poštnina plačana v gotovini
Leto XIII. Štev. 144	TELEFON t UREDNIŠTVA 25.67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN U.409	Maribor, torek 26. junija 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tu i in n ‘50 din	Cena din 1-—
Moskva demantira
Sovjetska vlada izjavlja, da ni med Rusijo, Anglijo in Francijo nobenega nezaupanja — Sovietska vlada je dobila vsa zahtevana vojaška pojasnila — Berlinska informacija o popolnem pristanku Anglije in skorajšnjem sporazumu
MOSKVA, 27. junija. Na tukajšnjem merodajnem mestu odločno zavračajo vse vest!, ki se širijo po evropskem tisku o neiskrenosti sovjetskih namer pri pogajanjih za angleško-francosko-ruski sporazum. Zlasti pa zavračajo trditev, da zahteva sovjetska vlada pred podpisom sporazuma vpogled v angleške in francoske vojne načrte in da Jih angleški hi francoski generalni štab nočeta pokazati, ker baje sovjetski vladi ne zaupata. Vse te vesti so navaden manever z jasnim namenom begati Javnost. Sovjetska vlada je dobila od vlad Anglije in Francije vse potrebne informacije, kijih je želela, tudi vojaške. Tudi ni niti treba posebej naglasiti, da se enako Izmišljene vse tiste vesti, ki govore o nekih tajnih pogajanjih z Nemčiio. Sovjetsko-nemška trgovinska pogajanja so javna hi strogo v okviru vseh takih pogajanj in nimajo zato nobenega političnega značaja. Iniciativo za ta pogajanja je dala Nemčija sama.
NADALJNJI DEMANTIJI
MOSKVA, 27. junija. Vesti po katerih naj bi se mudil bivši predsednik češkoslovaške vlade, general Sirovy, po nalogu nemške vlade v tajni misiji v Moskvi, označujejo tu kot smešne in se čudijo, da jih evropski tisk sploh more objavljati. Glede vesti, ki se prav tako širijo v evropskem tisku, da je sovjetski tisk nenadoma ustavil vso kampanjo proti Nemčiji, se naglaša, da prav tako niso resnične. Kes je le, da se z ozirom na sovjetsko-nemška trgovinska pogajanja vzdržuje
sovjetski tisk posebnih komentarjev. Ven dar je mogoče citati tudi sedaj v sovjetskih listih med zunanjepolitičnimi vestmi poročila iz evropskih prestolnic in evropskega tiska, ki jasno pričajo, da sovjetski tisk ni prav nič spremenil svojega dosedanjega stališča. Dokaz za to je že dejstvo, da je objavila »Pravda« prav včeraj senzacionalni člank newyorŠkega lista »The New Republic«, v katerem se skuša dokazati, da je skupina osi šibkejša kakor skupina demokracij, in to tudi brez sovjet ske Rusije. Mimo tega je v tukajšnjem
tisku vsak dan več poročil o politiki Nemčije in Italije.
ANGLIJA SE JE VDALA BERLIN, 27. junija. Po poročilih iz Lon dona je sprejela angleška vlada sklep, da sprejme vse ruske predloge glede sporazuma o politični In vojaški zvezi med AngHjo, Francijo in sovjetsko Rusijo. — Današnji listi pišejo, da je prejel angleški veleposlanih Seeds na podlagi sklepov včerajšnje seje angleškega kabineta nalog, stopiti znova v stik s sovjetskim zunanjim komisarjem Molotovom. Veleposlanik bo sporočil sovjetski vladi, da je angleška vlada pripravljena, izreči baltskim državam tudi imenoma s strani sovjetske Rusije zahtevane garancije. Zapisnik o tem pa ne bo objavljen. Po podpisu sporazuma se bodo pričeli take j razgovori obojih generalnih štabov. V Londonu so prepričani, da bo dosežen popoln sporazum z Moskvo že v nekaj dneh. — Načelna odločitev o sprejetju ruskih zahtev je bila, kakor se zatrjuje, sprejeta že pretekli teden, vendar je bilo treba doseči sedaj še izrecni pristanek kabinetnega sveta, kar se je zgodilo včeraj.
poostritev krize na Daljnem vzhodu
Japonci se odredili tudi blokado angleikega pristanišča v Svatovu — Energičen angleški odgovor — Novi protesti v Tokiu in napoved Bele knjige — Po konferenci v Singapuru —
Italijanska sodba o položaju
HONGKONG, 27. junija. Japonci so odredili sedaj tudi blokado v Svatovu. S tem jo stopil angleško-japonski spor v nov ,še bolj kritičen stadij. Angleška pomorska oblastva so sporočila včeraj japonskemu konzulu v Svatovu, da se Anglija ne misli odreči svojim pravicam v svatovski luki in so zato dobile angleške ladje ukaz, da pristajajo še dalje v pristanišču, ako bi bilo potrebno tudi pod oboroženo zaščito bojne mornarice. V Svatovu pa so Japonci ogradili včeraj angleški del luke z bodečo žico in barikadami, da bi na ta način preprečili izkrcavanje blaga. Ker se izkrcavajo v Svatovu v glavnem tovori življenjskih potrebščin za Hongkong in Kulangsu, je japonska akcija naperjena nedvomno v prvi vrsti proti Hongkongu in Kulangsuju.
HONGKONG, 27. junija. Exchange Telegraph poroča, da je angleško redarstvo prijelo včeraj tajnika japonskega konzulata v Hongkongu in njegovo sestro, In sicer zaradi nedovoljenega fotografiranja v utrdbenem delu mesta. Fotografski aparat in filme so zaplenili.
LONDON, 27. junija. Angleška in novozelandska vlada sta včeraj ostro protestirali v Tokiu proti surovemu postopanju z novozelandskim konzularnim uradnikom Cecilom Davisom. Uradnika so japonski vojaki pri prehodu blokade v Tiencinu surovo suvali im žalili.
TOKIO, 27. junija. V zvezi s sestavo japonskega odgovora na nedavni ostri angleški protest v Tokiu, zaradi sramotenja angleških državljanov v Tiencinu,
je ostalo na kopnem samo osem kot simbolična straža. Položaj v Tiencinu se ni spremenil.
LONDON, 27. junija. Exchange Telegraph poroča. Po informacijah s poučenega mesta, namerava izdati angleška vlada „Belo knjigo “ z vsem gradivom o sporu v Tiencinu in Svatovu, vključivši opis protiangleških inciden tov. Na uradnem mestu pa so sinoči izjavili ,da je prejel angleški veleposlanik Craigie v Tokiu v soboto nalog, naj na najodločnejšl način protestira pri japonski vladi proti postopanju z angleškimi državljani v Tiencinu. Japonska vlada je obljubila uvesti preiskavo o incidentih.
SINGAPUR, 27. junija. »Exchange Telegraph poroča: Po objavljenem uradnem komunikeju se je angleško-francoska ge-neralštabna konferenca v Singapuru kon-
čala s popolnim uspehom. Poveljnik angleškega bojnega brodovja na Daljnem vzhodu, admiral Noble je odpotoval včeraj na križarki »Kent« v severne kitajske vode. Kakor se izve, so angleška vojaška oblastva na podlagi sprejetih sklepov prepričana, da so angleške in francoske bojne sile na Daljnem vzhodu dorasle vlakemu položaju. Pričakuje se, da angleško-francoska vojaška solidarnost ne bo zgrešila vpliva na Japonce.
Rim, 27. junija. Položaj na Daljnem vzhodu se po italijanski sodbi ne le n! izboljšal, ampak se je celo še poostril, ker stoji Japonska slej po prej dalje na svojem stališču, Anglija pa tudi izjavlja, da o kakem kompromisu ne more biti govora. Italijanski listi pišejo, da sto# Anglija v kitajskem vprašanju na nevarnem razpotju.
Zaoisk)
*
Japonski neuspeh v Mongoli ji
ZARADI TEGA NEUSPEHA SE POLAŠČA JAPONCEV NERVOZNOST PRIČELI SO NAGLO ODPOŠILJATI NOVE CETE NA SEVERNO KITAJSKO. —
LONDON, 27. junija. Po poročilih z Daljnega vzhoda se opaža pri Japoncih velika nervoznost in naglo odpošiljanje novih čet na severno Kitajsko. Ta nervoznost se prisoja poročilom o bojih na mongolsko-mandžurskih mejah, o katerih je japonski tisk sprva trdovratno molčal. Očito je, da so Japonci pripravljali veliko akcijo proti Zunanji Mongoliji, a so pri tem molčali, šele, kadar ni bilo več
mogoče tajiti, da se njihov načrt ni ure Pr“NGTONH2rUma‘ z
, rnrri n i iuni).a' .Un’	Moskvi nobenih protestnih korakov in
ster Cordell Hull je novinarjem Izjavil, da jih tudi ne bo. Ako bi jih bile res napadle so se včeraj ameriški mornariški strelci v mongolsko-ruske čete, bi bili vložili v Kulangsuju spet ukrcali na ladje In da jih Moskvi ne en sam, ampak deset prote-
stov. Ko pa so pričeli japonski listi pisati o teh spopadih, tudi v Moskvi niso mogli molčati in so povedali resnico. Po najnovejših vesteh se pa zdi, da se spopadi nadaljujejo in da je odpošiljanje novih japonskih Čet na severno Kitajsko v zvezi z Zunanjo Mongolijo. Obenem je pa tudi popustil japonski pritisk na kitajskih frontah.
Nov letalski spopad v Mongoli!i
MOSKVA, 27. junija. Tass poroča: Po poročilih mongolsko-ruskega generalnega štafoa je 26. junija 50 japonskih letal preletelo mongolsko mejo, nakar se je dvignilo 50 mongolsko-ruskih letal in se je vnela dve uri trajajoča bitka. Japonci so bili naposled pognani v beg. Izgubili so 25 letaj.
Grof Dino Grandi
Podpis francosko - turške pogodbe je, kakor vse kaže, močno okalil že itak motno raz me rje med Parizom in Rimom na eni ter Londonom in Rimom na drugi strani. Glasovi iz Rima napovedujejo celo odpoved lanskega velikonočnega italijansko-anglfcškega sporazuma na Sredozemlju. Italijo zastopa kot veleposlanik v Londonu že več let grof Dino Grandi, ki je imel pred dobrim mesecem na nekem italijansko-nemškem banketu v palači londonskega poslaništva zanimiv govor, v katerem je že vnaprej napovedoval poslabšanje italijansko-angleškega razmerja. Grandi je bil rojen 4. junija 1. 1895. v Modani pri Bologni in je bil prvotno odvetnik. Pridružil se je že mlad fašizmu, postal 1. 1921. po-slanec, l 1924. državni podtajnik v notranjem, 1. 1925 pa zunanjem ministrstvu, 1. 1929. zunanji minister ter končno 1. 1932. veleposlanik v Londonu. Kot Mussolinijev osebni zaupnik je izvršil grof Dino Grandi med tem tudi več drugih političnih misij.
»Zmago smo omalovaževali..•"
»Danes lahko rečemo, da smo našo zmago omalovaževali, ker so slabi naši politiki preveč popustili uzde... Kaj se bo zgodilo''s Francijo, je ‘težko reči. Za vse narode. Anglijo prav tako kakor Kitajsko'in Japonsko, je sedanja nevarnost enako velika. Kdo more trditi, da udarec, ki je namenjen enemu izmed nas, ne bi lahko pomenil za drugega dobo smrtnih pretresljajev? Danes meni, jutri tebi.. « (Georges Clemenceau, 1930).
?ax Britanka — Pax Germanica
Zdaj spet prevzema vodstvo evropske politike Velika Britanija. Vojaška zveza Nemčije in Italije jo je prisilila, da je ponudila pomoč Poljski, Romuniji in Grški ter da je šla v Moskvo. Zdaj naj se nadoknadi ono, kar se je v dvajsetih letih zamudilo. Ni Čudno, da to ne gre tako lahko. Saj se dela za zvezo držav, ki vladajo nad polovico sveta. Ali samo zato, da se odbije napad? Ali se ne stvar-ja tu morda velik načrt za bodočo ureditev Evrope in sveta? Pax Britanicaali Pax Germanica... (»Nova Riječ«).
»Razvijmo zastavo slovanstva!"
Znano je, kako se je zadržala Poljska v češki septembrski krizi. Zdaj je nastal med Poljaki velik preokret. Revija »Po-wstaniec« (Vstaš) piše: »Strašna usoda češkega naroda je bila za nas velik pretres, živ opomin. Mickievvicz nam je naložil dolžnost do domovine in slovanstva. Zato moramo visoko dvigniti tz pepela zastavo slovanstva, da stopimo z vrstami slovanskih narodov rame ob ramenu k svobodi in enakopravnosti, k lepši bodočnosti vsega človeštva.«
Kitajska zemlja se prazni
Kitajci imajo poleg vojne z Japonci opravka še s povodnijo. Sprememba toka Rumene reke je prisilila 12 milijonov ljudi, da so zapustili domačije na prostoru 12.000 kvadratnih milj. V severnem Anhveju so Kitajci porušili za seboj vse domove, da bi jih ne dobili v roke Japonci. Doslej je zapustilo svoje domačije 50 milijonov Kitajcev.
Prepoved čežkih Iger
Narodni listy« poročajo, da je prertek-toratska oblast prepovedala nadaljnje igranje Smetanove opere »Ljbuše«, Dvorakove simfonije »Ma vlast« in vseh del Karla čapka.
Maribor, 27. junija.
V evropski mednarodni politiki, kjer se že več mesecev postavljajo točno opredeljene fronte, vsa stališča vendarle še niso tako trdno določena, da nas ne bi mogle presenetiti kake nepričakovane spremembe. Ena takih sprememb nas je presenetila prav te dni glede zadržanja Španije. Ves čas po zaključku španske državljanske vojne je bilo iz najrazličnejših znakov mogoče sklepati, da Francova Španija v primeru nove evropske vojne ne bo mogla in tudi ne hotela ostati nevtralna. Dan za dnem smo prejemali poročila o raznih zadevnih izjavah tega ali onega generala ali politika ter napovedi o sklepanju španskga političnega in vojaškega pakta z Nemčijo in Italijo. Nekatera poročila so celo že napovedovala datume, kdaj bo ta pakt sklenjen in slovesno podpisan. Sredi tega napovedovanja se je zdelo vztrajno pariško in londonsko zatrjevanje, da se Španija vendar
' le ne bo vezala na nobeno stran, skoraj kakor naivna vera zakrknjenih optimistov.
V ta položaj je udarila pretekli teden naenkrat prva vest, da je Španija odklonila vsa snubljenja, da bi se dokončno in obvezno opredelila za to ali ono fronto. Ta vest se je zdela prvi trenutek tako dvomljiva, da smo si pomišljali ali ne bi kazalo opremiti jo z velikim vprašanjem? Kc* pa je prvemu poročilu sledilo drugo in tretje v popolnoma enakem smislu, ni bilo več mogoče dvomiti, da stvar ni brez pod lage. Končno je pa prispelo še poročilo, da je Francova vlada uradno obvestila Pariz in London, da se je za trdno odločila ohraniti v eventualnem mednarodnem konfliktu striktno nevtralnost, katero bi opustila samo v primeru, ako bi bita od zunaj izzvana in prisiljena seči po obrambi. V podobnem smislu so spregovorili nekateri španski državniki, in nazadnje se je oglasil celo general Franco sam. Sedaj ni dvoma: Španija ima res trdno namero ostati daleč od vsakršnih zvez in mednarodnih oboroženih konfliktov.
Kaj je moglo napotiti vlado generala Franca, da je naenkrat razbila negotovost in ugibanja o svojih zunanjepolitičnih namerah? Ali je povzročil to res pritisk Francije in Anglije, spremljan s ponudbami za gospodarsko pomoč težko prizadetih držav onstran Pirenejev? Ali je vplivalo celo le zlato španske državne banke ki so ga republikanci spravili za časa državljanske vojne v Parizu, in bi ga na cionalistl sedaj radi dobili nazaj? Nekateri so se skušali tudi res zateči k takim komentarjem, toda celotno ozadje španske dokončne opredelitve je gotovo mnogo obsežnejše in vsebuje več važnih po stavk, čeprav ni mogoče taji«, da tudi pritisk Pariza !n Londona v zvezi z denar nirni in sploh gospodarskimi vprašanji ni bil brez pomena. Poznavale! razmer trdijo, da je bil odločilne važnosti bolj celotni notranji položaj, ki nikakor ni vreden zavidanja. Socialna in nacionalna vprašanja (katalonsko, baškiško) so še prav tako pereča, kakor so bila in pridružuje se jim še nezadovoljstvo povzročeno po nasledkih vojne, ki se občutijo na vsakem koraku vsakdanjega življenja. Ako se hoče Francova vlada po zmagi na bojiščih tudi obdržati, mora rešiti čimprej vsaj najvažnejša teh vprašanj, ker sicer bi se utegnilo zgoditi, da bi nastal odpor proti njej celo v njenih lastnTi vrstah in ne i>i bila daleč nova domača razračuna-vanja.
Taka Španija ni sposobna za vojno na zunaj, najmanj za neizzvano in tako, kateri ne bi bilo mogoče trditi, da je za eksistenco naroda in države neobhodno potrebna. Kajti kaj naj bi Španija dobila od take vojne tudi v primeru zmage? Morda Gibraltar ali Tanger? Del francoskega Maroka? Mogoče, toda vse te postojanke So le politične in strateške važnosti, so pa 'popolnoma brezpomembne v gospodarskem oziru in celo visoko pasivne. Luksus Gibraltarja si privošči lahko samo kaka bogata Anglija. Vojna proti Franciji ali Angliji bi bila nepopularna in bi postavila nasproti Španiji tudi Portugalsko. Tako bi bila Španija že prve dni stis njena v nevarne francosko - angleško portugalske klešče. StotisoČi španskih republikanskih emigrantov bi se formirali proti njej v legijah in na frontah bi se jim pridruževali še ostali iz lastne vojske, zlasti Katalonci in Baski. Neki poznava tac razmer je nedavno izjavil v Parizu,
Velika nesreča za ves svet
LONDONSKE »TIMES« O NEMŠKIH K LAINOVEGA GOVORA LONDON, 27. junija. Reuter poroča: Pišoč o odmevu, ki ga je imel zadnji Chamberlainov govor v nemškem tisku, pravijo »Times« med drugim, da leži eden najresnejših elementov v sedanji Nemčiji v tem, da oni, ki dirigirajo nemško javno mnenje nikakor nočejo pravilno in pravično oceniti izjav odgovornih angleških državnikov. Prav tako je tre-bs, obžalovati, da skuša nemški in itali-tanski tisk vedno znova dokazati svojim čitateljem, da velikcbritanski imperij propada in da je vsak dan šibkejši. Tudi mi-
Vojaška organizacija osi
V PRIMERU VOJNE BO VRHOVNI PO VELJNIK VSEGA LETALSTVA MARŠAL GOERING, PEHOTE NEMŠKI GENERAL, MORNARICE PA ITALIJANSKI ADMIRAL.
LONDON, 27. junija. Vojaški sodelavec Daily Telegrapha in Morning Poste« poroča iz Berlina, da je bila na konferenci med nemškim maršalom Goeringom in italijanskim državnim podtajnikom v letalskem ministrstvu, generalom Valle-jem sklenjeno, da se bo vse nemško in italijansko bojno letalstvo v primeru vojne postavilo pod skupno vrhovno poveljstvo maršala Ooeringa. Tudi vojska na kopnem bo imela skupno vrhovno po-
Angleška moralna sila
GOVOR WINSTONA CHURCHILLA O LETALSKIH NAPADIH NA ANGUJO V PRIMERU VOJNE IN O ODPORNI SILI ANGLEŠKEGA LJUDSTVA.
LONDON, 27. junija. Winston Chur-^eb! ne bodo tako nevarni in edini njihov chill je imel včeraj govor, v katerem se namen bi bil, demoralizirati prebivalstvo.
je dotaknil tudi možnosti letalskih napadov in njihovih nasledkov. Dejal je, da bo v začetku 90 odstotkov vsega angleškega ozemlja v nevarnosti pred letalskimi napadi tako podnevi kakor ponoči. Toda protiobramba jih bo čez dan kmalu onemogočila. Nočni napadi pa že sami po
Oomail zapisk
OMENTARJIH ZADNJEGA CHAMBER-V CARDIFFU.
roljubnl govori angleških državnikov se v Nemčiji in Italiji tolmačijo kot znak slabosti. Toda bila bi nesreča za ves svet, ako se pravočasno ne bi upoštevali tolikokrat ponovljeni Chamberlainovl in Ha-l!faxovi opomini, da bo Velika Britanija na vsako nasilje odgovorila s silo. List sklepa članek s Chamberlainovimi besedami, da bo vse prizadevanje za pomiritev ostalo tako dolgo samo lep sen, dokler se tudi na drugi strani ne bo pojavila resna volja za sporazum.
Deseeta obletnica smrti
dr. Gregorja Žerjava
Dne 27. junija 1929. je ob 17. uri preminil v Poljčah na Gorenjskem velik slovenski politik in vnet borec ža novo domovino Jugoslavijo dr. Gregor Žerjav.
veljstvo, kateremu bo stal na čelu nemški general, dočim bo prevzel skupno poveljstvo nad nemško in italijansko bojno mornarico italijanski admiral.
BERLIN, 27. junija. Državni tajnik italijanskega letalstva, general Valle, si je včeraj ogledal preiskuševalno postajo za letala. Preiskusil je tudi nov tip, nemška Kampf-letala in se je o njihovi precizni izdelavi pohvalno izrazil.
Treba pa je računati tudi z napadi na najbolj obljudene kraje, toda zelo se moti, kdor misli, da bo s takimi napadi zlomil moralno moč angleškega naroda. Dalje je Churchill govoril o angleškem oboroževanju in o želji po miru.
Pred odločitvijo o nevtral-
nostnem zakonu v USA
WASHINGTON, 27. junija. Danes je pričela nova faza glede na spremembe nevtralnostnega zakona. Blootnov predlog je prišel včeraj pred hišo reprezentantov. Ta predlog bi v končnih posledicah, kakor znano, omogočil* da Zedinjene države aktivno podprejo zahodne demokracije. Iz vladnih krogov se izve, da bo vlada v primeru, da kongres danes odkloni nujnost, kakor jo je zadnjič senat, sklicala obe zbornici na izredno zasedanje z edinim dnevnim redom: zakon o nevtralnosti.
Vodna katastrofa v Belgiji
BRUSELJ, 27. junija. Na novem prekopu, ki so £a mislili te dni svečano odpreti, so v bližini Bruslja popustili nasipi in je voda nenadoma vdrla preko njih ter se razlila po pokrajini. En inženir, trije delavci in trije otroci, ki so se igrali na trati, so se utopili. Katastrofa zavzema vse večji obseg in končnih posledic še ni mogoče predvideti.
Južna Afrika vabi kralja Jurija
CAPETOWN, 27. junija. Po poročilih iz Johannesburga je bila v Južni Afriki sprožena želja, da bi angleški kraljevski par po obisku Kanade razveselil prebivalce domin’ona s tem, da bi potovala tudi v Južno Afriko. Obisk kraljevske dvojice v tem delu angleškega imperija bi napravil med prebivalci izredno zadovoljiv vtis.
Lubrun obliže Varšavo
PARIZ, 27. junija. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, odpotuje prezident republike Lebrun avgusta v Varšavo, da odpre tam francoski paviljon na mednarodni razstavi. Obtoku pripisujejo velik političen pomen.
REFERAT ROOSEVELTU.
PARIZ, 27. junija. Ameriški veleposlanik, ki se je mudil teden dni v USA, kjer je poročal prezidentu Rooseveltu o evropskem položaju, se je včeraj vrnil v Pariz.
ŠPANCI ODLOČNO ZANIKUJEJO
MADRID, 27. junija. V Španiji so zelo ogorčeni zaradi vesti, ki jih širi del tujega tiska, namreč, da nameravajo falan-gisti napasti Portugalsko in jo priključiti Španiji. Vest je prosto izmišljena, zatrjujejo v Madridu. Med obema državama Iberskega polotoka vladajo najboljši od-nošaji. Španija ne bo nikoli pozabila, da je Portugalska podpirala Francov upor.
NEMŠKI DEMANTI
BERLIN, 27. jun. Neki angleški listi so razširili vest, da je dr. Gdbbels v svojim govoru v Essenu dejal, da se ponaša Anglija kakor kak idiot. Z odločuječega mesta izjavljajo, da ni treba posebej nagla-šati, da so takšne zlonamerne vesti zlagane.
MEDNARODNI KONGRES TRGOVINSKIH ZBORNIC
KJEVENHAVEN, 27. junija. Včeraj se je tu začel X. kongres mednarodnih trgovinskih zbornic. Sodeluje 40 držav. Predsednik kongresa dr. Pirelli je poudarjal važnost zborovanja mednarodnega trgovstva za svetovno gospodarstvo. Vzroke sedanje mednarodne napestosti vidi dr. Pirelli v neenakomerni izenačenosti med gospodarskim napredkom posameznih držav.
da bi bilo po nekaj tednih vojne več Špan cev na nasprotni, kakor na španski nacionalistični strani. Morda je ta trditev pretirana, ni pa brez podlage in stvarnosti.
Spričo vsega' tega nam postane sklep vlade generala Franca, da se Španija ne bo pridružila nobeni vojni fronti in da bo ostala nevtralna, popolnoma razumljiv. S tem je odstranjena iz evropskih kombinacij ena izmed zelo važnih postavk, -r.
Borza. Curih, 27. junija. Devize: Beograd 10, London 20.77, Pariz 11.75^ Newyork 443, Berlin 177.95, Milan 23.34. Praga 15, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25, Sofija 5.40.
Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno s slabim dežjem v presledkih. Vendar pa deževje ne bo trajalo dalj časa. Včeraj je bila najvišja temperatura 27, danes najnižja 13.5, opoldne pa 17.3.
Dunajsak napoved. Za enkrat še močno oblačno in hladno, mestoma morda še nevihte, kasneje pa vedno bolj jasno in topleje. Bliža se doba lepega vremena.
Kakor blisk je švignila tedaj žalostna vest po Sloveniji, Jugoslaviji in v tujino, kjer povsod je imel pokojni mnogo iskrenih prijateljev in znancev.
Dr. Gregor Žerjav je bil tipičen predstavnik samonikle notranjske korenine. Rojen v Ložu na Notranjskem je dovršil pravne študije na Dunaju, kjer se je ob prihodu kralja Petra Karadjordjeviča že takrat vnelo njegovo iskreno srce za veliki obraz nove domovine. Ko se je vrnil v domovino, se je z vso vnemo lotil narodno obrambnega in političnes?*.defctf Po 1. 1910. je živel v Gorici, ob izbruhu svetovne vojne je bil v Trstu, kjer ga je zajela usoda, o kateri poročamo na drugem mestu. Moral je v internacijo, bil je zaprt na ljubljanskem gradu in v šent-petrski vojašnici in le po naključju je ušel smrti.
Usoda je hotela, da je bil kmalu nato določen za tajnika Jugoslovanskega kluba na Dunaju. Dr. Žerjav je bil mož, ki je z dušo in srcem spadal na to mesto. Bodril je poslance, pripravljal neumorno tla za dneve, ki morajo priti. V stalnem stiku s češko Mafijo je pripomogel, da se je v zmedi razpada stare monarhije znašla naša zemlja v prepotrebni pripravljenosti.
Pred razsulom Avstro Ogrske ie bil dr. Žerjav delegat Narodnega veča. Sodeloval je v Ženevi pri ustanovitvi Jugoslavije. Ko se je poln radosti vrnil v svobodno domovino, je začela zanj doba plodonosnega žrtvovanja. Kot večkratni poslanec in minister, odličen parlamentarni govornik si je pridobil mnogo zaslug in spoštovanja. Njegovo široko obzorje in vsestranska izobrazba nista našla miru niti v najtežjih dneh bolezni. Do zadnjega diha je lebdela v njegovem iskrenem srcu skrb za procvit domovine in ko je na pragu Vidovega dne pred desetimi leti prenehalo biti njegovo plemenito srce, je izgubila Slovenija, z njo vsa Jugoslavija velikega sina, katerega borbenost, vnetost za pravično stvar, predvsem pa neutrudna delavnost je zapustila vsa leta poslej v našem političnem življenju nenadomestljivo izgubo.
Dr. Žerjavu bo ohranjen še v poznih rodovih večno svetal spomin!
Comu strah prod odložitvljo?
Bodimo iskreni in pravični, piše dr. M. Buddmirovič v »Dnevu«. Srbski kmet, ki je glasoval za dr. Mačka, ni oddal svojega glasu za veliko srbstvo ne za veliko hrvatstvo, nego je dal svoje zaupanje dr. Mačku zato, ker hoče sporazum s človekom, ki je danes predstavnik Hrvatov. S tem je pokazal svojo veliko zavest o potrebi zadovoljitve pravičnim zahtevam hrvatskega naroda v državi. Danes se je še bolj visoko dvignila moč pokojnega Stjepana Radiča in vsa tragedija njegove smrti
Dr. Žerjav pod vislicami vojnega sodišča
Kako je avstrijski preiskovalni sodnik-avditor utemeljil predlog xa ustavitev preganjanja
dr. Gregorja Žerjava saradi veleizdaje
V političnem življenju dr. Gregorja Žeriava tvori višek živiieniskeea rizi-ka njegova zveza s člani »Jugoslovanskega odbora«. Medtem ko so avstrijske vojaške in civilne sodne oblasti s tiralicami in konflsclranjem premoženja preganjale tedaj pod vodstvom dr. Ante Trum biča v Švici živeče člane Jugoslovanskega odbora«, je na ovadbo ljubljanske policije — pri kateri je Imel posebne zasluge takratni višji policijski komisar ter poznejši Schu-schniggov policijski adlatus na Dunaju in sedanji interniranec, Michael Skubl — dr. Gregor Žerjav v strašnih vojnih zaporih avstrijske sol-dateske čakal kdaj se bo nad njim izvršila sodba zaradi veleizdaje, obenem pa predlagana konti nacija.
V spomin na desetletnico smrti dr. Gregorja Žerjava priobčujemo danes iz voinokazenskega akta poročilo za ustavitev sodnega postopanja proti dr. Gregorju Žerjavu, ki ga Je sestavil preiskovalni sodnik, avstrijski major-avdltor Rotter, sopodpisal vojni justi-čnl reierant BoubHk, odobril pa polkovnik Landvvebr.
C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je izrazilo v svojem poročilu od 30. VII. 1915 na 5. A. E. K. (Armee Etap-pen Kommando) sutnnio, da bi mogel biti dr. Gregor Žerjav, odvetniški tooitctpient pri tržaškem odvetniuk dr. Josipu ManJI-ču, v zvezi s člani »Jugoslovanskega odbora«, ki bivajo v Švici, ker je bil dr. Žerjav v začetku mobilizacije 1914. v solni preiskavi osumljen zločina veleizdaje po § 58. in zločina motenja javnega miru po § 65 k. z., a radi pomanjkanja dokazov je bilo sodno postopanje ustavljeno.
Zato je bila 24. VIII. 1915 v pisarniških prostorih in v stanovanju dr. Žerjava v - Trsfu Izvršena hišna preiskava. Njen rezultat je bil, da so naJM pri dr. Žerjavu ključ za šifre, dve pismi v Švico pobeglega odvetnika dr. Dinka Trinajstiča in kos papirja z adreso tudi v Švico pobeglega Bogomila Vošnjaka, docenta na zagrebški univerzi.
Najdba teli spisov je podkrepila simmjo zveze dr. Žerjava z »Jugoslovanskim odborom«, ker se označujeta dr. Trinajstič in dr. Vošnjak po poročilih v Ameriki izhajajočih jugoslovanskih časnikov kot člana »Jugoslovanskega odbora«.
Jugoslovanski odbor je protimonarhlča zveza v tujini, katere cilj je, delali v tujini, posebno pri naših sovražnikih, propagando za idejo' združitve pokrajin Jugoslovanov v neodvisno državo ter se v tem smislu tudi udejstvovati.
Dr. Žerjav je bil ob priliki hišne preiskave aretiran In priveden sodišču 5. A. E. K. Proti njemu je bila dne 9. IX. t. 1. odrejena v preiskovalnem zaporu provizorična preiskava, analogno k § 137 M. ST. Q. O.
Dr. Žerjav zanika vsako zvezo z »Jugoslovanskim odborom«. Kar se tiče ključa za šifre pojasnuje on stvar takole: Že pred več leti in pri raznih narodnih prireditvah je on spoznal dr. Trinajstiča, ki je njegov dober znanec. Zadnjič sta bila skupaj v Trstu 6. maja t. 1. Dr. Trinalstič mu je dejal, da namerava oditi v Švico, da bi se izognil vojnim razburjenjem. Dr. Žerjav je to priliko uporabil, da je dr. Trinajstiča naprosil, naj mu iz tujine poroča o važnih dogodkih svetovna politike, posebno pa o tem, kaj pišejo tuji listi o bodočnosti primorskih krajev. Ker pri sedanjih razmerah in ostri cenzuri ne bi bilo lahko o takih stvareh javno pisati. sta se dogovorila za šifrirni ključ. Dr. Žerjav je pojasnil sodišču tudi uporabo precej kompliciranega šifrirnega ključa. V enem pismu dr. Trinajstiča je navodilo za uporabo šifrirnega ključa, z drugim šifrirnim pismom dr. Trinajstiča "a je stvar taka:
Pismo je pisano na dveh straneh. S šifrirnim ključem je bilo mogoče sodišču prvo stran takole razrešiti: »Naš položaj dvomljiv ali ne obupen, sedaj...« Na drugi strani pisma je pisec večkrat radiral in ie s tem napravil veliko zmedo,
gih dveh strani pisma, ker je tudi dr. Žerjav dejal, da rte more druge strani de-štfrirati. Tudi mnenje enega Izvedenca potrjuje, da je na drugi strani pisma velika zmeda. Po skrajno utrudljivi in dolgotrajni preiskavi druge strani pisma je izvedenec pismo dešifrlral takole: »Naš položaj dvomljiv, ali ne obupen, uprav sedaj gredo voditelji...«. Zadnje besede ni mogoče razbrati. Drugi Izvedenec sploh ni mogel druge strani razrešiti in ugotavlja, da je prišel pisec s tem, da je pismo popravljal, v zmedo.
Pri tem položaju ni mogoče smatrati, da je dešlfriranje, ki ga je podal en izvedenec brezpogojno in edino pravilno. Razen tega se dešifriranemu besedilu lahko suponira različen smisel in besedilo »Naš položaj dvomljiv ali ne obupen, uprav sedaj gredo voditelji...« še ni noben dokaz, da mora biti dr. Žerjav brezpogojno v zvezi z »Jugoslovanskim odborom«.
Besede »Naš položaj dvomljiv, ali ne obupen« razlaga dr. Žerjav tako, kakor da bi dr. Trinajstič s tem mislil primorske kraje.
Dr. Trinajstiča slika policijska direkcija v Trstu kot premišljenega politika, ki se mu ničesar ne more očitati. V njegov prilog navaja polictjska direkcija v Trstu še tole: »Jugoslovanski odbor računa bolj z uspehom svojega udejstvovanja v Ameriki kakor pa med Jugoslovani v monarhiji. Materialna pomoč, ki so jo dobivali od strani ameriških Slovanov med balkansko vojno Srbi in Črnogorci, je bila dejansko zelo velika in na manjšo ne računajo za bodočnost. To je tudi vzrok živahne agitacije omenjenega odbora, pri čemer je potreba upoštevati okolnost, da žive v Švici hi da bi utegni-
lo večje število jugoslovanskih politikov to uporabljati tudi v svojo korist.
Kar se tiče papirnega odrezka, na katerem je zapisan švicarski naslov dr. Vošnjaka, navaja dr. Žerjav tole: Februarja ali marca 1.1. je dobil od dr. Vošnjaka pismo, v katerem mu sporoča svoj naslov in ga prosi nanj naslavljati morebitne dopise. Dopisov posebne vrste dr. Vošnjak ni zahteval. To pismo je dr. Žerjav kot brez vrednosti zavrgel in si je samo spravil naslov dr. Vošnjaka, ki je njegov znanec še Izza dijaških let na Dunaju. Razen koščka papirja z naslovom dr. Vošnjaka ni nobenih drugih pisanj ali korespondence, iz katere bi se moglo sklepati na zveze dr. Žerjava z dr. Vošnjakom ali z drugimi člani Jugoslovanskega odbora.
Ker ni preiskava podala nobenih drugih obremenilnih okoliščin, predležeči vzroki za sum (šifrirni ključ, naslov dr. Vošnjaka) pri gornjem dejanskem stanju, nikakor ne zadostujejo, da bi se dr. Žerjava še naprej sumilo zveze z »Jugoslovanskim odborom«.
Ker zaradi .pomanjkanja dokazov ni mogoče pričakovati od nadaljnjega postopanja nobenega uspeha, predlagam, da se kazensko zasledovanje dr. Žerjava ustavi. (§ 239 : 3. M. ST. G. O.) in da se odredi zavrnitev ovadbe proti njemu ter izpustitev iz preiskovalnega zapora po § 138 1. abs. M. ST. P. O.
Ker pa je policijska direkcija v Trstu označila dr. Žerjava kot slovensko-radi-kalno-nacionalno mislečega in politično nezanesljivega, ie na mestu njegova internacija. V primeru, da ozdravi, se bo treba v tem pogledu zaradi nadaljnjih ukrepov sporazumeti s politično grupo 5. A. E. K.	A.	R.
sreče je prišlo zaradi ostrega ovinka, ki ga je hotel Slogovič presekati. Pri trčenju v avto je vrglo Slogioča daleč stran, da je dobil težje poškodbe po obrazu ii telesu. Močno sta poškodovani tudi obt motorni vozili. Prvo pomoč ponesrečenemu Slogoviču je nudil na kraju nesreče dr. Vinko Cremošnlk iz Gor. Radgone, ki je odpremil ponesrečenca v bolnišnico v nemško Radgono.
Ponoči je zadel na ovinku pred vasja Mele med Gornjo Radgono m Murski Soboto v zadnje kolo nekega voznika s motornim kolesom občinski uslužbenec Janez Osojnik. Pri trčenju je pognal« Osojnika s tako silo v obcestni jarek, di je obležal z zlomljeno ključnico in težjimi poškodbami. Brezobziren voznik je pobegnil, ponesrečenca pa so našli mimoidoči ter ga prepeljali v bolnišnico v M. Soboti.
OPOZOR1LN VINOGRADNIKOM
Vinogradniki, ki še svojih vinogradot niso tretjič škropili proti peronospori, s« opozarjajo, da škropljenje izvršijo tako! po evetenju vinske trte. Ugotovljeni s« do sedaj štirje izbruhi bolezni, venda.* škode še niso občutne v vinogradih, ki so bili pravočasno in pravilno škropljeni V prihodnjih dneh pa je pričakovati močnejšega nastopa bolezni vsled česar bo škropljenje po cvetju posebno važno za omejitev bolezni. V svrho istočasnega zatiranja grozdnih sukačev (»črvičkov«) naj se bordoška brozga uporablja v zvezi z arzenoviimi sredstvi (»Urania zeleni* lom«). Banovinski vinarski in sadjarski zavod, Maribor.
No vite
Pred novim viničarskim redom
VINIČARSKO VPRAŠANJE NI SAMO SOCIALNO, AMPAK JE TUDI NARODNO VPRAŠANJE
Včeraj je bilo v Ljubljani izredno zasedanje banskega sveta, pri katerem se je razpravljalo o novem viničarskem redu. Zasedanja so se udeležili vinogradniki in zastopniki viničarjev.
Ker je vinogradništvo ob severni meji Slovenije zelo razvito in ker se večina prebivalstva bavi z vinogradništvom ter živi od vinogradništva, bodisi da so to vinogradniki na eni in viničarji na drugi strani, je viničarsko vprašanje eno izmed najbolj perečih, ki segajo globoko v naše gospodarstvo ter zahtevajo čimprejšnje in vsestransko zadovoljive rešitve. Prav zaradi obmejnega položaja našega vinogradništva pa ni viničarsko vprašanje samo socialno vprašanje, ampak je prvenstveno tudi narodno vprašanje.
Na mariborski anketi letos 20. aprila je bil dosežen sporazum med zastopniki vinogradov in med, zastopniki viničarjev. Na podlagi tega sporazuma je banska uprava pripravila nov načrt viničtfrskcgn reda, ki pa v glavnem temelji na mariborski oblastni uredbi iz 1928 leta. Po tej uredbi so mogli vinogradniki odpovedati viničarjem službo vsako leto avgusta, ne da bi morali odpoved utemeljevati, dalje niso bile določene minimalne mezde, ni bilo urejeno za preskrbo viničarjev
in družine v slučaju bolezni, onemoglosti, starosti in smrli. Enako tudi ni bilo rešeno vprašanje viničarske vzposobljenosti.
Načrt nove uredbe, ki je bil predložen banovinskemu zasedanju predvideva obvezno kvalifikacijo viničarja (viničarska šola ali devetmesečni viničarski tečaj ali triletna zaposlitev pri viničarskih delih), minimalne mezde, petletno službeno stalnost (odpoved možna samo v prvem letu, ki se smatra za poskusno doboX ustanovitev viničarskega sklada v katerega bodo plačevali gosposki vinogradni posestniki, ii» ki se bo uporabljal za najtežje slučaje bolezni, onemoglosti in smrti viničarjev.
Zastopniki vinogradnikov so nasprotovali petletni službeni dobi in 50 odst. povišanju mezd pri nadurah. Zastopniki viničarjev pa so poudarjali, da se naj novi viničarski red točno precizira ,da ne bodo mogoča izigravanja.
V interesu viničarjev, ki tvorijo veliko večino našega obmejnega prebivalstva pa je, da se novi viničarski red uredi tako, da bo zakonita opora za najširše plasti našega obmejnega prebivalstva, ki se bavi z vinogradništvom.
o Ministrski predsednik Cvetkovič, ki se mudi na Bledu, sl je ogledal žeirsko kaznilnico v Begunjah in pri tej priliki kupil nekaj ročnih del.
o Za inž. agronomije Je diplomiral na zagrebški univerzi g. Egon Sorec Iz Set pri Ptuju.
o Društvo bančnih zavodov v dravski banovin! javlja, da denarni zavodi na Vidov dan ne bodo poslovali.
o. Ustanovni občni zbor Zadrugo Kmetijske družbe za marib. obrožje, ki je bil napovedan za 28. t. m., se preloži jia kasnejši čas, ker se kmetje te tedne ne morejo odtegniti obilne* mu in neodložljivemu poljskemu delu.
o. Ljubljanska drama gostuje v Slo* venskih Konjicah v četrtek 29. junija ob pol 9. uri zvečer v dvorani Dru* štvenega doma s Sominovo dramo „Atentat“. V glavni vlogi nastopita Levar in Mira Danilova.
V Vačah nad Lilijo priredi Društvo kmetskih fantov in deklet 29. t. m. ob 3. uri veliRo tekmo koscev, na kateri bodo govorili zastopniki Zveze kmetskih fantov in deklet in Okrožja iz Ljubljane.
o. Predsednica dekliškega krožka v neki slovenjgoriški župniji, v kateri uživa vsled svoje popularnosti in ljudske potrpežljivosti veliko spoštovanje in priljubljenost pri stariji im mladih, si je v svojem društvenem delu naložila težke, a hvalevredne naloge za vzgojo dekliške mladine. Od teh nalog danes omenimo le dve. Pri vseh sestankih in prireditvah krožka bo v tem letu obravnavala izpolnjevanje četrte božje zapovedi In širitev ter ceneno nabavo dekliških narodnih krojev. Tako je na vsak način lepo izbrana verska in narodna vzgoja naše mladine, kar mora odobravati vsakdo. Mnogo drugtti izbranih nalog, če bo še dovolj časa, pride pozneje na vrsto.
o. Pragerski skavtje so ustanovili vod Planink. Edinica, katero vodi brat Miroslav Kac, ima mnogo pripadnikov.
Grofov čuvaj obstrelil divjega lovca
30-letnl posestnikov sin Martin Topo-lič iz Šmartnega na Poh. in neki prijatelj sta naskrivaj It vila divjačino po gozdnem revirju grofa Atemsa na Pohorju. Pri divjem lovu pa ju ie zasačil Atemsov gozdni čuvaj. Ko sta fanta zagledala ču-
vaja, sta začela bežati. AtBrasov čuvaj pa je dvignil puško in začel za njima streljati. Dva strela sta zadela v hrbet Martina Topoliča, ki so ga ranjenega šibrami v hrbtu prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Na cestnem križišču pri občinski opekarni v Črešnjevcih pri Gor. Radgoni tako da ie bilo treba pritegniti dva Izve-1 sta zadela drug v drugega gornjeradgon-denca, da bi se doseglo dešlfriranje dru-1skl industrijalec Friderik Žilavec, ki
Dve težki prometni nesreči
se je vozil s svojim osebnim avtom v Slatino Radenci in gostilničarjev sin Iv. Slogovič iz Sp. Ivanje, ki se je vozil
z motorjem proti Gor. Radgoni. Do ne- besedo 1«
Odmev.
»Moja žena hoče vedno imeti zadnjo
Maribor
Priprave za angleški tečaj
Včeraj so prispeli v Maribor v avtomobilu, ki jim ga je posebej za to stavil na razpolago zagrebški župan gč dre. Pelčič Mr. F r o d s h a m, direktor zagrebškega angleškega reading-rooma in voditelj ma-riborkih angleških počitniških tečajev, Mr. C1 i s s o 1 d, lektor angleščine na zagrebškem vseučilišču, kapitan E r n y, podpredsednik zagrebškega angleškega kluba ter njega tajnik g. K n e ž e v i č. Dopoldne so se sestali na konferenco z odborniki tuk. angleškega kluba gg. Šorlijem Odonom in G n i v š k o m ter s predstavniki tuk. zavoda Vesne ter Študentskega doma, go. ravnateljico Rapo-čevo in g. prof. Gruntarjem, da dogovore zadnje podrobnosti o organizaciji letošnjih angleških počitniških tečajev v Mariboru. Stopili so v stik z ravnateljem mestnega turističnega urada g. Z o r z u-tom v svrho organiziranja izletov, z g. K1 e š i č e m, v svrho prireditve končnega svečanega kosila v kazinski dvorani, ki se ga bo udeležilo 150 oseb, med njimi tudi eden ali dva ministra, ban dravske banovine več angleških konzulov in drugih odličnikov, z g. V a 1 j a k o m glede priredb angleških kulturnih filmov, ki jih bo dostavil British Council iz Londona in ki bodo dostopni tudi povabljencem, ter z drugimi predstavniki tukajšnjih kulturnih družabnih krogov. Opoldne so si gostje ogledali kopališče na otoku nad katerim so bili očarani, ter se popoldne
zopet vrnili v Zagreb. Po dosedanjem stanju stvari je prijavljenih iz vse države nad 70 udeležencev tečaja, British Council pošlje iz Londona 16 angleških dijakov in 4 dijakinje, ki bodo tečaju dali svojsko angleško obeležje, zlasti v družabnem oziru, ko bodo ob večerih po večerji v Vesni prikazovali angleške navade, izvajali pesmi, plese itd. Razen tega je prijavljenih 10 angleških profesorjev, ki bodo tečaj strokovno vodili. Učne ure tečajev prično ob 9. zj, in trajajo do 12.30 nakar bo skupno kosilo v Vesni. Popoldne je namenjeno kopanju na otoku in izletom. Ob 18.30—19.15 se vrši konverzacija, ob 19.30 je skupna večerja v Vesni, nakar prične družabni večer. — Vsak udeleženec prejme ob koncu tečaja izkaz o udeležbi in uspehu. Na razpolago bodo učne knjige proti malenkostni odškodnini pri g. direktorju Frodshamu. — Tečaj bo razdeljen na 5 ali 6 skupin, po obvladanju jezika. Poskrbljeno je tudi, da bodo zlasti angleški udeleženci deležni pozornosti naše publike, da tako navežejo družabne in prijateljske stike, želeti bi bilo, da bi Angležem omogočili obisk naših goric. Vse informacije daje tudi v nadalje g. Gnivšek v angleškem klubu, Gregorčičeva 12 I, med 17. in 18., telef. 2203, od 1. julija dalje pa tudi lastno tajništvo angleških počitniških tečajev v Vesni«.
Tudi delo za našo mejo!
Z ozirom na izjemen položaj, ki ga ima Maribor kot najsevernejši naš center, so se začele razne akcije, da , bi se čimbolj približali obmejnemu prebivalstvu. Ob koncu šolskega leta prihajajo v Maribor cele trume dece iz obmejnih krajev. Tej deri, večinoma jako siromašni, bi se moralo preskrbeti cenejšo pogostitev v naših gostilnah.
V	četrtek, dne 22.. t. m., je dospel v Maribor tudi III. razred ljudske šole iz Marije Snežne, pod vodstvom svoje učiteljice, da si ogledajo znamenitosti in le-
pote Maribora. Bili so prav presenečeni nad tolikšno gostoljubnostjo. Ogledali si tovarno »Zlatorog«, kjer so jim podarili milo in zobno pasto. »Rotary-klub jih je nato pogostil v restavraciji Union. Popoldne pa jim je g. Guštin, lastnik Grajskega kina omogočil brezplačen ogled zelo zanimivega in vzgojnega filma. Otroci so z najlepšimi vtisi zapustili Maribor, prepevajoč vso pot rodoljubne pesmi. Upraviteljstvo šole se v imenu dece prav iskreno zahvaljuje vsem našim dobrotnikom. Čuvajmo našo mejo!
MEŠČANI!
Na čast prireditvam naše mladine ob njenem taboru, ki bo trajal od 29. VI. do 2. VII. t. 1., in na čast članom kraljevske vlade in drugim odličnim gostom bo mestna občina v četrtek, dne 29. t. m., zjutraj razobesila raz svoja poslopja državne zastave.
Vljudno vabim meščane, da store isto na svojih hišah. Zastave naj ostanejo raz-obešene do nedelje, 2. julija, zvečer. — Podžupan: Žebot, s. r.
PROSLAVA PRAZNIKA SLOVANSKIH BLAGOVESTNIKOV
V	proslavo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, bo prižgala CMD na predvečer 4. 7. ob 8.30 pri Sv. Urbanu kres. Zavedni Mariborčani in okoličani se vabijo na udeležbo, da bo proslava čim svečanejša, posebno v današnjih dneh, ko je potreba, da pokažemo svojo narodno zavednost. Komur pa ni mogoče, da se udeleži kresovanja, naj poseti koncert narodne pesmi CMD v parku, ki ga bo izvajalo pevsko društvo Jadran.
POMOČNIŠKI IZPITI:
V	prostorih obrtnih združenj v Mariboru se je v nedeljo 25. t. m. dopoldne vršil pomočniški izpit Združenja krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru z določenimi komisarji za moško in damsko stroko in pred katerimi so opravil, v teoretičnem in praktičnem pomočniški izpit sledeči kandidati: za moško krojaš-tvo: Zver Franc, Lorber Ivan; za Šivanje oblek: Hietzl Antonija, Golež Hedvika, Breznik Angela in Spolenak Angela; za modistinjsko obrt: Fallat Zofija.
S tem so bili vsi kandidati kot vajenci oproščeni in usposobljeni kot bodoči pomočniški naraščaj.
Z NOŽEM GA JE OBDELAL PO GLAVI
V	neki gostilni v Sp. Dupleku so se napili fantje ter se sporekli. Nastal je pretep, pri katerem je neki fant I. D. iz Sp. Dupleka z nožem po glavi obdelal 20-letnega delavca Andraša Trepa iz Sp. Dupleka.
NEVAREN PADEC Z MOTORJA
V	mariborsko bolnišnico se je prišel zdravit 33 letni gostilničar Jože Vrecl s Pobrežja, ker je po nesreči padel z motorja in si zlomil nogo.
m. Na vseh mariborskih ljudskih šolah
bo v petek, 30. junija, od 8.—12. ure vpisovanje za šol. 1. 1939.-40. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki naj zanje predlože krstni list.
m. Včeraj so imeli obiskovalci Radvanja v gostilni Mandl priliko videti, kaj se pravi biti narodni izdajalec. Večina gostov te gostilne se je naslajala ob zvokih nam tuje glasbe in celo preko zvočnika prepevala v nam tujem jeziku. Dober del teh gostov so bili celo naši državni uslužbenci. Dobro bi bilo, da se za te renegate pobrigajo njihovi predpostavljeni ter uvedejo preiskavo.
m. Umrla je v bolnišnici 63-letna Elizabeta Rojko, znani lastnica 'gostilne »Pri lipi« v Gregorčičevi ulici.
m. Iz starokatoliške cerkve. Na Vidov dan dne 28. t. m. radi odsotnosti g. župnika letos ne bo običajne sv. maše-zaduš-nice.
m Uspeh na Državni trgovski akademiji. Na zavodu je bilo koncem šolskega leta vpisanih 198 dijakov. Od teh je 101 učenec in 97 učenk. Od 198 dijakov(inj) je izdelalo razred 173 ali 87.37%. Ni izdelalo razreda 5 dijakov(inj) ali 2.53%. Popravne izpite meseca avgusta ima 20 dijakov(inj) ali 10.10%.
m. Zveza kulturnih društev v Mariboru prosi vse gg., ki jim je poslala dopise radi seznama predavanj za društva, ki so v zvezi včlanjena, da ji gotovo pošljejo odgovore najkasneje do t. jul. t I. v njeno pisarno v Narodnem domu v Mariboru. — Predavateljski odsek mariborske ZKD.
m. Našla so se očala na cesti proti Wolfzettlu. Lastnik jih dobi na glavni pošti, blagajniški oddelek št. 9 pri g. inšpektorju Šiški.
m. Borza dela potrebuje 2 kovinostrugarja, 2 mlinarska pomočnika in
4	kuharice.
m Pri tečaju za angleški Jezik, ki bo
od 1. do 21. julija sta na razpolago za slušatelje ljubljanske univerze dve prosti mesti.
m Osebne vesti pri stolnem kapitlju v Mariboru. Mgr. Mihael U m e k je povišan za kanonika v 5. skupini in mgr. Alojzij Cukala za kanonika v 6. skupini.
m. V Bakar odpotuje kolonija deklic na tritedensko letovanje v dom Jadranske straže 29. junija, ob 17.58 z glavnega kolodvora. Zbiranje ko-lonistinj istega dne od 17. ure dalje na glavnem kolodvoru v Mariboru v čakalnici 3. razreda.
m. Ljudski oder igra narodno igro »Miklova Zala“ v četrtek 29. in v petek 30. t. m., ob pol 9. uri zvečer.
m. S črešnje je padla žena žel. uradnika Ivana Paulova iz Pivole in si poškodovala roko.
m. Parastos za padle junake kosovske bo 28. t. m., ob 9.30 v pravoslavni kapeli v Melju, na kar opozarjamo narodno zavedno občinstvo.
m. V parku bo jutri zvečer od pol 9. do 10. koncert; igra godba železn. delavskih uslužbencev.
m. Kolo v Dravi. Na policiji se nahaja kolo, ki so ga našli pod dravsko brvjo mimoidoči. Kolo je črno, t njega pa so opiljene vse tovarniške številke.
m Tatvina kolesa. Izpred neke gostilne na Frankopanov!- ulici je bilo ukradeno kolo zasebniku Albinu Lovrenčiču stanujočemu na Aleksandrovi cesti 53. Kolo je znamke »NSU« in ima ev. št 2-20362.
• Sokolski zlet v Sušaku. Sokolsko društvo Maribor-matica poziva članstvo in naraščaj kateri se namerava udeležiti Sokolskega zleta v Sušaku, da se prijavi do 30. t m. v društveni pisarni v Sokolskem domu Vožnja je četrtinska. Zletna značka stane za telovadce din 10'—, za netelo-vadce din 15*—. Točnejši podatki so razvidni v društveni omarici v Sokolskem domu.	t
* Zaobljuba Sokolov v Kamnici. V četrtek, 29. t. m. se vrši ob 11. uri slavnostna zaobljuba in sprejem v članstvo članov in članic Sokola v Kamnici. Slavnost se bo vršila na letnem telovadišču (dvorišče s. Čepe), v slučaju slabega vremena pa v soli v Kamnici. Pozivamo vse naše članstvo, 4a s& po možnosti le slavnosti v- čim večjem števili* 'udeleži. Obleka: civilna š sokolskim znakom, delegati in praporščak z drušlv. zastavo pa v slavnostnem sokolskem kroju. Odhod z letnega telovadišča Sokola-malice ob 10.30.
Uprava Sokola Matica
* Že v prvih 3 urah boste lahko opazili blagodejni učinek kolesterina So-lea-kreme po baržunasti nežnosti kože.
• Nova ekspozitura „Pulnika“ je otvorjena na Korenskem sedlu v Sloveniji.
m. Nočna lekarniška služba (od 24. do
vključno 30. t. m.): Lekarna pri sv. Antonu. Frankopanova 18. tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79.
Oglase
za
jutri
oddajte upravi „Večernika"
že danes!
V četrtek list ne bo izše'
Kino
* Grajski kino. Danes zadnjič „Rde-če orhideje**. Od srede veliki monumentalni film „Kralj kraljev“.
* Kino Esplanade. Izborna veseloigra „Ljubezen mladega Nosty-a“. Magda
I Schneider, Pavel Kemp, Pavel Javor. Pride „Ciganček“.
| '* Union kino. Do vključno sobote ^ „Eden dan smeha“ najboljša tfeselo-i igra z znamenitimi humoristi Ameri-: kanci — 3 bratje Marx. Smeh in zabava!
Radio
Sreda, 28. junija
i Ljubljana: 9. Šolska ura (Vidovdanska i proslava); 12. Jugoslovanske pesmi in ple-j si; 13.20 Koncert RO; 18. Mladinska ura; i 18.15 Naši biseri (plošče); 19.-10 Vidov dan; 20. Slovan, na plan; 20.30 Tri srca, ena misel; 22.15 Akademski pevski kvintet.— Beograd:	17. Zabavni popoldanski kon-
1 ccrt; 19.05 Narodne pesmi; 21.10 O ko-| sovski bitki; 21.30 Večerni koncert. — Sofija: 18. Popularni koncert; 19.30 Mas-senejeva opera „Manon“. — Rennes: 20.15 Saint-Sacnsova opera „Samson in Dalila“. — Milano: 21 Odlomki iz operet — Varšava: 18. Znamenite simfonije. — Berlin: 21 Iz operet in zvočnih filmov. — Bratislava: 20.20 Večerni koncert RO. — Firen-ze: 21. Opera „Plamen“.
Borzna poroillm
Devize. Ljubljana’. Uradni teča-j i: London 206.10—209.30, Pariz 116.38— 118.68, Ncw York 4384.84-4444.87, Curih 995-1005, Milan 231.85-234.95, Praga 149.25 1150.75, Amsterdam 2336.50—2374.50, Berlin ( 01770.62-1788.38, Bruselj 748.75-760.25. T e-č a j i na svobodnem trgu: London 256.60—259.60, Pariz 144.85—147.15, Ne\v ! Voik 5459.35—5519.35, Curi.i 1237.17—1247.17, Amsterdam 2906.93-^2944.93, Bruselj 931.52 . 943.52.
Efekti Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 468—470, 4 odst. agrarji 62.50 d., odst. sev. agrarji 59.50—60.50 6 odst. dal. agrarji 85.50, 7 odst. stab. pos. 99.75 d.,
7 odst. inv. pos. 99, 7 odst. Blair 92 d.,
8 odst. Blair 100 d. Delnice: PAB 213 dl. Trbovlje 172.50—175, Jadranska 320 d.
Nove določbe o ribolovu
Nedavno je izšla v „Službenem li-stu“ banske uprave izvršilna nared-ba k zakonu o sladkovodnem ribar-stvu.
Določbe te izvršilne naredbe so stopile v veljavo. S tem je dobil novi zakon o sladkovodnem ribarstvu pri nas v celotnem obsegu obvezno moč.
Važne so zlasti sledeče določbe banove naredbe: 1. lovopust za vse vrste postrvi prične s 1. oktobrom (doslej 15. oktobrom) in traja do 15. marca; 2. lanskoletne ribarske knjižice, ki so bile letos podaljšane zgube s krajem meseca junija veljavo in se morajo dotlej zamenjati za nove „ribolovnice“, ki stanejo za člane .Ribarskih društev dravske banovine 40 din, za nečlane 80 din: 3. dnevna ribolovna dovoljenja z veljavnostjo 1—15 dni, kijih izdajajo ribarski upravičenci (lastniki in zakupniki ribjih voda) stanejo 10 din; tiskovine se dobe pri prvostop. upr. oblastvih.; 4. v Dravi in Dravinji od Sv. Vida do izliva in vseh rokavih in mrtvicah Drave in navedenega dela Dravinje se od 15. februarja do 31. maja vsakega leta ne smejo uporabljati sačila (saki) in križaki — mreže (trauparji); 5. s u leese sme loviti samo s trnkom na športni način! Torej ne z mrežo (šero-trau-parjem)! Pri lovu drugih rib v mrežo ujete sulce je treba takoj izpustiti žive nazaj v vodo! 6. pri ribolovu s trnkom se sme uporabljati samo ena
ribiška palica; 7. nove ribolovne dokumente „ribolovnice“ izdaja za ribiče stanujoče v mestu (Mariboru) mestno poglavarstvo, finančni oddelek na Slomškovem trgu 11/L, soba 4.
S	člansko izkaznico Ribarskega društva, ki se dvigne pri g. Greinerju (društvenem blagajniku) je treba, iti na mestni konskripcijski urad (Slomškov trg št. 6), kjer se dobi uradno potrdilo (brez takse!) o. tem, da je prosilec stalen prebivalec mestne občine maribpr-ske in star nad 18 let. S tem potrdilom in člansko izkaznico Ribarskega dru-šLva se je javiti potem pri g. referentu v mestnem uradu na Slomškovem trgu, kjer je zaprositi za vpis v seznam ribičev. Sele po izvršenem vpisu v ta seznam se more izdati ribo-lovnica. Ribolovnica ima vložke za vpis ribolovnega dovoljenja. S samo ribolovnico se še ne sme loviti! Ribolovna dovoljenja vpisuje v „ribolov-nico“ — ribarski upravičenec (lastnik —zakupnik ribje vode). Clani-intere-senti iz podeželja dobe „ribolovnice“ pri pristojnih sreskih načelstvih, in to samo na podlagi gori navedenega občinskega potrdila (občine stalnega bivališča) in vpisa v seznam ribičev, ki se vodi pri sreskem načelstvu; 8. ribolovnica se glasi na ime dotične osebe (ribiča), ravno tako dnevna Ribolovna dovoljenja*1, in se ne smejo odstopiti drugemu — sicer globa do 1500 din ali zapor do 30 dni.
Kultura
Publicistično deio jugoslovanskih esperantistov
»La Suda Stelo«, monata organo de la esperanto-movado en Jugoslavio (Južna zvezda, mesečno glasilo esperantskega gibanja v Jugoslaviji) je naslov revije, ki jo že osmo leto izdajajo v Slavonskem Brodu naši esperantisti kot svoj skupni in osrednji organ, dočim so pokrenili slovenski esperantisti, ki so v Jugoslaviji najmočnejši, v Ljubljani glasilo »La Verda Stelo« (Zelena zvezda).
Osrednje glasilo, ki je namenjeno vsej Jugoslaviji, se je razvilo v teku svojega izhajanja v važno publicistično torišče, ker ne objavlja samo poročil o esperan-tističnem gibanju v naši državi, ampak tudi informacije o naših kulturnih, gospo darskih in narodnih vprašanjih in prevode del srbskih, hrvatskih in slovenskih pesnikov ter pisateljev, vmes pa še včasih reprodukcije slik in kipov domačih umetnikov. Ker gre revija tudi v široki svt, v vse države, kjer je razširjeno esperantistično gibanje, vrši na ta način važno in pomembno kulturno in s tem politično poslanstvo. Potom esperantiz-ma so postala znana tujemu svetu mnoga naša vprašanja, ki bi mu sicer ostala popolnoma tuja, in razširjena so bila mnoga imena naših umetnikov in kulturnih delavcev. Meseca maja, ofo priliki esperantističnega kongresa v Karlovcu,
je izdala »La Suda Stelo« posebno kongresno številko, v kateri je pokazala svetu tudi to staro hrvatsko mesto ob Kolpi. Prihodnja številka bo pa posvečena Mariboru, o katerem bodo prispevali aktualne članke naši znani kulturni delavci.
Mimo tega so naši vodilni esperantisti tudi sodelavci mnogih esperantističnih gla sil v tujih evropskih in izvenevropskih državah. Tudi na ta način vrše pomembno informacijsko delo. V teh nekaj letih intenzivnega dela so prevedli jugoslovanski esperantisti v esperanto več srbskih, hrvatskih in slovenskih literarnih del, ki so izšla v posebnih knjigah. Naj omenimo le, da je preveden v esperanto med drugim tudi Cankarjev »Hlapeč Jer nej«, izmed pesnikov pa v posameznih pesmih Prešeren, Jenko, Župančič in drugi. Esperanto zato ni le mednarodni občevalni jezik, ampak je tudi najpriklad-nejše sredstvo za propagiranje naše kulture in naših narodnih teženj. Zato bi morala naša javnost, posebno publicistična, posvečati jugoslovanskemu esperan-tizmu več pozornosti, kakor jo posveča. Predvsem bi pa moralo biti več zanimanja za esperantistične publikacije, periodične in neperiodične.	-r.
k Teatro Lirico v Milanu. Namesto lani pogorelega, je letos zgradila milanska mestna občina novo, veliko poslopje gledališča Teatro Lirico, ki je bilo nedavno slovesno odprto z vprizoritvijo Forzano-ve drame »Julij Cezar«.
k Zanimiva uprizoritev »Othella«. V okrilju prireditev letošnjega »Beneškega poletja« v Benetkah bodo v začetku ju-
lija uprizorili tudi Schakespearejevo dramo »Othello«, in sicer na dvorišču dože-ve palače, v katero je veliki angleški mojster tudi postavil dogodke drame.
k Slavnostne igre v Bayruthu se bodo letos pričele dne 25. julija. Nastopili bodo tudi pevci iz Italije, Francije in od drugod.
Soort
Motociklistične tekme TK v Soboti
•	Soboški Touring klub ie v okviru I. Prekmurskega tedna organiziral motociklistične tekme na progi Gederovci—Murska Sobota. Proga meri 9 km. Tekma je bila zaključena ob pol sedmih zvečer s ciljem na Glavnem trgu. Rezultati so naslednji:
1. Ozvatič, Maribor (DKVV 250 cm3)
5.33 min.; 2. Szepessy, Sobota (NSU) 6.40 min.; 3. Ledinek, Maribor (Pucb) 8.10 min.
Izven konkurence je tekmoval A. Re-povž (Sobota) na motorju BMW in dosegel čas 5.28 min. (povprečno 100 km na uro).
Zicherl Miloš iz Ljubljane je na progi izredno nevarno padel v diru 100 km na uro, vendar ni bilo hujše nesreče.
Nadaljevanje pokalnega prvenstva
Na praznin sc bo nadaljevalo v Mariboru pokalno prvenstvo LNP-a s tekmo tretjega kola ISSK Maribor—SK Mura iz Murske Sobote. LNP je to tekmovanje razpisal preteklo jesen, da bi poživil zanimanje za nogometni, šport. Obvezno sodelujejo v tem tekmovanju vsi prvorazredni klubi, drugorazredni pa po prijavi. Ker se določajo nasprotniki načelno iz naj-bližjih, odnosno istih krajev, so v prvem
in drugem kolu v Mariboru igrali lokalni klubi. V teh tekmah je Železničar premagal Slavijo s 7 :0 (3:0), Maribor pa Ra-pida z 2:1 (t :0), dočim je Muri uspela v Murski Soboti zmaga nad ČSK v razmerju 4 :2 (1 :2). V drugem kolu st^ se srečala Maribor in Železničar ,zmago je odnesel Maribor s 4:1 (1 :0) ter si s tem osvojil neoficielni naslov pokalnega prvaka mesta Maribora. Njegov prihodnji nasprotnik bo SK Mura, ki bo v četrtek 'ostoval v Mariboru. Tekma bo odločilna, er se vse do semifinala tekmuje po enoj-
E
nem pokalnem sistemu. Odigrala se bo na igrišču Rapida s pričetkom ob 17.30. Predtekma bo ob 16.
Dober začetek v Wimbledonu
Vsi naši mušketirji so sc plasirali v drugo kolo — Senzacionalen poraz Metaxe —
Včeraj se je pričel v VVimbledonu mednarodni teniški turnir, ki pomeni prav za prav svetovno teniško prvenstvo. 2e prvi dan je prinesel senzacijo v obliki poraza Nemca Metaxe proti Abdec Sela-mu 6:2, 6 :4, 3 :6, 6:4 Naši so prvi dan dobro odrezali. Punčec je premagal Ed-wardsa (Novi Zeland) s 6:3, 6:2, 6:3, Mitič Coombeja (N. Z.) s 6 :4, 11 :13, 6:3, 6:1, Kukuljevič pa Hughana (Nizozemska) s 6 :1, 4:6, 6:1, 6:0.
Med drugimi je Austin porazil Asbotha s 6:1, 6: 4, 12.10, Riggs Dhamia (Indija) 6:3, 6:0, 6:4, Shaves (Anglija) pa Niko-laidesa (Grčija) 2:6, 6:2, 7:5, 4:6, 6:2.
Pallada je naravnost pregazil Angleža Warboysa s 6:0, 6 :0, 6:0. Je v odlični formi.
s SK Olimp je v nedeljo gosloval v Čakovcu proti Gradjanskemu SK ter je dosegel neodločen rezultat z 1:1 (1:0).
Beograjska Jugoslavija je dosegla v Frankfurtu svojo drugo zmago na turneji po Nemčiji. Premagala je tamošnji klub „Eintracht“ z 1 :0.
NOV DRŽAVNI REKORD V SKOKU V DALJINO
Na atletskem meetingu v Subotici je postavil Lenert (BSK) noy državni rekord v skoku v daljino s 7,14.5 m, ter je tako izboljšal svoj lanski rezultat 7,01m. Pa tudi sicer so bili doseženi prav dobri rezultati.
s Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru (službeno). Delegiranje za 29. junij: Maribor—Mura, ss. g. Skalar (ss. g. Jančič), str. sod. gg. Orel in AršiČ, cvent. predtekma ss. g. Konič, CSK—Sloga sod. kand. g. Mayercsak. Drevi nadaljevanje tečaja.
s Zagrebška boksarska reprezentanca jc bila v Nemčiji dvakrat poražena, v Mona-kovem je izgubila s 7:9, v Augsburgu pa s 5:11. Revanž proti Augsburgu bo 29. julija v Zagrebu.
s Ujpest je premagal Ambrosiano v povratni tekmi za SE cup s 3:1 ter tako izločil Italijane z rezultatom 4:3. Ujpest bo v naslednjem kolu nasprotnik zmagovalca BSK—Slavija.
s \Vallis Myers, ki jc bil 31 let teniški poročevalec londonskega lista „DaiIy Te-legraph“, je v starosti 61 let te dni umrl. Myers je bil znan po vsem svetu zaradi svoje vsakoletne rangliste teniških igral-ccv na svetu, ki so jo vsi smatrali za najbolj merodajno in objektivno.
Sokolstvo
Temeljni kamen Sokolskega doma na Pohorju
Na Pohorju bo na praznik, v četrtek 29. t. m. lepa narodna slovesnost. Agilna zadruga za zgradbo Sokolskega planinskega doma bo položila ter vzidala temeljni kamen, na katerem !x> počivala stavba, ki se bo ponosno priključila ostalim postojankam na Pohorju. S temeljnim kamnom bo vzidana naslednja listina:
„To stavbo so pričeli graditi mariborski Sokoli meseca junija leta 1939, da poveličajo z njo dan, ko bo leta 1941 zasedel prestol jugoslovanskih kraljev po svojem očetu Viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju njegov sin Peter II., da dovrši njegovo de!o.“
Svečanost bo ob 11. uri dop. Za mariborske udeležence bo vozil ob 6.30
zjutraj z Glavnega trga mestni avtobus do žage; vožnja v eno smer 20 din, povratna karta 36 din. Povratek avtobusa ob 19. Na predvečer bodo Sokoli kurili na planini kresove. Zelo prijeten dostop do sokolske planine pa je tudi iz Ruš preko Glažute.
1. Kolesarski odsek Sokola I. Maribor priredi 29. junija celodnevni izlet, združen s strelsko tekmo za prvenstvo društva. Odhod ob 6. uri zjutraj z letnega telovadišča, cilj izleta pa bodo člani zvedeli na poti.
1. Sokolsko društvo Pragersko bo uprizorilo v nedeljo štiri igrice. Igrale bodo same naraščajnice in deca. Igro režira sestra Anica Senekovič.
Sah
Šahovski turnir za
Agilna šahovska sekciia SK „2elezničar-ja“ je organizirala večji šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Iz podrobnega razpisa posnemamo: Začetek igranja 3. jul. ob 20. v kavarni Bristol. Igralni dnevi: vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 20. do 24. Prekinjene partije v nedeljo predpoldne ali po dogovoru. Cas igranja: 36 potez v prvih dveh urah, nato 19 potez na uro. Prijavnina znaša 20 din. Kavcija istotako 20 din, ki se pa ob zaključku turnirja vrne. Prijave brez prijavnine in kavcije se ne bodo upoštevale. Prijave bo sprejemal v sredo 28. junija od 20. do 22. ure v kavarni Bristol načelnik sekcije g. Knechtl. Kdor je zadržan, lahko pošlje prijavo na naslov športnega kluba Železničar, Stadion ob Tržaški cesti najpozneje do 30. junija. Pravico igranja imajo vsi šahisti mesta Maribora, vendar
prvenstvo Maribora
si prireditelj pridržuje pravico v primeru velikega števila prijavljencev odkloniti prijave slabih\ šahistov. V primeru večjega števila prijavljencev od 16, sc bo igralo v dveh skupinah ter nato finale, v katerem bo igralo prvih pet iz vsake skupine. Žrebanje bo 3. VII. pol ure pred pričetkom tekmovanja, ob 19.30 Nagrade so sledeče: I. 300 din in častno darilo prvaku v obliki pozlačene plakete: II. 250 din; III. 200; IV. 180: V. 150; VI. 120; VII. 100; VIII. 80; IX in X. knjižni nagradi. Z vodstvom turnirja bo poverjen turnirski vodja ozir. njegov namestili’*, kateremu se mora prijaviti takoj vsak nesporazum ali spor. Imenovani bo odločal na licu mesta. Ako se igralec z odločitvijo turnirskega vodje ne bi zadovoljil, | mu je dana možnost pritožbe na tročlan-
•	sko razsodišče, ki končno vel javno odloča.
E. S. BRUCE:
53
pMMVItiluiVa slttil/MSi
»Kaj pa?«
»Slavno Dowlahovo bodalo.«
»Še nikoli nisem čul o njem.«
»Zbiralci in starinarji ga dobro poznajo, je povedala Jill. »Bodalo je okrašeno z dragimi kamni in je bilo nekoč lastSu-raja ud Dowlaha. bengalskega naboba.«
»Tega imena se spominjam,« je dejal Warren. »Živel je okoli leta 1750. in če se ne motim, ga je vrgel s prestola Cli-ve. ki je nam Angležem pridobil vso Indijo.«
»To bodalo je zelo dragoceno, ne samo zaradi dragih kamnov, ampak tudi zaradi svoje zgodovinske vrednosti,« je nada-ljala, Jill. »Lord Drexley ga ni misli kupiti zase. Delal se je. kakor bi bil zelo bogat, toda v resnici je služil de ar s teni. da je kupoval starinske dragocenosti in iih potem prodajal bogatim Američanom. ki so imeli preveč denarja. To pa je prikrival, ker ni maral veljati za me-?etarja...«
»Torej ni imel prav čistih rok?«
»Ne, tega mu ni mogoče očitati. Bil je poštenjak in če je znal dobro prodajati, ni to nič nečastnega. Mene je imel zelo rad in dober je bil z menoj. Blizu hišice,
ki jo je zgradil očetu in meni, je dal sezidati tudi večje poslopje, ki mu je služilo za muzej.
Tisti dan, ko je moj oče odšel v Berlin, je lord Drexley sklenil, da ga bo čakal v svojem muzeju. Moj oče se je vračal z letalom. Naročeno mu je bilo, naj se z letališča pripelje naravnost na Drex-leyevo posestvo in naj poišče gospodarja v muzeju. Lord Drexley ga je pričakoval okoli pol devetih. Nastal pa je hud vihar in vsa letala so imela zaradi tega veliko zamudo...«
Warren je namršil obrvi.
»Pravite, da je tega tri leta. Zdi se ml, da se zdaj megleno nečesa spominjam. Ali ni bilo to tisti dan, ko je padlo veliko belgijsko letalo pri Westgatu v morje?«
»Da. Zvedela sem po radiu za nesrečo in sem bila že vsa obupana, ker sem mislila, da se je oče vozil s tem letalom.«
»Da, strašno vreme je bilo takrat,« je potrdil Warren. »Tudi jaz sem se dvignil z letalom, pa sem se moral vrniti v Pariz.«
»No, da vam povem dalje. Moj oče je odletel k sreči z nemškim letalom, ki je imelo poldrugo uro zamude. Namesto ob
devetih je šele ob desetih priletelo v Croydon. Dragoceno bodalo je nosil v aktovki. V temi je šel po parku proti muzeju. Ko je odprl vrata v vežo muzeja, ga je nekaj udarilo po glavi, da je izgubil zavest. Ko se je spet zbudil, je ležal v kotu veže. Da čelu je imel nevarno rano. Poleg njega je ležal na tleh bronast kip, ki je drugače stal na podstavku pri vratih. Vse to je opazil ob soju vžigalice. Videl je tudi, da je ura že ena. Tri ure je torej ležal brez zavesti. Mislil je, da mu je kipec po nesreči padel na glavo in da se je lord Drexley, ko se je naveličal čakanja, vrnil v svoje stanovanje.«
»Ali ne bi bil moral videti očeta, ko se je vrnil?« je vprašal Warren.
»Tudi državni tožilec je to vprašal,« je vzkliknila Jill. »Ni poznal muzeja tako dobro, kakor jaz. Veža je bila razsvetljena in lord Drexley bi bil lahko šel mimo mojega očeta, ne da bi ga bil videl...«
»Razumem.«
»Moi oče je bil slab, ves omamljen-od udarca, in prav malo se je še spominjal tistih usodnih trenutkov. Samo to je vedel, da je odprl vrata In se vrnil domov.«
»In bodalo?«
»Prav zaradi njega je bilo med razpravo največ prepirov,« je odvrnila Jill. »Moj oče je dejal, da se ne spominja, kje je pustil aktovko. Da je nanjo pozabil.«
»Pozabil je?« je -vzkliknil Warren in zmajal z glavo.
»Da, pozabil,« je pritrdilo dekle. »Vem, prav verjetno to ne zveni. Moj oče je bil ves oblit s krvjo in vse ga je bolelo. Komaj je vedel, kaj dela. Njegova edina misel je bila, da bi se čimprej vrnil domov. Jaz sem ga neprestano čakala. Ko sem ga zagledala vsega krvavega, sem od strahu kriknila. Dejal mi je, naj se pomirim in naj se ne bojim zanj. Da se mu je primerila majhna nesreča. Toliko, da ni spet izgubil zavesti. Ko sem videla, da omahuje, sem ga spravila v posteljo in mu obvezala rano...
Drugo jutro so ga prišli s policijo iskat ni so ga obdolžili umora ...«
»To je moral biti pa res strašen udarec I«
»Sprva nisem ničesar razumela,« je dejala Jill in stisnila ustnice. »Najprej so me vprašali, kje je oče. Povedala sem jim, da leži. Potem so hoteli vedeti, ali zmerom leži tako dolgo. Nič hudega sluteč sem jim odkrila, da se je vrnil šele ob dveh zjutraj in da je imel precej hudo rano na glavi. Detektivi so me odrinili stran, šli v njegovo sobo in ga aretirali. Strašno je bilol Na njegovi obleki so našli sledove krvi in so povsod iskali njegovo aktovko ... Od tistega dne sem živela kakor v kakšni otopelosti, potem pa je prišla razprava. Kako me je bolelo srce, ko sem videla, da govori vse proti očetu ...«
Zborovanje Cirilmetodarjev v Ljutomeru
Glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda se bo. vršila letos prihodnjo nedeljo, 2. julija, v Ljutomeru in sicer v dvoran’ Sokolskega doma. — Že lansko leto je bila prvotno določena ta »prleška metropola« za glavno skupščino, ki pa se je zaradi narodno-zgodovinskih dogodkov 1. 1908. morala potem preložiti v Ptuj. — Kakor vse druge pomembnejše kraje v bivši južni Štajerski, so si naši takratni narodni neprijatelji na vse krip-ije prizadevali pred prevratom popolnoma podjarmiti trg (sedaj mesto) Ljutomer z okolico. Kljub vsemu naporu in pritisku jim pa to ni uspelo. V Ljutomeru je bilo vedno nekaj žilavih in požrtvovalnih narodnjakov, ki so smotrno in uspešno vzbujali in netili narodno zavednost. V trgu samem in širni okolici: na Cve-nu, Moti, v Veržeju, Križevcih, Cezanjev-cih, Mali Nedelji, Sv. Juriju ob Ščavnici, Kapeli, Radencih in G. Radgoni je narodna misel pognala krepke korenine ter zajela v nekaj letih tako rekoč celokupno prebivalstvo. Veliko zaslugo v tem po-
! gledu si je pridobil neumorno delavni učitelj g. Franjo Zaherl s svojimi pevskimi zbori in njihovimi nastopi med narodom. Šele naša narodna in umetna pesem je popolnoma prekvasila in preustvarila Prleke, da so postali ne samo zavedno, marveč jekleno narodni.
In v Ljutomer, ki so ga svoječasno ogražali Madžari, Turki. Kruci in drugi tujci, se z vlakom ali iz Maribora z avtobusom 2. julija popeljemo Cirilmeto-darji na glavno skupščino, ki ji ob pol 15. uri sledi vrtna veselica, z okusnimi gibancami, koncertom, petjem, plesom in kresovanjem. Samoumevno bo do polne veljave prišlo tudi renomirano ljutomersko vino! Ni dvoma, da bo ob spominih in radovednosti na Ljutomer in krasno njegovo okolico pač mnogo Mariborčanov v nedeljo, 2. julija, res »uranilo« ter pohitelo z vlakom na glavno skupščino CMD v Ljutomeru. Maribor še se je do sedaj vsakokrat odzval častno. Na svidenje v Prlekiji!
p Kača ga je pičila. Pišek Jožef iz Apač pri Sv. Lovrencu na Dr. polj. je kosil na župnikovem travniku. S koso je ranil
strupeno kačo. Razbesnela je siknila vanj in ga pičila. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V mallb oglasih stane vsaka beseda Ml oar-. naimani&a oristoibina ta te oclasfc le din 6.—. Dražbe orekllcl dopisovanja In ienllovanlskl oclasl din I.— oo besedi NaimaniM znesek ta te oelase te din 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvoioo Oelasni davek za enkratno oblavo znata din 2. Znesek za tnale oclast- se olačule tako' orl naročilu oziroma ea le vnoslati v Dlsmu skuoal t naročilom ali oa oo oottnl položnici na čekovni račun tt 11.409 Za vse olsmene odsovore glede mallb oclasov *e mora nrlložltl znamka za 3 din
Razno
Celje
GOLJUF ZA ZAPAHI
Policija je aretirala v Celju 40 letnega Avgusta Carica iz Vratnega pri Varaždinu. Po celjskih trafikah in trgovinah je izvršil celo vrsto goljufij. Kupoval je malenkosti in plačeval s 50 dinarskim kovancem. Ko je dobil nazaj drobiž, je k temu drobižu priložil zopet toliko, da je bilo za 50 dinarjev in prosil, naj mu dajo za drobiž nazaj 50 dinarski novec. Ko je imel pred seboj drobiž in 50 dinarski kovanec, pa je zahteval 100 dinarski bankovec. Ko je dobil tega, je vse skupaj pobral in odšel. Goljufija se mu je na več krajih posrečila, nazadnje pa so ga ujeli. Imel je pri sebi 1799 dinarjev. Izročili so ga sodišču.
cPraznovanje Vidovega dne. Na Vi-
dovdan ob 8. bo v farni cerkvi sv. Danijela rekviem za padlimi borci za domovino, nato pa bodo žalne službe božje še v starokatoliški kapeli ter pravoslvani in evangeljski cerkvi. — Trgovine m obrtne obratovalnice morajo biti v Celju zaprte od 7.30 do 9.30. Hišni posestniki naj ta dan v spomin borcem za svobodo okrase svoje hiše. z drž. zastavami.
c Poziv bivšim rudarjem. Mestno poglavarstvo v Celju poziva vse moške, bivajoče v območju mestne občine celske stare preko 40 let, ki so bili zaposleni v rudnikih, da se najkasneje do 5. julija javijo na mestnem poglavarstvu soba štev. 19. Prav tako se morajo javiti tudi mlajši moški, bivši rudarji, ki so stalno nesposobni za vojaško službo.
c Sokolsko društvo Celje-matica sprejema prijave za zlet na Sušak, ki bo od 16. do 18. julija, samo do srede 28. t. m.
c S strehe je padel. 24-letni kleparski pomočnik Konrad Hladni je delal v Žalcu na neki strehi. Po nesreči je padel s strehe in si zlomil nogo in roko. Spravili so ga v celjsko bolnišnico.
c Prste mu je odtrgalo. Na Čatrovi žagi na Sp. Hudinji pri Celju je stroj zgra-
bil 24-letnega delavca Antona Milherja s Sp. Hudinje za roko m mu odtrgal dva prsta.
c. Umrla je v Zagradu 78 letna oskrbnica Uršula Trbovc.
c. Tatvine in vlomi brez konca. V soboto čez dan so se neznani dolgo-prstneži splazili v gostilno g. Sodina v Bukovem žlaku pri Teharju. Ukradli so 15.000 dinarjev gotovine. — Istega dne so posestniku Koštomaju v Cretu ukradli iz stanovanja 800 dinarjev. — Ponoči je hotel neki nepridiprav vlomiti v gostilno Pristovšek na Krekovi cesti, pa je bil prepoden. — V noči od sobote na nedeljo so neznanci vlomili v stanovanje vpok. ravnatelja mestnega mlina Možine v Jenkovi ulici. Odnesli so več obleke in jestvin. — V nedeljo popoldne je nekdo vlomil v skladišče trgovca Gobca na Kralja Petra cesti. Ukradel je vajencu 800 dinarjev vredno obleko.
Ptuj
p Povozil je avto Jerenka Martina iz
Slovenje vasi na Dr. p. Ima težke poškodbe po celem telesu.
p Pretep. V nedeljo so popivali v nekem vinotoču pri Sv. Marku. Ko je sladka kapljica vnela fantovsko kri, je priki-pek> na dan staro sovraštvo. V takem razburljivem stanju se je spozabil Primožič Konrad iz Nove vasi in je zabodel z nožem v prsa in pleča Vrtiča Franca iz Bukovcev.
p V bolnišnico so pripeljali Vidovič M. iz Pobrežja. Padla je z naloženega voza sena. Pastirjif Lazarju Ignacu iz Rogoznice je kosa slamoreznice izpodletela na roko. Petrovič Franc iz Sv. Marka si je pri padcu s češnje zlomil roko.
p S češnje padel In se ubil. Že starejši mož, viničar Breg Anton iz Krčevin pri Vurberku, je bil znan kot dober obiskovalec sadja. Ko je pretekli četrtek obiral češnje pri Kocbekovih v Krčevinah, se mu je odkrhnila suha veja. Obležal je nezavesten in je čez pol ure izdihnil.
ZA POTOVANJE
kovčegi. torbice, nahrbtniki, krušniki. aktovke, velika izbira. nizke cene, uri šterba-lu, Meljska c. 2. Trg svobode št. 6.	5796r:I
OSEBA
katera je našla zlato verižico s križcem, izgubljeno dne 10. t. m., se naproša, da «ib proti dobri nagradi vrne na Zupan* Pobrežje, Aleksandrova 16.
5812—1
Sobo /Me
IŠČEM PRAZNO SOBO
s posebnim vhodom v 4. okra iu. Kosi. Nekrepova 6.
5829—8
»Plzenski dvor« A. ^trca vabi na novodošia odlična vina. Čez ulico znaten oopust kakor vedno.	5819—1
BLAGO ZA ZASTAVE
volneno v stalnih barvah, kupite poceni pri »Obnova«. F. Novak, Jurčičeva 6. 5827—1
Posest
VEČ LEPIH STAVRISČ
na prodaj. Vprašai Pobrežje. Sokolska ul. 23.	5822—2
Prodam
MIZNI ŠTEDILNIK
so poceni proda. Pipuševa ul. 2, dvorišče. Kotnik.
5814-4
IŠČEM MALO SOBICO z celo oskrbo s 15. iulijem. — Ponudbe na upravo pod »Sam«.	5836—8
ŽlUZDO CfOJ>i
Iščeta se dve dobro izurjeni j	PRODAJALKI
v delikatesni in prekajevalski stroki, za Celje. Nastop takoj, j Naslov v upravi.	5750-9
VINOTOČ LEYRER
I Košaki 22. le odprt. 5811—1
RAZLIČNE MOBILI.IE
postelja in posteljnina se proda. Vprašati popoldne Koroška c. 63.	5816-4
SLUŽKINJA
se sprejme, katera zna kuhati in opravlja tudi vsa hišna dela. Trgovina Mernik. Ptujska cesta 1.	5813—9
SLUŽKINJA
za posestvo in vinotoč se sprejme takoj. Krčevina 7, za Kalvarijo.	5815—9
IŠČEM DEKLE
za prodajanje bonbonov. Alek sandrova 19, v veži. 5818—9
VAJENKO
sprejme strojna oletarna Javornik, Vojašniška ul. 2. Maribor.	5828—9
Prvovrstna KROJAŠKA POMOČNICA
se takoj sprejme. Vprašati Ro tovški_trg 5-1._____ 5833—9
UČENKA
za šiviljsko obrt se sprejme. Modni salon Janšek, Wilden-rainerjeva 8.	5834 0
POMOŽNI NATAKAR
IN NATAKARICA
se sprejmeta hotel »Orel«.
5837—9
nogavice, avilene bluze
MARIBOR
SLAVNI TRS
KANARČKE
samce-pevce in samice za va-lenje. prodam. Naslov v upra 5820—4
LOKAL
inventarjem, pripraven za vsako obrt, ceneno prodam
Ponudbe pod »Centrum, dobra točka« na upravo lista.
5831-4
ŽELEZNE POSTELJE
ena otroška, miza deljiva, zaboj za premog, police ceneno naprodaj. Ob jarku 6-1.
5832—4
Stanovanie
Odda se
SOBA IN KUHINJA
Dobrava. Ptujska c. 5. Vesenjak^_________________ 5824—5
Razne vrste
zdravilnih zelišč
kupuje po najvišiih dnevnih cenah
Kmetijska družba r. z. z o. z. Ljubljana Novi trg 3
Zahtevajte informacije — pošljite vzorce in ponudbe
Odda se
DVOSOBNO SONČNO
STANOVANJE
kopalnica. Tomšičev drevored. Slomškova ul. 3. s 1. avgustom.	5826—5
Sobo odda
Komfortna, strogo separirana SOBA
se odda s 15. juliiem boljši osebi v Beograjski 40.
5821—7
SOBA
se odda z dvema ali eno posteljo s kopalnico. Ob Železnici 8. vrata 5, vpraša se od 12.-14., 19.—20. ure 5830—7
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se odda. Gregorčičeva 8-II.	5835—7
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da OtVOrim v sredo 28. t. m. slaščičarno
••Konfizerija"
V Prešernovi Ul. 2 (poleg trgovine s čevlji Astra). Priporočani vse vrste svežih slaščic ter dnevno
sveži sladoled.
Za obilen obisk se priporoča
f. Tomovič, Maribor.
Vse za kopališče
Priporočamo			
damske trikoje od ... .	din	25*—	dalje
pikčaste volnene obleke .	din	68*-	
Lasteks-trikoje pisane od .	din	110 —	dalje
kopalne obleke s V* krilom	din	130-—	
dolge, volnene hlače za plažo	din	130*—	
shorts		din	65-—,	40*-
volnene moške kopalne hlače	din	30*—	dalje
kopalne čepice, čevlje itd.			
C. Budefeidt, fkatiičt
Gosposka ulica
Oglašujte v »Večerniku"
Naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula naša nepozabljena sestra, svakinja in teta, gospa
Marlia Sancin
vdova žel. uradnika
ki je v ponedeljek, dne 26. t. m., ob. V28. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni, v starosti 56. let, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, dne 28. t. m. ob x5. uri.
Maša zadušnica se bo brala v petek, 30. 6., ob 7. uri v stolnici. Maribor dne 27. junija 1939.
5825	žalujoči	ostali.
Izd Ja ln urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se no rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67. in uprave štev. 28-67* — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.