psp Posamezna Številka Din 1. Št. 56. ¥ Ljubljani, ¥ četrtek II. nsar©a 1924. Poštnina v gotovini. Leto 1. NARODNI 5 Ifc Stisk mm mm ume ■ m mSm W&30 1 Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. ! f Mesečna naročnina: r | V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. i b Neodvisen političen list. NEVNIK 0' I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | n ” j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ? Uredraištvo: Wolfova Mica št. 1/5. — Telefon 213. | Ra£un pri poštnem ček. uradu št. 13.633. | Upravmištvo: Marlpsi trg 8. — TeleStsa 44. Depolitizasila komun. Z Steli® sa n>i skisnlSo SalniSt feenvencil Od pregovorno nesrečne mladinske roke stvor jen občinski volivni red za avtonomna mesta je dal absolutno moč v komunalni upravi stranki, ki je dosegla pri občinskih volitvah samo relativno večino. • Usodna posledica tega nepremišljenega gaženja čistega proporčnega načrta je najprej zadela našo belo Ljubljano, ki je padla edino vsled tega mladinskega zakona pod vlado takozvane Zveze delovnega ljudstva. Odveč je povdatjati, kako negativno se ves čas svojega vladanja izkazuje za ljubljanskega davkoplačevalca ta vlada. Vse se sklepa edinole po nemoralnem Principu demagoškega ustrezanja partizanskim svrham in interes občine, blagor prebivalstva je postavljen tia zadnje mesto. Da, nemorala je zašla celo tako daleč, da se s partizanskim interesom javno utemeljuje gaženje pravic ^vkoplačevalca. Ista usoda, ki je zadela Ljubljano, pa more vsled nesrečnega mladinskega zakona zadeti tudi druga naša avtonomna mesta, zlasti Maribor, kjer ne Preti samo nevarnost napredni misli, temveč tudi nacijonalni. Dolžnost nas vseh je zato, da pravočasno poskrbimo za osiguranje relativne večine v vseh avtonomnih mestih zastopnikom napredne in nacijonalne misli, da nam bo Prihranjeno sramotno zvonenje po toči. To pa je po našem skromnem mnenju dosegljivo le na ta način, da depolitiziramo naše avtonomne občine. Vsa-ka napredna in narodna stranka mora izjaviti, da ni na izidu občinskih volitev v naših avtonomnih mestih zainteresirana in da prepušča meščanstvu, da ono samo postavi kot kandidate može, ki ne jamčijo samo za gospodarski napredek občin, temveč ki»so tudi svoje nacijo-nalno prepričanje z dejanji dokazali. Drugega izhoda ni za napredno Ljubljano, drugega izhoda ni za slovenski Maribor. Vse dosedanje volitve v Ljubljani so dokazale, da pripade v slučaju napredne razcepljenosti zmaga v Ljubljani brezpogojno Zvezi delovnega ljudstva, če ne že SLS sami. Z razcepljenostjo naprednih glasov Pa je treba računati. Brezobziren nastop slovenske demokratske stranke je onemogočil skupen nastop z njo. Besedolomstvo v vprašanju Ijubljan-ega m andata pa je logično povzročil - ep NNS, da bojkotira JDS, kateremu v zadnjem času pridružila se NRS. Za vsakega trezno mislečega človeka je s tem jasno, da je skupen nastop naprednih strank nemogoč. Mogoč je samo še skupen nastop naprednih volivcev. To pa zopet le v enem slučaju, če se vsakemu volivcu omogoči skupnost na ta način, da se mu ni treba izneveriti svojemu strankarskemu prepričanju. Z drugimi besedami se pravi to, ves volivni boj je treba postaviti na tako nevtralna tla, da razne prepirljive Politične stranke s svojimi intrigami niti pričeti ne morejo. Politične stranke morajo biti že v naprej izločene iz volivnega boja in za naprednjake in narodnjake mora veljati pri prihodnjih občinskih volitvah le eno geslo: geslo poštene komunalne politike, Interes nacijonalne in napredne misli. Najboljši možje vseh strank, proti kaitarim pa ni osebno nobenega ugovora, se naj združijo na realnem komunalnem programu in uživajoč zaupanje |n moralno podporo vseh strank morejo 2 uspehom nastopiti borbo za zmago Pri volitvah. Samo v depolitizaciji komun vidimo sPas^ napredne Ljubljane in samo v depolitizaciji komun tudi sigurno rešitev slovenskega Maribora. Depolitizacija komun pa nam mora Prinesti potem, ko se je uveljavila v komunalni politiki, rešitev tudi v drugih vprašanjih, zakaj ž njo je storjen, prvi resni korak h koncentraciji naprednih sil, ž njo je položen temelj naprednemu bloku. Popolnoma zgrešeno je bilo dosedanje ustvarjanje naprednega bloka, ker ie slonelo na špekulaciji, kako zavez- Beograd, 5. marca. (Z) Današnjo sejo narodne skupščine je predsednik Jovanovič otvoril ob 10. uri. Poslanca Milan Stepanovič in dr. Nikola Novakovič sta na zunanjega ministra naslovila vprašanje glede na Radičev komunike, v katerem se trdi, da so bile z Italijo sklenjene tajne konvencije. Na to vprašanje je zunanji minister dr. Ninčič takoj odgovoril in rekel: Gospodje iz hrvatskega narodnega zastopništva trde, da je vlada sklenila neki tajen sporazum z Italijo. Po vseh infamijah, ki so bile iz sredine tega zastopništva zagrešene proti naši državi, je nova neresnica, nova laž in kleveta trditev, da bi bila naša vlada sklenila z Italijo kakršnekoli tajne pogodbe. Po vsem, kar se ve, in po vseh izjavah, ki sem jih dal v narodni skupščini, ti gospodje niso mogli niti trenutek biti v dvomu, da je vse to, kar trde v svojih izjavah, neresnično. Toda oni, kakor se vidi, nadaljujejo proti naši državi borbo, ki jo njihov poglavar g. Radič, odkar je v inozemstvu, neumorno toda brezuspešno, vodi. Mi dobro vemo, za kakim ciljem gredo trditve, da bi bila naša država sklenila tajne klavzule, ki bi ogrožale mir na Balkanu, v Evropi in na vsem svetu. Ta trditev je popolnoma v skladu z vso akcijo radičevcev, ki hočejo našo državo predstaviti kot militaristično in imperijalistično ter kot nevarno za mir v Evropi in v vsem svetu ter vnaprej opravičiti eventuelne napade proti naši državi v bodočnosti. V svesti smo si tudi, kam meri trditev, da bo Jugoslavija v zameno za zasedbo Soluna dala Italiji teritorijalne koncesije v Dalmaciji. S to odvratno lažjo bi radi kompromitirali našo državo v očeh Hrvatov. Toda od vsega početka naše nacijonalne borbe, v času vojne in v najtežjih trenutkih, ko smo izgubili vso svojo zemljo, nikdar nismo hoteli žrtvovati niti enega interesa Hrvatov, prav tako, kakor nismo hoteli žrtvovati niti enega interesa Srbov in Slovencev. (Tu je pri- šlo do hrupa. Predsednik opominja poslance. Posamezne skupine se medsebojno prepirajo. Čuje se glas Ljube Davi-aoviča: »Čudimo se, s kakšno brzino je dr. Ninčič odgovoril na to vprašanje. Na druga vprašanja je včasih treba čakati po šest mesecev.« Velik hrup.) Dr. Ninčič nadaljuje: »Naj mi g. Davidovič oprosti. Res odgovarjam na to vprašanje takoj. Toda za vlado je bilo jako važno, da se ta težka kleveta, to delo podiranja, ta akcija proti državi čimprej v kali zaduši.« (Ljuba Jovanovič opominja: »Posamezni poslanci nimajo pravice ministrom ukazovati, kedaj naj odgovarjajo.«) Dr. Ninčič: »Ko smo preko Albanije prišli v Skader in nam je pretila neposredna nevarnost, da ne bomo očuvali niti onega, kar je še ostalo prostega od kraljevine Srbije, prav tako tudi na mirovni konferenci v Parizu: nikjer nismo hoteli žrtvovati niti enega interesa Hrvatov. Prepričan sem, da smo enako žilavo branili srbske, hr-vatske in slovenske interese. Medtem ko smo mi tako delali, pa Radič s svojo flambirati m klerikalci se i*aii©warial© za vst©p v vlado. Beograd, 5. marca. (ML) Opozicijski biok je danes ves dan razpravljal. Bila je tudi oficielna seja, katere so se udeležili dr./Korošec, Davidovič in dr. Spaho. Govorilo se je seveda predvsem o položaju. Blok je ugotovil, da ni situacija tako slaba in da more nadaljevati svojo akcijo. Vendar pa je, treba še nekaj stvari razčistiti’ da bi se moglo iti naprej. Predvsem obstoja neka negotovost in tudi nesoglasja in celo nezaupanje med poedinimi člani bloka. Opozicija, namreč ne zaupa klerikalcem, ker so se razgovarjali z radikali. Pojavila se je tudi bojazen radičevcev, da ne bi imel Davidovič koncem koncev gotove namere z blokom in ne bi vsega izrabil za dosego koalicije z radikali. Radičevci se boje, da ne bi bili s prihodom v parlament izigrani. Vaš dopisnik doznava senzacijonal-no vest, da je predvčerajšnjim ponudil predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič, kakor zatrjujejo demokrati, akcijo sistematično podkopuje naše »a- cijonalne interese v Makedoniji. Da bi škodoval Srbom,- se veže z najkrvoloc-nejšimi sovražniki našega naroda. (Cuje se glas: S Todorom Aleksandrovom.) Dr. Korošec razburjen: »To ni resnica., baš nasprotno je res.« Predsednik Ba-kič zakliče vmes, da so Slovenci glasovali za izročitev Skadra Albaniji. Dr. Hohnjec: »To ni res.« (Velik hrup. Dr. Ninčič nadaljuje.) V imenu kraljevske vlade imam čast izjaviti, da je vlada odločena enako energično braniti interese Hrvatske kakior Srbske. Vlada bo na podlagi zakona vršila svojo dolžnost proti onim, Id bodo iz kakršnegakoli razloga hoteli ogrožati katere koli koristi naše domovine.« Zbornica je prešla na to na podrobno razpravo o proračunu ministra za pravosodje. Govorila sta Pera Markovič in zemljoradnik Moskovljevič. Ob 1. uri je bila seja končana, naslednja pa napovedana za jutri ob, 9. uri dopoldne. Kriza opezitiioftainega bloka. Beograd, 5. marca. (Z) Podpredsednika HRSS Predavca, ki bi imel prinesti v narodno skupščino pooblastila svojih poslancev, da bi bila verificirana, tudi danes še ni bilo v zbornico. To je napravilo precejšnjo zmedo v načrtu za osnovanje opozicijskega bloka, tako da so glavni eksponenti bloka, demokrati, danes prvič nekoliko jasneje pokazali svojo staro, ali prikrito namero, da bi se blok razšel. Makedonski poslanci demokratskega kluba in skupina bivše srb-sko-hrvatske koalicije, ako jim je sploh še na tem, da pade vlada g. Pašica, ne kažejo nobene volje, da bi podpirali novo vlado. Drugo krilo demokratov, ki vodi vso akcijo za padec radikalne vlade, ne smatra, da bi moglo dejstvo, da hrvatskih republikancev še ni v Beograd, spraviti v nevarnost njihove napore. Oni mislijo, da sedanja vlada ne more ostati na svojem mestu in stavlja-jo svoje upe na nesoglasje med radikali in džemijetom, ki bi utegnili s prestopom v opozicijo pripraviti Pašičev kabinet do tega, da poda ostavko. Od demokratov samih se ni moglo nič izvedeti, ali so že kaj storili v tej smeri, toda džemi-jetovci odločno odklanjajo, da bi bili o tem kaj govorili. Oni pravijo, da hočejo demokrati s svojimi govoricami le ojačati svoj vse prej kot zavidljivi položaj. Dzemijet izjavlja celo in radikali potrjujejo, da bi šli, ako poda vlada ostavko in se sestavi nov kabinet v zmislu zahtev opozicijskega bloka, skupaj z radikali v opozicijo. Vladna večina meni, da je misel parlamentarne opozicije, pripeljati radicevske poslance v zbornico in vreči radikalno vlado, popolnoma pro- alicijo, kar pa je Davidovič odbil. Davi-dqvič da ostane dosleden svoji politiki do bloka in da noče zapustiit opozicije. Beograd, 5. marca. (ML) Govorice o radikalno-klerikalni koaliciji no-čei" pojenjati. Radikali spremljajo sim-pat :io te vesti in pristajajo, kakor se govori v političnih krogih, na koalicijo, toda s pogojem, da ne podajo klerikalci nikake politične ali kakršnekoli druge javne izjave o reviziji ustave. Oni pristajajo na to, da ostane Slovenija nedeljena in da dobi nekako avtonomijo. Klerikalci o vsem tem molče in demantirajo stvar le na splošno. Beograd, 5. marca. (ML) Vlada je razpravljala ves dan. Zvečer je imela plenarno sejo. Po izčrpnih poročilih o notranjem položaju glede opozicijskega bloka je kabinet ugotovil, da je nevarnost s strani bloka zaenkrat odstranjena ter da more nadaljevati svoje delovanje, posebno pa da se lahko intenzivneje nadaljuje razprava o proračunu in da delajo skupščinski odbori. Radi-čevci ne pridejo v Beograd. Ako pride do ene ali druge koalicije, dobro, sicer bo treba razpisati volitve. G. Pašič se ima boriti za volilno vlado. Radikali upajo, da jo dobe, ker so imeli doslej toliko uspehov. padla. Po vesteh, ki jih je dobila vlada danes službeno iz Zagreba, izvira »protest« proti njenemu padcu iz vrst izven-parlamentarne opozicije same, ker so skoraj vsi radičevski poslanci zahtevali svoja pooblastila od g. Predavca, ki so mu »jih bili izročili. Zaradi tega je postal prihod g. Predavca v Beograd brezpredmeten. Vlada in njena večina smatrata, da bosta mogli parlamentarni program nadaljevati brez motenja. Beograd, 5. marca. (ML) Danes so se ves dan širile v skupščinskih in političnih krogih razne govorice in vesti, ki so bile često v protislovju, o prihodu Radičevega delegata Predavca in še dveh njegovih tovarišev v Beograd. Zatrjevalo se je, da je Predavec odpotoval s tovarišema še snoči iz Zagreba, kar se pa ni zgodilo. Obistinila se tudi ni govorica, da so radičevci sploh sklenili, da gredo v parlament. Klerikalci in muslimani in tudi demokrati so ves dan vzdrževali vesti, da so radičevci na potu v Beograd in da dospejo semkaj ob 4. uri popoldne. Radikali so dobro informirani, da radičevci nočejo priti. Zato izgleda, da je uspela misija dr. Markoviča v Zagrebu. Nocoj je prišla vest iz Zagreba, da nočejo radičevci priti iz tehničnih razlogov, kakor se je to vedno reklo. Danes so tehnične težkoče političnega značaja, ker nočejo vsi Radičevi poslanci izročiti Predavcu svojih pooblastil, da bi jih predložil narodni skupščini za razpravo v verifikacijskem odboru. Naloga opozicijskega bloka je sedaj, da reši vprašanje prihoda radičevcev z ozirom na položaj v Zagrebu, ker je glavno težišče zadeve tamkaj. PoEolai v Bolgariji. Poročilo zunanjega ministra Ninčiča. — Vlada Cankova je omajana. Beograd, 5. marca. (ML) Na današnji seji ministrskega sveta je bilo važno poročilo zunanjega ministra dr. Ninčiča o zunanjepolitičnem položaju, posebno o kritičnih dogodkih v Bolgarski. Vlada Cankova je v veliki krizi in preti nevarnost vsemu režimu, ker niso začeli zopet vzdigovati glave samo zemljoradniki in komunisti, ampak tudi makedonstvujušči, ki so se razcepili v dva tabora. Eni so za vlado, drugi pa proti. Voditelj makedonstvujuščih To-dor Aleksandrov je za vlado, dočim je ilindenska organizacija proti njej. Del makedonske emigracije je za legalen boj proti Srbiji, toda Aleksandrov je za ilegalnega. Vlada je jela aretirati prve in jih vtika v najhujše kasemate. Po vsej deželi vlada popolna, zmešnjava. Vlada je, kakor navadno, apelirala na velesile, ker se boji vpada Jugoslavije in da ne pošlje Beograd svojih čet v Bolgarsko in ne zasede Sofije. Sedanji položaj v Bolgariji je za njeno vlado sila slab, za nas pa je ugoden. To je važno tudi zaradi Radiča, čigar nameravana akcija ali vsaj njen poskus propade, čim pade Calnkov, Sofija, 5. marca. (Z) Z aretacijo voditeljev Makedoncev, ki se je odredila na dan štiridesetletnice osvoboditve Bolgarske, je vlada preprečila spopad med Jugoslavijo in Bolgarijo, do katerega bi moralo priti, ako bi izvedli makedonstvujušči splošni vpad v Južno Srbijo. Makedonski odbor je spravil vlado Cankova v skrajno mučen položaj. Stambolijski je padel, ko je hotel zatreti ta odpor in ista usoda čaka morda tudi g. Cankova ki je kljub ustavnim garancijam odvzel Makedoncem pod pritiskom Jugoslavije pravico svobode govora in kretanja. Cankov je bil pred-snočnjim na seji ministr. sveta zelo izmučen. Na vprašanje, kaj pomenjajo aretacije Makedoncev, je izjavil: »Mi storimo vse, kar moremo, da prepričamo svet, da se ne udeležujemo pokreta za ustvarjenje nemirov v Makedoniji. Toda ni nam mogoče vedeti, ali bo naše strogo spoštovanje bolgarskega narodnega makedonskega pokreta na naših mejah ublažilo Srbe. Naša sedanja akcija daje najboljši dokaz za našo dobro voljo.« nika izkoristiti. Pozitiven napreden biok mora narobe temeljiti ;;a konstruktivnem delu in tega nudi depolitizacija občin. V izvedbi depolitizacije avtonomnih občim je obsežen problem organizacije naprednega življa. Kljub vsemu upamo, da bo ta organizacija izvedena in da bo s tem napredek naših avtonomnih občin za-siguran. ODPRAVA KALIF ATA. London, 5. marca. (Wolif) »Daily Telegraph« poroča iz Alahabada, da je med indijskimi muslimani nastalo vznemirjenje zaradi sklepa narodne skupščine v Angori, da se odpravi kalifat in se izženo člani kalifove rodbine. Kalifovi pristaši so sklenili poslati v Angoro komisijo, ki bi imela z narodnimi sociialisti o tem vorašaniu razpravljati. Reparacije. London, 5. marca. (Wolfi) Na vprašanje, kakšna je vrednost plačil v gotovini in stvarnih dajatev Nemčije zaveznikom od početka zasedbe Po-rulirja, je odgovoril zakladni kancelar Snowden: Razen plačila šest mesečnih zakladnih obveznic Belgiji, ni Nemčija leta 1923 v gotovini ničesar plačala. Stvarne dajatve so znašale skupno 298 milijonov zlatih mark. Poleg tega je nemška vlada izdala zasedbenim četam papirnate marke v višini 24 milijonov 200 tisoč zlatih mark. Reparacijski komisiji ni plačala ničesar. SLOVENSKI INDUSTRIJALCI V BEOGRADU. Beograd, 5. marca. (ML) Danes je dospela semkaj deputacija industrij-cev in gospodarskih krogov iz Slovenije pod vodstvom g. Lovra Petovarja iz Ivanjkovbev. Deputacija je posetila ministre za finance, za trgovino in industrijo ter za promet, jutri pa gre k g. Pašiču. Slovenci industrijci in gospodarski krogi zahtevajo železnice v Sloveniji, povzdigo industrije, znizanje tari-fov itd. AFERA Z BENCINOM V ČEŠKOSLOVAŠKI. Praga, 5. marca. (K) O bencinski aferi so izvedeli listi, da je bila država pri zadnjih bencinskih dobavah oškodovana za približno 15 milijonov češkoslovaških kron. Borzna poročila. Beograd, 5. marca. Devize. Dunaj 0.11325—0.1140, BukareSta 42—42.25, Ženeva 1380—1381, London 344.50—344.75, Milan 343-344. New York 79.75-79.85, Pariz 325 —326, Praga 231.75—232.25, Solun 133—137, Sofija 57—60. Zagreb, 5. marca. Devize. Dunai 0.11235—0.11435, Budimpešta 0.135—0.165, Bukarešta 0—42, Italija, izplačilo 341.25— 344.25, Italija, ček 340.60—343.60, London, izplačilo 342.25—345.25, London, ček 34J.50--344.50, Nevv York, ček 79.125—80.125, Pariz 325—330, Praga 230.40-233.40, Praga, ček 229.875—232.875. Švica 1380—1390. Valute. Avstrijske krone 0.1140, lire 337—0. C u r i h, 5. marca. Beograd 7.2a, New York 577.875, London 24.83, Pariz 23.45,, Ml-lan 24.75, Praga 16.7325, Budimpešta 0 0 15, Bukarešta 3.075, Sofija 4.275, Dunaj 0.008175. Dunai, 5. marca. Devize. Beograd SR3 887 Berlin 15.30—15.90, Bukarešta 369 —371 London 304.700-305.700, Milan 3029 —3041 New York 70.935-71.185, Pariz 2S67 —2983,’ Praga 2045—2055, Sofija 510—514, Curih 12.265—12.315. Valute. Dolarji 70.860 —71.260, bolgarski levi 501—509, nemške marke 14.90—15.50, funti 302.900—304.500, francoski franki 2860—2890, lire 3025—3045, dinarji 877—883, romunski leji 363—367, švicarski franki 12,190—12.270, češkoslovaške krone 2032—2048, madžarske krone 0.95— 1.05. Praga, 5. marca. Beograd 44, Dunai 4.865, Berlin 7.75, Rim 151.25, avstrijske krone 4.91, lire 152.25, Budimpešta 4.75, Pariz 143.25, London 150.675, New York 35.10, Curih 610. , , , . Berlin, 5. marca. (V zlatih markah.) Beograd (za 100 enot) 5.48, Dunaj (za 100.000 enot) 6.38, Milan (za 100 enot) 18.15, Praga (za 100 enot) 12.21, Pariz (za 100 enot) 17.16, PLEBISCIT NA GRŠKEM. Atene, 5. marca. (Z) Ljudsko glasovanje o vprašanju vladavine na Grškem je določeno za drugi torek meseca aprila. Spomenica lužnih železničarjev. Po sklepu ministrskega sveta z dne /2. avgusta 1923 so bile proge Južne železnice prevzete v državno upravo. V smislu 8. točke, 4č poglavja omenjenega sklepa ministrskega sveta je takratni minister za promet g. dr. Velizar Jankovič izdal na osebje Južne železnice razglas, v katerem tarecno poudarja, da bo »Osobje Južne železnice obdržalo vse pravice in prejemke, koje je imelo preje. Ker pa postane državno osobje, zadobi s tem tudi vse nove pravice in vse nove prejemke in materijelne * koristi, katere nudi novi zakon o državnem prometnem osobju. Novi zakon o državnem prometnem osobiu je minulega meseca že prešel sekcijo zakonodajnega odbora in čaka samo na definitivni votum v narodni skupščini po kratkem postopku. Z njim bodo vsi novi — povečani prejemki — zagaran-tirani železniškemu osobju že od 1. oktobra t. L kakor vsem drugim državnim uslužbencem.« V nadaljnjem se v tem razglasu poudarja pomen prevzema Južne železnice v državno upravo s posebnim apelom na Slovence, rekoč, da bodo sedaj v svobodni kraljevini služili svojemu kralju in domovini in ne več tuji »privatni družbi«. Vsi južni železničarji so ta ukrep kr. vlade pozdravili z zadoščenjem in s požrtvovalnim delom dokazali, da se v polni meri zavedajo dolžnosti napram svoji domovini. Prepričani pa so tudi bili, da bo državna uprava skrbela za svoje nove uslužbence in za njih gospodarski obstoj. S 1. januarjem 1924 se je ustanovila direkcija drž. žel. Ljubljana. Po sklepu ministrskega sveta z dne 22. avgusta 1923 in po čl. 17. odstavka 2 in 5 rimskega akorda bi moralo osobje bivše Južne železnice že s 1. septembrom preiti v štatus državnih železničarjev. V čl. 17., odstavek 5 rimskega sporazuma se izrečno glasi, da se osobje Južne železnice z dnem prevzema obrata, torej s 1. septembrom 1923, v pogledu plač in napredovanja Izenači z osobjem državnih železnic. Isto je izjavil direktor g. Deroko ob ustanovitvi direkcije s posebno okrožnico, v kateri pravi: »Osobje Južne železnice sc izenačuje v dolžnostih in pravicah z osobjem državne železnice in velja za oboje sedaj enako zakon o državnem prometnem osobju,« To izenačenje se je tudi Izvršilo v vseli vprašanjih, kjer so bivši južni železničarii imeli več pravic kot državni železničarji. Direkcija drž. železnic Ljubljana je izvajajoč predpise, ki jili je izdalo ministrstvo za promet za državne železnice, vzelo osobju južne železnice vse prejšnje ugodnosti: ukinila je delavske zaupnike, odpravila ugodnosti vožnje z brzimi vlaki po režijski ceni in proste vozovnice za nakup živil, vzela je odškodnino za dvojno gospodinjstvo in omejila število prostih kart v smislu novega zakona. Raztegnile so se iz novega zakona na osobje bivše Južne železnice le dolžnosti. Niso se pa dali temu osobju iz novega zakona prejemki, kot so jih deležni ostali državni železničarji. V smislu zakona o državnem prometnem osobju in finančnega zakona o dvanajstinah za mesec januar—marc 1924 je vse nastavljeno osobje državnih prometnih ustanov dobilo že meseca januarja avans na nove plače. Izvzeto Je bilo edino osobje bivše Južne železnice, pa čeprav določata nasprotno sklep ministrskega sveta z dne 22. 8. 1923 in razglas ministra za promet z dne 31. 8. 1923. Gospod minister! Ne bomo ponovno poudarjali, v kako težkih gmotnih razmerah živi vse osobje. Razložili smo to že večkrat. Zato ugotovimo le to-le: Naša država je glede prejemkov osob-ja bivše Južne železnice s podpisom rimskega sporazuma prevzela vse dolžnosti in obveze. Te obveze je priznal ministrski svet v svojem sklepu in tudi g. minister za promet v svojem razglasu. Osobje je s sigurnostjo pričakovalo, da bo kraljevska vlada postopala napram njemu vsaj tako humano In pravično, kot je prej postopala privatna družba. Iz vsega navedenega pa se jasno razvidi, da je osobje sedaj veliko slabše situirano in da se mu jemljejo celo staro pravice. Ce poudarjamo povrh še dejstvo, da se ono osobje bivše Južne železnice, ki je pripadlo direkciji Zagreb, že sedaj brez vsake potrebe premešča in odpušča, zlasti na progi Barč—Pakrac, potem je pač dokazano, da naša država noče prevzeti vseh onih obveznosti napram svojim državljanom — bivšim uslužbencem Južne železnice, na katere je po čl. 17 rimskega sporazuma pristala in se mednarodno obvezala. Gospod minister! Preko 11.000 uaših jugoslovenskih državljanov — bivših uslužbencev Južne železnioe ie vestno vršilo svoje dolžnosti v železniški.službi v korist naše domovine. To osobje zasluži, da se dejansko prizna za poiuovredne uslužbence državnih železnic. Zato prosimo: 1. Gospod minister blagovoli izdati ukrep, naj komite takoj izda nalog direkciji drž. železnic Ljubljana, da naj do 10. marca 1924 izplača vse tri obroke avansa osobju južne železnice v isti višini, kot ga je prejelo ostalo železniško osobje. 2. Direkcija drž. železnic Ljubljana in Zagreb naj sprovedeta uvrstitev vsega delavstva bivše Južne železnice v nove mezde v smislu izmenjenega čl. 7 začasnega pravilnika, a tako, da noben delavec ne bo dobil manj prejemkov kot doslej. Uvfstitev naj se izvrši z istim dnem, kot se je izvršila pri ostalih direkcijah, to je s 1. oktobrom 1923. 3. V zakon o ratifikaciij rimskega sporazuma naj se vneseta sledeča člena: a) Vse nastavljeno in nenastavljeno osobje bivše Južne železnice ima zagaran-tirana vsa leta za penzijo in provizijo, kot si jih je pridobilo po obstoječih predpisih za penziiske fonde in provizijskl fond bivše družbe Južne železnice. b) Celokupno osobje je po či. 17, odstavek 5, rimskega sporazuma s 1. septembrom 1923 postalo de faeto ln lure državno in od tega dne veljajo zanj kakor za ostale državne železničarje vse- določbe materi-jelnega in Idealnega značaja. UJN2 je uverjeno, da bo g. minister v polni meri uvaževal te upravičene predloge, ki ne vsebujejo nič drugega kot enako pravico pred zakonom za vse državljane — državne uslužbence. Izrečno pripominjamo, da je gmotno stanje vsega osobia bivše Južne železnice nad vse slabo in da to osobje ni zaslužilo, da vlada tako z njimi postopa, ker so vedno in povsod storili v polni meri svojo dolžnost napram državi. Neupoštevanje in nezanimanje zakonito zajamčenih pravic pa bi rodilo poleg gmotne propasti osobia tudi težke neprili-ke v eksekutivni službi in s tem efektivno škodo državi, na kar Vas- gospod minister, ponovno opozarjamo s prošnjo, da bi izvolili ukreniti uzakonjenje teh predlogov. Ljubljana, 25. februarja 1924. Pokr. odbor lldruženja jugosl. narodu, železničarjev. Prekmurska železnica. Prva železniška proga, ki se gradi ra slovenskem ozemlju po osvobojenju je Proga Ormož—-Murska Sobota, če ne vzamemo v poštev male, sodem kilometrov dolge privatne rudniške železnice Pragersko—Majšperk, ki je v glavnem že dovršena«, bo pa ie malega, čisto lokalnega pomena, če se ne zveže z Rogatcem ki dalje preko Krapine z Zagrebom. Madžari so gradili svoje železnice vedno tako* da se je ves promet koncentriral v glavnem mestu njihovega globusa, v Budimpešti. Posebno v ozemljih, naseljenih po Nemadžarih, so pazili, da se promet ne uredi taika, da bi te drugih rvez ni bilo; prvi most preko Mure ia s tem prvo cestno zvezo za promet, je zgradila komaj naša vlada, Ker smo izgubili v diplomatičnem bo.u na mirovni konferenci v Parizu tucii špilje in Radgono in s tem železniško zvezo z Murskim poljem in Ljutomerom, smo bili tako vse doslej brez vsake dobre in neposredne zveze z našim Prekrr urjeni in Murskim poljem. Potreba graditve železniške zveze med Mursko Soboto in ostalim delom Slovenije«, oziroma Jugoslavije sploh, je postala po osvobojenju ena najnujnejših naših prometnih zadev. Graditev te proge niso zahtevali le narodni, državni in gospodarski, ampak tudi strategični oziri Tako se je posrečilo skupnemu naporu dobiti odobritev in kredit vlade v Beogradu in predlansko leto so se pričela na tem terenu prva preddela, tra-siranje itd. Prava gradbena dela so pričela početkom lanskega leta in ugodno napredujejo, tako, da bo nova železnica* če ne pride kaj nepredvidenega, letos dovršena in morda tudi že izročena rednemu prometu. Do dan« je dograjenih že n km normalne proge in sicer od Ormoža do Pušenc in od Ljutomera do Mure pri Veržeju. V Veržeju samem je že popolnoma dograjena postaja, ravino-tako se ostale postaje pridno grade in bodo kmalu gotove; le nekatere, Pavleti, Ivanjkovci* Žerovinci in Beltinci, še čakajo na pričetek dela. Čuvajnic je dograjenih že šest; ostale se grade. Mostovi in propusti na Kostanjevici, Ščavnici in Globotki so gotovi. Most čez Muro pri Veržeju, ki bo največji objekt nove proge, se gradi s polno paro. Zaposlenih je več sto delavcev. Stebri že stoje in bo tudi ta most kmalu dograjen. Zemeljska dela so po veliki večini dovršena; od skupnih del, ki so preračunjena na okrog 530 tisoč kubičnih metrov, jih je treba dovršiti ic še okrog 80 tisoč. Dovršena bodo v dveh, treh mesecih. Za dovršitev vseh preostalih del bo treba še okrog 30 milijonov dinarjev kredita. Krog 3 milijarde dinarjev bo treba plačati še posestnikom ozemlja, po katerem se gradi nova železnica. Državna komisija je pregledala doslej že zemljišča v obsegu ptujskega it, ljutomerskega okrajnega glavarstva, ni jih pa še pregledala v območju murskosoboškega, V ljutomerskem okolišu so posestniki ekspropriiranih zemljišč dobili že okrog 200.000 Din odškodnine. Celotna nova proga bo dolga nekaj nad 30 km in bo ž njo mnogo pridobilo na vrednosti naše plodno Prekmurje, ki lahko postame v doglednem času žitnica Slovenije. Pridobilo bo istotako plodno Mursko polje, pridobile bodo Jeruzalemske gorice, znane po najboljšem slovenskem vinu, posebno pa bodo pridobili kraji: Murska Sobota* Veržej, Ljutomer in Ormož. Posebno Ormož bo postal po dograditvi te proge važno prometno križišče. Zelo važno bo tudi to, da bo dobila sedaj slepa proga Radgona—Ljutomer z novo železnico končno neposredno zvezo z ostalim železniškim omrežjem naše države. Prekmurski prometni problem pa tudi s to novo progo še ne bo popolnoma rešen. Druga, zelo važna proga, katero bo treba čimpreje zgraditi in je tudi že tra-sirana je zvezna proga med Mursko Soboto in Doljno Lendavo. S to železnico, ki bi bila dolga približno 25 km, bi bili zvezani obe naši glavni prekmurski središči, zvezani pa bi bili tudi progi Hodoš — Murska Sobota — Ljutomer—Ormož in Dolnja Lendava—Mursko Središče—Čakovec. Ta zvezna proga bi bila važna osobitoi, iz strategičnih ozirov, ker bi omogočala v slučaju vojne z Madžarsko naglo zasedbo in oskrbovanje meje. Ker bi ta proga tekla izključno po ravnini in bi tudi ne bilo treba graditi drugih mostov kakor onega čez reko Lendavo, bi stroški za dograditev ne bili veliki. Naloga merodajnih faktorjev je, da dosežejo čimprejšnjo dograditev tud te vrlo važne prekmurske železniške proge. Bodočnost Rusije. Maribor, 5. marca. manjšine prihajale v ožje stike s svojimi sorojaki izven ogrskih meja. Sistematičnost tega postopanja kažejo vse železniške proge na Slovaškem, Ruten-skem* Sedmograškern, v Vojvodini in seveda tudi v Prekmurju. Madžari so v Prekmurju zgradili dve železnici, eno preko Sombotelja do Murske Sobote* drugo preko Dolnje Lendave na Mursko Središče v končno postajo Čakovec v Medjiinurju. Prva ni imela nikake zveze s slovenskim ozemljem na Štajerskem, druga pa le indirektno, ki pri občevanju prekmurskih Slovencev s štajerskimi nikdar ni prihajala v poštev. Pa tudi G. Paleologuc, bivši francoski poslanik v Petrogradu, je imel pred nekaj dnevi v Parizu govor o bodočnosti Rusije. G. Pa-lčologue je mnenja, da je izboljšanje ruskih razmer, o katerih pišejo nekateri potniki, le navidezno. Optimizem teh konstatacij je povsem napačen, kajti tl potniki so videli samo obrežje Neve in Moskve in dvig luksuznega življenja ob njih in so si dejali, da Rusija prospeva. Taki sklepi pa nikakor niso pravilni. Kaj so pozidali boljševiški agitatorji v teku šestih let. odkar sedijo v Kremlu? Ničesar! Kal so uničili? Vse! Državni proračun? Primanjkljaj je stalen in dohodki znašajo komaj 58 odstotkov izdatkov. Industrija? Nima nobene podlage več, vse stroje je treba nadomestiti. Izdeluje samo 12 odstotkov tega, kar je izdelovala pred vojno. Kaj pa kmetijstvo? Tudi temu niso prizanesli. Uničeno je ravnotako, kot industrija. Površina nasejanega polja se je zmanjšala za polovico, število konjev za dve tretjini, število goved pa tri četrtine. Vsa žetev tu ogromnih ruskih planjavah je prinesla lani samo 170 miliionov ton, to se pravi le 54 odstotkov žetve 1. 1913. Umrljivost v Rusiji strahovito narašča, od 21 se je dvignila na 69 za 1000. V gotovih krajih presega število umrlih za 40 odstotkov število novo rojenih. Po teh podatkih bi človek mislil, da stoji sovjetska vlada na slabih nogah. Toda g. Palčologue je mnenja, da je sovjetska vlada prav trdna vlada Združuje namreč predvsem vse moralne 1n nemoralne pogoje, ki dajejo diktaturi efektivno moč. Ima energijo, pogum, navado naglo se odločiti za skrajna sredstva, cinizem, zaničevanje ljudi, nagon za poveljevanje, nobenih ozirov, nobenega sramu, nobenega usmiljenja. Glavna moč te vlade leži v rdeči armadi, Res je, da ni vseh 600.000 mož. ki jo tvori, naklonjenih vladi, toda ta si je znala nad njimi ustvariti pretorijansko telesno stražo J50.000 mož, ki sestoji iz Letoncev, Mongolcev, Kitajcev in zvestih, prepričanih komunistov. Sovjetska vlada je torej močna, toda ali je solidna? Ne smemo pozabiti, da ti bori stotisoči vladajo 140 milijonov prebivalcev širne države, če bi se izvršil sunek, bi ga ta vlada torej ne mogla zadržati. Toda odkod naj bi prišel ta sunek? Od izgnancev ln ubežnikov? Tl reveži že dolgo ne mlsliio več na neposredno delovanje v tem smislu. Sunek se more izvršiti le od kmetske ali delavske revolucije. Ta dva razreda prebivalstva kažeta v zadnjem času hud odpor zoper komuniste. Pri zadnjih občinskih volitvah je bil n. pr. en sam boljševiški kandidat izvoljen med osem sto. Delavci so silno nezadovoljni, ker se jim še nikoli ni tako slabo godilo, kot sedaj pod sovjetsko vlado. Mezde so tako znižane, da ne zadostujejo niti za najpotrebnejše več Razen tega je več kot polovica delavcev brez dela, Tuiutam so že izbruhnile vstaje. Boljševlki dobro vedo, kolika nevarnost jih ogroža. Če Človek pomisli, da se je stoletna zgradba ruskega carizma, ki jo bila mogočna in slavna, zgrudila v nekoliko urah, mora tudi verjeti, da bodo boljševiški mogotci izginili na mah, kot bi se zvalili v nastavljeno past. Kaj pa potem? G. Palčologue jc mnenja, da Rusija ua to ne bo stala pred odločitvijo za republiko ali monarhijo, temveč da jo bo najprej vladal neke vrste začasen diktatorski konzulat, ki je nujno potreben, da osnaži deželo in pomete vse ostanke nereda, ter slednjič npostavi mir ln red. GoVornik veruje v veliko bodočnost Rusije: »Ko bo ruski narod otresel boljševiški jarem, se mu bo svet čudil, kako točno bo upostavil vse, kar ga bo spet dvignilo na njegovo prejšnjo veličino, moč in prospevanje! PoSifičn© vesti. — Opozlcljonalni blok v krfzl. Zagrebške »Novosti« poročao pod tem naslovom* da se je položaj v opozicijonalnem bloku popolnoma izpremenil. Seja Radičevih poslancev da je bila zelo burna in da se večin* nikakor ni hotela sprijazniti z odhodom v Beograd. Kot novost poročajo dalje »Novosti«, da je sam Radič telegrafiral z Dunaja, da njegovi poslanci ne smejo oditi v Beograd. S tem je seveda ves opozicHonalen blok padel v vodo, ker je zgubil sploh vsak zmisel. Tudi nade, da bi vstopil v opozici-jonalnl blok džemijet, so napačne, ker zahteva džemijet od vlade samo izjavo glede krvoprelitja v Macedoniji, čemur bo vlada sigurno ustregla. Naši mladini bodo torej tudi v naprej smeli o ministrskem predsedstvu g. Davidoviča — le sanjati. Interesanten razgovor z dr. Korošcem priobčuje beograjska »Politika«. Tako Je dejal dr. Korošec, da je sporazum za stvoritev opozicijonalnega bloka de faeto že gotov In da je samo vprašanje taktike in momenta, kdaj da nastopi opozicijonalni blok celotno ki z vso silo. Koncem razgovora je dejal dr. Korošec, da je padec vlade sedaj neizogiben. Zabeležujemo to prerokovanje g-Korošca, ker se nam zdi, da g. Korošec ie danes svojo prerokbo obžaluje. — Zavezniki med seboj. Včerajšnji »Slovenec« piše: »Hinavščino najgrše vrste uganjajo slovenski demokrati v pričakovanju opozicijonalnega bloka m v prepričanju, da se strmoglavi režim, s katerim so svoj-čas bili tako trdno zvezani, da jih je moral Pašlč enostavno iz njega skozi vrata vrečL Vsi vemo, da bivša radlkalno-demokratska vlada, v kateri sta demokrate vodila Pribt* čevič in Žerjav, ni bila za pol apotekarske unce boljša od samoradikalne. Uradništvo je stradalo kakor strada danes, dasl je imel monopol za »izboljševanje« uradniških plač sam gospod Reisner. Promet je bil ravnotako mizerabel kakor je danes. Davčna zakonodaja se ni izenačila in poviševali 90 se indirektni davki ln takse, kakor se 2daj. Slovenski demokrati so delali kupčije s pomočjo režima. Baš pod demokratskim finančnim ministrom je dinar drča! s katastrofalno naglico navzdol. Uprava je bila ravnotako škandalozna kot je danes In na Hrvatskem so pele batine. In končno demokrati Iz vlade niso šli prostovoljno, ampak so jih morali radikalci dobesedno ekspedirati iz vlade kakor portir nadležnega gosta od pojedine. Se dolgo so se potem slovenskim demokratom cedile sline po mastnih vladnih loncih, za katerimi je »Jutro« pelo mesece in mesece je-remijevske žalostlnke. Tudi zdaj bi slovenska frakcija demokratov rajši spankljala zvezo z radikali, če bi se dalo, mesto da ugrizne v kislo jabolko bloka in temu sledečih volitev.« = Lekcija g. Škulju. Neresnost poslancev SLS se je pokazala pri zadnji razpravf o proračunu glavhe kontrole zopet v jasni luči. O. Škulj je namreč nastopil proti temu, da se Slovenija in sploh prečanski kraji preveč obdavčujejo in je navedel z ozirom na medklicno vprašanje finančnega ministra kol dokaz za svojo trditev tvrdko Arko in pa — Trboveljsko premogokopno družbo. Lekcija fin. ministra je nato sledila za petami. FL nančni minister je namreč dejal, da je plačala tvrdka Arko 40 milijonov leot trošarino za prodane llkere, ki se pa v veliki meri popijejo v Beogradu pa tudi v tujini. Ta davek ne plača torej g. Arko, temveč kon-sumentje po vsej državi. Ravno tako pa plača največ davka Trb. prernogokopne družbe država, ker je njen največji odjemalec. — Skupščina pač ni volivni shod in zato treba, da gospodje bolje prevdarijo svoje —> argumente. — Stališče Romunije napram Rusiji. Te dni prične romunsko-ruska konferenca. Zdi se. da namerava Rusija pogajanja zavleči, kar sklepajo iz imenovanja Manuliskega za načelnika ruske delegacije na mesto Joffe-ja, ki velja kot dober in popustljiv diplomat, dočim je Manulisky nepopustljiv. Romunija zavzame napram Rusiji sledeče stališče: Nedotakljivost mednarodnih pogodb in z njl-mu pripoznanih pravic; povračilo romunskega zlatega zaklada in vseh vrednosti ter arhivov, ki se nahajajo v Moskvi, ali pa priznanje enakovredne odškodnine in pa odpoved vsaki boljševlšstlčnl propagandi v Romunih. — Nova odkritja v praški špirit ni afefl »Rude Pravo« je objavit dne 4. t. m. nov« senzacijonalna odkritja o praški špirltni aferi. Neki odvetnik iz Lvova piše, da j« izročil dokumente, ki bodo dokazali, da » se Izvršila pri izvozu špirita, masti ln konzerv velike poneverbe. V afero so vpleteni senatorji, ministri in pripadniki socijalrto demokratske stranke. Baje je udeležena tudi neka visoka vojaška oseba. Prosveta. IZJAVA. V zadnjem času se trdovratno pojavljajo govorice, da nepoznani vplivi delajo na to, da bi se odstranil s svojega inten-dantskega mesta g. Matej Hubad; s tem v zvezi se imenuje ravnatelja Friderika Rukavine kot intereslranega na taki izpre-membi. Podpisani niso v položaju kontrolirati utemeljenost teh govoric. Ker pa mislilo, da prav brez vsake podlage niso nastale, se čutijo podpisani v interesu razvitko naše iugoslovenske glasbene kulture, dolžni podati naslednjo izjavo: Veliki razvoj slovenske glasbe tekom zadnjega četTtstoletja je zrezan v največji meri z delom Mateja Hubada. Njegovo tridesetletno neumorno umetniško delovanje je utisnilo tej dobi njegov individualni pečat. Smeri njegovega udejstvovanja kot upravnik« slovenskega Narodnega gledališča, so naravna nadaljevanje prejšnjega njegovega dela. Ce je bilo njegovo prejšnje delo silno pomembno, o čemur vsa slovenska javnost niti najmanj ne dvomi, ne more biti torej škodljivo niti njegovo sedanje delo. Nasrotno. Pod njegovim upravništvom •e je naša narodna opera šele prav zavedla svojega jugoslovanskega značaja s tem, da |e prvfč po prevratu poleg izvedbe novih jtiovenskih opernih del, prinesla izvirno ju-fcoslovensko delo, Slrolino opero »Stanca«. Hubadovo delovanje usmerjeno dalekovldno V bodočnost je prvič nudilo predstave za- gdene izključno z domačimi slovenskimi iroma jugoslovengkimi močmi in ie s tem »otožHo temelj za ono umetniško kontinuiteto, brez katere ui mogoče misliti da bi Naročajte in širite »Narodni Dnevnik 1 prišlo do tako važne umetniške tradicije, katera je edina garancija za stalni in nemoteni napredek naše opere. Temu skrbnemu prizadevanju, katero nc gre toliko na trenutni uspeh, kot na sigurne sadove v daljni bodočnosti, stoji nasproti postopanje ravnatelja Friderika Rukavine. Slovenski glasbeniki so že svoj čas povzdignili svoj glas proti g. Rukavini, ker so bflf spoznali v njem človeka, škodljivega za razvoj naših glasbenih del. Naša javnost na svareči glas naših muzikov tedaj ni reagirala in nepoznani vplivi so držali Friderika Rukavino na njegovem mestu. V oči-gled sedanji krizi pa postaja situacija g. Rukavine gotovo nevzdriljiva. Bivši odlični člani našega gledališča, predvsem ga. Medvedova, ga. Thlcrryjeva, ga. Lovšeto-va. g. Brezovšek izjavljajo, da je njihov odhod od gledališča v' zvezi z zadržanjem g. Rukjtvine, tudi naš odlični pevec Betetto hoče iz istega razloga dati slovo naši operi. Tako udejstvovanje g. Rukavine je direktno v nasprotju z interesi^ konsolidacije glasbenega življenja v naši narodni operi. .. ■ Pri tem stanju stvari pa nikakor ne moremo dopustiti, da bi prišia medsebojno na tehtnico g. Matej Hubad in g. Friderik Rukavina. Vsa slovenska javnost bi se opravičeno pobunila, če bi imej pri takem tehtanju pasti kot žrtev Matej Hubad, če-gar delo je neizbrisno vgrajeno v stavbo slovenske glasbe, dočim bi ostal na krmilu Friderik Rukavina, po čegsr zaslugah za naš glasbeni' razvoj zastonj iščemo. Zato podpisani odločno izjavljamo, da bi smatrali nc samo za veliko krivico, katera bi se zgodila g. Mateju Hubadu z ob-istinitvijo uvodoma navedenih govoric, temveč naravnost za razžalitev slovenskega narodnega kulturnega prizadevanja. Na drugi strani pa slej ko prel smatramo delovanje g. Friderika Rukavine za škodljivo našemu opornemu zavodu in za- to zahtevamo z vso odločnostjo, da vlada odstrani g. Friderika Rukavino z njegovega mesta. V Ljubljani. 3. marca 1924. Adamič Emil. Juvanec Ferdo, dr, Kimovec Fran, Kumar Srečko, Lajovic Anton. Pavčič Josip, Štritof Niko, Premrl Stanko, Pre-lovec Zorko. Ravnik Janko, Škerjanc L. M., dr. Ravnihar Vladimir, kot predsednik 01. Matice, dr. Karlin Ivan. kot predsednik orkestralnega društva. Skalar Josip, bot predsednik zbora Glasbene Matice. AŠANTKA. Premijera igre poljskega pisatelja Per-zynskega bo v ljubljanski drami v četrtek dne 6. marcu ob 8. uri zvečer izven abonmaja. , , Wlodrimierz Perzynski je bil rojen 1. 1878 v radomski guberniji. Gimnazijo je dovršil v Petrogradu, univerzo v Krakovu; živel je dolgo časa v Italiji ln v Parizu. Svoja dela je začel objavljati v krakovskem »Zyciu«. Njegovim »Poezijam« je sledila cela vrsta novel in dramatičnih spisov. Najvažnejši so: »Obešenčev dnevnik«, »Lahkomiselna sestra« (1905), »Ašantka« (1906), »Majsko soince« (1907), »Pomlad«, »Starejši Človek«, Ljubezen, umetnost in denar«, »Franjeva sreča«, »Idealisti«, »Jožefova zgodba« (1913). »Politika« i. dr. Krajši spisi so izšli po raznih literarnih revijah. Sedaj je Perzynsk! stalen sotrudnlk dnevnika »Rzeczpospolita«, kjer oglaša vsak dan skice »Od dne do dne«. Perzynski je 2ačel svojo literarno ka-rjjero kot tankovesten lirik, katerega poezije se niso odlikovale samo z dovršeno obliko, ampak tudi s popolno odkritosrčnostjo. Ta odkritosrčnost, spojena z bistrim opazovanjem življenja pa le kmalu prebudila še drugo sorodno struno v njegovi notranjosti: smeh in satiro. In ta poteza je najznačilnejša za poznejšega Per- zynskega — pisatelja humoresk in »komedij«. Oatro, neusmiljeno opazuje življenje, hkratu pa je umirjen In ve. kaj je stil. »Ašantka« riše na čudovit način metamorfozo Vladke iz hišnikovega otroka v zlobno samico, iz samice, poteptane od peta lakajev — v ono že brezdušno, svoji lastni lutki podobno kokoto —, lutko... Se važnejši — zlasti v poljskem mišljenju — pa je tip Lonskega. tega velikega niča, lahkomiselnega fantiča, ki je samo igrača usode, in sam ne ve, kaj hoče, u je hkratu portret mladičev, kakoršnih je mnogo. V naslovni vlogi nastopi kot gost gospa Iva Šetinska. Ostala zasedba je sledeča: Viola gdč. Juvanova. Mamka gdč. Ra-karjeva, Edmund Lonski g. Peček, Brat-kovski g. Danilo, Krecki g. Terčič. Romor-ski g. Medven, Lutoborski g. Cesar, ravnatelj g. Plut, Franck g. Putjata, Jan g. Jerman. Režira g, Putjata. Kamela skozi uho šivanke. V soboto,, dne 8. t. m. bo v dramskem gledališču pre-' mijera češkega dramatika Fr. Langerja veseloigre, katere svetopisemski nastov se glasi: Kamela sieozi it ho šivanke. Obsega tri delanja. Avtor pelje v njih svojo junakinjo Zuzko te bede, v kateri je bila rojena, v bogastvo In gospodstvo. Ta pot je težka in kočljiva. Prej zleze kamela skozi uho šivanke, kakor pa poroči bogat gospod siromakovo hčer. Avtor slika tako miljč ubožcev kakor miljč bogatašev z Izredno krepkimi jn srečnimi potezami. Zasedba je sledeča: Zuzka — ga Rogozova, Peštova — 8» Juvanova, dama — ga VVintrova, gospodična — gna Ježkova. Alan Vllim — g. Rostoz, Pešta - g. Sest, Joe Viiim — g. Skrbinšek, Bez-chyba — g. Lipah, Andreja — K. Gregorin, sluga — g. Sancin, fantič - g. Tavčar. Režira g. Rogoz. Proslava stoletnice rojstva Bedficha Smetane v Mariboru Stoletnico rojstva velikega češkega skladatelja Bedficha Smetane. avtorja nesmrtne »Prodane neveste« bo proslavil tudi Maribor na dostojen način. Prvo bo proslavilo stoletnico Narodno gledališče, ki bo te dni vprizorito opero »Prodana nevesta«. Pred predstavo, h kateri bodo povabljeni oiicijelni zastopniki oblasti, organizacij, korporacij itd- se bo vršil primeren slavnosten govor. Vojaška godba bo priredila na to. najbrže početkom aprila Matinejo. na kateri bo pod vodstvom kapelnika g. Herzoga izvajala Smetanov simfonični ciklus »Md vlast’«. Drugo matinejo za to bo priredila Glasbena Matica, ki bo razen instrumentalnih točk izvajala tudi Smetanova vokalne skladbe. Češki klub bo razen tega priredil še posebno interno proslavo s predavanjem ln glasbenim programom. Ljudska univerza pa bo priredila predavanje o Smetanovem življenju In njegovih delih. Lepa Odys gostuje v ljubljanski operi v soboto dne 8. marca t. 1. Njen spored obsega lirično mimične plese in sicer: Promenada. Vzbujenje cvetic, Snidenje. Koketa, Anltrin ples. Idila ljubezni. Markiza pleše, Tajnost cvetke, Veselje, Ljubezen, Noč. Vizija ljubezni. Na klavirju bo spremljal g. profesor Ruč. Izmed skladateljev, po katerih glasbi se ti plesni prizori vrše, navajamo: Chopina, Griega. Gounoda, Dvofaka, Straussa itd. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Prodaja vstopnic vsak dan ptl dnevni blagajni v operi. Josip Štoieer je mlad hrvatski komponist, ki piše v prvi vrsti le simfonična dela. Roien le bii leta 1896 v Čakovcu, kjer Je njegov oče pek. Te obrti se je priučil tu« on, obenem se je bavll iz lastne prednosti tudi z glasbenimi nauki.' S podporo Čakov-skh meščanov, je študiral glasbeno akademijo v Budimpešti ln po prevratu Je 8 Poj* poro zagrebške vlade nadaljeval svoje sto' dlje v Pragi. Pisal je kakor rečeno razna dela za orkester, komorne kvartete, latfnrite maše ln sinfonijsko opero. Na ljubljanske® koncertu se izvaja eden izmed njegovih avs» kvartetov. Koncert ie v Donedell**-marca. Stran 3. Dnevne vesti. — Potovanje kraljevske dvojice na An- »težko. Po poročilu angleških časopisov po-seti tekom poletja kralj Aleksander s kraljico Angleško. — Invalid pri kraliu. V torek popoldne je sprejel kralj v avdijenci predsednika invalidskega 'udruženja g. Mladenoviča. Zastopnik Invalidov je kralju podrobno razložil želje invalidov, ki jih imajo z ozirom na ravnokar v skupščini obravnavani zakon o invalidih. — Ostavko na državno službo je podal *■ dr. Rosina, sodnik pri okrajnem sodišču v Dol. Lendavi. Ostavko je že tudi minister pravde sprejel na znanje. — Redukcije lavnih nameščencev. Iz Sarajeva poročajo, da je pri ondotnji železniški direkciji reduciranih 85 uradnikov. Med reduciranci so večinoma uradniki, ki so do-**ttl 65. leto starosti, za katere predpisuje zakon, da se imajo upokojiti in uradniki, ki “So naši državljani. Pričakuje se. da bodo raozemci nastavljeni kot honorarni uradniki, dokler si ne pridobe našega državljanstva, — V Dalmaciji je bilo reduciranih izredno ®°ogo veroučiteljev, med njimi tudi taki, ki *> izvrševali svojo službo že preko petnajst let. — Razvrstitev v ministrstvu šum In rud. ““ov. Komisija za razvrstitev nameščencev v Ministrstvu šum in rudnikov po novem zakonu za lavne nameščence je končala svo-16 Pre<^02 o razvrstitvi nameščencev se bo te dnj predložil v odobreuie ministrskemu komiteju za razvrstitev nameščencev. . ~ Dobrovoljci pri ministru za agrarno reformo. V nedeljo dopoldne je sprejel mi-•II za agrarno reformo Simonovič delegacijo glavnega odbora Saveza dobrovoljcev v Beogradu, ki je intervenirala glede dodelil 2fmVe Dobrovoljcem in četnikom. Minister je izjavil, da se popolnoma strinja z ženami dobrovoljcev. In da je samoobsebi amljivo, da se bodo dobrovoljcem ugodile lS6 ?I?Ylce’ Jih jim je zagotovila vlada trL.a. na Krfu. Minister za agrarno re-""*n® Je izjavil, da smatra dobrovoljsko vS.* !e 2a “aSe najvažnejše nacijonalno !n t*a so dobrrtvjlici lahko bre?, ,5“J;, da dobe zemljo, katero so sl zaslužili ‘TOilmi velikimi deli v vojni dobi. ■ Kongres Inženirjev. V prvi polovici ?a se vrši v Subotici kongres in-ohrS in arhitektov. Na kongresu se bodo vuiaj ava^a izključno ',e .itrokovno-tehnična jOA j®?ia. Kongresa se bo udeležilo okrog ae*egatov Iz vseh pokrajin v državi, da ilago 350 stanovanj. Tudi v letošnjem »e bo zelo veliko gradJk) v Novem Sadri JU Zabava vojnega dobičkarja. V noči •pbote na nedeljo se ie zabaval v nekem sStiS.na Terazijah v Beogradu neki beo-SJ,4« stavbenik, vojni dobičkar z večjo DaM*®?' Po zaključku zabave okrog 1. ure tu2y*..Ie plačal vojni dobičkar »cehe« 40 dinarjev. Ko Je zapustil vojni dobičkar *vracijo,,je sedel v fijakerski voz in na-sfflerJf*®?? Jtoječim Izvoščkom, da vo- Ke Izvoščkov je bilo okrog 30. vtni. ^kerska povorka pril!« pred stano-**Sr^n^nega dobičkarja, Je vojni dobičkar. lzročil Izvoščkom 6000 Din., da si sebo1- koniTu P° novem taksnem zu- ' o) v Tokovna zadruga v Ljublja- |^Dte!e6!60.btO5urI- U Velia s poštnino ,mena"iiTtaHeh^e Save- Vs,ed iu^nega vre- !a®twSščati^^RaHneea,-59 priče,a Sava stal- lafako poplave v d? nastanei° *<>Pet '^1 * v večjem obsegu. ottovlnL Ai »rlnls‘e/ pravde v Her* c*8ovine fni*^api6, rwtol,> *z Hcr- Prtlel v Saraievo 7-1 x mlllisfer Pravde je nja v,,* Sarajevo. Za časa svojega poslova- »ašo na Tmrt PoPmnPt»,ie obs Krošljeve »Mlade pesmi« WL A1? ’ £ledt,em, k« ie ciklus Ferme-n Jiana ? Jkrepkejši izraz in iz- voru In kln,eJeče Poletno samo v govoru In ritmu. Kritično premotrivanje je na £m,SUt "t«*. ^r Jim je bito mogS-? . U® v Števnem, v odmevu ki se le zbudil tedaj v notranjosti. _ Tudi v glasbe! nem delu so pokazali svoje razumevanje in če podčrtam v tem mladega vitolinlsta Pijanca, starejšega Klasinca klavlrlsta, ki je spretno odigral Llzstovo 9. ogrsko ranondtin ln Kača, spremljevalca solistov! bod1f tim veliko povedano. Slavka Osterca kvaK v A-molu, ki je moderno zasnovano delo zahteva res spretnih In dobrih lzvaja’cev Z veseljem sem sprejel Izvajanje Bajdoveua kvarteta, ki se Je znal tako poglobiti In Dodati tisti značaj, ki ga Imajo ravno Oster-čeve skladbe. Z glasbenimi točkami 90 gotovo dosegli svoj najlepši uspeh. — dolgem odmoru je bila odigrana Sitova tragedija mladosti »Nemoč«. O njeni vsebini je časopisje poročalo že pred vprlzoritvijo in vzbujen je bil vsakogar interes. Snov je dobro zasnovana in dejanje se tudi lepo razpleta. Uprizoritev sama pa ni dosegla svoje popolnosti zaradi gotovih nedostatkov. — Igra sestoji iz treh prizorov, rekel bi iz treh prizo-riščnih dejanj, kljub temu pa morajo ostati v skupni nepretrgani zvezi. Glasbene točke pred začetkom vsakega prizora, U aai ilustrirajo neigrano dejanje, so bile v bistvu dobre, vendar predolgotrajne In s tem zabrisan glavni in potrebni učinek. Tudi ni bik) umestno, da se proizvaja v tako močnem glasu kot bi se samostojen komad, pač pa samo kot pojasnilo težkega ozračja. S tem je bila podana delna razkosanost. V igranju so rešili svojo nalogo povoljno in le žal, da ni bilo tudi v tem popolnega vživetja, kar bi se bilo gotovo lahko doseglo — Prireditev je izpadla v moralnem oziru dobro in gmotno je menda tudi podprla važno inštitucijo Dijaške kuhinje, ker je bila akademija baŠ v ta namen prirejena, ki je v današnjih razmerah zelo potrebna Obisk je bil tudi dober, gledališče polno, in dijaki so stojišče prenapolnili, da je bil dohod zelo težaven. —0— — Boj proti brezposelnosti. Glede na veliko brezposelnost, ki je v zvezS z odpuščanjem delavstva v raznih obratih, kjer se je zaradi splošne gospodarske in denarne krize moralo delo omejiti, in tudi v zveži z redukcijo državnih uslužbencev, sklicuje mariborski župan na 6. t m. ob 8, url zvečer v posvetovalnico mestnega magistrata anketo vseh interesiranih krogov. Na sestanku se bo razpravlja o o korakih, ki bi mogli v skupni akciji odpomoči bolj in bolj grozečim posledicam sedanjih nepovoljnih razmer uslužbenstva. — Žensko vprašanje. O ženskem vprašanju bo predavala v četrtek 6. t. m. ob 3. popoldne v meščanski š-oli (I. nadstr.) gdč. Alojzija Štebijeva iz Ljubljane. — Smrtna kosa. Umrl je v Mariboru g. Ferdinand Laufer, nameščenec pri mariborski podružnici zavarovalnice »Jugoslavija«. Poškodba električnega daljnovoda. V bližini Maribora je danes dopoldne podiral neki kmet drevje. Ero teh dreves je padlo na daljnovod falske elektrarne in ga pretrgalo. Zaradi tega ie bilo mesto približno dve uri brez električnega toka, kar so posebno neprijetno občutila razna podjetja na električni obrat. — Samomor V torek 4. t. m. se je pod-naiednik v tukalšnji tehnični podčastniški šoli Andrija Velasevič z vojaško puško ustreli' v trebuh in na to še v grlo. V brezupnem stanju 90 ga prepeljali v vojaško bolnico. Povod njegovega čina ni znan. — Nevarnosti s^ivarsana. 42-letna, v Mariboru rojena prostitutka Marija Pokorni je te dni v Zagrebu prišla k zdravniku dr. Hirschlerju. kateremu se je predstavila za ga Hartmann. Dala si je vbrizgati salvar-san. Kmalu na to pa je padla v omedlevico in umrla. — Tatvina. Med rajanjem v pustni noči je zasebnemu uradniku Antonu U. v gostilni Puntlgam neznan uzmovič odnesel zimsko suknjo in klobuk v skupni vrednosti 1000 dinarjev. KINO ,/TIVOLI" Upiilia otsorflraa predstava! Mi 1 lil mi\( V slavni vloai Viadimir Gaidarov. I. del od 6. do 9. marca. Gospodarstvo. Naše gospodarstvo v švicarski lusi. Švicarski »L* Exportateur Suisse« priobčuje o uašehi gospodarstvu zelo simpatičen članek, ki dokazuje, da raste zaupanje inozemstva do nas od dneva do dneva. Članek se glasi: »V znamenju jačanja dinarja vzbuja Jugoslavija, ta bogata agrarna država z najboljšimi predpogoji za bodočnost, vedaio večjo pozornost inozemstva. Odkar je ustavil finančni minister dr. Sto-jadinovič tiskanje bankovcev i-r> uvedel zdravo finančno in proračunsko politiko, se je s polnim pravom obrnilo zaupanje iozemstva na kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter pričenja vkovati v njeno konsolidacijo. Stroga deflacijska kriza pa je izzvala veliko poir,aii'Kanie denarja, radi katerega trpi zlasti mlada industrija te države, ki se m<">r8 radi netnožnosti preskrbitve kredita v notranjosti, obrača+i na inozemstva Ta prizadevanja), ki so šla tudi v Švico, do sedaj niso imela velikega uspeha, četudi je omejila država svoj denarni obtok na približno 301» milijonov zlatih dinarjev in dosegla uspeh v prizadevanju za povzdigo izvota, tako, da je dosedanja znatha pasivnost v trgovinski bilanci leta 1923 skoro popolnoma izginila. Inozemskemu kapitalu se otvar-jajo izvanredno ugodni pogoii za delovanje v jugoslovenski industriji, tem bolj, ker se ramo sedaj razpravlja o jamstvih* ki bi s str&ni države omogočila in olajšala dohod tujih kapitalov.« Tako sodi o nas in o naši gospodarski politiki ter njenih uspehih in i2gledih strokoven švicarski gospodarski list, pri katerem sodelujejo poznani gospodarski strokovnjaki Mnenje tega lista o iia-šem gospodarstvu je sedaj že splošuo mnenje inozemstva. Edinole pri nas se najdejo razni ljudje, ki pišejo o naših gospodarskih razmerah in sploh o tiaši državi slabše, kakor delajo to naši odkriti in prikriti sovražniki. Malo več čuta odgovornosti bi ne škodovalo, da ne bomo sami vsaj podirali, če že ne gradimo! Celje. — Ljudsko vseučilišče. Danes v četrtek se vrSi na Ljudskem vseučilišču predavanje g. vladnega svetnika Em. Llleka »O Dalmaciji« s pomočjo skioptičnih slik. Predavanje bo zanimivo in Je pričakovati obfaie udeležbe. — V mestnem stledalliču se uprizori v nedeljo ob 4. uri popoldne opereta »Mamzel. le Nitouche« za okoliško občinstvo. — Letošnji predpnst, kakor tudi pustni čas sta bila pri nas zelo živahna. Imeli smo nebroj raznih plesnih ta drugih prireditev, izmed katerih je bila gotovo najlepša sokolska maškarada na pustno nedeljo. Pustni to-rek je zaključila zabavna prireditev invalidske organizacije v Narodnem domu, v »Unionu« pa so Imeli socijalistl svojo reduto mask. Zabave je bilo torej dovolj, sedaj pa je nastopil čas pokore... Mariborska porota. Današnja porota je razpravljala o uboj-stvu, ki ga je dne 16. novembra lan. i. zakrivil 52 letni posestnik Mihael Vida iz Sv. Ive pri Lendavi v Prekmurju nad svojim sosedom Vendelinom Feharjem. Kakot pravi obtožnica, je Vida tega dne šel za svojim nasprotnikom Feharjem v gozd in ga tam s sekiro ubil. Dasiravno obtoženec odločno tali vsako krivdo ga vendar obtežujejo Izpovedbe prič. Porotniki »o zanikali vprašanje glede umora, potrdili pa vprašanje glede uboj-stva, nakar je bil Vida obsojen na sedem let poostrene Ječe in na povračilo sodnih stroškov. današnje prireditve: V Ljubljani: Drama; »Ašantka« Ižv. Opera: »Slavček«. Red A. Kino Maticu! »Začasni kavalir«. Burka v 6. del. . Kino Tivoli: »Človek z železno masko«. Drama v 2. delih. V glavni vlogi Vlad. Gal* darov." Kino Ideal: »Beneška kurtlzana«. Drama v 6. dej. V gl. vlogi Magda Sonja. Kino LlubH. dvor: »Gros Struensee« s priljubljeno Henny Porten. V Mariboru: Narodno gledališče: »2X2=5« (Premi* iera.) Red A._______________________ ______ Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Bohinc Rimski cesti is Leustek pri Zmajskem muatu. Dobovi Ameriki. Parlament Zedinjenih držav je sklenili pozvati vse države, ki imajo svoje dolgove v Ameriki, da pošljejo tjakaj svoje delegate v svrho določitve moda-litet za odplačilo teh dolgov, ki repve-zentirajo, kakor znano, zelo horendne vsote. Samo naša država dolguje Zedinjenim državam 59 milijonov dolarjev. V tej vsoti pa so vštete tudi obresti do konca leta 1923. Na poziv Zedinjenih držav je po-sJala naia vlada v Ameriko dr, Djuriča in dr. M. Nedeljkoviča, da zastopata našo državo pri reševanju vprašanja naših dolgov Ameriki. Glede rešitve tega vprašanja obstojajo sedaj dve tezi, angleška in francoska. Francoska teza zavrača te dolgove, dokler ne dobi izplačanih nemških reparacij. Šele tedaj bi bila Francija pripravljena, pričeti z odplačevanjem svojih dolgov. Pripravljena pa bi bila dajati Ameriki bone, ki jih dobiva od Nemčije, toda Amerika tega ne sprejme. Anglija pa zavzema staliičei, da dolgovi Ameriki nimajo nobene skupnosti z reparacijskim vprašanjem in da je tre. ba te dolgove priznati in sevedia tudi plačati, Glede svojih dolgov zahteva Anglija samo, da mora Amerika upoštevati angleško gospodarsko situacijo in tej odgovarjajoče določiti tudi odplačila. Sedaj sta obe državi domenjeni, da odplača Anglija svoj dolg v 62 letih in sta določili obrestno mero na iV2‘%- Angleškemu stališču v vprašanju dolgov Ameriki je pritrdila tudi slednja. Kako stališče bosta zavzela naša dele gata, sedaj še ni znano; morda se bosta zavzemala naša delegata za kako kom' promi&no stališče med obema tezama. X Kolektivni poset pra&kega velesejma. CehosioVaško-jugostoveusko narodno - gospodarsko udruženje V Pragi se !e obrnilo na zvezo za tujski promet v Sloveniji s proSnfo, da organizira kolektivni poset pra^ škega velesejma. Obenem bi se mogk) pose-titi tudi razne trgovske in industrilske cen^ tre češkoslovaike repub lke. Posetnikl velesejma imajo 33 odstotkov popusta na češkoslovaških železnicah ter jim je upotovanje dovoljeno brez vizuma že samo na podlagi sejmske legitimacije. Prijave za potovanje sprejema Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubllana. Aleksandrova cesta 8. Ker se vrši E raški velesejm že od 16. do 23. t. m. s* naj lajjovoHio interesenti prijaviti takoj. X Izvoz krompirja U naše driave Je vsled porasta dinaTja popolnoma prenehal. Največ našega krompirja se Je izvažale v Italijo In Švico. Obema pa naš krompir sedaj več ne konvenira, ker dobita ceneje madžarski krompir. Švica plača na5 k™™' plr, postavljen na Jesenice, n3JveC l 10 D 2a stot, dočim ga pača Italija nekoliko boliše, toda tudi tu naš krompir ne konvenira. ker Je n. pr, v nadrobni prodaji v 1 rstu naš krompir samo 25 par dražji, kakor po nekaterih krajih naše države, deloma pa celo cenejši. Iz vsega tega sledi, da bodo morale cene našega krompirja v precejšnji meri popustiti, če bodo hoteli naši producenti spraviti svoj pridelek v denar. Tudi na domačem trgu bodo morale cene nazadovati, delale same vso domačo produkcijo in da ne bomo izvažali cenlh surovin in jih pn*em uvažali v predelanem stanju za drag denar. Cene kotonov so se dvignile od 110 do 165 dinarjev za oko (nekaj več kot 1 kg). X Naša nova carinska tarifa ne bo prinesli po izjavi finančnega ministra dr. Sto-jadinoviča nikakih iznenadenj niti za trgovce, niti za industrijce. Kožna industrija bo nekoliko boj zaščitena, kakor je bila dose-daj. Po sprejetju nove cnrinske tarife bo naj* preje sklenjena trgovinska pogodba z Italijo, nato pa bo naša vlada odpovedala vse obstoječe pogodbe, da se sklenejo nove na podlagi nove carinske turife. Nove trgovirf-ske pogodbe bodo sklenjene v prvi vrsti z Avstrijo, Romun'jo, Madžarsko, AlbftnHo, Nemčijo. Češkoslovaško in Kitajsko. X. Lesna Industrij? v Rusiji. Rvski tru^t žas (tovarn za deske) tvori 13 tovarn, ki s« vse nahajajo v severozahodni RuslJL Leta 1923 je znašate produkcija teh tovarn 9200 kubičnih metrov, teta 1922 samo 2750. Leta 19?3 bilo doseženo komaj 15 odstotkov predvojne produkcije. Povišanj* produkcije Je oviraiK) *idl pomanjkanja tovarniške opreme in p^ radi tega, ker tno-rajo tovarne vežkrat prenehati 2 delom radi pomanjkanja surovin. Tekom prvega trl-mostra stj potrebovali delavci v teh tovarnah 25 dni, da so izdelali en kubični meter, v dragem trimestru pa že samo 14 dni. Ruska l°-sna industrija je pridobila V zadnjem časn važno turško tržišče, kamor Izvaža zlasti gradbeni materijal, ki ga uporabljajo za obnovo 'f volni porušenih mest X Ruski trust za Izvoz v Jugoslavijo. Beograjske novosti [avljajo iz Mc6kve, da se snuje v Petrograd') ruski trust za izve« v Jugoslavijo. X Davki na Poljskem. Leta 1923 je znašal na Poljskem zemljiški davek 7,187.902 švicarskih frankov. Industrijski davek 26,874.915 Švicarskih frankov, dohodninski davek 12,216.940 švic. frankov, rentni davek in davek na kapital 1,419 000 Švicarskih frankov. Leta 1922 pa je znašal zemljiški davek 3,148.206 švic. frankov. Mu* strljskt davek 10.550.890 švic. frankov, dohodninski davek 8,175.612, davek na kanital in rente 633.411 švicarskih frankov. X Za omejitev produkcije alkohola. Po prizadevanju Društva narodov bo v kratkem sklicana konferenca, ki bo razpravljala t omejitvi fabrikacije alkohola in produkcije surovega opija. / Švicarski kapital v Turčiji. V SvIcl je ustanovilo 7 firm močan industrijski in finančni sindikat, ki bo ustanovil več velikih podjetii v Turčiji. >-* Poljsko*ruskl trgovinski odnošaji so po izjavah ruskega poslanika V Varšavi povoljni. K temu je znatno pripomogel poljski poslanik v Moskvi Darowskl. Vesti o pogromih, protijudovskem gibanju ltd,( so samo pobožne Želje bele emigracije, ki ima svoje središče v Rigi. X Zvišanje tarllov madžarskih železnic. S 15. marcem se zvišajo madžarske železniške tarife za osebni in prtljažni promet ta pse za 30 odstotkov. X Izvoz Živine Iz Danske. Danska, ki je ena izmed najnaprednejših poljedelskih držav, je izvozila lansko leto 1,683.700 me* trških centov zaklanih svinj v vrednosti 441.9 milijonov danskih kron, 23.700 metr* skih stotov sveže slanine v vrednosti 52 milijonov danskih kron, 3.950 metrskih stotov soljene slanine v vrednosti 6.7 milijonov danskih kron in drugih živalskih produktov 365.1000 metrskih stotov V vrednosti 38.8 milijonov danskih kron. X Povišan)« železniških tarllov v Franclji Od 10. marca dalje se zvila francoska že ezniška tarifa za prvi razred ta 50 odstotkov, za drugi razred 48 odstotkov, za tretji razred 47 odstotkov Ul 12.5 odstotkov za blago. DOBAVE. X Dobava električnega materfjala. Direkcija državnih Železnic razpisuje dobavo raznega električnega materijaia. Pogoj! se nahajajo v vpogled vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne pri ekonomskemu od-delje-nju (Gosposvetska cesta, nasproti vtfesej-ma), kateremu je vtioslati kolekovane po* nudbe do 12. marca 1924. X Dobave mesa. Dne 8. marca t 1. se bodo sklenile pri komandah mesta v Celju in v Slovenski Bistrici, dne 10. marca t. 1. pri komandi vojnega okruga v Mariboru in pri komandi mesta v Dravogradu ter dne 18. marca t 1. pri lntendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in pri komandi mesta v Ptuju direktne pogodbe glede dobave mesa za posamezne garnizije. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubllatil interesentom na vpogled. X Dobava službenih oblek. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajeva se bo vrši a dne 24. marca t. 1 ofertalna licitacija glede dobave službenih oblek (bluze, plašči, čepice). Predmetni oglas z natančnejštnl podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbor-nlce v LiubliffljJnteretentomjia vpogled. HENNY PORTEN. Kino »Ljubljanski dvor« si le nabavil xa 7„ 8. in 9. t. tn. priljubljeno filmsko umetnico Henny Porten. Priznana igralka nastopa po dolgem času zopet ln sicer v razkošni drami »Gros Struensee«. Monumentalni flim v 6. dejanjih od Lud. WoBfa, Na* slovno vlogo igra pritfubflonl Harry Liedtke. — Bajna inscenacija in dlvna igra. — Predstave se vrie ob 3., pol &, četrt na 8. in 9. url. ČlOVEK Z ŽELEZNO MASKO, prekrasna drama po romanu A. Dumas« v 2. delih, 5. dejanjih v glavni vkifl Vladimir Caidarov se predvaja v KinO »Tivoli« kot otvoritvena predstava« ia sicer L del plovno družbo, katere namen je vzdržati trgovsko zvezo med Južno Ameriko in Evropo. Prvi parnik se bo že te dni kupil m w -s svojo tonažo največji parnik v Jugoslavift Stekleni lasje. Na Thiirinškem se i« baje posrečilo iznaiti umetne lase iz — ste* kla. Steklena lasulja se odlikuje s posenn lahkoto in jo je mogoče le z zelo natanen preiskavo ločiti cd pristnih las. Lasulje 1 mogoče izdelati v vseh barvah, tudi s koar itd. Tako imamo torej skoro popoln ruico-mestek za naše lase, kadar nas počasti častitljiva pleša. Steklena lasulja ravno taK» ne sme priti v dotiko z ognjem, kakor prav* lasje, ker se izpremeni v brezoblično kepo, za katere ureditev še niso iznašli glavnika-Nov višinski svetovni rekord. Ameriški letalski častnik Mac Ready je dosege višinsk svetovni rekord s tern, da je P0*®' tel 12.496 metrov visoko. Vožnja se je izvršila strogo po predpisih mednarodne 7-v , letalcev. Poročnik Mac Read.v je imel z svetovni rekord 10.518 metrov, ki ga je dosegel 27. septembra 1921. Umakniti pa s je moral 30. oktobra (923 Francozu L. Contu, ker ie ta dosegel višino 11.145 m. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Henry Murger 56 La Boh&me. Prizori Iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Potem se je gospod Birn’n domislil na glaso-vir; in ni se slabo domislil: najneprijetnejše glasbilo je imelo moč, boriti se proti najneprijetnejši ptici. Čim mu je torej prišla ta dobra misel, se je podvizal, da jo izvede. Najel si je bil glasovir in ’* zahteval igralca. Igralec je bil, kot se čitatelj spominja, naš prijatelj Schaunard. Anglež mu je zaupno povedal o vseh mukah, ki jih trpi radi sosedinega papagaja, in o vsem, kar je bil že storil, da bi pripravil igralko do tega, da se sporazumeta. s »Toda milord,« je rekel Schaunard, »je sredstvo, da se iznebite te živali: peteršilj. Vsi kemiki enoglasno izjavljajo, da je to zelišče arzenik za te živali. Dajte narezati peteršilja na svoje preproge in jih otresti skozi okno na kletko; gotovo bo papagaj izdihnil, kot bi ga bili povabili na obed k papežu Aleksandru VI.« »Mislil sem na to, a žival je zastražen,« je odgovoril Anglež; »glasovir je varnejši.« Schaunard je pogledal Angleža in ga v začetku ni razumel. »Poslušajte, kaj si jaz izmislil,« je povzel Anglež. »Komedijantinja in njena žival spita dopoldne. Poslušajte dobro moj preudarek...« »Jaz bil se lotil, da ji motim spanje. Zakon te dežele me pooblašča, da igram od jutra do večera. Razumete, kaj pričakujem od vas? ..« »Toda,« je rekel Schaunard, »to bi vendar ne bilo komedijantinji tako neprijetno, če me bo slišala ves dan igrati na klavir in še zastonj. Sem prvovrstna moč in če bi bil le na eni strani pljuč bolan...« »O, o!« je povzel Anglež, »jaz vam ne rekel, da imenitno igrati, morate samo razbijati po klavirju. Tako,« je pristavil Anglež in poskušal igrati lestvico tonov; in vedno, vedno isto, brez usmiljenja, gospod glasbenik, vedno lestvico tonov. Jaz nekoliko znati medicino, pri tem človek znori. Spodaj bodo znoreli, na to računam. No, gospod, začnite takoj; jaz vas dobro plačati.« »Glejte,« je rekel Schaunard, ki je bil povedal vse podrobnosti, ki smo jih tu čitali, »to je štirinajst dni moje opravilo. Lestvico tonov, nič drugega, od petih zjutraj do večera. To pravzaprav ni resna umetnost; toda kaj hočete, otroci, Anglež mi plača za to brekljanje dve sto frankov na mesec; moral bi biti krvnik svojega telesa, da bi odbil tako srečo. Sprejel sem in v dveh ali treh dneh grem k blagajni, da dobim plačilo za prvi mesec.« Radi teh medsebojnih izpovedi so sklenili trije prijatelji, da porabijo dohodke, ki jih bodo istočasno prejeli, da nabavijo svojim ljubicam spomladansko obleko, po kateri je vsaka že dolgo hrepenela v svoji koketnosti. Vrh tega so se dogovorili, da bo oni, ki bo dobil denar prvi, počakal na druge, da po nakupovanje istočasno in se bodo go- . MALI OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5‘—; vsaka nadalina beseda 25 para z davStlno vred. S m Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih 1 I 100 oralov, lf polovico gozda 5'000.000 K z grajšžino liji« 3 orale parka, tako) prosto VII0, stanovanje. Vncpcina oc* ® oralov fU&uuIVlI z inventarjem, ži. vino, grajščino ali vilo. Bostona z ali brez posestva. in stanovanjske hiše. Žaga z mlinom ter posestvo, s hišo, dobro mesto, proda realltetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. z lastno trgovsko hišo želi znanja z gospodično, ki bi posedovala večji kapital za po-večanie trgovine. Ponudbe ie vposlati pod »Mirni dom 32« na upravo lista. ii trga Tabor Išče mirna čna, ki je celi dan od-1 ki bi bila pripravljena protiuslugo šivalni stroj olago. Cenjene ponudbe lirna« na upravo Usta bkHktatim kupujemo. Sever & Komp. Ljubljana, VVolfova ul. 12. fn M tovarna slamnikov, Vir pri Domžalah. Prodaja slamnike in klobuke najnoveiše dunajske in pariške mode po najnižji čenl. Popravila se točno izvršujejo KUM zamenjam, ocenjujem In prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan denar, starine, in sicer posamezno in zbirke. Osobito iščem znamke na pismih Iz trgovske korespondence ter aktov ( 1850—74 > Nuber, Ljubliana, Gosposvetska cesta 5, 11. nadstr. M zapij« pol oljnatih osi, s stranskimi sedeži za odstraniti in ročni voziček (-! ripca) vse novo, proda po zelo nizki ceni Alojzij Potrebuješ, kolar, Vrhnika Karo ie varstvena znamka, priznano najboljših in najtrpežnejših čevljev. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška c. 19, lastne delavnice in ročno delo. Tako je! So bogataši, katerim nič dru-zega ne manjka, kakor knjiga ..Babilonska uganka1*. Dobi se v vseh večjih knjigarnah. Keklaoins atiakcije izvirne, za sejma in razstave proti zmernemu honorarju. Na razpolago tudi reklamnim družbam. Pri vprašamih znamko. Ponudbe pod ..Original1* na upravo lista. lipo lista (Mije) sprejmem po ceni. Ponudbe pod šifro ..Ugodno1* na upravo lista la seji in lazstai izvirne reklamne atrakcije proti zmernemu honorarju Na razpolago reklamnim družbam. Ponudbe pod ..Original11 na upravo lista. iil s 13 ploščami, pet slovenskih komadov, skoraj nov se ceno proda. — Ivan Kurnik, mizai. Hrastnik ob S. Laiaji za In Uprava Dvora v Beogradu potrebuje prvovrstno lakaje. Re-flektiia so predvsem na osebe, ki so služile po aristokratskih hišah. Pogoji zelo ugodni. He-flektanti naj pošljejo nemudoma pismene ponudbe na naslov Slavko Plemelj, zastopstvo Uprave Dvora, Ljubljana. Pozor, S«®®! I.epa enonadstropna, pred voino zidana hiša, v prometnem kraju, pripravna za vsako obit, tigo-vino ali gostilno z zravt-n spadajočim hlevom in nekaj zemljišču, so ugodno proda. Več se poizvo v Radomljah št. 6 pri Kamniku. VrtDiie, nizke, triletne cepljenke, štiridesetih, najlepših vrst, 12 — 14 Din komad, nudi sl. občinstvu v mestu in na deželi Anton Ferant. trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. posameznikom in v skupinah daje 'diplomiran srednješolski profesor. Najmoderneiše metode. Naslov v upravi lista. za Ljubljana in okolico se išče Reflektira se samo na starejše gospode z malenkostno kavcijo. Ponudbe z znamko za odgovor na upravo lista. atrakcije proti zmernemu ho normju. Na razpolago reklamnim družbam. Pri vprašanjih znamko. Ponudbe pod „Origi nal“ na upravo lista. zmožen vseh popravil, vešč lesne industrije z dobrimi sprl čevall, srednje starosti, neože njen, trezen, išče službe. Ponudbe na upravo lista pod ..Strojnik-*. _ |._____• . IV 1 . .____ klobukov, slamnikov ter modnega blaga se vrši od 8/IIi. t. i. dalje od 9. ure dopoldne pri tvrdki Stoki, Kongresni trg 2. spodične Mimi, Musette in Femija mogle skupaj veseliti, da dobe novo kožo, kot je rekel Schaunard. Dva ali tri dni po tem zborovanju je Rudolf sprožil vrsto, plačali so mu njegovo ozanorno pesnitev, tehtal je pet in dvajset frankov. Naslednjega dne je dobil Marcel od Medicisa plačilo za sliko osemnajstih korporalov po šest frankov. Marcel in Rudolf sta se morala silno potruditi, da sta molčala o svojem imetju. »Zdi se mi, da gre zlat pot od mene,« je rekel pesnik. »Kot jaz,« je dejal Marcel. »Ce se bo Schaunard dolgo obotavljal, mi bo nemogoče, igrati naprej vlogo anonimnega Kreza.« Toda že naslednjega dne so videli cigani, ko se je sprehajal Schaunard imenitno napravljen v suknjo iz zlatorumenega naukina. »Oh, moj Bog,« je vzkliknila Femija, ki ji je jemalo vid pri pogledu na svojega ljubimca, ki je bil tako elegantno vezan, »kje si našel to obleko?« ' »Našel sem jo med svojimi papirji,« je odžc voril glasbenik in dal znamenje obema prijatelj^ ma, naj mu sledita. »Dobil sem denar,« rekel, ko so bili sami. »Tu so kupčki,« in razlo* je po mizi pest zlatnikov. »Dobro,« je vzkliknil Marcel, »naprej, opli3*'* kajmo prodajalne! Kako bo Musette srečna!« »Kako bo Mimi zadovoljna!« je pristavil dolf. »Ajdmo, prideš,Schaunard.« »Dovolita mi, da premislim,« je odgovoril glasbenik. »Mogoče bomo naredili neumnost, c odenemo te dame s tisoč modnimi neumnostmi-Premislita! Če bodo podobne lesorezom v »Marici«, ali se ne bojite, da bo ta sijaj slabo vpliva na njih značaj? In ali pristoja mladim ljudem, ko smo mi, ravnati z ženskami, kot bi bili betežni m gubavi starci? Ne da bi se obotavljal, žrtvovati štirinajst ali osemnajst frankov, da oblečem Fe' mijo; a trepetam; ko bo imela nov klobuk, me mogoče ne bo hotela več pozdravljati. gššiilšgSlšg Arhitekt ,1,1 wl Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB, zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Hišne potrebščine emajlirano težko posodo znamke „Goliath“ in lažie vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje i« najbolje pri tvrdki A. Vicel, Maribor, Glavni trg It 5. St. 5. 641/24/K. Razglas. Mestna pristava potrebuje za obratovanje dveh mestnih avtomobilov na pogon z ogljeM dva dobra in zanesljiva šoferja. Tozadevne prošnje, ko je morajo biti opremljene z vsemi potrebnimi spričevali je nasloviti na mestni stavbni urad do 12. marca 1924. Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. marca 1924. Županov namestnik: Dr. Zarnik, l. Premog lep, črn, s 4500 kalorijami, prodaja iz svojega rudnika „Slovenska premo-gokopna družba" z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul. 1 /I. po Din 300*- postaja Ormož, Din 350*- postaja Ljubljana in Din 400*-v Ljubljani na dom dostavljeno za 1000 kg. Kože divjačine lisice, kune, dihurje, vidre, zajce i. t. d. kupujem neposredno z Ameriko. Plačam naivišje dnevne cenel Od 1. januarja dalje zbirališča v vseli vetjih mestih Jugoslavije, Italije in Bolgarske i. s., Zagreb. Lavosl. VVohlmut, Iliča 82. Križevci: Marko Deutsch. Bos.Novi: Ibrahim Memič. Beograd: J. Fischer (Hotel Petrograd). Tuzla: Igrača Antič Skoplje: Jeruham Kario sinovi. Lovinac: Mate Kovačevič. Banjaluka: Mile Jankovič. Osijek: Hermann Lederer. Sušak: Mato Stipčič. nadalje v Ljubljani, Nišu, Gospiču, Sofiji in Trstu. MAVRO FISCHER, Slsak, tulim timi ti. 31 it It, Na toaletni mizi vsake dame naj služi kot okrasek najboljša in najstarejša ^gljnS^a VOtla ZZaŠi3,"° originalna znamko ii Maria Fariia nmw dem im ki se je tekom enega stoletja pridobila in obdržala svoj svetovni sloves. Dobiva se v vseh drogerijah in parfumerijah- Zastopstvo za Slovenijo v drogeriji „ADRIJA > LJUBLJANA, Selenburgova ul. št. 5.