DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 31.	Sobota, 18. aprila 1931.	Leto VI.
DrZava in Trboveljska premogokopna družba.
Načrt rudarskega zakona ni zadnji.
Zadnjič smo poročali, da je bil načrt rudarskega zakona, ki je bil predložen v presojo delavskim in delodajalskim korporacijam, pod vpli-vom kapitalistov poslabšan in da je »Jugoslovan« poslabšani načrt bra-nJi čeprav se nahajajo v njem goro-stasne določbe v škodo rudarskega delavstva.
V	torek zopet »Jugoslovan« prinaša izjavo ministra inž. Serneca, češ, da kritizirani načrt ni zadnji, ne omenja pa niti z besedico, ali so popravljene v njem protidelavske določbe ali ne. Delavstvo bi pa to rado vedelo.
Direktno in indirektno se bavi z rudarskim zakonom tudi ljubljanski »olovenec« v posebnem članku od torka dne 14, t. m., v katerem se na jako čuden način zavzema za delavske interese. Ta list apelira na državo, češ, država lahko odpomore tej bedi. In vendar je položaj nekoliko drugačen.
Trboveljska družba je ogromno valorizirala svoj kapital. Svoje pod-jetje je moderno opremila, tako, da producira ob manjšem številu rudarjev mnogo več premoga kakor pa Prej ob večjem številu. Pri ponovnih ugotovitvah se je dokazalo, da je “elala družba z ogromnimi dobički
da bi danes delala ob polnem obratu še z večjim. Ponovno so se vršila pogajanja in posredovanja, toda pri vsakem sporazumu je tepeno delavstvo, pogodbe za dobavo premoga se sklepajo vedno v mate-rijelno škodo delavstva; prav nič pa ne popusti družba od svojih dobičkov in tudi ne žrtvuje od ogromnih dobičkov prejšnjih let.
Država naj se pobriga, trdi članek. Kakšno dolžnost naj ima držaja, da plačuje drag premog, če ga dobi drugod ceneje in če ve, da Trboveljska preveč sijajno zasluži?
Zato se naravnost čudimo, da se dela odgovorno za take stvari državo, ne prime se pa za ušesa družbe, ki noče popustiti v cenah, ki so nedvomno pretirano visoke.
Trboveljska družba je svobodno kapitalistično podjetje, ki ima pri ^sem tem najbrže povsem svoje špekulacije za bodočo eksploatacijo Premogovnikov in rudarjev. To bi se moralo predvsem onemogočiti. Je-jnati pa indirektno v zaščito družbo, ki nosi gotovo največjo krivdo, Se nam ne zdi primerno.
Pač pa mora vlada najti sredstva, s katerimi bo prisilila Trboveljsko rnžbo k popuščanju in znižanju cene premogu, na način, kakor je to storila recimo z maksimiranjem krušnih cen.
Ako bi se Trboveljska še tudi Potem branila dobavljati premog, llUa vlada dovolj moči, da jo k temu Prisili. Kakor so vlade svojčas z mi-"tarizacijo rudarjev onemogočile Rudarske štrajke, in to utemeljile s tem, da gre za življensko važen obrat, tako naj sedaj s pretnjo podržavljen ja rudnika prisili vlada Trboveljsko, da vpostavi obrat pod Pogoji, ki jih bo postavila vlada.
Bolj kot kdaj poprej za časa rddarskih stavk, so danes, z odporom Trboveljske prizadeti javni interesi in to življenski interesi tisoče-r,h državljanov, naših rudarjev in jtehovih družin, ki so v položaju, v . a«ršnem se nahajajo danes, obso-’ei>i na počasno umiranje od gladu.
Španija — republika.
Revolucija v Španiji izvršena v pol dnevu.
Kralj je odstopil in odpotoval v London. — Predsednik republikanske
vlade Zamora.
Zadnje volitve so se vršile na Španskem meseca novembra 1921. Leta 1923 je pa general Primo de Ri-vera izvedel državni udar ter razpustil parlament. Diktatura je imela izpočetka navidezne uspehe, toda naraščale so finančne težkoče, ki se pojavljajo v vsaki diktaturi. Ko se je pojavilo republikansko gibanje, je moral Primo de Rivera odstopiti, kralj pa je pomiril levičarje s tem, da jim je obljubil razpis volitev; predvsem bi se bile imele izvesti občinske volitve. Občinske volitve so se vršile v nedeljo in so pokazale eminentno izpremembo političnega mnenja naroda. Ker je pač tako dolgo vladala v državi diktatura monarhističnega režima, je bilo volilno geslo pri občinskih volitvah samo še: monarhija ali republika. Monarhija je imela še veliko zaslombo v vojski, dalje v monarhistični stranki, ki jo je osnoval že Rivera, potem na deželi in v višjem duhovništvu. Trdna opora monarhizma so končno številni fevdalni veleposestniki, ki so gospodarji velikih deželnih pokrajin. Vsi ti monarhistični elementi niso mogli in ne znali razviti agilnosti, ker so vedno računali le z gospodarskim in vojaškim terorjem, ki naj ohrani monarhistične in njih privilegije tudi v tem kritičnem položaju. Republikanske liste so zaraditega zmagale tudi v povsem katoliško prepojenih krajih.
Pri volitvah sta si stala nasproti dva volilna bloka, in sicer monarhistični in republikanski. V monarhističnem bloku so nastopali konservativci pod vodstvom grofa Bugalla-la in desničarski liberalci pod vodstvom Romanonesa. V republikanskem bloku so pa bili socijalisti, zmerni liberalci pod vodstvom Za-more in levi liberalci pod vodstvom Lerrouxa. Pri volitvah so bile močna opora močne strokovne organizacije, ki se na Španskem udejstvujejo tudi politično. Druge kandidature, ki jih je bilo še nekaj, pa pri volitvah niso bile odločilnega pomena.
Izid španskih volitev je silno odjeknil po Evropi.
Španija je bila nekdaj velika cvetoča kolonijalna trgovska država, ki je odločno vplivala na politični razvoj; Španija je bila v srednjem veku najhujša opora političnega inkvizitorskega klerikalizma, ki je v kolonijah mesarila podanike in nosi še danes težke posledice in sloves tedanje vzgoje in vandalizma. Prav zato so zadnje občinske volitve v Španiji zgodovinski dogodek, in občudovanja vredni so vsi oni, ki so v teku devetih let diktature pridobili med narodom za svojo idejo toliko množico volilcev, da so brez težav, brez krvi že drugi dan po volitvah izvedli politično revolucijo.
Po prvih vesteh o izidu volitev so se še bavili kralj in njegovi politiki z mislijo, da bi sklicali konsti-tuanto, ki naj odloči, ali naj ostane monarhistični ali pa naj se uvede republikanski vladni sistem. Toda že v torek popoldan so po večjih mestih razglasili republikansko upravo, predvsem v Barceloni, ter osnovali narodne svete, ki so vzeli oblast začasno v svoje roke. Tudi v Madridu so zvedeli, da je v Barceloni, Sara-gosi, San Sebastianu in drugod že proglašena republika. Tedaj se je
ojunačil tudi Zamora v Madridu, da je proglasil republiko na trgu Puerta del Sol.
Kralj je med tem že sklical kronski svet ter izjavil, da hoče upoštevati voljo naroda. Ob 5. uri popoldan je pa pozval vlado v dvor ter ji izjavil, da se zase in za svojo rodbino odpoveduje španskemu prestolu. Oblast pa je izročil predsedniku vlade admiralu Aznarju, ki naj gleda predvsem na to, da ne bo prišlo do krvoprelitja.
Aznar je obvestil republikanske voditelje o odstopu kralja ter izročil državni pečat grofu Romanonesu. Romanones je potem izročil vso oblast Zamori ob 6. uri popoldne.
S tem dogodkom je prenehala stara španska monarhija. S poslopij so zaplapolale republikanske zastave in vršile so se manifestacije.
Kralj je odpotoval v Anglijo s prestolonaslednikom zvečer, zjutraj pa kraljica z ostalo rodbino.
Na Španskem je odstop kralja v splošnem napravil ugoden utisk. S prevratom so pa nezadovoljni nekateri vojaški krogi, tako zlasti prejšnji diktator Berenguer, ki se je branil prepustiti svoje ministrstvo republikanski vladi.
Novo vlado je sestavil sedanji predsednik Alcara Zamori. Ministri so: za finance Garcia-Prieto, zunanje stvari Lerroux, vojni Ayala, mornariški Ouiro, notranji Maura, pravosodni De Los Rios, javna dela Al-bornos, za dela Caballero, za promet Barrios.
Med ministri je torej socijalist-strokovničar Caballero, ki je iz ječe, kamor ga je zaprl režim, bil pozvan kot minister dela.
V	španskih volitvah je šla borba proti sistemu, proti diktaturi in tembolj je bila ostra bitka, ker je zlasti generaliteta vedno iznova grozila s poostreno diktaturo. Izkazalo se je, da je duh napredka in razvoja močnejši kakor brahijalna sila, ki je hotela razvoj preprečiti v ožjem interesu kralja in dvora. Španija je dobila republikanski režim. Z njim lahko dobi Španija velik napreden razmah. Če pa upoštevamo reakcionarne in fevdalne razmere na Španskem, moramo priznati, da je revolucija šele začetek pravega osvobodilnega boja,
Proklamacija Španske socl-Jalistične stranke.
Izvršni odbor španske socijali-stične stranke je izdal sledečo pro-klamacijo:	Socijalistična stranka je
prepričana, da je izrazilo ljudstvo pri teh volitvah svojo voljo tako jasno in nedvomno, da se te ljudske volje ne sme in ne more prezreti. Če bi kdo hotel zlomiti ljudsko voljo, bo znala najti socijalistična stranka sredstva in pota, da bo v zvezi s strokovnimi organizacijami preskrbela zadoščenje in izpolnitev upravičenih želj delavstva in španske demokracije.
Proglasitev republike Issilill socijalisti.
Medtem, ko so listi prvotno objavili vest, da se je španski kralj odpovedal prestolu prostovoljno, potem, ko je zvedel za rezultate občinskih volitev, poročajo sedaj naknadno, da so njegov odhod iz države izsilili socialisti. Vodstvo socialistične stran-
ke je zagrozilo, da proglasi generV.-no stavko, ako se kralj ne odpove prestolu. Še ko se je kralj posvet )-val z bivšim ministrskim predsednikom Aznerjem po položaju, je izvršilni odbor socialistične stranke ukazal izvesti na mestni hiši v Madridu rdečo zastavo, obenem pa je izdal proklamacijo, da je monarhija odpravljena in da je proglašena republika. Kralj je bil do poslednjega odločen vztrajati in je celo izjavil, da se diktatu množice ne bo vdal. Takoj nato se je pa premislil.
Vstop socljalistov v vlado.
V	prvo špansko republikansko vlado so vstopili trije socijalistični ministri. Minister za socijalno politiko, Largo Caballero, je predsednik Splošne delavske strokovne zveze in podpredsednik socijalistične stranke; socijalistični stranki pripadata tudi: prosvetni minister, vseučiliški profesor Fernando de los Rios in pa finančni minister Indalecio Prieto.
Politični Jetniki na svobodi.
Nova španska vlada je izdala navodilo vsem jetnišnicam v Španiji, da izpuste na svobodo vse politične jetnike.
Glasovi o revoluciji v Španiji
Katalonci so proglasili samostojno republiko. V tem pogledu preti nevarnost meščanske vojne, če bi se v Španiji pojavljala separatistična republikanska gibanja. Na čelu gibanja v Barceloni je polkovnik Macia.
Glasovi inozemskega tiska o Španski revoluciji.
»Prager Presse«, glasilo češkoslovaškega zunanjega ministrstva, piše:	Če je Španija v zadnjem času
morala preživljati tako kritično periodo, je to pred vsem zakrivila diktatura Prima de Rivere. Diktator je mislil, da bo monarhiji in državi izkazal dragoceno uslugo, ako bo ukinil ustavne pravice. Kakor se danes vidi, se je v tem težko zmotil in kralj Alfonz, ki ga je kril, nosi sedaj posledice tega ponesrečenega eksperimenta.
Zgodovina Španije dokazuje, kako lahko je poklicati diktaturo v življenje in kako težko pa je najti pot od izjemnega režima nazaj k zakonitosti. Kralj Alfonz danes z izgubo prestola plačuje račun za eksperiment Prima de Rivere.
Koncentracija v Ru-muniji
ali diktatura.
Rumunski kralj je dal strankam ultimat dne 14. t. m., da se morajo v 24 urah sporazumeti glede sestave koncentracijske vlade. Po avdijenci pri kralju so se voditelji sestali s Ti-tulescom in sklenili sporazum glede sestave koncentracijske vlade ter pristali na razpust parlamenta in razpis volitev, v katerih bodo stranke nastopile s skupno listo. — Ako stranke ne bi bile sklenile sporazuma, bi bila najbrže sledila — diktatura.
Delavci izsilili odstop ministra.
Avstrijski minister dr. Resch odstopil.
V	Avstriji pripravljajo revizijo socialnega zavarovanja.
Odstopil je, ker je nastal silen odpor med delavstvom proti name- roviziii socialnega zavarova-
Kriza v naSih premogovnih revirjih.
Intervencija pri g. banu.
Socijalnodemokratski strankini zbori
v	Belgiji, Holandiji in v Angliji.
Velikonočne praznike je več socijalističnih strank v evropskih deželah porabilo za prirejanje strankinih zborov. Zadnji kongres Inter-nacijonale je sklenil prapor Interna-cijonale poveriti delavski stranki v Belgiji v varstvo, kot priznanje za vzoren razvoj belgijskega socijaliz-ma in velikih uslug, ki jih je ta stranka izkazovala internacijonalnemu socijalizmu. S predajo prapora je strankin zbor dobil posebno svečan značaj. Friedrich Adler, tajnik Internacionale, je prapor predal. Slavnostne nagovore so imeli: Breit-scheid za Nemčijo, Leon Blum za Francijo, Nenni (Italija) je govoril proti fašizmu, Vandervelde je govoril za mednarodni sporazum in mir; predsedoval je bivši tajnik Intema-cijonale, prejšnji belgijski minister za šolstvo, Camile Huysman.
Strankin zbor je sklenil nov program, katerega določbe o razorožit-
vi	so povzročile strastne debate. Ena smer je hotela, ne oziraje se na to, kaj druge dežele počenjajo, popolnoma razorožiti, druga je pa bila mnenja, da se mora vpoštevati nacionalistični val v Nemčiji in vojno hujskanje fašizma. Končno je bil sprejet program v obliki, ki zahteva takojšnje izenačenje oboroževanja Belgije z oborožitvijo Nemčije, torej, da tudi Belgija ne samo, da odklanja utrdbe, temveč tudi vse vrste orožja, ki je Nemčiji prepovedano, kakor tudi vse večje vojne izdatke in večje vojaške formacije.
Na strankinem zboru holandske socijalne demokracije je bil na predlog strankinega predsednika sprejet predlog, ki obsoja samostojno orga-nizatorično nastopanje levega krila v stranki, kar se ne ujema s pripadnostjo k stranki. Ta predlog je bil sprejet z 838 proti 493 glasovom; 204 delegati so se vzdržali glasovanja. Proti koncu zborovanja je predsednik zbora, Albarda, ob navdušenem pritrjevanju vseh navzočih izjavil, da se na kakšno sodelovanje socijalne demokracije v slučaju mobilizacije ne more nikdar več misliti.
V	Scarboroughu je zasedal stran- j kin zbor neodvisne britanske delav- : ske stranke. Kljub zelo ostrim govorom proti vladi in proti vladnim strankam je bil predlog za odcepitev od oficijelne delavske stranke s 173 proti 37 glasovom in 50, ki so se vzdržali glasovanja, odklonjen. Nezaupnica parlamentarni frakciji neodvisne delavske stranke, ker ni dovolj radikalno postopala, je bila z istim razmerjem glasov odklonjena. Ker je dosedanji strankin predsednik Maxton radi preobremenitve odstopil, je bil na njegovo mesto izvoljen Fenner-Brockway, kar znači okrepitev radikalnejših tendenc v stranki.
Levo* krilo holandske socijalne demokracije je skupno z neodvisno britansko delavsko vlado, s poljsko
socijalistično zvezo, s holandsko in norveško delavsko stranko, podpisalo oglas, v katerem se zahteva radikalnejše postopanje socialnodemokratskih strank. Oglas se obrača zlasti proti prevzemanju vladnih poslov po socijalnih demokratih, če bi morala biti tako socialnodemokratska vlada odvisna od podpore meščanskih strank. Ravnotako zavrača vsako javno ali molčeče podpiranje meščanskih vlad po socijalni demokraciji.
*
Nemška socialistična omladina.
Na konferenci omladine v Leipzigu je referent državne prosvetne centrale predlagal reorganizacijo omladinskega gibanja v tem smislu, da bi se ustvarilo ožje sodelovanje s stranko. Njegovi predlogi pa so bili odklonjeni in sprejeta resolucija, s katero se obdrži dosedanja organizacijska oblika in praksa.
Do prihodnjega strankinega zbora obdrži urejevanje omladinskih listov poslanec Georg Engelbert Graf. Graf pripada najstrožji opoziciji v socialnodemokratski frakciji Reichstaga. Strankin zbor v Leipzigu bo odločal o nadaljnjem delu omladine.
Avstrijske socijaliste vabijo v vlado,
če bi le hoteli iti.
Krščanski socialci, ti najhujši sovražniki avstrijskih socialnih demokratov, se že dalje časa bavijo z mislijo, da je potrebno v avstrijski vladi sodelovanje resnih strank. Ve-lenemci sami so krščanskim social-cem premajhna sila, da bi z njimi vladali proti močni opoziciji, zlasti socialnim demokratom. Kancler dr. Ender, ki vidi, da grozi gospodarstvu in politiki kriza, se je odločil, da povabi socialne demokrate k sodelovanju v vladi. Pozval bo kancler k sodelovanju vse stranke. Taka narodna koncentracija naj bi delala po določenem sanacijskem programu.
Ni gotovo, kako se bodo odločili socialni demokrati. Dr. Ender pa računa z njihovim sodelovanjem ter namerava podati ostavko viade, če bi se ne sporazumel s socialnimi demokrati.
Politične in gospodarske razmere v Avstriji so kritične. Iz teh razlogov se bodo morda socialni demokrati odločili za pozitivno delo, če jim bo vlada obenem dala garancijo, da opusti vse stare in nove namere, kako bi prikratila delavstvo na pravicah. Vsekakor pa bo socialna demokracija dobro preudarila, je li to v interesu proletarijata ali ne.
Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, stori svojo dolžnost takoj!
Prejeli smo:
Predstavniki Delavske zbornice, II. rudarske skupine in vseh strokovnih organizacij so zaprosili v torek, dne 14. aprila za sprejem pri banu, g. dr. Marušiču, da mu orišejo obupen položaj v naših rudarskih revirjih in da ga zaprosijo za pomoč. Ban je deputacijo najljubezniveje sprejel in je obljubil vso pomoč, ki jo more v tej zadevi nuditi. Opozoril pa je tudi na meje, ki se mu pri tem stavljajo. Banska uprava bo preod-kazala brezposelnemu fondu za rudarje sredstva, ki jih ima za podpiranje brezposelnih v svojem proračunu. Proučilo se bo, ali bo mogoče za-početi takoj s cestnimi deli v bližini revirjev. Na žalost so v banovinskem proračunu za gradnjo cest predvidena sredstva močno reducirana, da ni mogoče misliti na gradnjo cest v
Debata o načrtu rudarskega zakona, ki se je razvila v časopisju, je interesantna. Ni pa samo interesantna, ampak je tudi poučna. Predvsem je pomembno, da vse polemike obžalujejo silno mizemi položaj rudarjev, zlasti pri Trboveljski premogo-kopni družbi, ker je število rudarjev pri tej družbi precej veliko. Nikogar pa ni, da bi jasno in odločno povedal, da je krivec te bedne situacije gospodarstvo družbe. Tudi sedaj, ko so bila razkrita poslabšanja načrta zakona, taka poslabšanja, ki v moderni zakon res ne spadajo, ker jemljejo delavstvu del državljanskih svoboščin in jih spravljajo skoro v suženjsko razmerje z delodajalcem vsaj v nekaterih ozirih, se poteza večina za družbo. Najmanj, kar moramo zahtevati od novega zakona je, da so rudarji svobodni napram podjetništvom, kakor drugo delavstvo in da se ne veže njih košček kruha na razne pogoje, ki omejujejo svobodo. Rudarji so enakovredni državljani, zato jih mora tudi zakon upoštevati kot take. Borba je v tem primeru opravičena samo proti družbi, ker ta hoče izrabljati državo in delavstvo.
Predsednik vlade Pero Živkovič je obolel. Nekaj dni se bo zdravil.
Zakon o pobijanju sifilide. Te dni je kralj na predlog ministra za narodno zdravje podpisal zakon o pobijanju sifilide, ki predvideva prisilno zdravljenje in občutne kazni za vse one, ki bi se mu odtegovali ali vedoma okuževali druge.
Atentat na žel, postaji v Nišu so skušali vprizoriti trije moški, ki so baje prišli v to svrho iz Bolgarije. Pustili so v vestibulu postaje kovček z dvema bombama, ki pa so jih še pravočasno našli.
Prepovedane tiskovine. Sklepom ministrstva za notranje zadeve štev.
tako velikem obsegu, kakor bi to bilo želeti.
Zastopniki delavstva so prosili za posredovanje, da bi se pogajanja za dobavo premoga čimprej zaključila. Potrebne pa bodo za oblažitev kvize večje izredne pomožne akcije. Manjše podpore, kakor so predvidene v raznih proračunih, bi bile kakor kaplje v morje, ako bi se praznovalo cel april v taki meri, kot se praznuje dosedaj.
V tem slučaju bi prejeli rudarji dne 1. maja 1931 za 14 dnevno periodo povprečni zaslužek, ki bi se gibal okrog Din 160.—, medtem ko bi znašal odbitek Din 120.—.
V očigled do skrajnosti izčrpanih kreditov je treba, da dajo rudniška podjetja delavstvu za ta plačilni termin enkratni izredni prispevek, za-kar je II. skupina rudarske zadruge že zaprosila.
I 10.267 in I. 10.256 z dne 9. aprila je prepovedan uvoz in razširjanje v naši državi lista »Internationale Ge-\verkschaftspresse - Korrespondenz«, ki izhaja v Nemčiji.
V	bodočnosti je sreča! Srečo si mora ustvariti vsak sam! Gospodinji je to mogoče, ako pravilno štedi! Ni potrebno, da bi si odtrgala od ust, pravilna izbira sredstev je štednja! Za perilo: samo Zlatorog milo!
•
Mednarodni kongresi strokovnih internacijonal. Letos se bosta vršila v Pragi dva mednarodna kongresa strokovnih organizacij in sicer od 22. do 24. junija bo mednarodni kongres Internacionale živilcev in od 27. septembra do 3. okt. se vrši kongres zvez združenih v Internacionali usnjarskega, kožarskega in čevljarskega delavstva. Kongres Internacionale privatnih nameščencev bo od 11. do 14. maja v Amsterdamu in kongres Internacijonale tekstilnih delavcev pa od 17. do 22. avgusta v Berlinu.
Avstrija ne bo odnehala od carinskega dogovora z Nemčijo. Tako je povedal bivši avstrijski kancler Streeruwitz italijanskemu časnikarju, ko se je te dni mudil v Rimu.
Grof Bethlen deset let predsednik ogrske vlade. Dne 14. t. m. je minilo deset let, odkar krmari ogrsko državno politiko kot predsednik vlade grof Bethlen. Brodaril je preko vseh afer, ki so se pripetile v desetih letih. Tako falzificiranje frankov, monarhistično habsburško gibanje; zavračal je demokracijo in socijalne zahteve ter vodil kričavo politiko na zunaj. Namenom zlasti služi volilni red, o katerem je rekel njegov prijatelj grof Albert Appony, da je madžarski volilni sistem samo sredstvo za sistematično prepreče-
Doma in po svetu.
Jack London:
izgubljeni obraz.
Prezirljivo se je ozrl po tem ječečem predmetu, ki je bil nekoč veliki Ivan, in ga zaničljivo dregnil z nogo.
»Da, Makamuk,« je povzel, »jaz sem mnogo preučen v vseh rečeh, da bi se vdal smrti. Zoper smrt imam nadnaraven lek, ki ga sam poznam. In ako me hočeš poslušati, ti ga takoj razodenem.«
»Kakšen je ta lek?« je vprašal Makamuk.
»Nenavaden in čudovit lek .. .«
Subienkowu je bilo za trenutek poznati, da se v notranjosti sam s seboj bori, naj li razkrije tajnost ali ne. Potlej je poprijel za besedo:
»Odločil sem se, da ti ga razodenem. A najprej izvedi, da se je treba le malo natreti s tem zdravilom po koži, pa bo trda ko kremen. Da, tako trda ko jeklo in nemogoče jo je urezati s še tako ostrim orožjem. Naj-jačji sunek ostane brez učinka. Nož od kosti je tako za nič, kakor bi bil zgneten od blata. Celo jekleni noži, ki smo jih prinesli mi med vas, bi
| okrhali svoje rezilo. Ako ti zaupam svojo skrivnost, kaj mi daš?«
»Podarim ti življenje,« odgovori Makamuk po prevajalcu.
Subienkow se krčevito zahahlja.
»Imenitno! In napraviš me za sužnja v svoji hiši do moje smrti?«
Poljakov smeh je postajal zmeraj porogljivejši.
»Ako hočeš, da se pomenkujeva, mi najprej razveži roke in noge.«
Načelnik je pomignil.
Ko je bil Subienkovv oproščen, je vstal, vzel iz žepa tobak, si zvil svaljčico in jo prižgal.
»Norčuješ se!« povzame Makamuk. »Takega zdravila ni. Dobremu rezilu se ne more nič ustavljati.«
Makamuk je bil nejeveren, a vendar je omahoval. Videl in vedel je, koliko čarovnij so izvršili kožuhar-ski rokovnjači, zato njegov dvom le ni bil popoln.
»Podarim ti življenje in te ne storim svojega sužnja.«
»Meni je treba še več.«
Subienkovv je igral svojo vlogo na videz toli hladno, kot da se pogaja za lisičevino.
»To je res čudežno zdravilo, ti
pravim. Pogostokrat mi je otelo življenje. Sani hočem in psov, pa šest tvojih najboljših lovcev, da pojdejo z menoj vzdolž reke in me povsem varno spravijo eno ,spanje’ daleč od mesta, kjer stojimo.«
»V to ne privolim,« se odreže načelnik. »Ostati moraš tu, da nas naučiš vseh čarodejstev, ki jih znaš.«
Subienkovv je skomignil in molčal. V ledeni zrak je puhal dim svoje papiroske in radovedno ogledoval debelega kozaka.
»Kaj pa pomeni ta brazgotina?« se nenadoma oglasi Makamuk in pokaže Poljaku na vrat, kjer je belkasta lisa razodevala zarezo z nožem, ki jo je bil Subienkow izkupil v nekem ruvanju na Kamčatki.
Subienkowu se je poznalo, da razmišlja, nato pa:
»Krepak mož mi je zadal to prasko. Jačji je bil od tebe, močnejši od najmočnejšega tvojega podanika. Vendar pa zareza ni šla globlje.«
S koncem svojega mokasina je iznova sunil kozaka, ki se je bil docela onesvestil. Toda groza pregrozna, tega života, pa najsi je bil še tako razrahljan po trpinčenju, se je
življenje krčevito oklepalo, da bo še trpel, in ga ni maralo ostaviti.
»Sicer pa je bilo vračilo slabo,« je nadaljeval. »Ko sem ga sestavljal, mi je manjkala neka vrsta jagod, kakršnih ni po tistih krajih, koder sem hodil tačas, a ki jih je na prebitek po tej deželi. Zdravilo bo imelo tu vso svojo moč.«
»Prav! Dovolim ti, da se popelješ ob reki,« je pritrdil Makamuk. »Dam ti tudi sani in pse in za spremljevalce šest mož, ki si jih želiš.«
»Precej časa ti je treba, da se odločiš,« odvrne Poljak neobčutno. »Razžalil si moj lek, ker si dvomil o njem in od kraja zavrgel moje pogoje. Posledica: sedaj zahtevam več. Hočem sto bobrovih kožuhov.«
Makamuk se kislo zareži.
» . .. Hočem sto funtov posušenih rib.«
Makamuk prikima, kajti suhih rib je bilo v obilici in niso bile dosti vredne.
» ... In dvoje sani zahtevam. Ene zase, druge za svojo bibrovino in za ribe. Tudi mojo puško mi vrnite. Ako ti moji pogoji ne ugajajo, se v krat-| kem povečajo.«	(Dalje	prihodnjič)
nje volje volilcev. Na Madžarskem imajo poleg drugih komplikacij pri volitvah še vedno javno glasovanje.
Hitler v zvezi s Francozi? Nemci dolže fašista Hitlerja, ker se shaja s francoskimi častniki, da je v zvezi s Francozi ter da prejema denar od Francije. Hitler je že med vojno špioniral, zato je obdolžitev razumljiva. Razumljivo pa je tudi, da je francoski diplomaciji všeč, če kdo ovira notranji razvoj Nemčije. Diplomacija ni vedno čednostna.
Ali je sovjetska vlada subvencijonirala narodno-socijalistične volitve v Nemčiji?
Znani bivši sovjetski diplomat Besedovski, ki je svoječasno pobegnil iz sovjetskega Poslaništva v Parizu, je naperil tožbo proti uredniku glavnega glasila Hakenkreuzler-iev v Berlinu radi razžaljenja časti. »Der Volkische Beobachter«, Walterju Bruchu. Med drugim je objavil neke dokumente, iz katerih izhaja, da postojajo med narodnimi socijalisti ter sovjetsko vlado tajne zveze. Na podlagi listin je Besedovski dokazal, da ?° se nacijonalni socijalisti obrnili na sovjetsko vlado s prošnjo za denarno pomoč Povodom zadnjih volitev v Nemčiji in katero so v resnici prejeli. Po podatkih Be-sedovskega so se podale vodilne osebnosti Hakenkreuzlerjev — med temi stotnik »tennes in dr. Fabrizius v obmejni kraj beeield, kjer so se sestali z odposlanci sovjetske vlade in kjer so se vršila pogaja-uja glede razdelitve oz. porabe sovjetskega denarja. Seveda so ta razkritja povzročila v. taboru narodnih socijalcev vihar ogorčenja. »Volkischer Beobachter« je prinesel članek, ki je bil poln divjih izpadov Proti Besedovskemu. Besedovski je radi te-ša vložil tožbo proti omenjenemu listu oz. odgovornemu uredniku. Ako je res, da so sovjeti pomagali z denarjem narodnim so-utialcem d0 zmage, med katerimi se danes sruplra vsa reakcija, kar jo v Nemčiji poznajo, tedaj bodo to težko razumeli mlli-•pn proletarcev, četudi je znano, da sovjetska vlada ne izbira sredstev. Sicer pa S| tudi medsebojno skregani bratci v na-rodno-socijalističnih vrstah grozijo z od-"r>tji. Torei bomo videli, kaj vse pride na dan!
Odstop kralja Alfonza XIII. —
^Panski kralj Alfonz, ki se je odpovedal prestolu, je bil iz rodbine Bour-bon-Anžu. Na španski prestol je Prišla rodbina 24. novembra 1700. —•eta 1873 je bila na Španskem za kratko dobo oklicana republika, dinastija je 200 let vladala Španiji.
* *99.000 oboroženih socijatistov.
Panska socijalistična stranka in
hkb	orŽanizacije so novi repu-
tkanski vladi naznanile, da imajo
°tisoč oboroženih mož v slučaju Potrebe na razpolago.
Predsednik španske vlade govori v radiu. A. Zamora je imel v radiu nagovon na narod ter rekel: Pokljam narod in ga prosim, da bi j nržal dostojanstvo v svojem nav-i.v?en)u. Španija mora pokazati ve-vlcin°' Bodite tudi nadalje modri. Za-J^na vlada bo delala v smislu ljud-skjh teženj. Ljudstvo ima pravico Zahtevati, vlada nosi odgovornost.
Revolucija na Portugalskem se ndro širi, vendar izgleda, da je vlada Žospodar položaja. Odredila je blokado Madeire, da z gladom prisili Vstaše k predaji.
Resnica in laž o državnih naročilih premoga
Žolti love kaline.
V času, ko vlada med rudarji Trboveljske družbe tako strašna beda, da tega nihče ne more opisati, pa si dovoljujejo gotovi nekdanji politični kamelioni to stanje izrabiti za agita-torične namene neke znane žolte organizacije. Nič nimamo proti temu, če priveski raznih bivših meščanskih strank love kaline med rudarji, saj uspeli itak ne bodo. Toliko zdravega razuma je še vedno v ogromni večini rudarjev, da jih poznajo, kdo so.
Tako skušata dva narodna mesi-janca rudarjem dopovedati, da če naročila pridejo, bo to njihova zasluga in zasluga žoltih sploh. List z limonadnimi uvodniki jim pridno se-kundira in piše med drugim, da ve sigurno, da se bo v najkrajšem času začelo polno obratovati in da je vlada to storila zgolj na posredovanje »narodnih«.
Prav, mi bi vzeli to z veseljem na znanje, pa če je to tudi sam vrag izposloval, samo, da se bednim rudarjem pomaga. Ali ker to enostavno ni res, pribijemo samo sledeče:
1. Žolti niso niti pooblaščeni od večine rudarjev, niti nimajo potrebne kvalifikacije za zastopstvo rudarjev. Glavno pa je to.
2. Minister prometa bo dal Trboveljski družbi, ne oziraje se na žolte voditelje in na list z limonadnimi uvodniki, naročila le pod pogojem, če bo ta dala cenejši premog, kakor pa ostali rudniki. To je resnica, vse drugo je laž.
gospodarski spora-med Nemčijo in Rusijo.
t.. Med rusko vlado in Nemčijo je pt te dni sklenjen dogovor, po ka-erem bo nemška industrija dobavila Za 300 milijonov mark svojih izdel-ov Rusiji. Na podlagi tega protokola prične Rusija direktna pogajala z industrijci. Nemčija garantira 9o 70% za vse Rusiji dobavljene izdelke elektrotehnične in strojne industrije. Naročila se izvrše tudi za kemične proizvode, poljedelske stroje in železniški materijal.
Ljubljana.
Meso v Ljubljani cenejše. Cene živini so se zopet znatno znižale in so pitani voli že po Din 7.50. Mestno tržno nadzorstvo je v sporazumu z mesarji doseglo, da so se cene mesu znižale takole:	govedina	I. vrste
prednji del Din 16.—, zadnji del Din 18.—, II. vrste prednji del Din 14.—, zadnji del Din 16.—, III. vrste pa po Din 10.— in Din 12.— kg. Teletina L vrste Din 22.—, II. vrste Din 16.— in Din 18.—, svinjina domača I. vrste Din 23.—, hrvatska I. vrste Din 20.—, domača II. vrste Din 18.— in hrvat-ska II. vrste Din 16.—. Tržno nadzorstvo je zahtevalo od mesarjev znižanje cen tudi za drobovino, ki se prodaja po naslednjih znižanih cenah: jezik, ki je doslej stal 20 do 22 Din, stane 18 Din; ledvice dosed j 18 do 24 Din, sedaj 18 Din; možgani prej 25 do 30 Din, sedaj samo 18 do 20 Din; loj prej 6 do 10 Din, sedaj 6 do 8 Din; telečja pljuča prej 20 Din, sedaj 18 Din; svinjske ledvice prej 25 Din, sedaj pa 18 do 20 Din. Ker so cene mesu tako zelo padle, morajo pasti po mnenju tržnega nadzorstva tudi cene hrani po gostilnah. 'Da je sedaj hrana predraga, morajo uvideti gostilničarji sami. Isto velja za vino, ki ga gostilničarji kupujejo po 3 in pol Din, prodajajo ga pa po 16 Din liter. Zaradi tega vlada po vsej deželi, zlasti pa v Ljubljani, največja nezadovoljnost in se med občinstvom pripravlja večja akcija, da pojasni tudi te pereče zadeve in se urede cene vinu; zlasti se dela na to, da bi se vinski zakon čim strožje izvrševal. Iz teh podatkov je razvidno, da se dela, enako kot pri pekih, tudi v drugih živilskih panogah z — razmeroma lepimi dobički.
Občni zbor Osrednje tuberkulozne lige se vrši v nedeljo, dne 19. aprila 1931 ob 9 30 uri v dvorani Okrož-
Hkrati za podnevi In ponoči je
Nivea-Creme
ker omogoča njena najvažnejša sestavina Eucerit, ki pospešuje nego kože, da se Nivea-Creme globoko vleze v kožo, ne da bi se koža količkaj svetila. Podnevi Vas varuje vpita krema pred grdim vremenom in nadomešča maščobo, ki Vam jo jemljeta veter in grdo vreme, kožo pa dela voljno In g bčnb.
Ponoči deluje Nivea-Creme na ta način, da Vam oživlja in krepi polt in da dobite živahen in mladosten videz.
Nivea-Creme ne morete nadomestiti niti z najdražjimi luksuznimi kremami, ker ni nobene druge kreme, da bi imela v sebi Eucerit, ki kožno staničje hrani iu oživlja, na kar se tudi opira iznenadjajoče In blago delovanje Nivea-Creme.
atle po Din 5'-, 10 - in 22-. Tube iz čiste pločevine po Din 9 - in 14’-
kdeluje v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdorf & Co., da s. ©. |. Maribor, OregorCICova ulica Slav. 24
nega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Na dnevnem redu je poleg rednih društvenih poročil tudi predavanje g. dr. Franca Debevca o zanimivi temi: Skrita tuberkulozna obolenja. Udeležba na predavanju bo pokazala, da se zavedamo velike važnosti organizirane borbe proti tuberkulozi.
Nebotičnik v Ljubljani se zgradi. Pokojninski zavod za nameščence je končno dobil dovoljenje, da sme poleg poslopja Ljubljanske kreditne banke zgraditi nebotičnik z osmimi nadstropji. Danes polagajo temeljni kamen. Slavnosti se je udeležil tudi minister socialne politike Preka.
Umrla je vdova železničarja Jakoba Uršiča v Ljubljani, Ljudmila Uršič. Pokojnica je bila članica ženske organizacije in naša naročnica. Kakor nje umrli soprog, tako je tuii ona sodelovala v delavskem gibanju. Pogreb je bil v sredo. Pokoj pokoj-
Maribor.
Koliko otrok imate? V oglasnem idelu mariborskih in drugih listov se dnevno lahko -najde včasih tudi ipo več oglasov, da se odda takšno in takšno stanovanje družini, ki je brez otrok. Človek bi po teh oglasih sodil, da končno le ni tako hudo dobiti stanovanja v najem. Kako ipa v resnici izgleda to vprašanje, pa ve le dotičmi, ki to preizkusi saim. Tako nam pripoveduje družinski oče dveh otrok, da si je v razdobju dveh mesecev skušal dobiti iprj dvanajstih hišnih lastnikih primerno stanovanje, kar se miu pa ni posrečilo. Večina hišnih lastnikov je odklonila oddajo stanovanja v najem, zgolj z razloga, ker ima dotičnik dva otroka. Ko je prišel k hišnemu gospodarju, pravi, da je bilo prvo vprašanje, katerega mu je ta stavil, koliko otrok imate? In ko je nato nesrečni oče odvrnil, da ima dva, je dobil običajni odgovor: »Obžalujem. Družini, ki ima otroke, pa ne morem diati stanovanja v najem!« Tako se torej godi družinskemu očetu dveh otrok, če je primoran iskati stanovanje. Lahko pa si mislimo', kako težko šele dobijo družine, ki imajo pet, ali morda celo deset otrok, stanovanja. Če-sto se sliši, zlasti radi povdarjajo listi katoliške akcije prislovico, da so otroci dar božji. Posebno pa ti listi radi pišejo o nemorali in pohujšanju, ki ®e dogaja po svetu in grme proti odpravi plodu izlasti pri delavcih. Da bi pa odpravili to socialno zlo in omogočili tudi staršem, ki imajo otroke, da 'bi se jih smatralo enakovrednim najemnikom, kot družine brez otrok, s tem da bi ožigosali takšno postopanje gotovih hišnih lastnikov, za to pa v njihovih listih ni prostora. In vendar (bi časopisi katoliške akcije in cerkev to zlo najlažje odpravili, če bi zahtevali od hišnih lastnikov, ki so povečini tudi dobri člani katoliške akcije, tudi v tem pogledu izvajanje krščanskega solidarizira, katerega je sicer v teh listih in ® strani cerkvenih oblasti drugače silno rado podčrtava.
Seja občinskega sveta se bo vršila v četrtek, dne 23. aprila ob 18. uri v mestni posvetovalnici.
Maribor šteje 33.117 prebivalcev po novem štetju.
Za novega upravnika mestne policije v Mariboru je bil te dni imenovan policijski 'svetnik g. Gustav Puš,
Kuhanje s plinom priredi dne 19., 20. in 21. t. m. Mestna plinarna v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici.
Gradnja ceste na Pohorje je bila poverjena ljubljanski tvrdki »Prolbuda«. Z delom se bo baje v kratkem pričelo ter upajo, da bo že to leto 5 kilometrov ceste dograjene.
Riziko dela. V sredo, dne 15. t. m. je pri gradnji palače OUZD zaposleni delavec P astrah Franc na odru spodrsnil in padel 8 metrov globoko. Ker je pri padcu zadobil težke telesne poškodbe, so ga oddali v oskrbo v Splošno 'bolnico. — V Wildenraj-nerjevi ulici pa je padel z zidarskega odra Nerat Bogomir ter se istotako telesno poškodoval.
Koncert baritonista Balabana so morali odpovedati. Ljudska univerza je pretekli petek povabila iz Graza znanega ruskega baritonista Balabana. Ker pa je bilo v predprodaji prodanih le malo število vstopnic, Balalban ni hotel nastopiti, zato je moralo vodstvo zadnji trenutek koncertno prireditev odpovedati.
Na cesti je bil napaden Ivan Kolman, ko se je vračal na »vloi dom v Zg. Radvanje, Neznani storilec je imenovanemu zadal od zadaj z gorjačo več udarcev, tako da se je moral napadeni podati v bolnicio.
»Prijatelj Prirode«, Maribor. V
nedeljo, dne 19. aprila izlet na Sv. Križ. Odhod ob 6. uri zjutraj od Glavnega trga. Vodi Brosche. V pondeljek, dne 20. aprila ob 19. uri seja voditeljev, ob pol 20. uri odbo-rova seja.
Elektromonterji, pozor! Vsi elek-tromonterji iz Maribora in okolice se vljudno vabijo na sestanek, ki se bo vršil v soboto, dne 25. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni Pregl, Slomškov trg 11. Prosi se za točno in polnoštevilno udeležbo.
Razne informacije za dunajsko olimpiado.
Vsi, ki plačajo Din 70,— prijavnine za II. mednarodno delavsko olimpiado na Dunaju, bodo dobili brezplačno tudi olimpijski znak in posebno knjižico, ki bo vsebovala program vseh olimpijskih prireditev in vsa navodila, ki jih potrebuje tujec za orientacijo po Dunaju. Za druge bo stala knjižica Din 14.—.
Slavnostni obhod delavskih športnikov vsega sveta po Dunaju bo najimpozantnejši. Po dosedanjih cenitvah se ga bo udeležilo 100.000 športnikov in telovadcev. Sprevodu bodo načelovali motorni kolesarji in bici-klisti.
Stanovanja. Kakor smo že javili, je v prijavnini Din 70.— plačano že tudi skupno stanovanje. Kdor misli stanovati pri sorodnikih ali znancih, mora prav tako plačati Din 70.— in nam javiti, pri kom misli stanovati. Kajti dunajski olimpijski odbor mora vedeti to, ker so vsa stanovanja za olimpijske dneve pod njegovo evidenco. O tem so vsi Dunajčani obveščeni. Za otroke in za one, ki mislijo stanovati v hotelu, znaša prijavnina samo Din 35.—. Plačati pa morajo posebej hotel. Hotelske pjostelje v sobah z več posteljami stanejo 5.30 šilingov (Din 42.—), v sobah z eno posteljo pa 7 do 12 šilingov (56,— do 96.— Din) za noč in osebo. Vsakdo naj torej natančno javi nam, kje misli stanovati. Ker moramo za hotel v naprej poslati denar, naj nam vsakdo, ki misli na hotel, obenem s prijavnino pošlje po gornjih cenah denar za toliko noči, kolikor jih misli prespati na Dunaju. Vedite, da bo tedaj na Dunaju več stotisoč tujcev in da se brez predhodne prijave ne bo dobilo nobene hotelske postelje. — Za starejše sodruge in sodnužice, ki to žele (naj ipovedo v prijavi), bomo preskrbeli privatna stanovanja. Privatno stanovanje je tudi že plačano v prijavnini Din 70.—.
Važno navodilo za prijave. Datum prijave smo (preložili v sporazumu z Dunajem na 1, maj. To je prav zadnji dan prijave. Vsakdo naj nam javi: svoje ime im^ priimek, poklic, katere organizacije je član in koliko časa, kako stanovanje želi in za koliko dnt. Če ne pošlje obenem Din 70.—, naj nam obenem sporoči, ali naj miu mi pošljemo poštno položnico, po kateri bo poslal pri-javni no in denar za lioteil, 'kdor misli ^ sta-novati v hotelu. Na Dunaj bomo prijavili vsakega šele ,potem, ko prejmemo od njega ta denarni znesek.
Prijave za olimpiado pri nas. — Ljubljanska »Svoboda« in godba »Zarja« sta za petek 17. aprila sklicali .zborovanje za člane vseh delavskih organizacij. Na zborovanju se bodo dale podrobne informacije za olimpiado, bo predavanje o Dunaju in mali koncert pred in po predavanju. Agitirajte tudi v drugih krajih tako! Vse pa prosimo, naj oipuste staro slovensko navado, da človek do zadnjega cinca, ali bi ali ne bi. Odločite se hitro, prijavite se in ne ^ odlašajte vse na 'zadnjo uro. Pomislite, 'koliko imajo na Dunaju dela samo s pripravo stanovanj. Čim prej bodo vedeli, koliko ljudi pride, tem lažje in boljše bodo uredili za vse.
Razne kulturne prireditve med dunajsko olimpiado. — 23. julija bo veliki zborovski koncert. Zanj je treba plačati posebej Din 16.— vstopnine. 24. julija bo večer telesne kulture. Vstopnina Din 20.—. Isti večer bo tudi inozemska akademija, vstopnina Din 20.—. Za te prireditve je treba plačati posebej omenjeno vstopnino, ker ne spadajo v okvir samih olimpijskih športnih prireditev.
Olimpijski odbor »Svobode«, Ljubljana, poštni predal 290.
Celje.
Prireditve pevskega zbora »Svobode« v bližnji bodočnosti. Kakor je čitateljem »Delavske Politike« znano, smo Celjani še najbolj ponosni na naš res dober pevski zbor. V najkrajšem času se nam od njega obetata zopet dve prireditvi. Ob priliki praznovanja 10 letnice »Svobode« v Ptuju, napravi naš pevski odsek »Svobode« korporativen izlet v Ptuj, kjer bo na predvečer proslave, dne 25. aprila t. 1., nastopil na koncertu z več lepimi pesmi. — Dne 2. maja pa namerava naš pevski zbor prirediti lastni pevski koncert, najbrže v dvorani Celjskega doma, če ne bo posebnih zaprek. Razume se, da bo nastopil zbor z izbranim programom in da bodo imeli obiskovalci lep užitek za malo vstopnino. Ker vlada med celjskim delavstvom za pevske koncerte »Svobode« mnogo zanimanja, smo že v naprej prepričani, da bo prireditev dobro izpadla. Sploh moramo reči, da podružnica »Svobode« v celoti prav agilno deluje. Po občnem zboru se je vršilo že precej sej odbora, ki so vedno živahne in vedno polnoštevilno po-sečane. Napravljenih je bilo že nekaj prav koristnih sklepov, nie drugim tudi ta, da bo podružnica priredila v mesecu juliju javno .om-bolo, če bo dobila za to potrebno dovoljenje. živahno odobravanje med članstvom »Svobode« je vzbudil tudi sklep Strokovne komisije v Ljulv ljani, ki namerava med drugim tudi
Za lepe spomladanske dni samo platnena obutev
Vrsta 4542-05
Te smo za Vaše otroke priredili s podpetnikom. Najdovršenejši so in lahki. Zlasti lepo pristojajo belim oblekam.
^rsta 1195-03
Vrsta 4235-37
Vrsta 4232 37
Otroški platneni čevlji bele, rjave in črne barve. Ob solnčnih dneh najprimernejša obutev za otroke.
Lahki in posebno udobni platneni čevlji sive barve s trpežnim gumijastim podplatom, moški in ženski.	Din	49'	—
Okusni in lahki platneni čevlji iz belega ripsa in tako dovršenega kroja, da bodo zadovoljili tudi dame največjega okusa.
Vrsta 2145-09
Te smo priredili preprosto okrašene, z gumijastim podplatom, z vložkom in nizkim podpetnikom, ki povečuje udobnost. Ur. 214
Vrsta 1137-71
Moški platneni polčevlji s trpežnim gumijastim podplatom in peto. Brezpogojno potrebni za bele obleke. Lahki so, nogi ugodni, iz-drže dolgo.
aaac
letje počitniško kolonijo delavskih otrok. Odbor »Svobode« je na svoji seji o tem razpravljal ter poveril s. F. Svetka z organizacijo kolonije. »Svoboda« pa bo kakor vse ostale organizacije to namero po vseh močeh podprla. Kakor vidite torej, se tudi v Celju gibljemo.
Prvi izlet, ki smo ga organizirali celjski »Prijatelji Prirode« v nedeljo, dne 12. aprila 1931, je jako lepo uspel. Udeležencev je bilo sicer manjše število, ker smo se za izlet odločili šele v zadnjem momentu. Prehodili smo najlepšo turo, kar se nam jih nudi za enodnevni pešizlet v neposredni bližini Celja. Šli smo preko Hudičevega grabna na Svetinjo in od tam preko Tolstega nazaj na Celjsko kočo, kjer smo se potem tudi še nekoliko zabavali. Vreme je bilo krasno. Vračali smo se v Celje še zgodaj v najboljšem razpoloženju in obžalujoč one, ki so tako lepo priliko bivanja v svobodni naravi opustili ali nehote zamudili. V nedeljo bomo organizirali zopet daljši celodnevni izlet To pot jo mahnemo na Mrzlico. Odhod bo ob 7.47 uri z vlakom do Žalca, od tam pa peš na cilj. Vračali se bomo preko Šmohorja v Celje. Opozarjamo na ta izlet pravočasno, da se ga bo mogel vsak, kdor hoče z nami, udeležiti.
Hrastnik.
Predavanja »Svobode« I. Dne 28.
marca t. 1. je predaval s. dr. Likar iz Ljubljane o »Mednarodni porodni stavki«. Govoril je o padanju rojstev in vplivu tega pojava na družbo; ali naj rodimo mnogo otrok itd.? Bilo je to eno zelo koristnih predavanj, zlasti še za delavstvo, ker je s. govornik dovolj jasno tolmačil socialne razmere in zakaj pravzaprav v delavskih družinah še vedno opažamo največje število otrok. Primerjal je to tudi s številkami pred vojno, med vojno in današnje stanje. Padanje rojstev je zlasti v Nemčiji občutno. Želeti je, da bi se v tej naši kotlini priredilo še kakšno podobno predavanje. Predavatelju s. dr. Likarju najlepša hvala! — Dne 14. aprila t. 1. pa je predaval s. Cvetko Kristan iz Ljubljane o »Novem Dunaju, šolstvu in socialnem skrbstvu«. Predavanje se je vršilo s slikami ter je s. Cvetko Kristan še prav posebno lepo in obširno uvodoma in h koncu predaval o pregledu svojega potovanja na Dunaj, radi česar je bilo predavanje še bolj zanimivo. Delavstvo je Šobilo tu lep utis o napredku Novega Dunaja, te največje delavske občine. Dunaj nam je dokaz, kaj premore moč zavednega in trdno organiziranega de-
Izpolnjene so Zlatičine želje — izpred oltarja ženin jo pripelje. Ljudje se zbirajo in z glasno hvalo vsi občudujejo nevesto zalo.
lit Til]l(j|(tt
i
p
In pravilo: To prava 'je nevesta, bo dobra gospodinja, možu zvesta. Zna varčevati in odlično prati, kakor jo je učila blaga mati.
'Oj zlata Zlatica — glas gre okrog, nad vse je terpen/insko milo Zlatorog.1
(Nadaljevanje sledi.)
Nalagajte svoje prihranke
v Štajerski hranilnici In posojilnici v Mariboru, Rotoulkl trt 6.
lavstva. Udeležba na predavanju je bila prav lepa. S. Cv. Kristanu gre za njegov trud priznanje in hvala.
V	soboto, dne 18. aprila se bo zopet vršilo predavanje ob 5. uri popoldne. Delavci, napolnite dvorano!
Umrl je s. Karol Veršnjak v starosti 72. let. Po poklicu je bil pokojnik steklar, a tih in naveden bojevnik za delavske pravice. Celo svoje življenje je bil zvest član strokovne organizacije. Kaiko zelo je bil pokojnik priljubljen, je pokazal pogreb, katerega se je udeležilo nad 500 pokojnikovih prijateljev in znancev 'ter mu tako izkazali
čast, V siprevodu je J)il tudi pevski odsek »Svobode« I. in rudarska godba. Prizadeti vdovi in sorodnikom naše sožalje. Umrlega bomo ohranili v častnem spominu!
Vsakdo mora Sitati Fr. Žgeievo knjigo
o spolni vzgoji
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah. —
Pristopajte k zadrugi
JH dl"
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Zbirajte za tiskovni sklad
«, Ktwit47
/S*
~ od
PapiMMcc,
Tivar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuie nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po
najnižjih cenah /
CENA OBLEK Z A GOSPODE. . .
ZA DEČKE:...............
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:
Din 240-— do 750* Din 200*— do 330*
Din 210*— do 270*—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:......................
Din 130*— do 150’—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET......................
Din 110*— do 270-—;
RAGLAN: ..............................................
Din 650-—;
HLAČE:................................................
Din 901— do 180’—.
Vrsta Tek. štev.
so
Pazite na gornjo ceno
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb i Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t
Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno: Pazite se vred ponaredbami!
Tiska: Liudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavltelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in urejuie Viktor Eržen v Mariboru.