26. številka.
Ljubljana, v četrtek 31. jannvarja 1901.
XXXIV. leto.
Uhaja vsak dan zvečer, izimal nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele sa vse leto 26 K, za pol eta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za po&iljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaBa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po lO.h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole" frankovatl — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice SL 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon St 34. — »Narodna Tiskarna- telefon st. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
..SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 5-50 Pol leta . . . . „ II'— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25 - I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 CCS"  Naroča se  lahko   z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. B3" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda"« Latinizatorji v strahu.
Ricmanje! To ime je danes znano po vsem Slovenskem. Pred nekaj tedni je bilo Se na stotisoče rojakov, ki niti vedeli niso, da leži blizu Trata skromna vas, ki se imenuje Ricmanje, dane3 pa gre to ime od ust do ust, danes vedo v najzapuščensjših krajih, da imajo v Ricmanjih slovensko bogoslužje mesto latinskega, da so Ricmajci sicer ostali katoličani, a da se je po njih zaslugi tamkaj uvedel grški obred.
Ricmanjski slučaj je revoltiral duhove na Primorskem tako, da tam, zlasti okrog Trsta in v Istri, vse vre, mej tem, ko vlada na Kranjskem äe splošen mir. Daäi se vse zanima za Ricmanje in za novo gibanje, ki se poraja na Primorskem, je vendar to za nimanje !e bolj platcnično.
To je umljivo. Boj, ki se bije na Kranj skem, je namreč samo političen boj. Ta boj je naperjen zoper politično prevlado duhovščine in zoper vse tisto, kar naj to nenaravno, to za narod toli p< gubno prevlado utrdi in razširi, toda cerkvenega praga ta
boj ni prestopil, četudi oznanja duhovščina vsak dan trikrat, da se gre v tem boja za vero.
Nasprotno pa je na Primorskem nastalo močno, hitro se razširjajoče gibanje za uvedenje grškega obreda, ne valed političnih nasprotij mej narodom in mej duhovščino, ampak zgolj in jedino samo is narodnih razlogov. V Trsta in v Istri obstoji mej narodom in mej slovensko duhovSčino v političnih zadevah najlepša sloga, pač pa je prišlo do ostrega nasprotja mej narodom in mej katoliško cerkvijo, ker je cerkev Slovencem na Primorskem v nacionalnem ozira ravno tako skrajno neprijazna in kri vična, kakor Slovencem na Koroškem in deloma na Štajerskem.
Na Primorskem dela cerkev z vso svojo močjo, in v zadnjih letih s posebno brezobzirnostjo in krutostjo na poitalijančenje slovenskega ljudstva. Cerkev, ki je po svojih voditeljih laškega značaja, se je postavila na Primorskem popolnoma na stran laške stranke. To, kar se godi na Primorskem, se godi tudi na Koroškem in na Štajerskem, in gotovo bi nastal tudi v teh dveh zadnje imenovanih kronovinah odpor zoper sistematično raznarodovanje Slovencev, ako bi bilo ljudstvo tako zavedno, kakor je na Primorskem.
Samo iztiravanje slovenskega jezika iz cerkve, nastavljanje laških, Slovencem sovražnih duhovnikov v slovenskih župnijah, nasprotovanje merodajnih cerkvenih krogov vsem, tudi najprimitivnejšim pravicam slovenskih vernikov, zapostavljanje verskih interesov v korist laškim narodnim interesom — to je provzročilo nastalo gibanje na Primorskem in tudi že ponekod drugod.
Kdor presoja ta pojav z višjega, aploSnonarodnega stališča, mu ne more odreči svojih simpatij in mora pripoznati njegovo opravičenost. Kamor pogledamo po svetu, povsod vidimo, da je cerkev mo gočna zaščitnica nacionalnosti, koder je cerkev narodna. Poglejmo samo na Ogrsko. Rimskokatoliške Slov ke so Madjari že skoro zatrli,  protestantski Slovaki pa
se krepko gibljejo, ne ker so protestantje, ampak ker imajo narodno cerkev. Hrvatje katoliške vere, katerih je bilo specialno na Ogrskem več stotisoč, so Madjari brez težav raznarodili, mej tem, ko Srbom in Rumunom kraj vsega napora ne pridejo do živega, ker imajo narodno cerkev. Tacih izgledov bi se dalo navesti Se mnogo. Na Štajerskem so Slovenci iz graSke Škofije izginili, ker jih niti cerkev ni hotela po-'znati, in isto velja za mnogo krajev na Koroškem.
V očigled vsema tema se pač ni čuditi, če so tudi rojaki v onih krajih, koder se je cerkev postavila v službo narodnih nasprotnikov, začeli premišljati, kako bi svojo narodnost zavarovali, kako bi si zagotovili slovensko narodno cerkev. To gibanje pač ne poteče v pesek, nego se bo prej seveda le sčasoma Se razSirilo v druge slovenske kraje, pa ne v namen, .farje jeziti in ljudstvo begati", nego v plemenitejše namene, za katere .Slovenec" seveda nima smisla.
„Slovenec" se je včeraj mogočno oglasil zoper to novo gibanje, in mi se tema ne čadimo. Ako bi imela .Sloven čeva" klika kaj srca za narod, ako bi jej kaj bilo za ohranitev slovenstva, bi morala nastalo gibanje za aniatstvo radostno pozdraviti in krepko podpirati, saj so uniatje ravno takšni katoličani, kakršni so ljub ljanski Skof in njegovi kanoniki, saj se gre le za formalnosti, toda za take, ki so za slovenski narod iz nacionalnih ozirov največjega pomena.
Naš namen ni, začeti kako propagando za aniatstvo, ker imamo preveč druzih, najnejših zadev rešiti. Konstatirati pa moramo, da je „Slovenec" z včerajšnjim svojim brutalnim nastopom zoper idejo narodne cerkve novic posvedočil svoj lati-nizatorski fanatizem in novic pokazal, da mu ni nič, če slovenstvo tudi propade, samo da se ohrani latinsko gospodstvo nad slovenskim narodom.
V LJubljani, 31. jannvarja K položaju.
.Hlasu Naroda" poročajo s Dunaja, da je delavnost parlamenta zagotovljena. Neki vodja (prof. Kaiser ?) nemške narodne stranke pa je izrazil v nekem dunajskem listu svoj dvom, da bi parlament mogel dognati v*»aj zakon glede rekrntov. Državni zbor — trdi ta nemški narodnjak — bo kmalu odgoden in bo prepustil § 14. svobodno polje. Šele na jesen bo morda možno, spraviti parla-mentovo delovanje v tir. Kar pa se tiče predsedniätva, je najbolje, da se odločijo stranke za .najmanjše zlo", za dr. Kathreina. Glede razmerja njegove stranke do vlade pa pravi ta vodja nemške narodne stranke: .Dokler ni vlada proti nam, tudi mi nismo proti vladi, če pa začne Körber koketirati s Čehi, mu ne bo treba čakati šele na ob-atrakcijo — nemških radikalcev." — Neki vodja češkega fevdalnega plemstva se je izrazil takisto skrajno pesimistično glede delavnosti parlamenta, češ: v novi zbornici bo nemožno, razviti pozitivno delavnost. Sistem sedanje vlade ni dober, zato bodo stranke odklonile vse, kar se odkloniti da. Predvsem se ne dožene nagodba. Kar se tiče predsedništva, meni ta fevdalec, je najboljše ostati pri dr. Fuchsu. Nemški radi-kalci skušajo stopiti z nemško narodno in nemško napredno stranko v najožjo zvezo, ki naj bi se zvala .Alldeutscher Verband". Glavna točka njegovega političnega programa bo — nemški državni jezik. Katoliške narodne stranke ne marajo nemški nacionalci v svoji zvezi. Baje se druži katoliška narodna stranka s člani centra v skupno stranko, ki se bo zvala klub centra. Poljaki se nočejo nikamor vezati ter so si pridržali absolutno svobodo. Tudi Čehi so se izrekli za svobodno politiko ter obstrukcije niso sprejeli v svoj program. Položaj je torej danes, ko ima parlament prvo sejo, še docela nejasen in temen
Vojna v Južni Afriki.
Kralj Edvard VII. je sprejel naslov .Najvišji gospod Transvaala" in s tem iz-
IL* IS TT JE K.«
Skalni golob.
Češki spisal Fr. Herites. Končano. Beppo, dolce Beppo, tisočero src si zazibal v močno utripanje — ti srečni deček!
A videti je, da je še bolj srečna resna matrona, ki ponosno stoji v ozadju gleda lišča v loži. Da, goypa, popolnoma vaša je zasluga tega velikanskega uspeha! Vi ste naSli, vi ste prin**ii med svet ta dragi kamen, vi ste ga dali obrusiti, požlahtniti v najboljših evropskih šolah, po navodilih naj-izbornejäih glasbenih umetnikov. — Brez vas bi bil ostal morebiti ta čarobni glas za vedno skrit v sivem korziškem skalovju.
Našla ga je v Ajacciu, kjer se je mudila z malo Olgo, svojo hčerko, koje pöble delim licem naj bi lahki morski vzduh vrnil izgubljeno rudečico.
Povest, kako so se seznanili, j« kratka in priprosta. Pred Madoninim kipom je pel
nekega večera reven deček--Drugi dan
so ga pripeljali po marmornatih stopnicah v veličastno dvorano plemenitaške palače; Poljubil je roko vznešenej gospej, in potem so mu prinesli nova, lepa žametasta obla &la s bisernimi gumbi, pokrili mu bajne, neurejene kodre z elegantno čepico, oboli bose noge v čreveljčke, kakoršnih ni videl
še nikdar, ki so imeli zlat* zapone, bliska joče se tako jasno, da je ob pogleda na nj-od radosti plosknd z rokami.
Lahko mu je bilo slovo od svojcev. Vrnili so se še ta dan na svoj dom, v rodno vasico revni ribiči s .krvavih ostro vov" — odpeljali so se brez Beppa, pustivši ga v naročju sreče. Vso pot so govorili o tej njegovi sreči, ne slabo, zavistno, ampak z ono dobrohotno zavistjo, ki je podobna hrepenenja.
O srečni, presrečni Beppo!
Toda stari, sicer ravnodušni Mateo je danes veslal z neko čudno hitrostjo, njegov obraz, razrit z vraakami, ki ni kazal dru gače nikake bolesti, je bil danes čudno oblačen, nekako trpko nasmebnjen.
.Mislite si", je rekel ter pokazal z roko na četo divjih golobov, ki so leteli nad nji hovimi glavami proti brega. .Mislite si, da zvabite katerega izmed njih v zlato gaj-bico .. .■
Umolknil je stari Mateo, žilava njega roka pa je močno zamahnila z veslom, da se je razpršila množica valov med Same njem v nereda. In na to je rekel glasno in proroSko:
, ... Končno razbije zlato kletko, iz neveri se vsema, na kar so navezali njegove roke in njegovo srce, ter se vrne nazaj med nase pasto skalovje..."
Začudeno so zrli nanj, in niti mali
Beppo bi tedaj ne bil razumel teh besed. Saj so se mu v jutru tako priljubili ti kra-mi čreveljčki — do večera ga prav za prav niso že več zanimali, da, mnogo, kar ga je pred nekaterimi trenotki radovalo, ga je popolnoma nehalo zanimati, toda mesto tega je napolnjevalo njegovo srce z razkošjem tisoč in tisoč stvarij.
Sedeval je na balkona pri nogah svoje gospe, dobrotnice, matere ter pe val pa pre Steval zvezde na neba in se igral z mehkimi, plavimi lasmi male Olge ... O divne, ča robne noči na brega Tirenskega morja! Nikdar ne pozabi vaših vabljivostij, kdor vas je jedenkrat užil . * .
Tudi Beppo jih ni pozabil, ko je tiso čero, z razkošjem obdanih ustnic občudovalo njegovo ime, ko so leteli k njegovim nogam krasni venci pa pestre kitice, ko je bila njegova glava prvič omamljena s preverljivim dihom elave ...
.Olga, se li spominjaš onih nočij ?■ —
Nič ni odvrnila, njeni beli ročici sta se ovili njegovega vrata, krasna devojkina glavica m je nagnila na njegovo ramo.
»Olga, moja Olga. •
In na to pridušeno šepetanje... kakor v onih nočeh. In Beppo peva zopet, prešteva zvezde pa se igra s mehkimi, plavimi lasmi Olge, — a ne več male deklice Olge; oblasta, mehka rama se ga dotika, na sroe se mu pritiskajo njena bojna, topla prsi
Moja sličica se razprši na teoo mesta v nebroj najrazličnejših cvetov. Jih imam Ii zbirati in vezati v šopek — dan, kojega
sta preživela, uvrstiti med druge?--
Komu bi bila neznana ta povest o ljubezni ?! Kako srečna sta bila v teh sladkih trenotkih!
In ti še vedno pričakuješ svojega Beppa, starce Mateo? — Vsak večer sediš na praga svoje koče ter gledaš z zvedavim očesom v daljavo, če se ne prikaže kje tvoj skalni golob ...
Priletel je končno, priletel je ubogi, ranjeni ptič V širnem svetu so mu postrigli peroti. Zakaj je tebi treba ljubezni, so rekli, ko smo z lovorom ovenčali tvoje čelo? Ti trap, uči se zatajevanja in živi svoji slavi; sreče ni zate. Ti le pevaj in pevaj ter nas blaži — mi zato neusmiljeno trgamo tvoje srce, saj ti bomo navdušeno ploskali ....
Vam je li znana bajka korziSkih ribičev o smrti skalnih golobov? Nikdo ne najde njegovega trupla — on ne umira, ampak raztopi se v zraka. Na bregu pa ostane v peska obris njegovo glave in kril.
• In tako, pevce, si izginilo tudi til Danes živi v naših spominih le Se slab obris umetniškega tvojega pojava, in jutri bi na bilo niti tega, da ne vstajajo v naših dušah ti sladki tvoji glasovi, ki so tako blažili
naše sroe--Beppo ,doloe Beppo, ti skalni
golob a Blatim glasom.
javil, da se politika proti barskima deže-lama ne izpremeni, nego da se bo vojna nadaljevala, dokler ne postaneta Transvaal in Oranje resnično angleški koloniji. Bari pa Se niso izgubili nade, da se to Angležem ne posreči. Sedaj akaSajo pregnati Angleže iz svojih dežel s tem, da jim odresejo vsak dovoz živil. Zategadelj ruBijo želez niSke proge dan na dan, podirajo mostove ter so dosegli že tolike nspehe, da se more dovažati Kitchenerjevi armadi proviant le Se po progi iz Natala. Neki vojaSki angleški kritik je v londonskem Športnem klubu izjavil : „Lord Kitchener se bo moral 14 dnij po razrušitvi natalske proge z večino svoje vojske umakniti." In prav možno je, da Se pride do tega! Kako brezupni, malodušni in naveličani so že angleSki častniki, Se bolj pa seveda navadni vojaki sedanje brez končne vojne, dokazuje Charles Williams v lista „Morning Leader", ki sporoča, da sta dva angleSka generala, ki sta se v vojni z Bari najbolj odlikovala in Se odlikujeta, pisala pisma o naraščajoči apatiji in nevolji v angleSki armadi Jeden je pisal: .Le počasi gre stvar naprej, in konca Se ni videti
____Jaz mislim, da hrepenimo mi vsi po
mira in izpremembi, dasi imamo sedaj le Se malo upanja, da to dosežemo". Charles Williams je pripomnil k tem besedam: Ako more pisati tako general, ki si je nabral lovorik in si jih Se nabira ter se v drugem pismu iz iste dobe izraža še krepkejše, potem je možno misliti, kaj sedaj mislijo in čutijo častniki in vojaki južnoafričanske armade! Zlasti pa morajo šireče se epidemije vplivati na vojaštvo jako neugodno! Važ nejših poročil iz Južne Afrike sicer ni. .Standard" poroča, da sta polkovnika Byng in Williams 26. t. m. zadela na velike oddelke Burov ter jih pognala v dolino reke Gouritz. Istega dne je zadel polkovnik Gren-feil na drug oddelek Burov ter ga pognal v beg. Baje se je polastil burskih konj in vozov. Iz Kapstadta pa poročajo 29. t m., da so vdrli Buri v okraj Oudtsborn, kar daje dogodkom čisto drugo, Burom ugodno lice. Iz Kapstadta poročajo dalje, da so agentje iz burskih dežel jako delavni v Kap-landiji. Buri so si zagotovili več rekrutov, kakor se je mislilo. V Aberdeenu se je Kruitzingerju pridružilo 67 Holandcev. Iz transvaalskih krajev, kamor še ni bilo angleških vojakov, izganjajo Buri sistematično vse Angleže. Iz Pietersbarga so izgnali vse Angleže, ki so večinoma pribežali v Preto-rijo. ,Morning Post" javlja, da je glavno taborišče Bothe pri Roosenkalu v Trans-vaalu. Vil j o en stoji v vshodnih okrajih severno, Tobija Smuts pa južno želez nice. Delarey je v Rustenburgu. General Knox je imel z Dewetom boj. Uspeh ni znan, kar je sumljivo. Kitchener poroča, da namerava Dewet iznova vdreti v Kaplan-dijo. Oddelek Burov je zasedel Boysburg ter napravil v rudokopih Modderfonteina in Vanrbyn8a mnogo škode. V rudnika Klein-fonteina je za 200000 funtov šterlingov škode. V Johannesburgu, v elektrarni, pa nad 4000 funtov šterlingov. Baje nameravajo porušiti Buri sedaj železnico v Delagoo.
Dopisi.
Iz Novega mesta, 29. januvarja. (Njega milost dr. Elbert na razvalinah svojih upov.) Pred volitvijo so klerikalni časopisi vedeli veliko dobrega o našem proštu pripovedovati. Dosti te hvale je proSt sam narekoval ali spisal. To smešno hvalisanje smo smatrali za sredstva volilne agitacije, za lov kalinov. Slovenski volilci so prosta Elberta na stran vrgli prav brez vsega rešpekta. Kar se je začetkoma volitve pisalo, da dobi proSt, če Nemci ne pojdejo zanj, le 125 glasov, se je uresničilo. Dobil je slovenskih glasov le 124. Torej zaveden Slovenec na Dolenjskem je svojo sodbo o tem duhovniku, ki se je bahal, da je v intimni prijateljski zvezi z visokostoječimi vladnimi osebami, povedal, kaj o tej zvezi in o proštu misli. V tej volilni borbi se je zgodilo, da so Nemci (200 jih je bilo) pozabili, da so smrtni sovražniki klerikalizma ter se kot za .svojo kri" kaj strastno potegnili za tega Bavarca. Oni že vedo za kaj! Ta nemSki duhovnik je zopet zbudil na Dolenjskem nemSke težnje, ki so že 16 let mirno spale. (Morahudo zanje biti, če jih mora duhovnik oživljati.) To in pa to, da ta dr. Elbert slovenski kruh jö, da je odrinil slovenskega rojaka
od dobrega kruha nase proltije, bi moralo tega Človeka siliti, da bi se ne postavljal kot kandidata, in če se postavi, da bi vsaj bil po volitvi tih in miren, da se vsa skoraj pozabi, kar se je neljubega pokazalo ob njegovi kandidaturi. Pa ne da mira. Zdaj po volitvah Se vedno sebi tisto samohvalo v .Slovencu" poje in predrzne se še tudi voliloem kak pouk dajati, ki na to cika, da so dolenjski meščani največji dement s tem zgubili, ko njemu niso hoteli poti odpreti na Dunaj.
NaSi slovenski duhovniki v obče so precej ošabni. Poznamo nekatere, koje hoče kri zaliti, če se jim nasprotuje. Ali če bi kateri tako sramotno padel, kakor ta Elbert, potem bi bil miren. Ne da se tajiti, da se vsak Nemec mej Slovenci za boljšo raso šteje Za neko aristokracijo se smatrajo mej nami. Ali če kdaj ti naši sode-želani po prstih dobijo, sprevidijo, da ni z glavo skozi steno riti. Ta nemški duhovnik dr Elbert pa tega ne stori. V njem se ne pretaka plemenitaSka kri. Če bi bil kak grof, bi si lahko tolmačili, da se plemenita kri po zgubljeni bitki ne more umiriti, in da potem nad svojimi podložniki svojo jezico spušča. Ali ta prost, ki naj bo Bogu hvaležen, da je našel na potrpežljivem Slovenskem Missio in barona Heina, ki sta ga naprej in tako do boljSega kosa kruha spravila, bi po volitvi, v kateri je tako sramotno propal, ker je kot Nemec od Nemcev dobil glavno Število glasov, moral prav tih biti. Pa ne more mirovati. V .Slovencu" vsak teden prežvekava svojo filozofijo o padlem kandidatu, proStu, svitli zvezdi na cerkvenem in političnem nebu. Zraven pa misli, da nam dostojanstvo prosta Bog zna kaj Šteje. V tem možu je gotovo nekaj nezdravega. Baron Hein in kardinal Missia sta mu dala zagotovilo, da bo gotovo izvoljen. Računil je na to, da je prost, prost je kaj velikega v njegovih mislih. Mislil si je, da če se poniža in hodi po hišah prosit glasov, da bo vse metalo za njim glasove, mislil je, da bo tudi z vinom, s klobasami, z golaži one volilce dobil, ki za kaj tacega več porajtajo, kakor za proštov blagoslov. In na zadnje je računil tudi na to, da bo revne na duhu s peklom in z nebesami ustrašil. Računil je tudi, da ime Šuklje, kojega korenine so Se bile trdne v našem volilnem okraju, razcepi glasove Slovencev ter jih tako vsaj 100 njemu nevarnih odpade.
Pred volitvijo se je ta proSt dr. Elbert v duha že vidil v dražbi visoke avstrijske aristokracije in nje žena. Kakor Fiesko nad Genovo je hotel nad Dolenjsko vzrasti kot njen knez, Herzog von Unterkrain. Konkurirati je hotel s herco-gom von „Gottschee". Ni Slo. .Setz* dir Perücken auf von Millionen Locken, setz* deinen Fuss auf Millionen Socken, du bist am Ende, was du bist." V možganih je ostalo revežu, kar si je pred volitvami predočeval, toda .Schuster bleibe beim Leisten." Navaden duhovnik ste, gospod prost, kakor jih imamo sto. In tako pride, da ta nemSki duhovnik prav navadnega duševnega in telesnega kova Se naprej sanjari o poslanstva ter v .Slovencu" svojo smešno nejevoljo razglaša.
Pa tudi srdit zna biti ta naS proSt in maščevati se hoče. Tudi to je znamenje velike duSe. Majhne žaljivke, ki se mej volitvami na stotine dogajajo, išče in da iskati po ljudeh od njega odvisnih, da bi se maščeval. — Če nemStvo v rajhu nič boljšega ne more poslati mej nas, lepo prosimo, naj Se to tam obdrži. Ob kredit pride to res veliko, kulturno in gospodarsko razvito nemStvo v rajhu mej Slovenci, mej katere je nekdaj pošiljalo kaj boljSega.
Kakor so volilci proSta Elberta dne 3. januvarja, ko jih je le ta v krčmi gosp. Možine z golaži gostoval in jim Se klobase po vrh obetal, žalno vzdihovali: Jezus, Jezus, — ko jim je priSel nekdo povedat, da proStov mandat pod mizo leži — (navzoči gosp. Elbert je tedaj ravno klobaso jedel) — tako kličemo tudi mi njegovi farani, ko nehote" včasih v proStove, v .Slovenca" priobčene .pouke" pogledamo.
Tako vase zaljubljenega proSta že dolgo ni bilo v Novem mesto. Tudi še ni kateri, dasi je bil ta in oni naših proStov precej pameten mož in dober propovednik, — tako strastno hrepenel navzgor, ko Elbert Za škofa, — to je najmanj, —- se misli ta prost predestiniranega. Občeval je dosti a kardinalom Missia Wie ar sich
räuspert, wie er spuckt — Bog redi kaj čudne ljudi pri svoji mizi !
„Triglavova" 25letnica.
Dasi niso dandanes razni jubileji, svečane proslave vsakovrstnih dogodkov nič posebno redkega, ipak se obrača te dni pozornost slovenskega občinstva in širših slovanskih krogov na akad. tehn. društvo .Triglav" v Gradcu, ki slavi 2. t m. v mariborskem .Narodnem domu" 251etnico svojega obstanka. —
Kar je .Slovenija", starejša sestra .Triglava", slovenskemu akademičnemu nnraščajn na Dunaju, to je .Triglav" slovenskim akademikom v Gradcu; kaj pa pomenjata obe društvi za narodnopolitični in občepro8vetni razvoj slovenskega naroda, pojasnjuje nam dejstvo, da je izšla do par izjem vsa posvetna inteligenca, ki je v zadnjem Četrta minulega stoletja gradila zgradbo našega kulturnega in političnega napredka in dosegla s svojimi napori relativno zelo lepe uspehe, baš iz omenjenih dveh akademičnih društev.
.Triglav" lahko ob svoji petindvajsetletnim s ponosom gleda v preteklost V neugodnih razmerah se je ustanovil, začetek je bil skromen; pred njim je moralo že več slovenskih in slovanskih društev propasti v nemškem Gradcu, in čestokrat je visel usodni meč i nad ,Triglav« vim" praporjem; toda navdušenost mladega zaroda za svete uzore, katere gojiti je bila in je Se vedno vz višena na loga akademične mladeži, in pa požrtvovalnost prijateljev in podpornikov slovenske mladine sta odvrnili vsakikrat pretečo nevarnost. Društvo šteje častno število rednih članov; njegovi bivši redni Člani, raztreseni Sirom naše lepe domovine, so mu zvesti in prijateljski podporniki in svetovalci ; v častni knjigi društveni pa so zapisana imena najodličnejših in za naš narod najzaslužnejših slovenskih mož, častnih članov .Triglavovih".
V nedomačem ozračju tujega mesta je društvo .Triglav" svojim članom toplo ognjišče, ki jim vsaj nekoliko nadomešča domači krov, pospešuje njih duševno in čustveno izobrazbo in izpopolnitev, skrbi jim za potrebno razvedrilo.
Slovanskega družabnega življenja se vdeležuje kot jedno izmej prvih društev v Gradcu, brani pravice slovanskih akademikov na graški univerzi, v počitnicah pa se pridružujejo njegovi člani buditeljem narodne zavesti v skupno delo. Skupno s ^Slovenijo" in s .Slovenskim klubom" v Pragi se je zavzel .Triglav" o priliki znanih izbruhov nemškega terorizma energično za slovensko vseučilišče v Ljubljani, zvesto se držeč gesla vse slovenske akademične mladine: Vse za svobodo in prosveto!
In istega gesla se drže tudi vsi bivši „Triglavani", ki vztrajno in uspešno delajo na raznih krajih slovenske zemlje za svoj narod ter baš s svojim delom izpodbijajo neosnovane očitke, da napredno slovensko dijaStvo nima .načel" ,da so njegova načela .kriva in našemu narodu Škodljiva".
Resnica je — in tega se nikakor ne sramujemo izpovedati —, da se je tu in tam zatekel pod .Triglavovo" zastavo tudi kak nevrednež, proti kateremu pa je društvo nastopilo vedno z največjo strogostjo in tako ohranilo čist in neomadeže-van svoj prapor in svoj trobojni znak; resnica je tudi , da ima i slovenska aka-demična mladež svoje napake in svoje slabosti, katerih je včasih kriva sama s svojo mladeniSko lahkomiSljenostjo, Se večkrat pa jih zakrivijo — in to bodi posebej povdarjeno! — izredno neugodne razmere, v katerih mora živeti.
Kedor je brez madeža, naj vrže prosto prvi kamen na njo! Kedor pa ima vroče srce in jasno glavo ter sočustvuje ž njo, zakliči zduSno:
Vivat, floreat, crescat .Triglav"!
Krepko naprej za svobodo in prosveto slovenskega naroda!
Bivši „Trlglavan" D. M.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 31. januvarja. — Štajerskim državnozborskim po-alanotm v pomislek. S Štajerskega se nam piše: Katoliška narodna stranka na
Kranjskem je torej sklenila, da ne sprejme propozicije, naj bi se jugoslovanski klub ustanovil zgolj na narodni podlagi to je: Dr. ŠusterSič ne mara skupnega narodnega delovanja, njemu je le za strankarske interese. Najprej Rim in kleri kalizem, potem Se le narod. Vprašanje sedaj nastane, kakšno stališče naj zavzemajo proti temu herostratskemu sklepu kranj skih klerikalcev naši nevtralni štajerski poslanci. Jaz mislim, nobeden pravi narodnjak ne more dolgo premišljevati, nego vsak se mora takoj odločiti za odgovor: Jugoslovanski klub se naj ustanovi, a Šusteršične sme biti njega predsednik. Dr. Š u s t e r š i č se je proti nam štajerskim Slovencem v toliki meri pregrešil, da bi bila sramota za vsa kega štajerskega poslanca, ki bi ostal v klubu, kateremu predseduje ŠusterSič. Ta politični in katoliški špekulant imenoval je Celje „fremdes Gebiet" za Slovence, on je kriv, da so merodajni krogi zadobili povodom znanih čeških dnij v Celji o nas mirnih in preganjanih Slovencih mnenje, da smo mi krivi vseh izgredov, da smo mi ,.Eindringlinge" v tujo posest. Toda, nič ni treba obširnih rekriminacij: Našim poslancem je stvar znana, in mi zahtevamo od njih, da se z vso silo nprejo taki organizaciji državnozborske delegacije, pri kateri bi dobil dr. Šusteršič katerokoli vodilno vlogo. Mož k ako rš en je dr.-Šu steršič nas štajerskih Slovencev ne bode .vodil" in gorje tistemu štajerskemu poslancu, ki bi se predrzn i I, oziroma tako daleč spozabil in ponižal, da bi se podvrgel vodstvu dr. Šusteršiča. Proti takemu poslancu bi se pri nas uprizorilo gibanje, ki bi ga kmalo spravilo ob mandat. Več ne rečemo nego: Vederemo.
— Ljubljanske barabe so poslale v uredništvo škofovega „Slovenca" deputacijo vprašat, kdo je spisal včerajšnjo „Sloven-čevo" notico o prijateljski večerji, ki so jo priredili nekateri ljubljanski meščani in volilci g. dr. Tavčarju, ker hočejo dotičnegn „Slovencevega' duhovnika imenovati za častnegabarabo.
— Najvišje sodišče bavilo se bo jutri z afero Gregorčič-Gabršček. Kakor znano, je .Gorica" obrekovala g A Ga-brščka na najpodlejši način, in ko se je g. Gabršček vsled tega obrnil do g. dra. Gregorčiča ter zahteval zadoščenja, češ, da si ga sicer utegne sam poiskati, zatekel se je g. dr. Gregorčič k državnemu pravdni-štvu in zahteval, naj da to g. Gabrščka radi nevarnega pretenja takoj zapreti. To se sicer ni zgodilo, ali pred porotnike je g. Gabršček le prišel. Porotno sodišče je g. Gabrščka oprostilo, toda državno pravd-ništvo je podalo pritožbo ničnosti in o' tej se bo razpravljalo jutri pri najvišjem sodišču. Gosp Gabrščka bo zastopal gosp. dr. Triller.
— Za „Sokolovo" maskarado, ki bode pustni torek, se vrše že razne pri prave. Da naše ljubezni i ve dame, ki so doslej še vsako leto dale „Sokolovi" ma-skaradi poseben sijaj, tudi letos ne bodo zaostale, za to nam je porok, kar smo doslej izvedeli. Snujeta se že dve skupini, ki bodeta brez dvoma fini in elegantni, gotovo pa se bodo zavzele še druge naše dame, do katerih se tem potom obrača maskaradni odbor, da bodo po svojih močeh pripomogle v to, da letošnja stoletna maskarada prekosi svoje prednice. V širokem okviru celega stoletja 1801 do 1901 je fantaziji odprto toliko polje, da ne bode težko pogoditi prav karakterističnih mask in skupin. Posebno moškim skupinam nudi se lepa prilika v francoski okupaciji, kongresnem času in raznih drugih važnih dogodkih minulega stoletja, katerih je taka obilica!
— Plesni vencek slovenskega trgovskega pevskega društva vrši se jutri, 1. februvarja ob 1/,9 uri zvečer v veliki dvorani .Narodnega doma", na kar se še jedenkrat opozarja. Predprodaja vstopnic je pri gg. Gričar & Mejač in na večer plesnega venčka pri blagajni.
— Pariška razstava, maskarada pevskega društva ..Ljubljana". Nspominana maskarada vzbudila je mej občinstvom največje zanimanje. To pričajo vedno nova števila prijavljenih skupin, kakor tudi poea meznih kostimiranoev, kateri bodo v najrazličnejših kostumih, kakor tudi narodnih nošah razstavo poaetili Kitajski paviljon
opremljen bode za obiskovalce razstave i vsem potrebnim komfortom.kakor nasladnim pecivom, šampanjcem, finimi raznovrstnimi likerji in dragimi pikantnostimi- Poleg ki tajskega paviljona postavljen bo tudi posebni tnrSki Šotor za paSo Effendi Bili. Cela dvorana odgovarjala bode povsem naslovu te maskarade, posebno se bode odlikoval glavni krasni prospekt »Fontaine* na razstavi, koja bo s separatnimi za to potrebnimi reflektorji razsvitljena, kar bo gotovo najdivnejši prizor cele pariSke razstave. Pred sFontainoa ali takozvano .vodeno palačo" igrala bo godba. Plesalni prostor razprostiral ae bode mej turfikim Šotorom, kitajskim paviljonom in Fontaino, t j. na prostoru, kjer bo stala tudi panorama „du Champ de Mars pris du Trocadčro". Pred to panoramo osredotočen je namreč najživahnejSi promet veselega pariškega življenja, kjer se bo srečalo gotovo tudi veliko veselih in plesa željnih gospic Ljubljančank in gospodov Ljubljančanov, in sigurno tudi iz dragih krajev kranjske dežele. K skupini, katera bo plesala prekrasni dvorni ples .Les Lanciers" in veliki salonski ples „ceska Beseda", prijavilo se je še 16 osob, torej bo plesalo omenjena dva plesa 72 oseb.
— Maskarade pevskega društva 3,Ljubljana" se na prijazno vabilo, katero je došlo „Sokolu", udeleži deputacija v polni društveni obleki. Člani, ki se pridružijo tej deputaciji, naj se zbirajo v sobote dne 2. februvarja zvečer do 8. ure v restavracijskih prostorih v »Nar. domu", pri tleh na desni strani, od koder gredo skupno na maskarado.
— Vrhunec nesramnosti. Prejeli smo naslednji .popravek1-: ..Temeljem § 19. tisk. zakona zahteva podpisano I. delavsko kon-sumno društvo v Jesenicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, z ozirom na dnevno vest ..Ustavljena preiskava", priob-Čeno v 267 št. „Slovenskega Naroda" lanskega leta, da objavite sledeči stvarni popravek :   1. Ni res, da je g. Škamperle bil več tednov po nedolžnem v preiskovalnem zaporu po krivdi klerikalnih matadorjev jeseniškega konsum, oziroma vsled nečuve-nega nereda v društvenih knjigah; res je marveč, da   preiskovalnega   zapora gosp. Škamperla   niso   krivi   zadružniki naše zadruge, res je, da gosp. Škamperle ni odračunal vsega denarja na pošto, res je, da je bil nered v njegovi knjigi o prodani pijači, res je, da je to provzročilo preiskovalni zapor g Škamperleta, res je končno, da so društvene knjige v redu.  2 Ni res, da je odbor napačno vpisal denar, ki mu ga je poslovodja odrajtal, potem pa gosp. Škamperleta obdolžil poneverjenja ; res pa je, da je poslovodja sam potrdil resnični prejem denarja v prejemni knjigi, res je, da je isti sam potrdil dejstvo, da ni oddal na pošto vsega denarja in torej sam priznal primankljaj.   Na Jesenicah, 25. januvarja 1901. I. delavsko konsumno društvo na   Jesenicah,   registrovana   zadruga z omejeno zavezo, Anton Menzinger, načelnik, Jožef Tavčar, tajnik." — — Opomba uredništva: Podjetna gg. dr. Šusteršič in dr. Brejc sta našla novo molzno kravico: izdelovanje popravkov Ker pozna ves svet klerikalno lažnji-vost,  se tem .popravkom" nihče ne čudi, da, nekaterniki so jih še veseli, češ, klerikalci so se vendar začeli sramovati svojih lumparij.  Današnji popravek, izdelan v kovačnici dr. Šusteršica, je pa res vrhunec nesramnosti. Mi smo dne 20. n o v e m-b r a 19 0 0 priobčili notico, v kateri smo povedali, da se je sodna preiskava proti bivšemu poslovodju jeseniškega konsuma ustavila, ker se je izkazalo, da so vse obdolžitve neosnovane. Jeseniški konsum nam je sedaj po preteka več kot dveh mesecev poslal popravek, ki ima očitni namen, grditi g. Škamprleta. Tajebil toliko velikoduše n in ni tožil tistih klerikalnih,pošten j ako v", ki so vedoma po krivem ovadili orožnikom, odpustil jim je, a sedaj, ko ne more več tožiti, mu hočejo jeseniški konsu-marji čast ukrasti. Koliko je vreden ta popravek, spozna lahko sam, če le premisli: 1.) Škamprle je bil aretiran, ker se ga je obdolžilo, da je v jeseniškem konsumu storil poneverjanje, a obdolžiti ga vendar ni mcgel nihče drugi, kakor kdo izmed voditeljev konsuma, saj drug ne more vedeti, kaj se godi v društvu in na ovadbo tretje osebe brez vsake podlage vendar ne bodo koga aretirali in zaprli! 2) Sodišče
je spoznalo, da ja Škamperle povsem pošteno postopal, da ni ničesar poneveril ter je preiskavo ustavilo. Kdor to pomisli, mora spoznati, kakšna podla lumparija je ta popravek. Ta dva popravkarja Mencinger in Tavčar morata biti dva lepa poštenjaka!
— Slovanskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani I. redni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 3. februvarja t. 1. točno ob polu 3 ari popoludne v .Narodnem domu" pritličje na levo v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo tačaa-nega odbora. 2. Volitev odbora in sicer predsednika, podpredsednika, predsednika društvenega sodišča, 18 odbornikov in dveh preglednikov računov. 3. Slučajnosti.
— Nsrodna čitalnica v Kamniku priredi v soboto, dne 2. februvarja veselico s plesom in predstavo burke .Martin Smola ali kinematograf". Vstopnina: Za člane 40 vinarjev, za nečlane 80 vinarjev. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.
— Ilirskobistriško-Trnovsko gssilno društvo priredi v nedeljo, 3. februvarja t. 1. v hotelu .Ilirija" v Ilirski Bistrici pred-pustno veselico s tamburanjem, petjem, loterijo in plesom. Iz prijaznosti sodelujeta pri veselici tamburaBki zbor .11. Vila" in pevski zbor.
— Čitalnica v Brežicah priredi koncert in plesni venček v nedeljo 3. februvarja v prostorih .Nar. doma". Godba c. in kr. pešpolka St 53 iz Zagreba. Začetek ob 8 uri zvečer. — Vstopnina za osebo 2 kroni.
— Konjiška čitalnica priredi dne 13. svečana v gostilni gospoda Wallanda plesni venček.
— „Pevsko in glasbeno društvo",
ki ima popolnoma isti namen in delokrog kakor .Glasbena Matica", se je ustanovilo v Gorici. Minolo soboto je bil občni zbor, na katerem so bili voljeni: gosp. dr. Turna predsednikom, g. Krašovec blagajnikom, g. Pohlin pa tajnikom. Društvu, ki hoče naj prej sestaviti pevski zbor in svoj orkester, sta dva domoljubna gospoda darovala 800 kron.
— Pevsko društvo „Zarja" v Ro-janu priredi v soboto dne 2. februvarja v dvorani »Narodnega doma" v Barkovljah veselico s plesom.
— Skladatelju Hrabroslavu Volaricu se postavi letos v Devinu, kjer je služboval kot učitelj, spomenik.
— Izpremembe v železniškem voznem redu. Od 1. februvarja nadalje bodeta med Dunajem in Trstom razen dosedanjih vozila  dva nova brzovlaka. Prvi bo odhajal vsak dan z dunajskega južnega kolodvora ob 7. uri zvečer in prihajal ob 7. ari 10 minut zjutraj v Trst. Drugi pa bo odhajal iz Trsta ob 6. uri 35 minut zvečer ter dospeval ob 6. uri 45 minut na Dunaj.   S prvim, z Dunaja odhajajočim brzovlakom bo najkrajša zveza z Benetkami, kamor se dospe preko Monfal cone Cervignano (zveza z Nabrežino) že ob 10. uri 47 minut dopoldne.  Med Monako-vem in Trstom poslej via Marburg vozeči osebni voz I. in II. razreda se bo poslej na progi Ljubljana-Trbiž Beljak in sicer med Trstom in Ljubljano vozil z novima brzo-vlakoma, s čimer se skrajša vožnja od Trsta do Monakova za 41/» ure. vožnja v nasprotni smeri pa za 2x/a ure. — Na državni železnici pa so sledeče izpremembe : Ponoči odhaja od 1. februvarja nadalje osebni vlak proti Trbižu in Dunaju ob 12. uri 24 minut, zjutraj ob 7. uri 5 minut, dopoldne ob 11. uri 51 minut, popoldne pa ob 4. uri 6 minut.  Razen tega vozi ob 10. nri ponoči   nov osebni vlak.  V smeri Novo mesto in Kočevje bodo vozili vlaki: ob 7. uri 17 mi nut zjutraj, ob 1. uri 5 minut popoldne in ob 6. nri 55 minut zvečer.  Dohajali pa bodo vlaki na ljubljanski južni kolodvor: ob 3. nri 25 minut zjutraj z Dunaja, ob 7. nri 12 minut zjutraj novi osebni vlak is Trbiža, ob 11. uri 16 minut dopoldne z Dunaja, ob 4. uri 38 minut popoldne z Dunaja in ob 8. nri 51 minut zvečer z Dunaja. Iz Novega mesta ali Kočevja bodo prihajali vlaki ob 8. ari 44 minut zjutraj, ob 2. ari 32 minut popoldne in ob 8 nri 48 minut zvečer. — Odhajali bodo z ljubljanskega drž. kolodvora mešani vlaki v Kamnik ob 7. ari 28 minat zjutraj, ob 2. ari 5 minat popoldne in ob 6. ari 50 minat zvečer. Prihajali pa bodo iz Kamnika mešani vlaki ob 6. ari 40 minut zjutraj, ob 11. ari 6 minat dopoldne in ob 6. ari 10 minat zvečer.
— Otrok — ubit V Snebrjih je bil na reji zdaj 2 leti stari otrok, čigar mati služi v Ljubljani. Te dni so ljudje našli otroka mrtvega. Na njem ni bilo niti najmanjše rane. Sami se, da je kdo otroka po glavi udaril, tako da je umrl. Stvar se preiskuje.
— Osemnajst dalavoav je padlo v Ljubljanloo danes zjutraj pri zgradbi novega Cesarja Franc Joiefovega mosta Udri se je slabo napravljen oder, na katerem so stali delavci, ki zabijajo pilote. Delavec Anton Verhovšek se je pri padcu na nogi poškodoval. Delavci so bili vsi mokri in so se morali odpraviti domov, da so se pre oblekli.
— Pijan vojak napadel je danes ponoči na Sv. Petra cesti z bodalom več oseb. Dva napadenca sta zbežala v kavarno .Valvasor". Ko je policijski Stražnik vojaka ustavil, mu je ta nastavil bajonet na prsi in šele, ko sta prišla Se dva policijska stražnika na pomoč, je bilo mogoče vojaka ukrotiti ter ga odvesti v vojaSnico.
— Šipe razbili so razposajeni kiju carski vajenci Mariji Čamrovi v Bohoriče vih ulicah St 11.
— Na cesti sta se sprla in stepla kovaSki pomočnik J. P. in fijakarski hlapec A. G. Slednji je prvega tako vrgel, da se je na levi nogi poškodoval.
— Zelje na cesti. Voznik A. Št. z Iga je včeraj popoludne po Karlovski cesti vozil tako nerodno, da je prevrnil delavcu Josipu Šajnu voziček, na katerem je imel zelje.
— Z bičem je udaril hlapec J. K. včeraj popoludne na Bleiweisovi cesti šol skega učenca Viljema Furlana tako, da se mu je poznalo.
— Kokoš ukradel je neki postopač posestniku Francetu Mekincu v Hradeckega vasi St. 18.
* Pogreb angleške kraljice bo jutri ob 2. popoludne. Sprevod, ki bo imel vojaški značaj, se bo pomikal iz palače Os-borne. House k nabrežju Trinity Pier. Za rakvo pojdeta kralj angleSki in nemški cesar, vsi vojvodi in princi, kraljica angleška, vse vojvodinje in princesinje, ministri, generali, najvišji uradniki, poslanci in naj-odličnejši Angleži Rakev se prepelje z ladijo .Alberta" v Goosport. Na ladiji „Victoria" jo bodo spremljali kralj, kraljica, nemški cesar in vsi vojvode, vojvodinje, princi in princesinje.
* Pogreb Verdija se je vršil včeraj zjutraj v Milanu. Sprevod je bil velikanski. VojaStvo je moralo skrbeti za red. Razen sorodnikov so se vdeležili pogreba zastopniki oblastev, komponisti pisatelji in umetniki, plemstvo in najbogatejši industrijalci. Truplo je spravljeno v grobnico, v kateri leži Verdijeva žena, bivSa operna pevka, in njegova otroka. V Milanu morajo viseti črne zastave 7 dni. Verdi je zapustil okoli 6 milijonov. V rojstnem mestu Bussetu mu postavijo velik spomenik.
* Štiri leta v svinjaku. Iz Dunajskega Novega mesta poročajo: Ob vznožju Rax-alpe leži Altenberg. Tu je komisija za ljudsko Štetje v hiši ondotnega gozdnarja našla v svinjaku mladega moža, ki je bil skoraj že docela poživinjen. Bil je zavit v cnnje in pokrit z blatom. Lazil je po vseh štirih. Dognalo se je, da je revež gozdnarjev 18-letni sin, ki je bil 4 leta v hlevu, ne da bi bil kdo o tem kaj slutil. Reveža so prepeljali v bolniSčnico.
Književnost
— Parlament v podobah in številkah.
V zalogi firme G. Freytag & Berndt na Dunaju VII/I Schottenfeldgasse Nr 64. je izšla .Reichsrathswahlkarte von Österreich 1901". Iz te karte se dobi jasen pregled sedanjega parlamenta. Iz nje je posneti imena vseh poslancev, okrajev, katere zastopajo. Število dobljenih glasov, razmerje strank od 1. 1873, udeležba pri volitvah in mnogo dragih podatkov, katere rabi vsak, kdor se količkaj resno zanima za naše politične razmere. Karto je sestavil prof. A. L. Hickmann. Cena 2 K.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 31. januvarja. Prva seja poslanske zbornice je bila kratka. Ko je ministrski predsednik Körber vstopil v dvorano in pozval starosto Weigla, naj prevzame predsedstvo,
so ga češki narodni socijalisti apo-strofirali s klici kakor .Abzug Körber1 — .Tisoče duš ste nam ukradli pri ljudskem štetju" — »Gorje Vam, če bo v prestolnem govoru kaj zoper češki narod" itd. Weigl je s kratkim ogovorom otvoril sejo. Klofač in drugi češki narodni socijalisti so ga poživljali, naj govori poljski in mu klicali: Vi niste Slovan! Ko je starosta Weigel končal in pozval zbornico, naj zakliče cesarju slava, ni bilo v zbornici ne socialnih demokratov niti nemških radikalcev. Nekateri poslednjih pa so se ravno v zadnjem trenotku vrnili, in posl. Wolf je zaklicali „Hoch Kaiser Wilhelm!" Ko se je starosta Weigel spominjal umrle angleške kraljice so nemški radikalci klicali: „Dol z Angleži! Angleži so po-žigalci in roparji Slava Burom!" Češki narodni socialist Klofač je na to za-klical Wolfu: „Vyborne!" Ko so poslanci potem storili obljubo, je starosta Weigel naznanil, da bo imel cesar v ponedeljek prestolni ogovor, prihodnja seja pa bo v torek. Pri koncu seje so češki narodni socialisti zopet klicali: „Abzug Körber!" Nekdo je vmes za-klical: „ Zakaj le Körber in ne tudi drugi?"
Dunaj 31. januvarja. Vprašanje o skupnem jugoslovanskem klubu še vedno ni rešeno. Zbralo se je danes 9 gospodov, ki so skovali neke statute za bodoči klub. Jutri bodo imeli jugoslovanski poslanci skupno posvetovanje in tedaj se pač že dožene ta zadeva.
Dunaj 31. januvarja. Išče se predsednik. Attems je določno izjavil, da ne sprejme predsedstva, rajši odloži mandat.
Dunaj 31. januvarja. Gospodska zbornica je imela danes sejo, ki je pa bila zgolj formalnega značaja.
Dunaj 31. januvarja. Včeraj je v starosti 81 let umrl baron Alozij Pražak, ki je bil od 1.1882 do 1892 člen Taaffejevega ministrstva in od 1881 do 1888 tudi vodja pravosodnega ministrstva, v kateri lastnosti si je pridobil veliko zaslug tudi za slovensko ur ado vanje.
Narodno gospodarstvo.
O pristojbinskem namestku.
Z ozirom na naredbo c. kr. finančnega ministrstva z dne 14. julija 1900 Št 120 d. z. zadevaj očo priznavanje pristojbin-skemu namestku podvrženega premoženja ter odmero in vplačevanje te davščine za VI. desetletje (1901—1910) se namestku podvrženi, koji bivajo na Kranjskem, opozarjajo, da morajo priznanice (napovedbe) glede nepremičnega in premičnega premoženja ter pristojbinskemu namestku podvrženih vžitnih paravic (na primer pravica do lova, ribštva, mlinarstva, točenja, cestnine, sejma, brodarstva itd.) posebej v smisla citirane naredbe po stanji premo ženja dne 1. januvarja 1901 sestaviti in najpozneje do konca meseca aprila leta 1901 pri c. kr. uradu za odmero pristojbin v Ljubljani oddati.
Priznanice o pristojbini podvrženi, na Kranjskem ležeči, imovini takih pristojbinskemu namestku podvrženih subjektov, ki imajo svoje bivaliSče zunaj ozemlja, v kojem gori napominana naredba velja, se morajo tudi pri c. kr. uradu za odmero pristojbin v Ljubljani oddati; ako se pa ta imovina nahaja v področju več odmernih oblastev, pri onem oblastvu, v katerega področju se nahaja glavni del imovine, v slučaji pa, da se o tem dvomi, pri onem izmed dotičnih oblastev, koje si stranka izbere. Do konca aprila 1901 se morajo tudi v § 3. odstavek 3. in 4 m v § 6. odstavek 2. citirane naredbe omenjena dokazila o imovini, katera postane Sele po 1. dnevu januvarja 1901 pristojbinskemu namestku podvržena, oziroma o času, kdaj so postali dne 1. januvarja 1901 še ne deset let stari namestku podvrženi subjekti, oddati. Pristojbinskemu namestku podvrženi pravni subjekti, koji so dolžni javni račun polagati, morajo pri-znanicam zadnji računski sklep predložiti. Slučaji, v kojih je premoženje po postavi od pristojbinskega namestka oproščeno, aa morajo naznaniti, priznanje oprostitve pa se mora pri finančnem oblastvu izpo-slovati. (Komo prih.
Darila
Uprsvnlitvu naloga  lista j« poalai: Za družbo av. Olrlla in Matoda. Neimenovan — tudi brez klicajev mol-beseda — 40 K.
Zahvala.
Rajni c kr. ravnatelj dež eine deske gospod Josip de Redange je po svoji oporoki zapustil ljubljanskemu gasilnemu druStvu volilo 100 K, kateri znesek je danes drn&tva tudi dosel. V imenu ljubljanskega gasilnega društva se zahvaljuje za ta plemeniti Sin
načelnik: l.udoilk. Štrleči
Ustna voda Dentol
aumtlasefatllAoan.
15 kapfjic na kozarec vode. Cena 1 K.
Dobiva se pri (18—8) zobozdravnika dr. K. Frlann.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. januvarja: Fran Pire, užitninski paznik, 92 let, Kolezijske ulice St. 30, ostarelost.
V deželni bolnici:
Dne 22. januvarja: Ivan Kamenjar, piskro-vezar, 54 let, pljučnica.
Dne 23. januvarja: Jernej Hampel, pek, 70 ler, naduha.
Dne 24. januvarja: Marija Bizovičar, gostija 80 let, ostarelost.
Dne 26. januvarja: Jožef Cerny, ingenieur, 78 let, vnetje ledvic.
V hiralnici:
Dne 27. januvarja: Ana PavSiČ, kajžarjeva vdova, 66 let, kap. — Štefan Stupica, gostač, 72 let, kap.
Dne 28. januvarja: Fran Straus, gostaö, 77 let, vsled raka.
Meteorologično poročilo.
VišiM nad morjem SOi 2 m. Srednj i iračmi tlak 7SS0 m,
		Stanje	is*			£9
> a	Cas opa-	baro-		Vetrovi	Nebo	M —
3	zovanja	metra	§2			
	v mm.					
30	9. zvečer	7266	— 09	si. sever	sneg	B
31	7. zjutraj	7305	— 35	si. jzahod	oblačno	r-t
«	2. popol.	7303	— 14	brezvetr.	sneg	1-H
Srednja včerajšnja temperatura —04f, male: -18'.
nor-
Dunajska borza
dne 30 januvarja 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 98*30
Skupni državni dolg v srebru .... 9820
Avstrijska zlata renta....... 117'50
Avstrijska kronska renta 4*/,  .... 98*35
Ogrska zlata renta 4°/,....... 11715
Ogrska kronska renta 4'/0..... 93'—
Avstro-ograke bančne delnice   .... 1704'—
Kreditne delnice......... 662 75
London vista.......... 240677,
Nemški državni bankovci za 100 mark. 117'57-/i
20 maik............ 2352
20 frankov........... 1916
Italijanski bankovci........ 9025
C. kr. cekini........... 11'32
Ljubljanska kreditna banka
Laibacher Creditbank
v Špitalskih ulicah št. 2
menjalnica v pritličju
sprejema vloge nta hranilne knjižice ter iste obrestuje po 4°/, od dne «loa;« do dne dviga?
9\ rentnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
Izplača tudi večje svote brez odpovedi. (11—26)
Zunanjim vlagateljem
so na željo postno hranilnične položnice na razpolago v svrho   poštnine proste
vpoSiljatve zneskov.
Učenca
iz dobre hile vaprejme v jermenarako obrt Fran Bartl (228—2) jermenar v LJubljani, Šelenburgove ulioe.
(12-25)
Hegd' na beli vrh planine, Kjer solnca žarek sneg topi! Tu gor* mi vsaka bol premine, Veselja srce prekipf, In vriskam, da od skal odmeva:
„Pozdravljena, prelepa zemlja! Pozdravljen, krog sneženih glav! Napijam Vam, kar najbolj pravo Za grlo, tek in za prebavo Očeta MJauerJa ^Triglav^1- Z
Ces. kr. avstrijske jjfe držami žfltznlct.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod lz Ljubljane jui. kol. Proga cei Trbli.
Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Anssee, Solnograd; čez KJein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 17 m zjutraj oaobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli od jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budefevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri
54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popolndne, ob 6. nri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. koL Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Coriha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popolndne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linea. — Proga iz Novega mosta in Zosevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in ;21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popolndne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m
Sopoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljub-ano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer.
VABILO
k
plesoiveselici
katera bo
dne 1. svečana 1901
na Martinovi cesti št, 32.
Godba na lok.
(tg- Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta.
(222—2)
K obilini udeležbi uljudno vabi
l?i*anc Poljšak
gostilničar.
Pristne ruske
1860 rT.P.A. P. M' 3- IIETEPEVPV
Varstvena znamka.
9*
se dobivajo
(2289-10)
pri tvrdkah:
J. S. Benedikt, K. Karinger, H. Kenda, Ant. Krisper, V. Petričič, K. Becknagel, Fr. Ssantner, F. M. Schmitt.
plesni veselici
v soboto, dnč 2. februvarja 11. v gostilni „pri Kamničanu"
Karlovska cesta št. 4. Začetek ob 5. url popolndne.
Za dobre pijače in jedila kakor točno postrežbo bo najbolje skrbljeno.
K obilnemu obisku uljudno vabi
Anton Kovač
(221—2) gostilničar.
Vabilo
k
občnemu zboru
Posojilnice v Brežicah
U se bo vrtil
v nedeljo, dnö 10. februvarja 1901
ob 4. uri popoludne
i pisarni i »Narodnem domu" v Brežicah.
Dnevni red:
1. ) Poročilo načelništva.
2. ) Potrjenje računskega sklepa za 1. 1900.
3. ) Razdelitev čistega dobička. 4) Sprememba pravil.
5. ) Izvolitev načelništva.
6. )      ,      računskih pregledovalcev. 7) Slučajnosti.
Opomba: Ako bi ob gori navedeni uri ne bilo zadosti zadružnikov zbranih, sklepa pol ure pozneje vsako število.
Posojilnica v Brežicah
dnö 28. januvarja 1901.
(234) Načelni štvo.
.Schuhwerk» iprej
irVuuv Marijaceljske kapjice za želodec)
nrin>ic>nA v 1 nlrAml  ..nri nvarakAm brätln"
prirejene v lekarni „prl ogerskem kralja" Karla Brady-Ja na Dunaj 1, Z., Flelsch-markt 1.
▼ obče lzknieno ln poznato zdravilo, ki oživlja ln okrepčuje ielodeo, öe Je prebava motena, ln sploh pri želodčnih bolečinah.
Cena steklenici ..... 40 nove. Dvojna steklenica . . . TO
Usojam se opozarjati 8e jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko a podpisom C. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Brady.
Kapljics za želodec c.^.,«
(prej Marijaoeljske kapljice za želodeo)
so shranjene v rudeöih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis £%/^čut'L}*
Deli so navedeni. (1739—14) Kapljioe za želodeo se pristne dobivajo tr Trselj. lelca.riia,33L. =
„Dolenc, Trst št. 99"
poste restanta, glavna pošta Trst.
Za Vas leži pismo na tej poŠti (225-2)
Gostilnica
ali tudi špecerijska trgovina
v Ljubljani ali v okolici se takoj prevzame.
Ponudbe pod „eksistenca" upravni-štvu .Slov. Naroda". (23o>
Za lesarje in gostih!
Suhe Spile za klobase, prav fine, 5 klg. 2 gld. 50 kr.; velike kranjske klobase po 18 kr. ena pošilja po povzetju
(231-D   Janko E. Sire v Kranju. Gospodična loče prijazno
meblovano sobo
z dobro hrano, specijalno pri solidni rodbini.
Ponudbe vsprejema upravniätvo „Slov. Naroda". (220—2)
3 lopo (233-1)
meblovane sobe
in sicer 2 skupno, 1 sama zase, v I. nadstropju, se takoj oddajo. Vpraša naj se: Židovske ulice št. 1.
"XTaals: dan sveži
pri
Rudolfu Kirbisch-u
slaščičarju na Kongresnem trgu.
iBtotam tudi
fina desertna ter namizna vina likerji, konjak, kompoti, marmelade, čajno pecivo, cakes, suhor
itd. itd. (74-5) „Fremdenblntt", ..l.ulh:i«l»«-i- /iliu/u in „OstdeutMrlie KuiidNrliau" Me oddajo v drujjt" roke.
plesni venček
priredi se
v soboto, 2. februvarja, in v v nedeljo, 3. februvarja
v gostilni ,pri znamenja'
na Sv. Petra predmestju.
Začetek vselej ob 5. uri popoludne
Za dobro postrežbo je skrbljeno.
K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno
t' _ (238-D gostilničar.
St. 684.
lsua
(227)
Občni zbor prve dolenjske posojilnice, registrovane zadruge ■ neomejenim poroitvom v *?lrtl'*kl. skliče se s tem na 14. lian februvarja 1. IBOfl dopoludne ob 9. uri v občinsko pisarno v Metliki, z dostavkom, da, ako k temu občnemu zboru v smislu § 39 posojilničnih pravil dovolj povabljenih ne bi prišlo, bode drugo občno zborovanje dne 7. marca I. 1901 ob isti uri in na istem kraji, ter da se bode ta dan sklepalo o na dnevnem redu stavljenih predmetih brez ozira na število navzočih društvenikov.
Dnevni red občnemu zboru je sledeč:
1. Nagovor ravnatelja.
2. Porodilo blagajnika
3. Poročilo nadzorstvenega odbora.
4. Potrjenj« račuua za leto 1900.
5. Predlog bilance za leto 1900
6. Predlog za prenarejo zadružnih pravil, to je §§. 14, 19, 31, 32, 38 in 39, kateri naj bi se v bodoče sledeče glasili :
a) §. 14 prvi odstavek: „0d Čistega dobiCka pripade rezervnemu fondu najmanj 10°/0, dokler ne preseza 10°/0 celega bilančnega imetja, 5% dobiva ravnateljstvo in ostali znesek se razdeli med zadružnike po razmeri kolikor ima vsak deležev".
b) §. 19. Ravnateljstvo obstoji iz ravnatelja, de-narničarja, kontrolorja in dveh odbornikov, voljenih v občnem zboru na tri leta.
Izstopivši udje ravnateljstva se smejo zopet voliti,
c) §. 31. Ravnateljstvo sploh, kakor vsak posamezni ud naCelstva, se more odstaviti vsak
Opomba x Vloge obrestujejo se tudi to leto po 4 7i% brez odbitka rentnega davka.
čas vsled sklepa izvanrednega občnega zbora, ako je tak predlog utemeljen bil na dnevnem redu.
d) § 32. Nadzorstvo obstoji iz 7 Članov in 2 namestnikov, voljenih v obCnem zbru na tri leta iz Členov zadruge; ven<1ar se tu členi ravnateljstva izključujejo. Biv&i členi smeje zopet voljeni biti.
t) §. 38. Vsak zadružnik ima pravico glasovati pri občnem zboru v vseh v §. 41 teh pravil navedenih toCkah, in ima toliko glasov, kolikor je vplaöal zadružnih deležev,' vendar ne veC kakor 10 glasov.
f) §. 39 prvi odstavek: „ObCni zbor more ve-ljavno sklepati, kadar je zastopan od zadružnikov, ki posedujejo vsaj četrti del društvenih deležev. Ko bi ne bilo tega števila, naj se v treh tednih skliče zbor v noviC' Ta občni zbor smo pa veljavno sklepati brez ozira na Btevilo navzočih druStveniKov".
7. Volitev ravnateljstva in nadzorništva.
8. Predlogi druStvenikov.
Nadzorstvo prve dolenjske posojilnice v Metliki
dne* 25. januvarja 1901.
jlLnt. Bajmer.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli
lastnina in tisk .Narodne Tiskarn«V
6