagovoril. Znabiti se bo kdo čudil, da poudarjam, da je gospod stotnik gardo slovenski nagovoril, misle: kako pa hoče govoriti z ljudmi, katerih večina le slovenski ume. Res je to, ali do zdaj to pri nas ni bilo v navadi, za to me pa veseli, da se je začelo tudi tu vse na bolje obračati. Tudi tega ni bilo do zdaj videti, da bi po tolikih hišah vihrale narodne zastave, zdaj pa vidimo na mnogih hišah poleg cesarskih zastav vihrati tudi našo trobojnico. Ni li to veselo znamenje, da se je v Kostanjevico povrnil zopet ljubi mir, ter bo konec narodnega prepira? To mora gotovo vsacega, kdor svoj narod ljubi, presrčno veseliti. Če je kje sloge treba, treba jo je pri nas, ker nas je malo in se težko pogreša vsake še tako m&jhene moči, ki bi po svoje lahko koristila narodu. Popoludan okolu 4. ure prišla je v Kostanjevico Novomeška garda z godbo. Ustavili so se pred šolo v prijetni senci malega drevoreda, kjer so bili od Kostanjevičanov prijazno sprejeti in okrepčani z jedjo in pijačo. Da nas je Novomeška garda s svojo godbo razveselila, mi ni treba praviti, posebno dobro je došla plesa željnim gospođici nam. Kljubu vročini in trudu Novomeščanov se je vender po travi malo poplesalo, da je bilo veselje popolnem. Le jedna pritožba je bila, to je, da so Novomeščauje prehitro odrinili proti Krškemu. 11. julija je bilo ob 2. uri zjutraj po Kostanjevici že vse na nogah, ker so se domači stražniki odpravljali za odhod proti Krškemu. Ali podoba je bila, da jim hoče nebo potovanje zaprečiti, bliskalo in grmelo je, da je bilo človeka v hiši groza. Po 3. uri pa se je razvedrilo, in vse je hitelo odpravljati se od doma. Ob 8. uri smo imeli slovesno sv. mašo, pri katerej je bila šolska mladina in c. kr. uradništvo in mnogo pobožnega ljudstva. Po sv. maši smo šli v šolo, kjer se je imela dokončati šolska slavnost. Tudi te slovesnosti so se udeležili gosp. predsednik kraj nega šolskega sveta, gg. c. kr. uradniki in več meščanov. Po obširnem nagovoru in razlaganji pomena te siavnosti od šolskega vodstva so otroci zapeli primerne pesnice ter so lepo deklamovali. Potem je vsak dobil knjižico „Habsburški rod". Po odpeti cesarski pesni se je vesela mladina razšla. Šolska soba, v kateri se je slovesnost vršila, je bila prav okusno z venci in zastavami okinčana. Naj gospodom šolskim dobrotnikom in dobrot-nicam še jedenkrat izrečem toplo hvalo ne le za darove, s katerimi so šolskemu vodstvu prihiteli na pomoč, da je bilo mogoče vse otroke razveseliti, ampak tudi zato, da so se šolakih slavnostij osebno udeležili. Jednako zahvalo moram izreči tudi gdč. J. Malec za njeuo skrb in požrtvovalnost za veselje šolske mladine. Zvečer 11. julija je bila pa Kostanjevica zopet iu to veliko lepše razsvitljena kakor v nedeljo; po gorah pa so goreli lepi kresovi. Da tudi topiči neso počivali, se ume. Tudi bližnji sv. Križ ni hotel zaostati, ter je z razsvetljavo hiš pokazal, da tudi tu planiti jo srca vseh za preljubljenega vladarja. Razsvetljava je bila prav lepa, posebno lep se mi je zdel razsvitljeni zvonik farne cerkve. — Želeti bi bilo, da bi se lepa vzajemnost, ki se je te dni pri nas pokazala, ne rušila več, ampak se utrdila iu nadalje razvijala v korist celi občini, kakor tudi v korist in slavo domovini ! Domače stvari. — (Presvitli cesar) je županu g. Gras-selliju večkrat izrazil Svojo Najvišjo zadovoljnost o prekrasnem sprejemu, katerega Mu je napravila Ljubljana. On se je pa tudi prav živo zanimal za Ljubljanske mestne zadeve. V „cerelu" po dvornem obedu dne 14. t. m. izrazil se je namreč proti mestnemu odborniku g. Hribarju, da se je prav mnogo storilo za olepšavo mesta, in ko Mu je le-ta omenil, da mestni zastop ne more toliko sto« riti, kolikor bi želel, ker mu ne dopuščajo denarna sredstva, ki so mu za to na razpolaganje; vprašal je, če se v budget vsako leto postavljajo v ta namen gotovi zneski, če ima mesto kak načrt za razširje-vanje mesta, od kedaj je ta načrt in, ali 86 pri dovoljevanji novih stavb ravna vedno po njem ? Potem je vprašal, kake so zdravstvene razmere mesta; ia ko Mu je odgovoril, da ne povsem zadovoljive in da se v zboljšanje njihovo mestni zastop bavi z vprašanjem o napravi vodovoda, vprašal je: kakošna je Bedanja pitna voda, od kod bi se event. vzela voda za vodovod, kako bi se v mesto napeljala, kje bi se napravil reservoir, bi li ne bilo mogoče v bližini mesta dobiti zadosti močnih studencev v primernej višini, da bi imela voda naraven strmec in koliko bi utegnil stati vodovod? — (Pri ljudski veselici) rekel je cesar na plesnem odru k g. Dreniku: »Die National-trachten sind so schon; es ware schade, wenn Bie ganz aufhbrten. Die Goldhaube soli schon seltener sein; die weissen Kopftucher halten sich besser." Na to opomnil je g. Drenik: „Cesarost! Bele peče bodo se ohranile, zopet so se priljubile, mi agitujemo za nje." Na to cesar: »Das ist recht!" — (Satisfakcijo) terjat sta prišla danes popoludne dva g g. reservna častnika zaradi naše notice o mladem gos p. Biirgerji in njega obnašanji pri ljudskej veselici. Naš odgovorni urednikdal jima je odlok, naj Bi iščeta zadostitve pri sodni j i. — (Ugovorna obravnava) uredništva „Slov. Naroda" zaradi zadnje konfiskacije („K volitvam v Istri in na Goriškem") je 19. t. m. dopo-ludne ob 9. uri pri tukajšnji c. kr. deželni sodni ji. — (Nezgoda.) Pri ljudskej veselici razvneli so se tudi otroci znanega zagrizenega nem-čurja in odvetnika Ljubljanskega ter klicali na ves glas: Živio, živio! Očeta in mater, čuvših ta otročji pojav, polotilo se je jednako čuvstvo kakor koklje, ko vidi po njej iz val j ene račice spuščati se v vodo. Za kazen imeli so otroci celi dan „Hausarrest", posli pa hude dneve, kajti nad slednjimi razlil se je najbolj nabrani nemčurski žolč. — (Dunajski časnikarji) neso za svojega bivanja v Ljubljani prav nič pridobili na našem spoštovanji, temveč opravičili davno prepričanje, da so nepoboljšljivi lažniki, in da lažejo prav neumno. Ni se nam vredno zdelo zanikavati vest o narodnih zastavah na cesarskem paviljonu, katerih nihče snemati ni mogel, ker jih v obče nikdar gori ni bilo, in o raznih izmišljenih izrekih cesarja, a danes moramo vender v ožigosanje teh gospodov povedati, kako lahkomiselno pišejo. Včerajšnja „N. Fr. Presse" piše namreč, da bo je včeraj cesar poslovil od mestnega zastopa Ljubljanskega na kolodvoru in potem s posebnim dvornim vlakom po železnici peljal v Kamnik, iz Kamnika pa zopet po železnici v Kranj. Kamnik, z njim pa tudi vsi mi do danes nesmo znali, da se more tja po železnici, a židovska glava vse to ve, zato Hmo mi podredjeno pleme. — (Nekatere gg. dopisnike) prosimo, naj malo potrpe, ker je zdaj prvi in glavni predmet potovanje cesarjevo. — (Pri Brežicah) uprli bo 8e, kakor poroča „Tageepost", kmetje v Curnovci in na Gorenjej Pohanci proti komisiji, ki je postavljena proti trt nej uši. Komisija hotela je z delavci v letos prav lepo obetajoče vinograde, uničevat trsno uš. Ker bi Be pri tem uničilo tudi grozdje, vinogradnika jedini up in pomoček za razna plačila, nabralo se je kmetov par stotin in zabranili so uhod. Tudi ko se vrne komisija s G žandarji, neso se kmetje udali in žandarjev jeden ustreli in na hip pade jeden kmetov mrtev na tla. Druge napali so žandarji bajoneti in več kmetov je ranjenih. Ta dogodek je globoko obžalovati, to temveč, ker se z dobrim vedno več opravi r.ego s kruto silo. Prav radovedni smo, na koga pade odgovornost za to bitko pri Brežicah šnjak, Murnik, Detelja in Dežman. Cesar iz voza stopivši gre naravnost k deželnemu glavarju, kateri se v imenu kranjske dežele zahvaljuje cesarju za visoko čast obiskovanja dežele in Ga prosi, naj ohrani Kranjsko v milostnem spominu. Cesar na to odgovori: „Ja/ ponavljam Svojo najtoplejšo zalivalo za i>resr-čni sprejem na Kranjskem. V resnici Ule je veselilo, da sem se mogel udeležiti te krasne patrljotične sla vnosu i. katere se bodem najprijetneje spominjal. Jaz želim, da bi ]Ui bilo mogoče, Kranjsko deželo spet kmalu Obiskati.44 Potem se cesar zahvaljuje gg. odbornikom, da so se potrudili v Lesce in stopi v cesarski salonski voz. Ko iz okna vidi, da stoje* pred vozom vsi gospodje odkriti, stopi na peron in prosi, naj se vsi pokrijejo, ker je hladno. Navdušeni živio-klici zadone, ko se začne vlak naprej pomikati in odpelje iz dežele preljubi j enega vladarja. G. deželni predsednik baron "VVinkler spremlja cesarja do Trbiža. Loterljne srečke 14. julija. Na Dunaji: 2, 32, 5, 53, 33. V Gradci: 75, 65, 64, 39, 23. Tujci: 16. julija. Pri Nlonn t Pfefferer iz Inomosta. — Toms n:ija. — Golob iz ŠoŠtonja. — Oberofol iz Kočevja. — z Dunaja. — Regler iz Tržiča. z Du-Kargl Telegrama „Slovenskomu Narodu": Lesce 17. julija. Žc ob 4. uri zjutraj seje odpravilo cesarjevo spremstvo iz Bleda v Lesce. Cesar se je odpeljal ob 4 lU. uri in v Lesce prišel ob 43/4. Tukaj so Ga pričakovali gg. deželni glavar grof Thurn in deželni odborniki dr. Vo- IDimaJslcsi *borza dne* 17. julija. (lavirao telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 78 gld. 75 Srebrna renta .... ..... 79 n 65 Zlata renta.......... 99 , 15 5°/0 marčna renta......... 93 , 45 Akcije narodne banke....... 839 , — Kreditne akcije........ 294 , 75 London . ....... 120 , 05 Srebro ........ — B — Napol. ........... 9 „ 50 C. kr. cekini. ...... 5 „ 65 Nemške marke ..... 58 „ 60 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 119 . 25 Državne srečke iz 1. 1864, 100 „ 168 „ 25 4°/0 avatr. zlata renta, davka prosta. . 99 „ 10 Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 „ — , 4%...... 88 „ 65 „ papirna renta 5%..... 87 „ 10 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.. . 103 „ — Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 114 „ 75 Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/o zlati zast. listi . 118 „ — Prior. oDlig. Elizabetine zapad, železnice — „ — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ — kr. Kreditne srečke......100 gld. 171 „ 50 Bndolfove srečke.....10 „ 20 m — Akcije < lglo-avstr. banke . . 120 „ 107 „ 75 T ram m ^ ay-druSt. velj. 170 gld. a. v. . 224 , — Zahvala. Visokočastiti gospod P ri mož Jan, župnik na Bobu, daroval je tukajšnjej šolskej mladini 50 iztisov J. Tomšič-eve knjižice .Habsburški rod", za kar se v imenu obdarovane mladine najtoplejša zahvala izreka. (478) Krajni šolski avet na Robu, dne 11. julija 1883. Miha Vdovič, Janez Vrezec, predsednik. učitelj. Lepa prodajalnica tik cerkve v Reciftkem trga (v Zgornji Savinjski dolini se koncem tekočega leta v najem odda. — Več pove Janez Smodiš, (479—1) posestnik na Rečici, pošta Mozirje. Raspis službe glasbnogi učitelja. .Glasbena Matica* v Ljubljani oddaja službo učitelja na društveni glasbeni šoli proti letni plači 500 gld. Prosilci imajo izkazati se: a) da so zmožni poučevati na goslih do popolnosti in b) na klavirji, kolikor treba za spremljevanjet c) morajo zavezati se, da se v kratkem času pri uče slovenščine kot učnega jezika, ako ga neso zmožni. Oni, ki so vešči kakega slovanskega jezika ter so sposobni poučevati tudi v petji, imajo prednost. S potrebnimi dokazi podprte prošnje naj se ulože pri odboru „Glasbene Matice" v Ljubljani do dne lO. av-gnala 1.I. V Ljubljani, dne 7. julija 1883. Za odbor „Glasbene Matice": Zobozdravnik MED. Dr. TANZER, c. kr. vseučiliikl docent v Gradci, naznanja, da bode od 16. do Badnjega julija t. 1. v LJubljani, 9,h6tel Elefant" izvrševal svojo zobozdravništo in zobotehnično prakso, ter bode imel na razpolaganje svoje preparate za zobe. c. kr. privilegirane (476-1) Hiša z gospodarskim poslopjem, v sredini mesta Kr* ikoga stoječa, jednonadstropna, v popolnem dobrem stanu, pripravna za katerokoli podjetje, bo pod jako ugodnimi pogoji tuko) prod«. K tej hiši spada tudi nekaj zemljišča, ki se ali s hišo vred ali pa posebej proda. Natančneje o tem zve se v Krškem v občinskem uradu, kamor naj se tudi zadevna pit "\ na vprašanja pošljejo. (480—1) Vozni red c. kr. priv. južne železnice od I. junija 1883 naprej. Z I >iiii2ajfi> v Trst*. Pos taje Dunaj...... Odhod Murzzuschlag. ... „ Gradec...... „ Maribor...... _ Celje........ Laški Trg..... Rimske Toplice ... „ Zidani Most .... „ 11, vi i... Prihod LJublJanaOdhod Postoj ina . , . . . „ Nabrcžina..... „ Trst....... Prihod Jaderni vlak Brzo v lak 6*45 zvečer 10- 2 „ 11- 59 po noči 119 n 2-43 3*25 zjutraj 442 „ 445 „ 6- 8 n 7- 44 „ 8- 10 n 7-— zjutraj 10-27 „ 12-58 popol. 223 , 3- 51 „ * 8 , 4- 20 „ 4-43 „ 0* 6 zvečer 611 „ 7-51 „ 934 „ 10'- Poštni vlak Mešani vlak 9-— zvečer 2*10 po noči 6*10 zjutraj 8-20 „ 1029 dopol. 10*46 10-58 U-85 „ 119 popol. 1'28 „ 336 „ 5*48 „ 6-23 zvečer 1-30 popel. 5-27 9 30 zvečer 11*41 po noči 1-50 „ 2* 6 217 „ 243 „ 427 545 zjutraj 7*52 „ 10- 4 dopol. 10-38 5.45 zjutraj 10-40 dopol. 2-28 popol. 535 „ 5- 58 „ 6- 15 zvečer 6*47 „ 9-25 „ 9'55 „ 1-31 po noči 5*14 zjutraj 6- 3 „ Osobni vlak 6*— zjutraj 6*22 6*37 „ 6-58 n 9*21 zj.Prih. Iz Trnta na 1 >iiiinj 'ostaje Trst....... Odhod Nabrežina..... „ PoBtrijina..... ,, tk.iii_M Prihod LJablJaMOdhod Zidani Most .... „ Rimske Toplice ... „ Laški Trg..... „ Colje....... „ Maribor...... „ Gradec...... „ Mttrzzuschlag.... „ Dunaj...... Prihod Jaderni vlak Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak Osobni vlak 8*— zvečer 6-40 zjutraj 10* 5 dopol. 6*— zvečer 8*15 zvečer _, 8-42 „ 714 „ 10*55 „ 6*47 „ 9*44 „ — 1013 „ 9-11 dopol. 1*42 popol. 9 22 „ 1*53 po noči — 11*25 po noči 10 38 „ 3*31 „ 1110 n 4-5t> „ 5*26 zjutraj — 11*28 „ 10-43 „ 12*34 popol. 3'39 „ 1210 ponoči 5*45 popol. 12*47 i. 5*31 || 2*26 „ 8*16 „ 8*11 zvečer 1247 i. 5-43 u 2*39 „ 8-33 „ 8*28 „ — 12-59 „ 5-54 „ 2*52 „ 8-50 „ 8-43 „ 1-28 po noči 117 „ 6-14 zvečer 315 „ 9* 19 dopol. 9* 4zv.Prih. 1 2-55 „ 2 47 || 8*30 „ 5*55 zjutraj 12-52 popol. — 4*22 zjutraj 4 24 „ 1058 „ 8-20 „ 4*35 „ — 6*30 „ 6*62 zvečer 2*15 po noči 6 30 zjutraj 11*46 dopol. 9-30 zv. Prih. — 9*40 dopol. 10- „ 4* 3 popol. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1-.