182. Številka, I L]Dbl|aii, i sredo 6. avgusta 1919, Izhaja Tsftk dan sreoer, ima naši nedeiie in praznike. fns *rati: Prostor 1 m/m X 54 m!m za navadne in male oglase 40 vin., za i/adne razglase 60 vin.f za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. fcpr. vaifltvo „Slov. naroda" in „Narodna Tiskarna" Knaflova ulica št. 5, pritlično. — Telefon it 90. »Slovanski Narod" velja v Ljubljani In po posti: v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan polletno ....... 3 mesečno ...... 1 ....... K 84-— - 42— n 21 — - 7-— V Inozemstvo: celoletno ...... K 95'— polletno....... tt 50*— 3 mesečno...... w 26-— Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno 5)s5F" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati Uredništvo „81ov. Naroda" Knaflova nllca st. 5, I. nadstropje. Telefon štev. 34. Dopise sprejema le podpisane In zadostno frankovane. eV Rokopisov ne vraća. Posamezna številka veiia 40 vina^ev. Dogodki v .»tu. Nepričakovano in nenadoma je prišlo. V nedeljo zvečer okoli 9. ure so se vraćali otroci socijalistov iz izleta. Spremljala jih je godba in mirno so korakali po ulicah proti svojemu domu, Iv jer se navadno razhajajo. Tu je pri?! o nenadoma do konfuzije. Kaj in kako je prišlo do tega. še ni mogoče dolev povedati. Nacionalistični listi govore, da so otroci začeli kričati: »Viva il bol-ševismo. abbaso Italia«. Kar pa očividci zanikujejo. Pose?!! so takoj vmes ■karabinjerji. vojaki - arditi, ki so začeli takoj streljati. Nastala je grozna panika! Ulica ozka. polna ljudstva: otrok in mater. V tem vrvežu in pri tem streljanju je bilo mnogo otrok ranjenih, žene so se onesvestile, med mojimi in vojaki je nastal rrete?. pri katerem je bilo več ubitih in mnogo ranjenih. Dogodek je povzročil med prebivalstvom, zlasti delavstvom strasno razburjenje. Danes v ponedeljek je mesto v strašnem razburjenju. V znak protesta proti divjanju karabinierjev je da-res vse delavstvo ostavilo delo. ves rromet - tramvaj počiva. Okrog 10. ure so Be začele zapirati prodajalne. Na glavnem trgu se je začela zbirati nacionalistična množica z vojaštvom. Iz glav. trga je sprevod šel po ulici Laza-retto. Na lipsijsk. trgu so se mimo de-monstr"-:v:^Č! množici zoperstavfli karabinjerji. ki so začeh* kot neumni streljati na bežeče ljudi. Bilo je zopet mnogo ranjenih, med njimi zelo nevarno vojaški šofer, ki je nrinelial s kami-,r:;om karabinjere. Demonstracije so se ponavljale po raznih ulicah. Karabinjeri so streliali. vojaštvo je konsignjrano, po ulicah drve kamioni z oboroženim vojaštvom in s strojnicami. Tudi na drugih mestih je bilo več mrtvih in ranjenih. Te dogodke so uporabili nacionalisti za nrotidemonstracije proti socijalistom in Slovencem. Kakor da bi Slovenci povzročili nemire! Danes onoldne so nacionalisti demolirali čitalnico zmetali skozi okna slovenske, hrvaške, češke knjige in j|h zažgali. Demolirali so uredništvo tiskarne »Edinost«, trgovsko-obrtno zadrugo in slovensko šolo na Acquedottu. Prvi akterji pri tem vandalizmu so bili laški oficirji in vojaki zlasti arditi. Slov. voditelji so se obrnili na amer. komisijo, da si ogleda junaško delo laških zmagovalcev. Prj teh dogodkih opažamo, da laška oblast podpira in podpihuje nacionaliste k sovraštvu in ekscesom proti Slovencem in proti socijalistom. Ravnokar, ko to pišem, so razbili vojaki kavarno »Union«, kjer se zbirajo socijalni demokrati. Pod večer so arditi, t j. vojaško uniformirani laški razbojniki, zasedli socijalistični dom v ulici Madonnina, ranili z noži mnogo delavnih zaupnikov, tako da je 8 avtomobilov odpeljalo ranjence, druge zaupnike so pa zaprli in pokradli mnogo inventarja- O tržaških dogodkih smo dobili še to poročilo: Trst, 4. avgusta zvečer. Zvečer dne 3. t. m. se je vračalo okrog 1600 otrok z izleta, ki so ga priredili socijalisti. Okrog 9. ure so prišli do ulice Madonnina, kjer je nastal prepir med socialističnimi §tarši otrok in karabinerji. Slednji so rabili orožje. Več oseb je bilo ranjenih, med otroki in materami seveda panika. Drugi dan, v ponedeljek so delavci v protest proti dogodkom zapustili .delo. Ob 10. dopoldne je množica štrajkujo-čih prikorakala na veliki trg, od koder je deputacija odšla k guvernerju. Pohod se je potem nadaljeval, proti trgu Lipsia (Piazza degli Studi). Karabinjeri so jih tam ustavili in ker se množica ni umaknila rade volje, so v nio streljali. Mnogo oseb je ranjenih. Socijalisti so se razpršili. Nacijonalistl so na to pod vodstvom laških častnikov priredili drugo demonstracijo in zahtevali povsod. naj se razobesilo laške zastave. Navalili so na Lavorato re. njim na čelu arditi s samokresi v rokah. Prerezali so telefonske žice. Vkljub temu se je uredniku posrečilo poklicati na pomoč vojaško silo, ki je napadalce odgnala. Obrnili so se na to proti Narodnem domu, kjer so ohladili svojo jezo. Tolpa 20 demonstrantov, med njimi 8 oficirjev z enim stotnikom, je vdrla v kavarno in zahtevala, da se razobesi laška trobojnica. Na to so udrli v prostore slovenske čitalnice, razbili vhodna vrata, slike in pohištvo, razobesili z balkona laško trikoloro, pometali časopise in knjige Slovenske čitalnice in Češke besede na cesto, pokradli druge stvari in na to odšli. Pol ure po njihovem odhodu j so »intervenirali« karabinjeri. Med tem so laški oficirji in ostala sodrga odšli v ulico Sv. Frančiška, kjer so udrli v uredništvo »Edinosti« m prostore Trgovske obrtne zadruge ter so tekom 20 minut pometali na ulico knjige, časopise, rokopise in sploh vse. kar je bilo premakljivo. V veži je stal ves čas polkovnik, na bližnjem oglu pa avtomobil poln vojaštva in karabini e-rov. Šele, ko je uniformirana sodrga opravil;* svoje delo, je častnik poklical čakajoče vojake in karabinjere, da so navidez stopili v akcijo. Napravljena škoda je velikanska. Trgovsko obrtni zadrugi so uničili vse gospodarske knjige, uredništvu Da dragoceni arhiv, v katerem je bilo toliko spominov na preteklo našo narodno borbo. Ob 1.35 popoldne je pod vodstvom 4 oficirjev došlo kakih 30 demonstrantov pred slovensko šolo na Acquedottu. 10 njih je udrlo v hišo. Razbili so vrata, udrli v sobe in kabinete in pometali na ulico vse knjige In učne pripomočke. Uničena je dragocena knjižnica učiteljskega društva. Pol ure pozneje so tudi tu intervenirali karabinjeri in se prijazno pozdravljali ž njimi. — Popoldne je množica, nje na čelu arditi s črno zastavo, na kateri je mrtvaška glava, prišla pred Ljubljansko kreditno banko, koje prostori so bili zaprti. Zahtevali so, da se razobesi laška zastava. Ko se je tej zahtevi ugodilo, so odšli. Druge škode tu niso napravili. Tudi v kavarno »Balkan« so se popoldne š"e enkrat vrnili in zahtevali, da se odstranita časopisa »Edinost« in »Lavo-ratore«. Napis »Kavarna« so odstranili. Popoldne so arditi zasedli delavski dom. Došlo je do hudega spopada, Dri katerem je bilo mnogo socialističnih zaupnikov ranjenih, drugi pa odvedeni v zapor. — Iz vsega se jasno vidi, da organizira in pospešuje vojaška in policijska oblast te izgrede, pri katerih tvorijo vojaki in arditi jedro junaških naskakovalnih čet proti neoboroženim in mirnim Slovencem In socijalistom. Naš poročevalec ugotavlja, da so mu znani 4 zanesljivi smrtni slučaji vsled streljanja na množico, vsi štirje mrtveci so tržaški Lahi in vsi štirje so zadeti slučajno. Eden izmed niih je bil demonstrant, drugi trije pa gledalci. Govori se pa po Trstu, da je mrtvih več kakor 20. Sigurno je, da je ranjenih več stotin oseb. Tržaški dogodki so nekako ponavljanje reških dogodkov. Ni prav jasno, kaj je njihov namen. Tržaški Slovenci nam sporočajo, da je po njihovem mnenju namen laške soldateske, da bi izzvala v Ljubljani ali kjerkoli drugod napade na laške častnike ali vojake, kar bi bilo dobrodošel povod za kakršnokoli zasedenje ali intervencijo. Vsled tega ohranimo vsekakor hladno krL ____ »II Lavoratore« prinaša opis. kako je padel demonstrant Pollach, 181eten dijak (Lah), ter imena novih ranjencev. Končno prinaša roziv delavstvu, naj ne ustavlja dela. Prvj stavek poziva je zaplenjen. — Civilni komisar Ciuffelli je zabranil vsak shod, kjer bi se zbralo več ko pet Budi. — Tako izgleda zadovoljni Trst pod okriljem matere Italije. Spominjajte se zaklada „S!ov. sokolske zveze". ZaveznihL i Pariz, 1. avgusta 1919-(Konec.) . Kuj pa Jugoslavija? Ali ni bilo vprašanje priznanja kraljestva SHS eden glavnih dokazov, kako malo smisla jo imela Antania za našo notranjo konsolidacijo? Bilo je pa res težko delati na konsolidaciji, ko je vendar eden izmed tovarišev, Italija, imela samo eden cilj, kako onemogočiti konsolidacijo Jugoslavije- Pa seve Jugoslovani so morali biti blokirani, odvzelo se jim je brodovje, postopalo se je ž njimi, kakor z avstrijskimi podložniki, ter vso se je storilo samo, da se ovira konsolidacija. In seve, kaj bi bil glavni činitelj prave konsolidacije: to je pravična rešitev jadranskega vprašanja- Pa hi pomanjkanje akcije, podjetnosti, politične vizijo- Antanta bi bila morala sama ustvariti pi*>tiutež preti italijanski politiki-Ona bi bila morala delovati na sporazum slovansko - balkanskega bloka- ki bi bil mogel igrati veliko vlogo na konferenci in ki bi bil element reda v centralni Evropi- Posebno Amerika je bila kakor poklicana, da sprejme tako vlogo posredovalca- Ona bi bila mogla organizirati te mlade države v silno zvezo. Ako bi bilo silne državniške volje, padle bi vse diference med Poljaki, Coni in Jugoslovani- Tako so pa bili vsi prepuščeni samemu sebi« Jugoslovani so od samega početka bili naj-pogunrnejši in na j samostojnejši- Pa težki jadranski konflikt je odbijal Poljake in Čehe, ki jim je bolj prijala nevtralna vloga- Clemenceau sam je vse storil, da je na konferenci znižal vpliv malih držav, ki so izgubile vsak odločujoči vpliv na tok konference. Mesto konstruktivne Ta dela približavanja in federaliziranja teh novih borcev proti nemštvu, je konferenca dopuščala žalostno raboto temnih sil italijanskega imperijalizma- Tu smo sedaj že sredi slovanske politike- Kongres ni bil sposoben razumeti slovansko dušo, to je njegov največji greh- Pa tudi Amerika ni brez groha- Jugoslovani so imeli velik odločujoč uspeh v Beli hiši v AVashingtonu-Pa dva največja svetovna naroda sta imela ravno tak neuspeh. Kitajska s svojima plenipotencijarima, govorečima najčiščo amerikansko angleščino, ni uspela- da pridobi Wilsona v sporu z Japonsko, ko je vendar ta poslednja smrtna sovražnica Z edin jenih držav. Drug velik neuspeh so imeli Rusi- Tekom leta 1918- se je reševala usoda Rusije v "VVashingtonu VTilson, ne vedno srečen v izbiranju svojih svetovalcev in svojih emisarjev- Milesovega kova, ni imel pravega srca za Rusijo- Predaleč je njegovemu mentalitetu slovanski svet- Pri Jugoslovanih je izjema, njih stvar fascinira po svoji pravičnosti in nekompliciranosti. jednostavnosti- Rusko vprašanje je bilo pretežko za amerikanski duh in podzemski mednarodni vplivi eo bili merodajni, predvsem židovstvo- Ako je imela Amerika nesrečo v svoji slovanski politiki, ni bite, nič manj nesrečna tudi Anglija- Kakor da je Anglosaksonom težko, da umevajo slovansko politiko- Tako se je moglo zgoditi, da danes postoji velikanska nevarnost, da bo Nemčija reformirala Rusijo in jo dvignila na noge- To je posledioa neslovanske politike kon-gresa- Avstrijska pogodba bo skoraj podpisana- Naša delegacija je vendar dosegla to, kar smo od samega začetka konference smatrali, za pridobitev, in to je, da se jadransko vprašanje ne reši v pogodbi z Avstrijo- To se ne bo zgodilo in to bo velika izguba za Italijo. Pa kongres, pripravljajoč ostale ekonomske in finančne klavzule, je zopet dokazal, kako smatra vse druge sil za nuantite negligable* Predno se joizročila Nemcem pogodba, se je vsaj v toliko varoval dekorum, da so se sklicale male sile in se jim prečital iz- vleček pogodbe, tako c>a vsaj izgleda, da so one že pristale na določbe pogodbe* To se pa ni zgodilo pri drugem delu avstrijskega ugovora, ki se je izročil Avstrijcem brez pristanka malih sil, dedičev Avstro - Ogrske- Samo energičnemu nastopu jugoslovanskega in češkega sekretarijata se je zahvaliti, da je jugoslovanska in češka delegacija dobila v roke pogodbo dve uri, predno jo jo Iv- a izročil Rennerju v Sait-Germainu- Slavnosti so v Parizu pri kraju. Verige okoli veličastnega Are de Tri-umphe so padle ,a sedaj so jih zopet upostavili, in ves slavnostni lišp je izginil. Mesto slavja zopet vsakdanje skrbi. Centralna Evropa in Rusija, evo dva še neurejena sveta. Evo »artisani zmage«, kakor se jih imenuje, se la_h.ko zamislijo* Pa kaj je krivo temu? Njih pomanjkanje energije, smisla za akcijo in to, kar je koren zla, njih slabotna politika napram Italiji, ki v njih imenu sme delati v naših krajih to, kar dela. Jadran je res grenek, pa ne samo za Italijo, za vso Antanto, ki je grešuiku sledila, mesto da bi ga kaznovala, mesto da bi rekonstruirala, četudi proti volji največjih Avstmfilov, ki so bili kedaj .^aših zapadnih sosedov. Centralno Evropo in vzela v svoje roke reorganizacijo slovanskega sveta. B V. n- Preidem k vprašanju, kako naj se zajezi vedno rastoče pomanjkanje državnega uradni štva- Da se prejemki državnih uradnikov v bistvu niso nič dvignili v novi naši državi, da so se pa življenske razmere vobče znatno poslabšale, je zadosti znana žalostna resnica- Aproviza-cije takorekoe ni več- Meso še uradniki sicer dobivajo 4 krone ceneje, kakor največi bogataši. To je pa tudi vse* In še tukaj čaka služkinja včasi po poldrugo uro, prodno izve, da mesa ni več- In tako moraš često še tisto kilico govedine, ki jo hočeš privoščiti tedensko svoji družini, plačati po ceni, katere visokost baje ni upravičena- Naši poslanci so se z vse hvale vredno vnemo trudili in trkali na vrata različnih ministrov, da bi dosegli gmotno izboljšanje naših življenskih pogojev. Zlasti ministru dr ju K r amer ju gre neomejeno priznanje za njegova trudapolna prizadevanja- Seveda bi bilo dobro, da bi zastopniki vseli naših političnih strank bili nastopili v tem vprašanju, ki je skupno v^emu državnemu uradništvu brez razlike politične pripadnosti, v nekaljenem soglasju- Potem bi bil uspeh mogoče vendar bolj povoljen-Kajti kar je dosedaj doseženega, ni pravzaprav nič drugega kakor transformacija že prej obstoječega- Z majem so se bile .povišale doklade na 100%. zato se je pa vzel nabavni prispevek, sedaj so nam dali nove doklade, odvzamejo pa stare; in če zremo na povišok — je tako majhen, da ga komaj vidimo- Na dobrem so le tisti, ki imajo — recimo — vsaj 4 dojenčke- — Izdatki za uradništvo pri mestnem magistratu ljubljanskem so se več kakor potrojili* LTrr.dniki izhajajo razmerno dobro. Ali naj tudi Beograd državnim uradnikom plače iz mirne dobe potri-krati?! Želeti in pravično bi bilo, obenem pa tudi znamenje državniške modrosti-Toda vzpričo dejstva, da v prestolnici odločilni možje za nas nimajo pregor-kega srca, tega ni pričakovati- Mi pa tega rudi za vsako ceno ne zahtevamo, kaj bi nam pomagal papir, ko bi cene zopet tako poskočile, da bi jih tudi s povišano plačo ne zmogli. Zato pa naj državna oblast osnuje državna oskrbo-vaitšca, kjer bi državni uradnik i dobivali vse potrebščine po njihovi plači primernih cenah- Da bi se ne uganjale kake nepravilnosti, bi se določila količina vsakega predmeta za osebo in gotovo dobo- Za slov- ozemlje bi zadostovali 2 glavni oskrbovališči: v Ljubljani in v Mariboru- V manjših mestih bi bile podružnice, v se manjše kraje bi pa dobivali uradniki blago iz najbližjega oskrbovališča po brezplačni že-leznični pošiljatvi- — Nadalje bi se imele ustanoviti potrebne delavnice: čevljarske in krojaške- V slučaju bolezni naj dobi državni uradnik pravico do brezplačne zdravniške pomoči pri državnih zdravnikih za sebe in celo svojo rodbino vključno služinčad- Kjer ni državne apoteke, M posredovanjem državne oblasti privatni lekarnarji dajali zdravila po znižanih cenah. Kakšon revež jo, spozna V vsej grozoti državni uradnik posebno takrat, kadar se naseli bolezen za daljšo dobo v njegovo rodbino- Ni mleka, ne sladkorja, ne sredstev, da bi si mogel nabaviti vsaj najpotrebnejše za nesrečnega bolnika pri lh nisi Tulil oderuhih- Zdravnik predpiše celinsko ali morsko kopel. Pri tem pa tudi ostaue-Kam naj gre revež, ki še toliko nima, da bi mogel doma nuditi oslabljenemu rekonvalescentu boljro krepko hrano-Zatorej bi državna oblast morala gledati tudi na to, da ustanovi v državnih kopališčih gotovo število prostih mest, v morskih kopališčih pa domove za državne uradnike in njihove svojce- To sem napisal v imenu vseh onih, ki z vnemo zvesto služijo ljubljeni domovini vkljub vsestranskemu pomanjkanju in ki želijo, da bi slovensko uradništvo tudi to krizo prebilo brez katastrofalnih posledic za lastni ugled, za pošteno pridobljeni ime tek svojih sodržavljanov ter za nemoteni razvoj in potrebni procvit nagega lepega kraljestva- Politične vesti. — Občni zbor političnega društva -Edinosti« v Trstu se je vršil v nedeljo 3. t- m- v gledališki dvorani Narodnega doma- Navzoči so bili zastopniki ne samo iz Trsta in okolice, marveč tudi Iz Goriškega in iz Istre, vobče iz vse Primorske- Zborovanje je otvoril predsednik dr- Wilfan- O delovanju političnega društva je poročal podpredsednik dr-Slavik, ki je podal pregled političnih dogodkov v preteklem letu, očrtal razmerje napram Italijanom in socijalnim demokratom ter razpravljal obširno o šolskem vprašanju in o delovanju na gospodarskem polju- V novi odbor so bili poslani zastopniki vseh slojev primorskega slovenskega in hrvatskega prebivalstva, možje, ki uživajo popolno zaupanje ljudstva. Volitve so so vršile v znak popolne edinosti med zboroval-ci z vzklikom- Na predlog dr- Agne-letta so bili izvoljeni v odbor: za predsednika dr. Josip W i 1 f a n, odvetnik v Trstu, za odbornike pa: Ivan Banovac in Ante Belanić. oba iz Pazina, Edvard Bubnić iz Slivja, Fran Cernič iz St* Petra pri Gorici, Silvester Godl-na-Ban iz Skednja, Alojz Gorjup iz Prošeka. Ivan Kjuder, delavec iz Prošeka, dr- Ignacij Kobal, katehet iz Gorice, Ignac Krizman iz Dornberga, Franjo Lentić iz Trsta, dr- Ivo Novak, odvetnik iz Gorice. J- Pogorelec iz Barkovelj, Ivan Stepančič iz Renč, Matej Škrbec, dekan iz Krkavcev, dr- Edvard Slavik, odvetnik iz Trsta, Štefan Volk iz Ro-eola, Josip Vran iz Tomaja in Andrej Zink iz Opčin- — Posvetovanja kluba Demokratske zajednice- Beograd, 4. avgusta* Klub Demokratske zajednice je danes dopoldne in popoldne razpravljal o politični situaciji* Navzoči so bili vsi ministri, ki so člani Demokratske zajednice- Debata se bo jutri nadaljevala-Klub stoji na stališču, da. zahteva sedanji položaj naroda in države največjo koncentracijo vseh sil v vladi in da se naj torej pri sestavi nove vlade skuša doseči koncentracijsko, ali pa vsaj koalicijsko ministrstvo na najširši podlagi* Naravno je, da je za sestavo takega ministrstva po parlamentarnjh principih v prvi vrsti poklicana največja skupina v parlamentu- — Pogajanja dr- Pavlovima s strankami* Beograd, 4. avgusta- Predsednik Narodnega predstavništva dr. Pav- I lovič je danes pričel oficijelno konfe-i rirati s predstavniki poedinih kluboyt POQ Stran 2. „SLOVENSKI NAROD" One 6. avgusta 1919. 182 štev. da se natanko informira o mišljenju in {razpoloženju političnih strank glede /razrešitve vladine krize- Popoldne sta fbila pri predsedniku v imenu Demo-;kratske zajednice ministra Davidović lin Veljkovič- V kuloarjih parlamenta ;se sučejo naravno vsi razgovori le okoli ministrske krize in na vseh stra-jneh se konstatira, da je ministrski {predsednik Protič" navalil na sebe ve-jiiko krivdo, ko je razbil v najresnej-eem času, ki ga preživlja naša država, koalicijsko vlado- Značilno je, da velik •idel radikalnega kluba ostro obsoja spor v vladi in s tem seveda implicite postopanje ministrskega predsednika- Ker »je dosedaj položaj Še popolnoma nejasen, so vse kombinacije o sestavi nove vlade preuranjene in niso za enkrat ničesar drugega, nego igračkanje, vendar prevladuje v parlamentu mnenje, Ntesavo os&js- ko so prečitali Člani vlade Šele po objavi presbiroja, kakor ostalo občinstvo. Tako postopanje jako obtežuje osebno sodelovanje med ministrstvi V dneh torej, ko se v Parizu nahaja vprašanje o mejah naše države v poslednji najkritič-r.ejši fazi, ko se ima rešiti definitivno vprašanje o položaju Ogrske na Balkanu, ko se sovražniki države prizadevajo povzročiti v naših deželah nemire na raznih straneh, ko izmišljajo incidente, ki so prišli tudi v del zavezniškega tiska, ko je povoljna rešitev vprašanja o odločitvi odškodnine v Parizu ogrožena, ko se morajo vpostaviti novi odno-šaji s sosednjimi državami ko se mora prej vzpostaviti in za vsako ceno obdržati mir v deželi, vrniti mirno trgovino in delo, ko velik del naroda v mrzlici pričakuje povoljne agrarne reforme, ko je treba povoljne rešitve valutnega vprašanja, ko dobrovoljci, izmučeni invalidi in vojne sirote pričakujejo vsak dan zboljšanja svojega stanja, g. Protič kot predsednik vlade ruši vlado, meče ogenj med politične stranke radi osebnih vprašanj, otvarja nedogledno krizo ter ustavlja rešitev najnujnejših vprašanj. — Naše stališče je, da v teh usodnih časih za državo in narodno edinstvo niti vlada niti politične skupine in še manj politične osebnosti nimajo pravice, da ustvarjajo notranje zapletljaje in da kompromitirajo velike priboritve naroda in njegove vojske. Krizo bi bilo treba urediti čimprej. Razpravljati je treba o važnih vprašanjih v najkrajšem času, narodu dati priliko, da pride do besede in izvoli ustavotvorno skupščino, ki bi vse notranje odnošaje temeljito iz-čistila in uredila. — Beograd, 3. avgusta 1919. Ljuba DavidoviČ, Pavle Ma-rinkovič, V. F. Velikovič, Velislav Vu-loviČ, Svetozar Pribičevič, dr. Edo Lu-kinič, dr. Tugomer Alaupovič, dr. Albert Kramer, dr. Uroš Krulj, dr. Fran Pofjak, Šefkija Gluhič* Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev* PAPEŽ PROTI NAŠI DRŽAVI-Zagreb, 4- avgusta- >Primorske Novinec ki izhajajo v -aku, prinašajo iz baje povsem zanesljivega vira vest. da se je obrnil episkopat naše države do papeža z vprašanjem, če bi se smele čitati v slučaju smrti našega kralja v katoliških cerkvah maše zadušnice zanj- Papež je zabranil čitanje takih zadušnic, ker naš kralj ni katolik- — Zopet en dokaz več, kako ti italijanski krogi > ljubijo« našo domovino* Zagreb. 4. avgusta. >Novosti< poročajo iz dobro informiranih krogov, da so bili nedavno neki hrvatski duhovniki iz krajev, ki so jih zasedli Italijani, pri papežu, da ga informirajo o postopanju italijanskih oblasti proti hrvatskim duhovnikom- Ob tej priliki se je osmelil eden navzočih izraziti svoje mnenje, češ. da vsled takega postopanja oblasti napram narodnim duhovnikom trpi ugled cerkve med narodom, nakar se je papež razljutil in srdit odšel iz dvorane* — Splošno se v zadnjem času vedno pogosteje kaže, da stoji cel Vatikan za italijanskimi težnjami in da odobrava in sam pomaga pri napadih na Jugoslavijo- Tudi vatikanski li3t >Popolo Romano c je eden najgorečnejših zaščitnikov italijanskih zahtev napram naši državi- ŠKOF CARIC TUDI IZZTVA- Zagreb, 4- avgusta- Splitska >Nova Doba* prinaša pod naslovom: >Nova izzivanja škofa Caričac vest, da je imenoval dva nova splitska kanonika, ne da bi se pri nameščenju obrnil vsa] z obvestilom na vlado, kakor je bilo to doslej v navadi- Škof Caric se pri tem sklicuje na člen XXV* rimskega konkordata iz leta 1855. FRANCOZI ZAPUSTILI KOTOR> NAMESTNIKI — ITALIJANI. Split, 4- avgusta- Francoska mornarica je zapustila boko kotorsko- Poveljstvo nad mestom in pristaniščem so prevzeli — Italijani- IZ JDS NA HRVATSKEM. Zagreb, 4- avgusta- V Blaskomu se je ustanovila organizacija Demokratsko stranke, v kateri je včlanjenih nad 900 članov-gospodarjev- Predsednik nove organizacije je dr- Dokmanovič, v odboru pa so povečini sami kmetje in nekaj nekompromitiranih članov inteligence- SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA, LDU* Beograd, 4- avgusta- Danes ob 16- je imelo Narodno predstavništvo svojo sejo- Poslanci so bili prisotni v neobičajno velikem številu, vendar pa ni bilo opažati resne volje do dela- Vse se je bavilo le z ministrsko krizo, o kateri se je vršila pred sejo živahna debata- Seja sama je trajala le kratek eas-Predaednik je takoj ob početku priobčil pismo ministrskega predsednika o ostavki vlade. Nato je z dovoljenjem Narodnega predstavništva odgodil seje za toliko Časa, dokler se ne sestavi nova vlada. Ko se to zgodi, bo sejo takoj sklical- Ministri današnji taji niso prisostvovali, bili pa so zbrani v poslopja ,«homif>e» PftOMET. — AMERIKANCI GA ŠTUDIRAJO. LDUBeograd. 3. avgusta. Minister za pošto In brzojav otva/ja nov odsez: za kontrolo poslovanja vseh poštnih institucij v kraljestvu. LDU Beograd, 3* avgusta. Skupina ameriških častnikov je prevzela nalo-oo, da prouči vprašanje naših železnic in način, kako bi sjg najbolje uredila. Ko dovrši svoj posel, poda vlajjj poročilo. ČIŠČENJE. LDU Beograd, 3. avgusta. Z imenom »Ratno ogledalo« bo dne 5. avgusta začel izhajati list, ki se bo bavil z onimi osebami. Id so za okupacije služili Avstrijcem in obogateli na račun države. PETROLEJ NA POTU. LDU Petrograd, 3. avgusta. Iz Amerike je preko 340 vagonov petroleja na potu med Tuzlo in Vinkovci, j Ta petrolej bo razdelila monopolna Uprava, ki bo tudi določila solidne ! cene. Ta količina bo zadostovala za ; potreb 3 naše države. MHm domovino. REKA. LDU Trst, 1. avgusta. »II Lavora-tore« poroča iz Rirna slede reškega vprašanja: Italijansko in francosko časopisje se je zopet začelo baviti z reškim vprašanjem. Mnogo predlogov S je bilo že predloženih, toda vsi so ! ostali brez uspeha. Toda najagilnejši bi najizdatnejši predlog za neposredna pogajanj« med Italijani in Jugoslovani Sta Orlando in Sonnino zavrnila, ker sta se zanašala na posredovalce, katerih edini interes je bil da vzdrže napete odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Sedaj prihaja zopet nov načrt na dan. Po tem načrtu bi se luka ločila od mesta samega, ki bi pripadlo Italiji. Luka in železnice bi se podvrgle upravi Zveze narodov. Italiji bi pripadel tudi Žič-jev, ki se nahaja na vzhodnem delu luke. Ves ostali del luke (prosta luka), Delta, Barroševa luka, vsi železniški objekti na Sušaku in železniški progi Reka - Št. Peter in Reka - Zagreb bi .bili internacijonalizirani in postavljeni pod upravo Zveze narodov. Ozemlje desno od železniške proge s Kas tvom vred, Liburnija in druga popolnoma slovenska središča bi bila priklopljena Jugoslaviji. Med železniško progo in morjem bi ozek ozemeljski pas zagotovil teritorijalni spoj med Reko in italijansko vzhodno mejo. Ta načrt je baje iz ameriškega vira. Spominja na načrt, ki sta ga dva italijanska časnikarja predložila prve dni junija ugledni osebi, namreč, naj bi se del vzhodne Istre priklopil Jugoslaviji, Itatija pa bi dobila kot odškodnino mesto Reko. Po »Restu del Carlino« bi imela ta rešitev dve prednosti: zagotavlja mesto Reko Italiji in ustvarja tudi teritorijalni spoj; določa mejo Rečine, proza reškemu prebivalstvu gospodarske koristi ki prihajajo od prometa v pristanišču; ne ogroža siarih meščanskih pravic, ker ni tudi prej prosta luka pripadala Reki, temveč Madžarski; končno daje brezpogojna jamstva za svobodno trgovino vsem n_arodojn iz ozadja. »Resto dej Carlino« vidi v tej rešitvi tudi škodo: prvič se s tem uniči Trst ,drugiČ se vrine na italijanski Jadran Zveza narodov in se odpovejo vrata njenemu neposrednemu gospodarskemu in potem političnejnu vplivu na vse ogromno podonavsko ozemlje, to je na ozemlje in narode bivše avstro - ogrske države. »Secolo« pripominja, da se šele sedaj poizkuša predlog, ki bi se bil moral najprej predložiti. Italijanska taktika bi bila morala točno ločevati mesto Reko od reške luke in zahtevati za Italijo samo mesta Tako bi bili Italijani prišli v nasprotje samo z Jugoslovani Italijanska delegacija je pa zahtevala mesto in luko in je tako prišla v navzkrižje z vsemi narodi, ki trgujejo v Jadranu. »Lavor atore« pripominja: »Kaj izhaja iz tega razmatranja? PonesreČe-nje diplomacije, nič drugega; bedaste namene reševanja narodnih vprašanj potom neskončnih Intrig, namesto potom pametnih in neposrednih pobijanj med prizadetimi narodi. Predvsem bi se bili morali pogajati medsebojno Italijani in Jugoslovani, trezno in pošteno. Prilik ni manjkalo. Nasprotno: prilike so se ponudile, toda Orlando in Sonnino sta pokazala, da se želita izogniti tem pogajanjem in sta tako igrala Clemenceaujevo igro, ki je medtem, ko je bila Italija vsa vglobljena v resico vprašanje, izdajal gospodarske interese Italiji. _ Slovanski svet. KONEC BOLJŠEVIŠKE VLADE NA RUSKEM? Amsterdam, 4. avgusta. V Moskvi se vrše dogovori med posameznimi strankami za osnovanje koalicijske vlade, ▼ kateri bi sodelovali tudi meuj-ševiki, socijalni revolucionarji in ortodoksni socijalisti- Ljenin bi bil baje pripravljen odstopiti, če se mu da garancije, da ostane čičerin upravitelj zunanje politike, Trocki pa organizator vojske- Na ta način bi prešla sedanja Rusija od boljsevieke diktature k demokratskemu socijalizmu- PREMEMBA V RUSIJI? LDU. Nanen, 4- avgusta- (Brezžično-) Vesti o skorajšnjem preobratu v Rusiji se v nemškem časopisju spreje- majo rezervirano, vendar smatrajo pa previdni opazovalci is premeno sistema v Rusija se pred zimo za mogočo, bržkone zaradi tega, ker je nemogoče, da bi rusko ljudstvo prenašalo boljševičke odredbe še preko zime in ker se bo ojačil zunanji vpliv na boljieviško Rusijo vsled sklepa miru. ZflvezniM. ROMUNI ZASEDLI BUDIMPEŠTO-LDU- Dunaj, 4- avgusta- (ČTU-) Glasom poročila, ki je prišlo iz Budimpešte ob 6- zvečer, je romunski vrhovni poveljnik Mardarescu s 30.000 možmi zasedel Budimpešto. ROMUNI V PEŠTL LDU Budimpešta, 4. avgusta. (D. KU. Brezžično.) Poročevalci velikih angleških in ameriških listov poročajo v Pariz, da romunske čete režejo telefonske linije, da so pretrgali železniško progo pri Budimpešti, da plenijo ogrske avtomobile, naložene z živili, da streljajo s topovi na hiše, da ropajo in plenijo v vzhodnih predkrajih Budimpešte. Prebivalstvo, ki je bilo popolnoma mimo. je sedaj zelo razburjeno. Vojni minister Haubrlch je odklonil vsako odgovornost za morebitne spopade. Romuni odpeljujejo ogrske vojake v Budimpešti, položaj ie zelo kritičen, verjetno je, da bo tekla kri. Romunskim glavnim Četam na i bi se po možnosti zabranilo, da pridejo v mesto. Dasiravno je podpolkovnik Ro-manelli osebno izročii Clemenceaujevo povelje romunskemu divizijskemu po-mandantu, korakajo Romuni še dalje v mesto ter je romunski poveljnik sporočil Romanelliju. da bo v notranjosti Budimpešte čakai nadaljna povelja. Mirovna Konferenca. REŠKO VPRAŠANJE REŠENO? LDU- Lyon, 4- avgusta- (Brezžično-) >L' Avenirc poroča, da po obvestilih iz merodajnega vira odpotuje Titto-ni prihodnjo sredo v London, ker se je dosegel popoln sporazum s francosko delegacijo v vseh vprašnjih, ki se tičejo Italije. Reško vprašanje se namerava resiti na ta način, da bo mesto Reka pripadlo Italiji, prosta luka pa bi se postavila pod nadzorstvo zveze narodov. Italija bi se odpovedala izdatnemu delu svojih zahtev v Dalmaciji-Vprašanje Male Azije bo predloženo Zedinjenim državam v odločitev- LDU- Pariz, 4- avgusta- (Dun- kor-urad- — Brezžično-) >L* Avenir« poroča z avtorizirane strani, da bo Titto-ni v sredo potoval v London, da iz-posluje od Lloyd Georgeja pritrditev za rešitev jadransekga vprašanja, ki je v vseh podrobnostih s francosko delegacijo že določeno. Potemtakem bi pripadla Reka Italiji. Pristanišče pa postane prosta luka pod upravo zveze narodov- Italija bi se za to odpovedala velikemu delu svojih zahtev v Dalmaciji- Maloazijsko vprašanje je odvisno se od sklepa Zedinjenih držav o Turčiji- LDU- Milan, 4- avgusta- (Dun- kor-urad) >Secolo< poroča, da se demontira vest >Chicago Tribune« iz Pariza, glasom katere je mednarodna vojaška komisija, ki je imela preiskovati re&ke dogodke, izdala za Italijo neugodno razsodbo. Komisija svojega dela še nI končala in še ni nobenega poročila poslala svetu petorice, ki bo na vsak način izdal razsodbo. NAŠE MEJE- LDU- Bern, 3- avgusta- Jugoslovanski tiskovni urad poroča 2- t- m- iz Pariza: Včeraj se je vrhovni svet pečal z mejami kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev proti Nemški Avstriji v celovški kotlini, kakor tudi proti Madžarski v Banatu- Vrhovni svet je nato pričel razpravljati o zahtevah jugoslovanske delegacije, da se popravijo določbe gospodarskega značaja v bolgarski mirovni pogodbi, zlasti pa one točke, ki se nanašajo na povračilo živine. Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške. ITALIJI SE MUDI PRIZNATI NOVO MADŽARSKO VLADO-Zagreb, 4- avgusta- >Jutarnji list< poroča Iz Dunaja, da je Italija že priznala novo madžarsko vlado- (Vidi se, kje išče Italija svoje prijatelje in zaveznike! Med tem, ko so nas že vse druge zavezniške države priznale, razen Italije, hiti ta priznati novo madžarsko vlado, o kateri se niti ne ve, če bo zmožna za življenje samo en teden S) RUSKI BOLJŠEVIKE NEZADOVOLJNI Z MADŽARI- Zagreb, 4- avgusta- Listi poročajo, da je bila na Dunaju ujeta neka radio-graiična brzojavka ruske sovjetske vlade, iz katere je razvidno, da je ta prekinila vse prijateljske stike s madžarskimi boljševiki- V brzojavki se Cicerinu hudo zamerit da se je prenaglil s svojo ofenzivo proti Romunom in s tem pokazal slabost organizacije boljševikov v Madžarski- Cičerin se zagovarja, da je Bela Kun napravil on* usodno napako, s katero je kompromitiraj celo boljševiifco gibanje« OGRSKA USTAVODAJNA SKUPŠČINA- LDU- Budimpešta, 4- avgusta- Ministrski svet je sklenil, da ostane neiz-premenjen zakon o volilni pravici, ki ga je izdala Karolvjeva vlada, ter da se razpišejo volitve za ustavodajno skupščino- BOLGARSKO - GRŠKA MeJA-LDU- Bern, 3- avgusta- Jugoslovanski tiskovni urad poroča iz Pariza 2« avgusta: Predsednik teritorijalne komisije Tardieu je predložil vrhovnemu svetu mirovne konference poročilo o bolgarskih mejah, kjer se izraža v ugodnem smislu za odstop Tracije Grški- Ameriški pooblaščenec White je predložil svoje pomisleke in naglašal, da Grška nima nikakih vladarskih pravic nad prebivalstvom Tracije, ki je bolgarske narodnosti- Bolgarom bi bil na ta način odvzet dohod k Egejskemu morju- Vsled teh dveh nasprotnih na-ziranj je vrhovni svet pridržal končno-veljavno odločitev za poznejšo dobo-Zdi se, da se bo izročitev mirovne pogodbe Bolgariji precej zakasnila. Sokolstvo. Bratje in sestre! Tam ob Kočevski RinŽl. kjer je bilo do nedavnih dni onemogočeno vsako življenje po narodnih društvih, tam so danes naši sokolski bratje in sestre na živahnem narodnem delu. Naše ljudstvo po majih selih in večjih krajih se je vzdramilo, še prebofeva težko duševno stanje smrtne narodne obsodbe, še žjvi v omotici, ki so mu jo prizadejali mnogoletni hudi udarci kulturnega nasilja in gospodarske podrejenosti. Ne poznamo maščevanja, nočemo vračati nasilja za nasilje, nestrpnost za nestrpnost, našemu, odtujenemu ljudstvu na poti v narodno smrt nudimo krepko rešimo roko, ki naj ga vodi po poti kulturne in gospodarske svobode. Naše dobrohotne moralne rx>moči pa Je lahko deležen v tujerodnem manjšinskem kraju vsakdo, ki je zmožen zve* stobe v novi naši državi in ki Je spo-i soben, da se nam približa in da se lojalno v svojem mišljenju in ravnanju prilagodi danim razmeram fn položaju v nacionalni državi. Sokol v Kočevju, ki je sam najglo-beje občutil vrednost m slast svobode, ie razvil v zadnjih mesecih veliko sokol-skega dela in prosi, da se tudi drugo sokolstvo z njim vred veseli osvoboditve in razmaha naših narodnih sir na Kočevskem. Zato vabimo vsa župna fn druga sokolska društva na naš župni izlet 17. avgusta v Kočevju, ki bo mogočna in široko zasnovana manifestacija sokolskih gesel in naše narodne volje in radosti. Jedro ce!e prireditve pa bo sokolska tekma in javna telovadba, zrcalo sokolskih moralnih in telesnih prizadevanj. Bratje in sestre, pokažite kočevskim bratom in sploh našemu liudstvu, ki se je dosedaj nahajalo v narodno ogroženem kovčevskem ozemlju. Zberite se vsi, ki nosite v svojih STcih ljubezen do sokolske ideje in njenih narodnih demokratskih in socijalnih načel. PoxJkreoirno naš živel na Kočevskem, da vztraja pri. delu. Dajmo našim ljudem pogum za na-daljno plodonosno živtienje. Pokažimo narodu plodove trdega in resnega sokolskoga dela v telovadnicah, da naš narod tudi na Kočevskem spozna in da dobi prepričanje in moralno oporo v spoznanje, da se vselej lahko zanaša na našo bratsko pomoč. Za predsedstvo Sokol. 2upe Ljubljana L,, O. Švafear, Dr. P. Pestotnik, tajnik. starosta. Ljubljanska Sokolska 2upa- 2tn> nega zleta br. sokolske župe Ljubljana L. ki se vrši na dan 17. avgusta t. 1. v Kočevje naj se Člani Ljubljanske sokolske župe udeleže v čim največjem številu. Tako se glasi sklep žup-nega predsedstva. Bratje! Sesfre? Poživljamo Vas. da se odzovete ter že sedaj prijavite župnemu predsedstvu svoja imena da zamoremo zagotoviti za Vas obed, ki stane 7 kron za osebo. Pričakujemo točne prijave do najkasneje 10. avgusta. S prijavo pošljite obenem denar. Zdravo! Sokol v Št. Vidu nad Ljubljano. Bliža se naš dan; čas hiti in komaj ga dohitevamo. Večinoma vsa sokolska društva so že pokazala letos rezultate svojega dela. Tudi št.viški Sokol, najbolj ogrožen na jugoslovanskih tleh hoče pokazati prihodno nedeljo svoje delo. Telovadba morebiti ne bo dosegla prave sokolske do\n*šenostL gotovo pa bo pokazala, da so tudi v St Vidu tla, na kojih bo zorela telovadna vzgoia v svoji popolnosti. Sigurno bi bil 5t. Viški Sokol bližje željeni dovršenosti, da ni primoran vadijj na prostem pri zaklenjeni Šolski telovadnici. — Sestre In bratje tekmujejo, četudi pri skrajno neugodnem vremenu med seboj, in smo trdno uverjeni. da bo nudila javna telovadba ljubiteljem sokolske telovadbe mnogo lepega, užitka. — Po javni telovadbi sledi koncert »Ljubljanskega Zvonac, ki se je velikodušno odzval našemu vabilu. 70 pevcev v moškem in mešanem zboru naj orobudi v našem ljudstvu Uubezen do lene slovenske pesmi! LJublianska vojaška godba bo nudila posetnikom štev. 182. .SLOVENSKI NAROD*, dne 6. avgusta 1519. Stran 3. nega razvedrila. Prireditev se vrši v prekrasnem obširnem Marjanovem gaju v Vižmarjih, ki bo z miajcom električno razsvetljen. V zeleni prirodi — pod divnimi gabri paviljoni za jestvi-ne, pivo, vina slaščice, kavarno, bo-bogat srečolov. šaljiva pošta itd, bodo zadovoljile želje slehernega posameznika. — Želimo le še to, da nam dajo bogovi lepo, jasno nebo. Zdravo! Javna telovadba Sokola II. se je vršila v nedeljo, dne 3. t. m. v Hribarjevem gaju* ob ogromni udeležbi občinstva. Dopoldne ob 9. uri so se vršile skušnje za popoldanski nastop, ob 3. uri so se zbrala bratska društva pred »Mestnim domom« ter odkorakala vojaško godbo na čelu v Hri-barjev^gaj. Ob 4. uri se je pričela javna telovadba in sicer so kot prve nastopile s prostimi vajami gojenke, 44 po številu. Sledile so proste vaje moškega naraščaja, 50, nato je izvajalo 36 članov obrtnega naraščaja skunjne, sledile so proste vaje 24 članic, nato župne proste vaje 30 članov. Kot novost je nato nastopilo 18 gojenk s praporci na gredeh. Sledila je orodna telovadba članov v 4 vrstah, nato skupne proste vaje moškega in ženskega vaditeljskega zbora in sicer 18 članic in 12 članov. Vse točke so bile dobro izvajane, posebno pa so ugajale skupne proste vaje moškega in ženskega vaditeljskega zbora ter pri orodni telovadbi vrsta na bradlji. Višek navdušenja pa je žela zaključna skupina, pri kateri je sodelovalo 199 oseb in ki je imela popoln uspeh. Vse točke je mnogobrojno občinstvo sprejelo z burnim odobravanjem, le žal, da je ta prostor že premajhen in da več kot polovica gledalcev ni bila deležna užitka, ki ga je nudila res uzorna telovadba. Končno je imel na zbrano članstvo in občinstvo starosta br. Fet-tich kratek nagovor, nakar je zaigrala vojaška godba himno »Bože pravde«. V prvi vrsti se ima društvo zahvaliti za lepe telovadne uspehe načelniku br. Ivanu Pavlinu ter njegovim vestnim pomagačem br. Florjančiču, Primožiču in Kocjanu. — Po telovadnem sporedu se je ra_zyjla Živahna ljudska veselica, kateri je napravil prezgodnji konec dež. Med telovadbo in pri veselici je neumorno in vztrajno svirala naša domača vojaška godba pod spretnim vodstvom kapelnika g. Vlasaka. — Sokol II. je dostojno praznoval svoj veliki praznik — svojo javno telovadbo — upati pa je, da bo, čim mu bo odvzeta skrb za telovadnico, razvijal svoja krila še mogočneje sebi in narodu v prid. Zdravo! Izlet ljubljanskega in šišenskega Sokola v Radomlje. Ob veliki udeležbi Sokolov in civilnega prebivalstva, se je vršila v nedeljo sokolska prireditev v Radomb'ah, ki je imela v prvi vrsti namen pomagati mlademu Sokolu k krepkemu poletu. Dasi Je nagajal dež, vendar se je vršila cela prireditev ob najlepšem vremenu. Ob prihodu v Jarše so pozdravili došle goste Sokoli iz Radomelj, po pozdravu je bil takoj odhod v prijazen kraj Radomlje, Priključil se je še Sokol iz Domžal, od druge strani pa je prišel v lepem številu Sokol iz Kamnika. V Radomljah je v vznesenih besedah pozdravila Sokolstvo gdč. Jerajeva. Po pozdravu se je vršila na lepem prostoru javna telovadba, kateri je mnogobrojno občinstvo sledilo z vid-riim zarnmaniem in ki je v vsakem oziru prav dobro izpadla. Ob povratku v Ljubljano se je vlil dež, ki pa ni mogel več pokvariti dobrega uspeha. Mlademu Sokolu pa želimo obilo uspeha na nadaljni poti. Primorski Sokolski Krožek javlja Članstvu, da se udeleži v nedeljo 10. avgusta t. I. javnega nastopa br. društva »Sokol« v Št. Vidu pri Ljubljani. Kraj in ura zbirališča se pravočasno objavita. Zdravo! — Tajnik. Dnevne vesti. Pozdravljen v domovini! Te dni je prišel v Ljubljano g- Tomo Sorli, prej notar v Podgradu v Istri, goriški rojak. Pričeikom vojne je moral v Galicijo, prešel je k Rusom ter pozneje sodeloval v naših organizacijah v Rusiji-Skupaj z dr. Marusčičem sta prišla pozneje v Srbijo, udeležila se slavnega umika skozi Albanijo in prišla najprej v Pim, potem v Pariz in še delj. G- Šor-li je postal član Jugoslovanskega odbora in je do sedaj sodeloval pri njegovem delu« Zasluženega rojaka najtop-leje pozdravljamo ob povratku v domovino in mu kličemo prisrčen dobrodošel! — Kakor čujemo, se vrne v domovino v kratkem tudi g- Mihael Vošnjak, ki se nahaja danes v Collonge sur Territet ob ženevskem jezeru- Imenovani je med vojno v inozemstvu obilo podpiral potrebne emigrante ter posredoval za ameriške podporne organizacije- Čestitljivi starosta slovenskih politikov, ki je že od vsega začetka imel pravilno politično orientacijo, bo izprva bival v Rogaški Slatini, odkoder je 1- 1915. odšel v inozemstvo- — Tudi Člani naše delegacije (gg- tajnik Bogomil Vošnjak, eksperti Drago Marusčič, Iv-M- Čok, Ivan Mačkovšek in drugi) se v doglednem času, še tekom poletja, vrnejo v domovino, ki jih bo potrebovala. Imenovanja v zdravstveni službi. Minister narodnega zdravja je imenoval drja. Vinka Zeleznikarja primarnem Obče javne bolnišnice v Slovenjem ■Gradcu in okrožnim zdravnikom za drja. Ljudevita Krambergerja okrožnim zdravnikom za zdravstveno okrožje Sv. Lenart v Slov. Garicah, severni del, ter je premestil okrožnega zdravnika drja. Ivana Tavčarja iz Ormoža v Središče. Dalje je imenoval kancelista Obda javne bolnice v Mariboru Franceta Goloba, upraviteljem hiralnice v Vojniku in pomaknil upravitelja Josipa Stegnarja v službovanje dodeljenega zdravstvenemu odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani, v 5. plačilno stopnjo IX. čin. razreda in upravitelja Obče javne bolnišnice v Celju, Ivana Prekorška, v 2. plačilno stopnjo X. čin. razreda, O nedeljskih izgredih v Trstu piše med drugim včerajšnja »Edinost«: »Ra-zun otrok in mater, ki so od strahu padle v nezavest, je bilo veliko ljudi težko ranjenih. V kolikor smo mogli doslej ogotoviti, so bile tele osebe ranjene: Viktor Maurich, Silvij Pagliaga, Peter Ivanisevich. Jurij Zaller, Mario Chiedigo in Martin Crivicich. V vojaško bolnico so bili prepeljani: dva karabinjer ja, dva berzaljerja in dva »ar« dita«, v mestno bolnico pa Fran Pagliaga (zadet v rebra od kroglje), Ivan Ferluga (ranjen v glavo s kamnom), berzaljer Josip Aurigio (ranjen s puškinim kopitom), Roman Gasparidis (ranjen v nogo), berzaljer Rikard Pisone (zadet od kroglje v laket) in Karel Cam-ponouro (ranjen s puškinim kopitom na glavo). Velik del poročila je laška cenzura pobelila. Srbski dijaki s Francoske- Druga skupina dijakov iz Francoske se odpelje danes po železnici iz Lyona- Potovala bo preko Italije- Sirote- Včeraj je došla s parnikora iz Smedereva skupina dečkov, ki so izgubili v vojni reditelje- Deca je iz okolice Leskovca in je namenjena v dom za siromašno deco- Nove trgovske šole. V Skoplju in Bitolju so bile otvorjene trgovske šole- Posvetovanja profesorskega društva o novem učnem načrtu za srednje šole se udeležuje tudi načelnik ministrstva prosvete gosp. dr. Vladimir Pet-ković, ki se mudi Že dalje časa na Bledu. Napredno gospodarsko društvo za poljanski okraj naznanja, da ni v nika-kem stiku z rOdborom poljanskih fantov« in njih veselico. Društvo priredi svojo običajno letno veselico koncem tega meseca. Natančni spored objavimo pravočasno. Škandal! V prid šentjakobski javni ljudski knjižnici, torej v slovenski kulturen namen, se je priredil v nedeljo teden šentjakobski semenj, za katerega sta požrtvovalen gospod in gospodična pobirala darila, skoraj nikjer nista zastonj potrkala, ker ljubljanski trgovci vedo ceniti pomen ljudske izobrazbe, ki so je trgovski nastavljenci, zlasti vajenski naraščaj deležni v naših ljudskih knjižnicah. Zato jim gre zahvala in priznanje. Našla se je pa ljubljanska tvrd-ka, ki slove kot slovensko podjetje, ki je pa bila toliko nesramna, da je slovenskemu društvu v kulturen namen »darovala* pruski železni križ ter brožo z napisom »Mein Liebstes gab ich ruVs Vaterland« seveda s pruskim križcem. To je škandal, da mu ga v sedanjih razmerah pač ni para! To je grdo izzivanje narodnega Čuta, ker je pruski križec s svojimi irankfurtovskimi barvami veleizdajalski pretidržavni znak! Ako povemo, da je ta narodna tvrdka Franc Čuden v Prešernovi ulici, se ne bomo prav nič pregrešili proti taktu in obzirnosti, ker je tako nesramnost treba z vso odločnostjo javno ožigosati. »Dar« je v šentjakobski knjižnici ob knjižničnih urah na upogled. — Kakor čujemo, je ta firma v še večjo svojo reklamo tudi orlovsko organizacijo pretekli teden obdarila s takim darilom. Iz Spodnje Šiške. V četrtek 7. tega meseca se vrši ob 8. uri zvečer sestanek v telovadnici ljudske šote. Razpravljalo se bode o električnej razsvetljavi. Blagovolite se polnoštevilno udeležiti tega sestanka v prvej vrsti hišni posestniki iz Sp. Šiške in drugič sploh vsi interesentje. da se vendar more priti enkrat do odločitve pridobiti za Sp. Šiško neobhodno potrebno električno razsvetljavo. Volkuljo je ustrelil dne 31. julija t. 1. gospod Anton Rudež, graščak v Ribnici. V svojem lovišču v Veliki Gori je čakal srnjaka, ko se mu pokaže na kakih 200 korakov stara volkulja. Z dobro merjenim strelom jo pogodi baš v srce, da obleži na mestu. Mladiči so sicer v bližini cvilili, niso se pa pokazali iz goščave. Volkovi so se po ribniški Veliki gori precej razpasli vkljub temu, da so lovci neumorno za petami. Vremensko poročilo. VUifli nad nofjra SM-Z Srctajl zr&tal fltk M n > < ČSS opazo-Tiija. Stanje barometra f mm it n Vetrovi Nebo 7363 7373 230 187 si. jgl. brezvet del. obla« • 7382 16-4 si. sv. več. oblaC 2. pop 9. zv. 7. zj. Padavina v 24 urah 0.0 mm — Srednja včeraisna temperatura 19-2* normalna 19 3°. — Vremenska napoved aa jutri: Leno vetrovno brez padavin. Kulturo. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«« Danes ob dvajseti uri skupna vaja. Naj je nihče ne zamudi. Odbor. Umetniška propaganda je izdala serijo razglednic po originalih Prana Kralja. Predstavljajo: »Martin Krpan, šola. Gruda, Kosci, Vesna, Materi. Koncert ki so ga priredili 30. mal srpana v Rogaški Slatini gg.: operni basist Hugo Zathey, vijolinski virtuoz Rihard Zika in pianist - skladatelj Janko Ravnik je nad vse pričakovanje občinstva najsijajneje uspel Zbog mojstrskega Izvajanja vseh točk se Je navdušenje poslušalcev stopnjevalo od točke do točke ter so umetniki želi za podan resnično visok umetniški užitek res iskreno pohvalo občinstva. — Kakor izvemo, nameravajo umetniki no-setiti v kratkem tudi Bled, za kar ijm bodo tam mudeči se letoviščarji gotovo zelo hvaležni Brezina in Neblova nagrada. Francoska zmaga odpira francoskemu jeziku in književnosti nove in veličastne razglede- Vse te nove dežele osrednje in iztočne Evrope, ves ta pestri konglomerat plemen in narodnosti, ki jih je vsenemška nadutost hotela združiti pod imenom >Mitteleuropa«, se odločno odpira francoskemu vplivu-Sicer moramo poudariti resnici na ljubo, da v nekaterih teh dežel ni bilo treba šele pobede, da bi dale svojo misel in svojo dušo Franciji- Čehi n- pr-niso čakali na 1918., da bi ljubili in proučevali naše umetnike, mislece in pesnike- Gojili so od nekdaj za naš jezik vneto prijateljstvo, toda to prijateljstvo postaja češčenje spojeno s proslavo zmage, ki jim je dala neodvisnost- Na potovanju po Čehoslovaški v sušcu in malem travnu me je osupnila gorečnost teh čustev- Vsa čohoslovaška mladina, moški in dekleta, so hočejo naučiti danes francoščine, tako da naj skromnejši profesorji francoščine ne vedo, koga bi poslušali- >Deset ur zasebnih lekcij po S K dajem na dan, mi je pravil eden njih v Brnu. Ob delavnikih nisem prost niti četrt ure- Davi pa me je bogat meščan prosil, naj mu dovolim še eno uro konversacije ob nedeljah-« Nepotrebno je poudarjati, kako Ža-rečo in blagodejno širitev obeta francoskemu duhu ta udanost francoskemu jeziku- Vendar opozoriti moram svoje rojake na pogosto izrečene želje Ceho-slovakov, da se tudi mi Francozi za čnemo zanimati za njih prosveto, ki šteje nekaj velikih prozajikov in pesnikov, kakor tudi velikih slikarjev in glasbenikov- V Parizu poznajo enega češkega slikarja (Mucho), ki se je nastanil tam- Čemu pa še niso nikoli igrali v Parizu Smetanove >Prodan© neveste<, zakaj se ni našel založnik, ki bi po vzgledu angleških in nemških knjigarjev dal prevesti glavne češke pisatelje? In res (pravi literarni kritik Maurice Muret), kar sem mogel spoznati češkega slovstva po raznih dostopnih prestavah, je popolnoma vredno čit^ nja. O priliki izpregovorim par besed; o romanopiscih, danes podam nekoliko opomb o poetih- Poleg Vrchlickega in Sove se odlikuje osobito Otokar B f e • z i n a, rojen 1868- Živi v skromni moravski vasici kot učitelj* Kakšno nasprotje med neznatnostjo okoliša m neizmernostjo spiritualističnega sna, ki se ovaj a v čudovitih simbolih Bfezi-nove poezije! Praški profesor Jelinek je izdal dobro knjigo >Sodobno češko slovstvo« s predgovorom franc- prof. Ernesta De-nisa, ki posebno podčrtajo >resnico-Ijubje«, narodno strast Čehov od pamti veka: Češka je dežela Jana Husa in Husov duh se javlja v vseh velikih možeh tega plemena Jelinkovo delo bo marsikomu pripomoglo razumeti Bfe-zinovo poezijo- Bfezina ovaja narodno tradicijo a nekam megleno gorečnostjo svojega misticizma, s svojo žejo spoznati Nepoznano, z globoko verskim tolmačenjem velike in vznemirljive tajne- Prevodi sicer izgube vrlino njegove oblike, toda človek je dejansko ganjen po slapu metafer, ki se razvija v njegovih kiticah- Tako izobilje in sijaj se nahaja samo pri največjih: Walt Whitman-Verhaeren, d* Annunzio v »Laudic - 4 • Bfezinovi prijatelji bi radi videli, da bi njih narodni bard peval posle] menj trpko- Sanjajo o tem, da bi se nm priznala Noblova nagrada za literaturo- Ta cena nikakor ne bi bila neumestna v čistih in pobožnih rokah velikega liričarja >Tajinstvenih daljav« in >Vetrov od tečajev«. Stockhohnska Akademija, ki ima nalog prisojati bogato mano po izumitelju dinamita, bi proslavila sama sebe, ako bi počastila Brezino* Znano je, da mora Noblova cena za slovstvo nagraditi »izrazito idealistično« delo- Zaman bi se iskalo v današnjem pesništvu delo, Id bi bolje odgovarjalo tej opredelbi nego Bfezinovo-Zares pravično bi bilo, da ee prisna Noblova nagrada poetu enega teh mladih narodov, ki so pokazali tolikšen idealizem t svojem boju za obstanek. Ako odlikuje Brezino, bo Stockhohnska Akademija ob enem odlikovala plemenito odločnost Čehov, ki so vstali tako-rekoč od mrtvih k novemu Uvijanju- LtoUg- tati «»mM tafcU vorili čeaeino. Čeačina je danes jezik, ▼ katerem izraza Brezina svoje globoke ideje* Ta napredek zasluži, da se posveti pred svetom* A* D. Oospodonivo. Premet s Romunije- Radi slabih prometnih razmer je za sedaj izvoz in uvoz v Romunijo nemogoč. lavna dražba vprežnih konj. V četrtek, dne 7. avjusta t L popoldan od 3. ure dalje se bodo prodajali na javni dražbi v Ljubljani na Zelenem hribu vprežni konji. Cene in letošnje seno In savno. V četrtek, dne 31. pr. m. se je vršilo v Celju zborovanje Zveze trgovcev s senom na Spod. štajerskem, katerega so se udeležili zastopniki vseh večjih senskih trgovin v deželi. Na zborovanju so se določile enotne nakupne cene za letošnje seno in slamo. Ugotovilo se je, da kupujejo nekateri prekupci seno po 10 K do največ 20 K, s čerrtur pa niso niti kriti stroški producenta vzpričo obstoječih delavskih mezd ln splošne draginje. Po jaslišanju kmetijskih strokovnjakov in upoštevajoč zahteve konzumentov se je sklenilo določiti nakupno ceno za seno največ na 30 K, postavljeno k trgovcu, za škop-no slamo 19 K In navadno slamo po 17 K meterskl stot. Cena je torej ostala ista kakor leta 1918. Ta nakupna cena je za organizirane trgovce s senom obvezna in ostane v veljavi do javnega preklica. Ustanovitev podružnice Nemško-avstrijskega orada za trgovski promet v Ljubljani- Za olajšavo in spopolnitev kompenzacijskih pogodb med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemško - avstrijsko republiko se je v Ljubljani ustanovila podružnica Nemško - avstrijskega urada za trgovski promet, katera podružnica ima nalog s Centralno upravo za trgovački promet sa inozemstvom v najožji stiki delovati na brzo in natančno izvržitev starih kakor tudi za pripravo novih pogodb-Ustanovitev gornjega urada se je zvt> sila s sporazumom in dovoljenjem celokupne narodne vlade v Beogradu in deželne vlade v Ljubljani kakor tudi v smislu antante, posebno Amerike, katere države delujejo na to, da se kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev zadostno s potrebnimi industrijskimi izdelki in Nemška - Avstrija pa z neobhodno potrebnimi živili in surovino preskrbi, ker današnja valuta nikakor ne pride v poštev kot protivrednost tako važnega in potrebnega blaga za omenjene dežele- Razumno je, da je dobava surovin in vseh drugih predmetov pri antanti zelo težavna, ker manjka potrebna kreditna podlaga, tako da se zamore temu stanju samo na ta način opomoči, da si državi nasprotno pomagate z menjavo blaga Trgovačka uprava ima že delj Časa ekspozituro na Dunaju in je z ustanovitvijo podruž-nioe Nemško - avstrijskega urada v Ljubljani spopolnjen namen prvotne organizacije. Za olajšavo dobave kompenzacijskega materijala si omisli omenjeni Nemško - avstrijski urad razstavo kompenzacijskih predmetov- Pisarne se nahajajo na Resljevi cesti it ITI- nadstropje- Promet za stranke in pojasnila od 10-—12- ure dopoldne ob delavnikih- Jugoslavenski kompas. Te dni se razpošiljajo vprašalne pole na posamezna županstva, da jih ista izpolnijo in potem s povratnimi omoti uredništvu za slovenski del Jugoslavenakega kompasa: Gospodarski pisarni dr. Ivan Čeme v Ljubljani, vrnejo- Ker centralna vlada v Beogradu, kakor tudi vse pokrajinske vlade priznavajo veliko vrednost tega dela za celo državo, se naprošajo tuđi čč- župni uradi in p- n-šoiska vodstva, da gredo županstvom na roke pri sestavi in izpolnitvi vpra-šalnih pol, ker je od točne izpolnitve teh pol odvisna porabnost in vrednost celega dela- Kompas bo v svoji celoti služil vsakemu podjetniku, vsem uradom, znanstvenikom in prostim poklicem- Za prospekt se je obrniti na Gospodarsko pisarno dr. Ivan Čeme v Ljubljani. Razne stvarL * Letalski rekord- Novo prometno letalo elektriške družbe berlinske je na svojem oficielnem preizkusnem poletu dne 30- julija z 8 osebami doseglo visino 6100 m in s tem nov svetovni rekord-LDU. Najnovejša poročila. PRIHODNJI MINISTER SAOBRAĆAJA? Beograd, 4- avgusta- V političnih krogih so siri vest, da postane minister saobraćaja sedanji delegat ministrstva sa saobraćaj v Bosni, g- Jelić* RAZNE GOVORICE O REŠITVI | WBLSON SE VEDNO OBLJUBLJA'*! Zagreb, 5- avgusta- Zagrebški >d>-t zor« ima vest iz Beograda: Splitski biskup dr- Parić je obvestil prestolonaslednika o svoji avdijenci pri Wilsom>! Wilaon da mu je rekel ob razstanku: > Jaz bom Vašo pravično stvar hrani}' najenergičnejee-« NASE OKUPACIJSKO OZESCOJE- Paria, 2- avgusta. Vrhovni aevez-niaki svet je odredil na svoji včerajšnji« seji, da se jugoslovanska okupacijska zona v Prekmurju in Baranji razširi* (Laške vesti pravijo: Pet naših predlo-' gor J© vrhovni svet odbil, pristal pa je na majhno rektifikacijo moj t BsJ ran ji!) Poizvedbe. Izgubila se je srebrna Ženska ura na poti po Zaloški cesti, trg Tabor, Slomškova ulica do Gospodarske zveze. — Ura je drag spomin, in oseba,, ki jo je izgubila, revna, zato se pošteni najditelj prosi, da vrne uro in jo prf,i nese v Gospodarsko zvezo, v pisarno, kjer dobi tudi primerno nagrada Ma-»: rija Glavič. Prosim, če mi kdo ve sporočiti na, upravništvo »Slov. Naroda«, kje se na-.; haja sedaj Jožef C v etr ežntk, Avče p. Ročinj, Primorsko. Gospod bančni uradnik N. se poživlja da takoj dostavi izposojeni dežni; plašč nazaj v gostilni h Koncifji (Siska): kjer si ga je izposodil. Katica Stoper išče svojega moža Janeza Stopar, ki je bil zadnjega časa pri svoji sestri Mariji Cigoj v Vel. Zab-; bah št. 33 na Goriškem. Kdor bi vedel kaj o njegovem sedanjem bivališču, naj sporoči to Stoparjevl ženi. Sara je-; vo, Tahtalj §t. 17._ Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar, lastnina In tisk; »Narodne Poslano. *> D pogled, 5» avgusta* Današnji > Jutarnji Liste prinaša: >V krogih Narodnega kluba ee opala taktika, da bi se ustvarila pogojna koalicija z demokrati. Oni baje pristajajo na to, da vstopijo v koncentracijski kabinet s demokrati pod pogojem, da sestavi vLa^ ■a Pojasnilo mojim stanovskim in tovariš icam. Pred nekaj meseci sem bi! v velfkf zadregi. Troje mojih prvovrstnih uslužbencev mi je popolnoma brez vzroka in nepričakovano odpovedalo službo. Zadržavati jih nisem mogel in tudi ne hotel, ker so si baje đobiH drugje boljšo službo. Kasneje sem zvedel, da mi je vse. te uslužbence na pravilen ali nepravilen! način, ki med obrtniki nt v navadi, prevzel gosp. Ivančič, ki je takrat prevzel"! kavarno »Kasino«. Miroljuben človek;' sem in ne maram nobenih prepirov. Zato sem molčal ter mimo trpel, dasi se mi je na v obrtniškem poklicu naravnost nenavaden in nečuven način izvabilo kar tri usmžbenc»e. Med tem je poteklo zopet nekaj časa. In zgodilo se je. da sem bil moralno prisiljen kot človek m sorodnik, da sprejmem nazaj v svojo službo dekleta, ki ga je preje izvabil v službo gospod Ivančič. Tudi sedaj sem molčal Dne 15. julija 1919 je imela občni zbor »Zadruga gostilničarjev in kavamar-jev«. In na tem zborovanju je imel gospod Ivančič žalosten pogum, prositi gospoda obrtnega nadzornika za zaščito pred — mano, češ, da mu hočem prevzeti eno izmed njegovih usmžbenk* Vstal sem takrat in pojasnil zadevo. Gospod obrtni nadzornik je na moje pojasnilo pred vsem zborom jasno izjavil da ga je gosp. Ivančič hotel In skušal speljati na led. Ker pa takrat niso bfti navzoči vsf stanovski tovariši in tovarišfce, se čutim moralno obvezanega, da javno pojasnim vso stvar. Dekle, ki mi jo je izvabil v svojo službo gosp. Ivančič, jej moja nečakinja, ki sem jo vzel v svojo hišo kot malo dete, jo vzgojil in jo todf izvežbal v svoji obrti. Sposobna je: pridna je in zanesljiva. Ko je odšla od mene, ji nisem mogel m tudi ne hotel braniti, misleč: naj si poskusi svojo srečo. Ko pa sem videl, da dekle vsled slabe hrane, vsled napornega dela —t saj je bila menda edina v kavarniški stroki popolnoma izvežbana, sila vidno peša, hira in boleha, sem kot njen so-i rodnik in varuh zahteval, da zapusti službo in se vme k meni domov m prf tej svoji zahtevi sem vztrajal tem bofl, ko Ji Je gosp. Ivančič obljubljal, da bol kuharica zanjo docela separatno kuhala in da ji bo odkazal posebno sobo v njo-' nem stanovanju! Tako Je bila stvar. Da-li sem postopal prav kot človek, kot stric in varuh, o tem pa prepuščam mirne duše in čiste vesti sodbo svojimi stanovskim tovarišem in vsej Javnosti. Karol Polajnar, lastnik kavarne »Prešeren v Ljubljani« • Za vsebino tega spisa ie uredništvo odgovorno, kolikor določa zakonu Strna 4. •SLOVENSKI NAROD*, dne 6 avgusta 1919. 182 štev. Idrii?kn rmlro se ca. 3000 me- lUfJfft lIjJflG. trov idrijskih čipk. — Naslov pove upr. Slov. Nar. 7552 rt8Hafit^airt Po^e pod .Čebeie/7646". upr. SI. Nar. 7646 Za ianfni i^ess. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7645 Piiua »lilrtoLiub,iana*Sod radstr. levo. na nlica II. I. 7640 Mi in mik mU tf% hotela Štrukelj. Mirovno blago. 7650 l?!a bila v sredini mesta z lepim razgledom se proda. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7651 Drnda M r&di selitve več železnih peri UUO *C či in gasperčkov ter ptičje kletke Triaška cesta št 11. 7598 dobro ohranjeno, se proda. Ogledati od 2. do 4. Franca Jožefa cesta 5 Laađstr. desno, 7642 Kopira m 1 ntn J Ponudbe pod .Kuoira 7653* na upravništvo Slov. Naroda. 7653 Đgeđoa pilila, gramafona in bicikelj v dobrem stanju. Vič St. 15. pri gostilni Rol) etnik. 7555 Pozor, rroovc! z dežele! terijskega blaga. Seanig, Kongresni trg at. 9, desni vogal. 7556 Kfihn 9 h'*nn event brez n*e i§če utiiU i hlt'dU uradnik za tako; evcr.t. cd 16. sept. naprej. Cenj. ponudbe pod A. Petelin, Jadranska banka 7558 Sfanofsnje s kw skim letom. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod „Sestri 7644". 7644 noffilnihrii I Proda se gostilniška UuillllitldlJI! hiša in zemljišče na Sp. Štajerskem v prometnem kraju. Naslov pove uprav. Slov. Narod-. 7632 Dva močaa irnov^a tim* Pevec v Mozirju. Pogoji: poStene boljše hiše z dobrimi izpričevali. 7539 Sjfljiei osa pridna Masra dobri hrani in plačilu. Košenina. Kolodvorska niica št. 6. __7542 Mm iti Mtei Koles. £™i toiie s priklopnim vozom znamke Franc. — Florjančič, Šelenburgova nI. 6. _7447___ ThnHn pn r-r novih ženskih nizkih Fi JUd Iz čevljev št. 38, Dar betih št. 38 in nekaj ženske obleke. Istotam se cddasti 2 napisni tabli. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 7559 Stmnti i km išče visokošolec pri boljši rodbini če mogoče s klavirjem. Plača se deloma v živilih. Ponudbe pod „Klavir 75S2* na upr. Slov. Naroda. 7582 pelina se kuD:jo v vseh mno-VlbMz žinah. Ponudbe na De-bi..zcijtL esenc in izdelovanje sokov Potnik Srećk'o, LJabljana. Slomškova ul. štev. 27 ___7251_ IveJafafa izuriena v trgovini z me-i i J. aiulriii. šanim blagom išče mesta V Ljubljani aH na deželi. Ponudbe pod ,št. 101" na upravništvo Slovenskega Naroda. 7647 kakor tudi več učencev se sprejme proti dobremu plačilu v trajno" delo. Anion Steiaer, mestni tesarski mclster, Lju£!af Jem-rs ova ulica St. 13 4844 : -^o^to*neg? koncipifeata pod ugodnimi pogoji. Dopisi na upravn. ,.>iov. Naroda" pod .odvetnik 7487' _7487 Fi«H"rif3 se sprejme takoj v službo ItLUllUt, na orežniški postajL Sva dva mo'a, včasih tudi trije. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo Slov. Nar. pod „Orožniška postaja 7625" U I,atnil rU 'UlSld brnine sprejme F. ine in sre-sprejme K Čuden Sin — nasproti glavne pošte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 ište se popolna Rtata ^tikmt t lačilo eventualno v naturaiijah. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod .dobra vzgoja 7519* 7519 Išče se popolna nafta za 2 Sliti od 14 — 16 let iz boljše hiše. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .dobra vzgoja 7518* 7518 priproste, kakor tudi Zlli\l\Y. BU najfinejše izvribe pri tvrdki Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška deiavnica, Ljubljana, KoU-zej. 7533 aH manjši lokal bol; v sredini mesta za ta!•« Glavno zastopstva In prodajalna pisarna S. ROTHMOLLER d. e. tvornica kovin. mod ioraJe« i kovinski ■ttlDoyll*r.lml nitmi karbidu* ■v«ttl|M litefo M solventni zastopniki za prodajo na debelo. .. 75 81