Iskra glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra - Številka 8 — Leto XIV. — 8. marec 1975 Letošnji 8. marec Praznovanje mednarodnega dneva žensk ima letos v socialistični republiki Sloveniji še posebno obeležje. Ne samo, da je leto 1975 OZN proglasila za mednarodno leto žensk, ko naj bi vse dežele sveta pospešeno iskale poti in možnosti za uresničevanje proglašenih pravic in enakopravnosti svojih državljank. Mnogokje po svetu še divjajo osvobodilni boji zatiranih narodov in ljudstev proti kolonialnim in imperialističnim pritiskom. Prav ti boji, kjer sodelujejo ramo ob rami z moškimi tudi ženske, pomenijo hkrati tudi njihovo lastno osvobajanje izpod spon stoletnih nazadnjaških tradicij in miselnosti. Pri tem velja še posebej poudariti solidarnost vseh naprednih sil v svetu. Tudi pri nas bomo letos še posebej zavzeto — v luči proglašenih načel OZN o enakopravnosti, razvoju in miru — načrtovali in izvajali akcije s posebnim poudarkom na položaju ženske v združenem delu. V letošnjem letu praznujemo tudi obletnice pomembnih prelomnic v razvoju naše družbe: mineva 65 let od II. mednarodne socialistične ženske konference, ko je bil na predlog sekretarke Mednarodnega ženskega sekretariata Klare Zetkin in njenih sodelavk sprejet sklep o mednarodnem ženskem dnevu, 55 let od ustanavljanja posebnih ženskih organizacij po navodilih komunistične internacionale. Pred 40 leti je jugoslovanska oblast razpustila Zvezo delavskih žena in deklet, ki ji je postala s svojim delovanjem po vsej Sloveniji trn v peti. Ena najpomembnejših prelomnic pa je vsekakor 30-letnica osvoboditve, za katero so premnoge naše žene darovale svoja in življenja najdražjih: otrok, mož, . staršev ... Takrat je bila še posebej usodna povezanost naših žensk med NOB in po njej, saj so z brezmejnimi žrtvami prispevale k vsemu, kar danes imamo in še želimo imeti. Vendar pa tudi danes boj žensk še ni končan. Višja produktivnost, večji poslovni uspehi, boljši družbeni in osebni standard, pravičnejši medčloveški odnosi - to so bojišča, kjer. se naša delovna ženska vsak dan ubada s tisočerimi težavami in skrbmi. In prav tu si želimo čim-več uspehov ter izbojevanih bitk! Da pa bi to dosegli, se mora tudi ženska kot delavka v združenem delu aktivno in ustvarjalno vključevati v vse oblike samoupravnega delovanja in odločanja. Njene zahteve bo dalje uspešno prenesla osveščena, dobro informirana in usposobljena delegatka. Uspeh gotovo ne bo izostal! V, B. R. POGOVOR S PROF. ING. FRANCETOM MLAKARJEM Ugotavljanje kakovosti in zanesljivosti V eni zadnjih številk Iskre smo objavili razgovor z vršilcem dolžnosti glavnega direktorja Instituta za produktivnost dela in metrologijo. Daretom Žvabom. V okviru tega Instituta deluje tudi TOZD Institut za kakovost in metrologijo. V pogovoru s tov. Žvabom je bila dejavnost Instituta za kakovost in metrologijo samo nakazana. Tov. Mlakar, naše bralce zanima vaša dejavnost bolj podrobno. Dejavnost našega instituta se odvija na področju ugotavljanja in raziskav kakovosti in zanesljivosti ter sorodnih vTlr - dejavnosti, kot tudi na področju me-trologije, saj je za zagotavljanje kakovosti potreben trajen in sistematičen nadzor merilne opreme ob pripadajočem rednem vzdrževanju. V ta namen opravljamo v naših laboratorijih tipske preskuse elementov, podsesta-vov in celotnih naprav, v okviru katerih ugotavljamo ustreznost standardom in predpisom ter deklariranim lastnostim, ugotavljamo ustreznost varnostnim in drugim zahtevam, raziskujemo in ugotavljamo zanesljivost elementov ze elektroniko ter študiramo zanesljivost celotnih naprav. Vse to je danes potrebno, da je mogoče kakovost proizvodov obvladati, kar je za uspešen nastop in uveljavitev na tržišču nujno potrebno. Na tržišču je namreč treba zagotoviti tisto raven kakovosti in zanesljivosti proizvodov, ki ga le-to pri določeni ceni pričakuje in zahteva, zaradi česar mora proizvajalec do podrobnosti poznati lastnosti tako svojega kot konkurenčnih proizvodov, kar pa brez preskusov ne gre. Iz tega sklepam, da so potrebni zahtevni in včasih tudi dolgotrajni (Nadaljevanje na 2. strani) Azem Vlasi v Iskri V soboto,!, marca je obiskal Iskrino tovarno kondenzatorjev v Semiču predsednik konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije Azem Vlasi. Spremljali so ga predsednik RK ZSM Slovenije Ljubo Jasnič, pomočnik komandanta ljubljanskega armadnega območja general podpolkovnik Milan Daljevič, starešine JLA ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij Bele krajine in Dolenjske. Azem Vlasi se je najprej v Črnomlju udeležil slovesnosti ob ustanovitvi osnovne organizacije ZSM Jugoslavije v enoti, ki nosi ime Matije Gubca. Zatem je odpotoval v Semič, kjer si je ogledal Iskrino tovarno kondenzatorjev. Po tovarniških prostorih je ugledne goste vodil direktor Semiške tovarne Jože Kočevar. Na sprejemu sta bila tudi predsednik KK ZSMS ZP-Iskra Miloš Pavlica in v. d. sekretarja Iskrine mladinske organizacije Marina Glavan. ZDRUŽITI REVOLUCIONARNE IZKUŠNJE IN ELAN MLADIH V Beogradu je bila 3. marca t. 1. prva seja novo izvoljenega sveta federacije, ki ji je predsedoval podpredsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič, prisostvovali pa so ji novi člani sveta, predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bjedič, sekretar izvršnega komiteja CK ZKJ Stane Dolanc, predsednik zvezne konference SZDL Dušan Petrovič-Šane, predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak. predsednik zveze socialistične mladine Jugoslavije Azem Vlasi in predsedniki predsedstev republik in avtonomnih pokrajin. Osrednji referat na pr/j seji novo izvoljenega sveta federacije je imel predsednik republike Josip Broz-Tito, ki je v svojih izvajanjih najprej pozdravil novo izvoljene člane sveta federacije, nato pa poudaril, da za revolucionarje ne more biti oddiha, dokler še traja revolucionarni boj. Le-ta pri nas še vedno traja in toliko h olj bo uspešen, kolikor trdneje bomo uspeh povezati revolucionarne izkušnje starejše generacije z revolucionarnim zanosom in znanjem mlade generacije, ki v tem obdobju prevzema bremena izgradnje socialističnega samoupravnega sistema in utrjevanja položaja neodvisne, neuvrščene Jugoslavije. Predsednik Tito je v nadaljevanju svojega referata poudaril, da se je znova potrdilo, da sta naš socialistični samoupravni sistem in naša neuvrščenost v zunanji politiki dve trajni in pomembni komponenti, ki se medsebojno pogojujeta in vsebinsko trdno prepletata. To bistvo je pokazal že X. kongres ZK Jugoslavije. Predsednik Tito je dejal, da v tem pogledu veliko pričakuje, namreč v smislu potrebe razvijanja posvetovalnih funkcij članov sveta federacije, katerih koristne pobude morajo predstavljati sestavni del iskanja najoptimalnejših rešitev za vse težave in probleme, s katerimi se spoprijema naša družba. Takšna Jugoslavija, socialistična, samoupravna, neodvisna in neuvrščena zagotavlja sociahs-tični razvoj, nacionalni napredek, socialno varnost in splošni napredek naših narodov in narodnosti. V nadaljevanju je govornik naznačil dve temeljni smernici za dejavnost vseh organiziranih socialističnih sil, na čelu z ZKJ, in sicer: konkretno delo za organiziranje in čim bolj uspešno funkcioniranje samoupravnega družbenopolitičnega in ekonomskega sistema, oz. hitrejše uresničevanje ustavnih načel ter zasnova in praksa dolgoročne gospodarske politike, naravnane v gospodarsko stabilizacijo. (Nadaljevanje na 2. strani) OB DNEVU ŽENA V delovnih kolektivih Iskre je zaposlenih nad polovico žensk. Ob dnevu žena zato našim sodelavkam iskreno čestitamo in jim želimo, da bi še naprej tako marljivo in prizadevno doprinašale svoj delež za nadaljnjo rast in napredek Iskre. Uspešno tudi v bodoče Iskra že vrsto let uspešno sodeluje s francosko firmo Electronique Appliquee. Januarja letos sta obe podjetji še učvrstili medsebojne odnose s podpisom pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju na področju zasebne telefonije. Pretekli teden so se predstavniki pariške firme ponovno mudili pri nas. Delegacijo je vodil generalni direktor firme gospod Paul Buffet-Beauregard, spremljali pa so ga sinova Jean Paul Buffet in Jacques Buffet ter sodelavci. Namen dvodnevnega obiska je bil predstavitev določenega dela proizvodnega programa Electronique Appliquee in razširitev sodelovanja z Iskro na druga področja. Francoski gostje so v PPC organi-zirali tri zanimiva predavanja, v katerih so udeležence seznanili z modernimi tehničnimi in tehnološkimi novostmi in metodami, ki jih uvaja in uporablja Electronique Appliquee. Predavanja.z naslovi Elektronika v službi telefonske komutacije, Različni moderni načini uporabe akustike (ultra-zvok), zlasti pa Smeri razvoja medicinske elektronike od 1975—1980, so našim strokovnjakom nedvomno zelo koristila. Meta Maksimovič ZDRUŽITI REVOLUCIONARNE IZKUŠNJE IN ELAN MLADIH (Nadaljevanje s 1. strani) Predsednik Tito je svoj referat zaključil z besedami, daje program vseh naših nalog in akcij na notranjem in zunanjepolitičnem področju jasen, saj so to naloge, ki izvirajo iz ustav in sklepov X. kongresa ZKJ. Dejal je: „Te naloge nikakor niso kratkoročne, obvezujejo pa nas. da jih izpolnimo čimprej. Te naloge tudi niso lahke, a če bomo mobilizirali vse sile, tudi uspehi ne bodo izostali!" Po referatu predsednika republike se je razvila razprava, v kateri sta sodelovala člana federacije Veljko Zckovič in Dimče Belovski. Prvi je obrazložil navzočim poslovnik o delu sveta federacije, Dimče Belovski pa je govoril o politiki neuvrščenosti. Po razpravi je svet federacije sprejel svoj poslovnik, prva seja sveta federacije pa se je zaključila s sklepno besedo delovnega predsednika Petra Stamboliča, kije ugotovil, daje predsednik Tito v svojem referatu določil najosnovnejše naloge naše države in socialistične družbe, delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. H njihovemu izpolnjevanju pa bodo nedvomno v polni meri prispevali tudi novi člani sveta federacije. v_______________________________________________ UGOTAVLJANJE KVALITETE IN ZANESLJIVOSTI (Nadaljevanje s 1. strani) poskusi. Ali mi lahko poveste še kaj več o preskušanju? Preskuse, s katerimi ugotavljamo, ali je proizvajalec sposoben proizvajati v skladu s postavljenimi zahtevami, imenujemo tipske preskuse in jih opravljamo na reprezentančnih vzorcih. Pri teh preskusih ne preverjamo samo električnih lastnosti proizvoda, temveč ga skoraj vedno preskušamo tudi glede klimatske in mehanske odpornosti, glede radiofrekvenčnih motenj ipt., pri mnogih profesionalnih napravah pa dodatno tudi po dodatnih specialnih zahtevah, ki jih postavi kupec. Ti preskusi trajajo pogosto tudi nekaj tednov, saj je npr. za elemente za elektroniko zahtevan 1000 ur trajajoč preskus na življenjsko dobo. Pogosto zahtevajo tudi raziskave zanesljivosti, ki z laboratorijskimi metodami in računskimi postopki omogočajo napovedovanje obnašanja proizvodov v eksploataciji. Taki preskusi so še daljši in zahtevajo celo 10.000 ur, tj. približno leto in pol, pa tudi dlje. Za te preskuse so potrebni specializirani in izkušeni kadri, od katerih zahtevamo veliko vestnost in natančnost, potrebna pa je tudi najrazličnejša oprema, ki jo tvorijo razni merilniki električnih veličin, tj. napetosti, toka, moči, upornosti, kapa-citivnosti, induktivnosti itd., za različna merilna in frekvenčna območja, potrebna pa je tudi specialna laboratorijska preskusna oprema, kot so komore za različne temperature, relativne vlage, pritiske, naprave za preskuse na vibracije, pretrese in padce, ter veliko število preskusnih pripomočkov, ki jih je treba izdelati na osnovi zahtev posameznih standardov in predpisov za posamezne preskuse. Opremljenost vaših laboratorijev je napravila name izreden vtis. Zato me zanima, kako ste nabavili vso to dragoceno opremo, katere vrednost je prav gotovo nekaj milijonov din. Večino opreme smo nabavili s pomočjo kreditov Zveznega sklada za znanstveno delo in pozneje Sklada Borisa Kidriča, za nabavo dela opreme za metro loški laboratorij pa smo dobili manjše posojilo tudi iz sklada za raziskovalno delo ZP Iskra. Zelo si pa tudi prizadevamo, da ustvarimo vsako leto določena lastna sredstva za nabavo merilne opreme. Dejstvo je namreč, da se oprema troši in zahteva vzdrževanje vedno več truda čim 'starejša je oprema, razen tega pa se oprema tudi tehnično stara, zaradi česar je redno izpopolnjevanje in obnavljanje nujno potrebno, da lahko izpolnjujemo svoje naloge. Kako dolgo pa že obstaja vaša organizacija? Naša temeljna organizacija je bila kot sektor za meritve in kvaliteto v okviru tedanjega Zavoda za avtomatizacijo ustanovljena že leta 1964, tako da obstajamo že dvanajsto leto. V tem času se je število sodelavcev skoraj podvojilo, pridobili smo si pomembne izkušnje in postali poznani po vsej Jugoslaviji. Opravili smo blizu 2000 tipskih preskusov od nizkona-petostnih proizvodov do elektronskih elementov in naprav, nad 3000 meritev odprave radiofrekvenčnih motenj, da ne omenjam številnih krajših meritev in preskusov, za katere se obračajo na nas tako Iskrine kot tudi druge organizacije. Na temelju teh meritev in ' preskusov smo izdali tudi vrsto atestov, zlasti s področja varstva ,pri delu in radiofrekvenčnih motenj (RSO).' Vi izdajate tudi ateste? Katere, prosim? Doslej smo si pridobili pravico za izdajanje naslednjih atestov in drugih uradnih listin: — za izdajanje atestov in strokovnih ocen v smislu zakona o varstvu pri delu, — za mednarodno homologiranje delov in opreme za motorna vozila v pogledu preprečevanja radiofrekven-čnih motenj (z odločbo, objavljeno v Uradnem listu SFRJ), — za preskuse elektronskih in elektrotehničnih naprav za Jugoslovanski ladijski register, — za verificiranje merilne opreme, ki se uporablja pri proizvodnji opreme za JLA, — za izdajanje atestov RSO. Kolikšna je zmogljivost vašega instituta? Koliko preskusov in meritev letno napravite? V institutu nas sedaj dela petdeset, od tega 40 odstotkov z visoko in višjo izobrazbo, med temi tudi 1 doktor znanosti, kar priča o dovolj visoki ravni tudi za zahtevne preskuse in raziskave?. Lani je bilo tipsko preskuše-nih blizu 250 elementov in naprav, praktično samo za Iskro, na področju radiofrekvenčnih motenj je bilo izdanih 400 atestov in opravljenih nad 700 meritev, usmerjenih in verificiranih pa je bilo blizu petdeset instrumentov in naprav. Vendar pa same številke ne kažejo dovolj realne slike, saj se preskusi po obsegu in težavnosti močno razlikujejo. Tako je celoten preskus profesionalne sprejemno-oddajne naprave bistveno daljši kot pa npr. preskus kake elektrotoplotne naprave, kar pa je še vedno malo v primeri z obsegom raziskav zanesljivosti elementov za elektroniko. Naše zmogljivosti so doslej še nekako ustrezale potrebam. Za letošnje leto pa so skoraj vse Iskrine tovarne v planu predvidevale toliko večje potrebe po preskusih, da bo treba misliti na povečanje zmogljivosti. V imenu vašega instituta je tudi metrologija. Povejte mi še kaj o tej dejavnosti! Že v začetku najinega pogovora sem opozoril na pomen sistematičnega in trajnega nadzora merilne opreme Vso merilno opremo, tako le-to v razvojnih laboratorijih kot ono v proizvodnji je treba redno kontrolirati, prav tako pa je treba pregledati oziroma preveriti tudi novo nabavljeno opremo, ker se marsikdaj med prevozom poškoduje ali ra/justira in je preverjanje potrebno zaradi reklamacije. To dejavnost smo imeli v programu že od vsega začetka, vendar smo dosegli večji napredek šele v zadnjem času, ko smo uspeli nabaviti najnujnejše e talone in etalonske instrumente in kadrovsko zasesti tudi potrebna delovna mesta. Naloga tega laboratorija je, da skrbi za vzdrževanje etalov in precizijskih instrumentov, ki bodo služili za usmerjanje in verificiranje merilne opreme manjše točnosti, in da študira in razvija merilne metode in postopke, potrebne pri verificiranju opreme pri visokih in najvišjih frekvencah. Laboratorij bo vzdrževal zveze tudi z drugimi sorodnimi laboratoriji v cjržavi, zlasti z Zveznim zavodom za mere in plemenite kovine in pristojno institucijo pri JLA, kjer bomo morali * kontrolirati naše c talone in s katerimi bomo opravljali potrebne primerjalne meritve. Lado Drobež Ne, tako pa ne! Pod tem naslovom smo v zadnji številki Iskre objavili sestavek, v katerem smo opozorili na različne težnje drobljenja pri nakupu reprodukcijskih materialov na branže in celo temeljne organizacije združenega del. To je v minulih letih opravljal za celotno Združeno podjetje Iskra Commerce. Tej specializirani organizaciji je zaradi svoje strokovnosti uspelo prihraniti Iskrinim organizacijam velike denarje — samo lani skoraj 12 milijonov novih din. Seveda pa denar ni vse, saj bi morali nekateri Iskrini gospodarstveniki tudi na tem področju paziti na dobro ime Iskre, na njen ugled. Če bomo na tržišču reprodukcijskega materiala delovali razdrobljeno, delovali kot razbita četa, bo mnogo trpel prav ugled našega kolektiva. V današnjem članku želimo opozoriti na obsežnost porabe reprodukcijskih materialov v Iskrinih organizacijah, torej na to, kako pomemben kupec je Iskra na tem tržišču. Iskrine TOZD potrebujejo za proizvodnjo predvsem izdelke črne metalurgije, elektromateriale, kemične izdelke in embalažo. Samo na področju črne metalurgije bo Iskra potrebovala letos dvajset tisoč ton raznih izdelkov železarn Jesenice, Ravne, Štore, Nikšič in Skopje. Iskrine organizacije so svoje želje že sporočile omenjenim železarnam, na podlagi teh potreb pa jim je uspelo dobiti kontingent v višini 16 tisoč ton izdelkov črne metalurgije. Razliko 4.000 ton proizvajalci niso mogli sprejeti, ker določenih stvari ne delajo ali pa imajo premajhne zmogljivosti. Te materiale bodo morale Iskrine temeljne organizacije uvoziti preko uvozne službe pri Iskra Commerce. Morda še podatek, ki nazorno kaže, koliko izdelkov črne metalurgije porabijo Iskrine temeljne organizacije v letu dni. Samo letos bodo predelale za približno 150 milijonov din izdelkov te panoge. Približno za isto vsoto denarja pa bodo porabile izdelkov barvne metalurgije. Povpraševanje po teh izdelkih je prav tako zelo veliko - skoraj 3.000 ton. Glavni dobavitelji na področju barvne metalurgije so Valjarna bakra Se voj no. Tovarna alumimja Impol Slovenska Bistrica, Zorka Ša-bac. Trepča Kosovska Mitroviča, Tovarna kablov Novi Sad, Tovarna aluminija Ražina pri Šibeniku, Djuro Salaj Niš, Zlatarna Celje, Tovarna svinčenih izdelkov Zagreb in Rudnik bakra Bor. Dobavitelji so Iskrinim organiza- Iskra Tovarna industrijske opreme Lesce objavlja prosta delovna mesta: 1) 2 KV orodjarna, s triletno prakso 2) 5 KV strugarjev, s triletno prakso 3) 1 KV varilca, s triletno prakso 4) 1 KV rezkalca, s triletno prakso 5) 4 priučene sestavljalce stroj-nih delov, s triletno prakso. Osebni dohodki so po veljavnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke. Interesentom so na voljo vse najpotrebnejše informacije v splošno-kadrovskem sektorju podjetja. Pismene vloge sprejemamo do 15. marca 1975, poznejše vloge so tudi možne, če delovno mesto ni zasedeno. Seja sekretariata mladine ZP Iskra V petek minuli teden bi morala biti , v novi poslovni stavbi v Ljubljani seja sekretariata koordinacijske konference zveze socialistične mladine Slovenije ZP Iskra, ter skupna seja pooblaščene komisije za sodelovanje med mladimi Iskre in Gorenja. Ker predstavniki več tovarn iz Velenja v Ljubljano niso prišli, je bila le seja sekretariata. V okviru prve točke so udeleženci razpravljali o pripravah na konstituiranje koordinacijske konference. Ustanovno zasedanje te konference bo konec marca, verjetno 28. Na petkovi seji so že določili dnevni red ustimbv-nega zasedanja, ki bo verjetno takle: po otvoritvi bodo izvolili organe zasedanja, zatem pa bo poročilo o delu KK ZSMS ZP ISKRA prebral predsednik Miloš Pavlica. Po poročilu bodo izvolili novega sekretarja, potrdili mandat sedanjemu predsedniku ter izvolili predsednika in podpredsednika skupnega predsedstva Iskre in Gorenja. Na dosedanjih srečanjih mladinskih predstavnikov obeh združenih podjetij, so se že dogovorili, da bo imelo predsedstvo 9 članov. Od tega bodo 4 iz Iskre, 5 pa iz Gorenja. Predsednik tega predsedstva bo skoraj gotovo Miloš Pavlica iz Iskre. Na seji sekretariata so nato izvolili vršilca dolžnosti sekretarja, ker je Vida Prinčič zapustila Iskro in odšla na novo dolžnost. Do ustanovnega zasedanja koordinacijske konference bo dolžnost sekretarja opravljala znana mladinska aktivistka Marina Gla- van. V okviru 3. točke dnevnega reda so člani sekretariata razpravljali o izobraževalnem seminarju, ki bo 19. in 20-marca morda v Jasnici pri Kočevju ali v Gozd Martuljku, ali pa kje drugje. Glavna tema seminarja bo združevalni; proces in delovanje sestavljene organizacije Iskre in Gorenja. Na seminar bodo mladi povabili tudi generalna direktorja obeh podjetij Jožeta Hujsa in Ivana Atelška, poleg njiju dveh pa še sekretarja ZK v ZP Iskra Staneta Preskarja in predsednika sindikalne konference v ZP Iskra Jožeta Čebelo. Gostje naj bi na seminarju govorili ° poslovnem in političnem delovanju sestavljene organizacije združenega dela. V nadaljevanju seje je predsednik KK Miloš Pavlica seznanil udeležence z modernizacijo Partizanske magistrale ter z integracijskimi' gibanji v Slo veniji- laj Te dni je bila v Ljubljani seja odbora za inovacije pri Skupščini Z P Iskra. Na njtf so obravnavali vprašanja v zvezi s tem, kako bi letos pospešili inovacijsko dejav nost v Iskrinih temeljnih organizacijah združenega dela. cijam že sporočili, da sprejemajo njihove pogoje in da jim bodo izdelke barvne metalurgije poslali v takšnih količin ali in kakovostih kot so jih zaprosile. Podjetja barvne metalurgije celo razširjajo svoj proizvodni program, kar omogoča našim TOZD, da se v celoti naslonijo na domače tržišče in bolj varčujejo z devizami. Nadaljnja panoga, ki je zelo prisotna na Iskrinem tržišču reprodukcijskega materiala, je tako imenovana panoga štev. 119, ki združuje proizvajalce lakirane žice, vezalne žice ter raznih priključkov v obliki konektor-jev, stikal ter izolacijskega materiala. Glavni dobavitelji so Tovarna kablov Svetozarevo, Elka Zagreb, Tovarna priključkov Elmos Svetozarevo in Donit Medvode. Iskrine organizacije bodo za izdelke te panoge porabile letos okoli 220 milijonov dinarjev. Od te vsote bo šlo največ denarja za lakirano žico, ki jo bomo letos v celotnem združenem podjetju porabili 2.30ji p ton. Celoten kontingent so proizvajal’ | ci lakirane žice že potrdili Samo I lakirano žico bomo letos porabili kot 150 milijonov dinarjev. Nekoliko manjše, toda še vedflj’ izredno občutne so potrebe Iskru'"’ temeljnih organizacij po izdelku1 panog 117 in 119, torej embalaž"®' oziroma kemične industrije. VrednoS izdelkov teh dveh panog, ki jih bor"0 \ letos porabili v Iskrinih organizacija";, S( cenijo na več kot 100 milijonov ^ din. • , , To je nekaj številk, ki vsaka za se"®, ° kaže, kako velikanske vsote denar)3 ' porabijo naše temeljne organizacijez' i n; bi Ir repro material. Kot že rečeno, lahko z enotnim nastopom na tržiš""I " reprodukcijskega materiala prihranil®| " - - - - Tflll Ki marsikateri dinar, če pa bomo delov1 razbito, bomo poleg denarja zap'3' ^ Ijali tudi ugled ZRlsk,a. udoDr> Ustanovljeno društvo likovnikov ZP Iskra Skupina najmarljivejših likovnikov iz Iskrinih temeljnih organizacij je te dni ustanovila likovno društvo ZP Iskra. Za predsednika so izvolili Ivana Razborška. Udeleženci so sklenili. bodo v najkrajšem času pripraV|jl ZAC*n l l to V" oFoFllfo rl r*i »o+wo F n r- rro M 1H V ' osnutek statuta društva ter ga obja^ v glasilu Iskra. S tem bodo omogo"^ Z ustanovnega zbora likovnikov ZP Iskra. v giaaiiu laivia. o icm uuuv ■ likovnikom, da bodo dali svoje P"J pombe in predloge, ter tako sprej® res takšen statut, ki bo ustrezal vs" članom. Na seji so sklenili, da bodo v p°s meznih delovnih organizacijah usta" vili likovne sekcije, vodje teh sekcij r bodo člani širšega upravnega odb" društva. Osnovni namen likovnega druš‘^ je vzpodbujati delo na področju lil®,0, ne umetnosti, iskati mlade talente, r pomagati in jih učiti. f "" y ,. . a v gosta pa sta bila na ustanov" j. ^ sestanku tudi predsednik društva . kovnih samorastnikov Ljubljana M1 , Merhar in član sekretariata kulturnoprosvetnih organizacij venije Dolfe Pen. l" Zborovanja likovnikov se je ud6*.®,, žilo okoli 20 predstavnikov razliki Iskrinih delovnih organizacij, 14 , - - - -fl6H Čestitamo vam! Ob 8. marcu - dnevu žena smo obiskali dislocirani obrat Iskrine tovarne baterij Zmaj v Šentvidu pri Stični. O tem obratu še nismo dosti pisali in smo prav zato sklenili,-da bodo ob 8. marcu spregovorile o delu v tovarni in sploh o svojem življenju in trio re bitnih problemih tamkajšnje delavke. V obratu v Šentvidu pri Stični je •ned 100 zaposlenimi kar 66 žensk. V tovarni meljejo manganovo rudo ter izdelujejo 3 in 9 voltne ter nekatere specialne baterije. ventilatorje, potem pa bo vse v redu. S službo sem zadovoljna, saj med drugim stanujem blizu tovarne, poleg tega pa imamo le dopoldansko delo. Če imam kakšne probleme? Seveda jih imam, in to z varstvom otrok. Poglejte: 13-letni sin gre zjutraj v šolo, takrat pa pelje 7-letno sestrico v varstvo. Punčka ima šolo stalno popoldne, fant pa dopoldne. Starejši sin, star je 16 let, hodi v Ljubljano na Izobraževalni center Litostroj, kjer se uči za rezkalca, štipendira pa ga Iskra iz Stegn. Moja največja želja je, da bi bili otroci zdravi in da bi čimprej prišli do kruha." ,.Z delom sem kar zadovoljna, in to predvsem zaradi tega, ker imamo le dopoldanski ,šiht‘. Želim, da bi nam zboljšali delovne pogoje, ter da bi imeli višje osebne dohodke. Pritožila bi se zaradi vse višjih življenjskih stroškov. Zaslužim dobesedno komaj za hrano. Imam dva otroka in komaj ,lezemo1 iz meseca v mesec. Zaradi draginje je življenje navadne delavke, kot sem jaz, izredno težko. Hčerka ima šolo stalno popoldne, dopoldne pa varuje manjšega bratca. Takšno otroško varstvo imamo pri nas doma. Vse leto govorimo o 8. marcu, nihče pa ne naredi ničesar, da bi lahko matere z nizkimi dohodki bolje živele." Srečanje smučarjev in šahistov Iskre in Gorenja Sprejeta je bila nedavna pobuda za srečanje šahistov ZP Iskra in ZP Gorenje. To srečanje bo 15. marca t. Lob 10. uri dopoldne v restavraciji tovarne telekomunikacij na Laborah v Kranju. Po trideset najboljših šahistov iz obeh podjetij bo v dvoboju pomerilo svoje sile. Prijave za šahovski dvoboj Iskra — Gorenje sprejema Bogdan Brezigar, Industrija za avtomatiko, TOZD TELA, Ljubljana, Savska c. 3, tel. 320-441. Ob XIII. zimsko-športnih igrah Iskre na Soriški planini preteklo soboto je dozorel tudi sklep o srečanju smučarjev obeh podjetij. Smučarji Iskre, najbolje uvrščeni na tekmovanju v veleslalomu, bodo tvorili našo reprezentanco, prav tako pa bodo tudi v Gorenju za srečanje izbrali svoje najboljše. Srečanje po približno 40 smučark in smučarjev Iskre in Gorenja pa bo v četrtek, 13. marca, ob 15. uri na Soriški planini. ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ Kaj mi pomeni 8. marec Pred bližnjim praznovanjem 8. marca smo se oglasili v TOZD TEA v kranjski Elektromehaniki in v obratu ATN povprašali delavce, kaj pomeni 8. marec njim osebno in kako gledajo na položaj žensk v svetu. Odgovorile so nam takole: SILVA MATIČ, administrator „V službi sem zelo zadovoljna. Pri ?Itiaju sem šele nekaj mesecev. V Šentvidu pri Stični gradiva z možem hišo in se bova vanjo verjetno vselila to letos. Imava poldrugo leto starega Jtočka in velike probleme z varstvom, iipam, da bo ta problem rešen že letošnjo jesen, saj nam obetajo otroški jtoec. Graditi ga še niso začeli, obljubijo pa, da bo dograjen do septembra. Menda'bo montažna gradnja." ; | ..................... MARA MEDVED, spajalka čaš za baterije „V Zmaju sem že 17 let. V tem času sem doživela že dosti dobrega pa tudi slabega, no, verjetno pa je tako tudi drugod. V zadnjem času so se pogoji dela precej zboljšali, pred leti pa je bilo kar hudo. Prostori niso bili ogrevani, imeli so slab zrak, itd. Urejenost sedanjih prostorov nikakor ne moremo primerjati s tistimi pred leti. Oba z možem sva zaposlena v tej tovarni. Imava dva otroka, eden je star 10 let, drugi pa 7. Živimo na manjši kmetiji, otroka pa varuje moja mama. Za 8. marec bomo imele ženske prost dan, toda tudi takrat bo treba prijeti za delo, verjetno še bolj, ker je 8. marec bolj moški kot ženski praznik." LIZIKA STRNAD, tekoči kontrolor „V Zmaju v Šentvidu pri Stični delam že deset let in sem zelo zadovoljna z delom. Z možem gradiva hišo v Ivančni gorici. Hiša je že pod streho in upam, da se bova lahko vanjo vse-lila že čez leto dni. Posojilo za gradnjo so mi dali v Zmaju, spomladi pa bo vzel posojilo še mož. Vsi trije, imam namreč tudi hčerko, živimb zdaj v podnajemniški sobici. V njej kuhamo, spimo, se umivamo ... Komaj čakam, da se bomo enkrat le preselili. Petletno hčerko mi zdaj pazi oskrbnica hiše, v kateri stanujemo, že zdaj pa se sprašujem, kdo bo pazil na otroka, ko bo začel hoditi v šolo. V Ivančni gorici imajo otroški vrtec, toda ta je le za predšolske otroke." MARIJA BELCIČ, delavka na stiskalnici v ATN: „8. marec meni osebno ne pomeni posebnega praznika, saj se počutim enakovredno moškim delovnim tovarišem. Tudi v privatnem življenju se počutim enakopravno. V samoupravnem odločanju pa bi želela sodelovati bolj kot doslej." ih, V1DA KASTELIC, varilka 9 voltnih N: SuPčr baterij »V Zmaju delam že 10 let in sem *č jto tem jubileju dobila uro. Z delom v r)3 0varni sem zelo zadovoljna, saj bi v hi ?asProtnem primeru odšla drugam, t ttrani tri otroke, varstvo zanje pa č toiam preskrbljeno. Za otroke skrbi ??ževa mama, drugače pa ne vem, a, y 0 hi bilo. Najstarejša punčka hodi a' . h. razred osnovne šole, najmlajši pa e> j® sjar tri leta. Potožila bi, da so šolske ' tojjige ^ ZVezki pa tudi druge šolske ■''j jtotrebščine izredno drage, draga pa je jU(L hrana. K sreči živimo na kmetih t1 lahko doma tudi nekaj pridelamo, jtogače pa bi bilo življenje precej. JOŽICA KEPA, etiketirka baterij „V službi se počutim kar dobro, čeprav delam v dokaj nenormalnih delovnih pogojih, dobivamo pa dodatek na pogoje dela. -Sem poročena in imam dve leti staro punčko. Živimo pri mojih starših -v Prapročah pri Temenici. Stanovanjskega problema torej nimam, otroka pa varuje moja mama. Mož ni v službi, ampak skrbi za kmetijo. Kako živimo? Ah, saj veste, kako živijo srednje premožni kmetje." ANKA VRČEK, etiketirka 9 voltnih ekstra baterij „V Zmaju sem zaposlena šele pet mesecev. Stanujem v Žalni pri Grosupljem, sicer pa sem doma iz Varaždina., S samim delom sem zadovoljna, le v službo imam zelo daleč. Od Žalne do tovarne imam približno pol ure hoje in okoli pol ure vožnje z vlakom, skupno torej več kot eno uro. V službi so mi šli zelo na roke, ko so mi omogočili neke vrste gibljiv delovni čas. V službo prihajam šele ob 6,30, zaradi slabih vlakovnih zvez pa moram domov že ob 13,30. Primanjkljaj v urah ,prinesem notri1 ob ponedeljkih in torkih, ko delam do 16. ure." Zapisal L. Drobež. STANISLAVA JAGODIC, delavka na hidravlični stiskalnici v obratu ATN: „Na delovnem mestu mi 8. marec ne pomeni dosti, doma pa, če se me kaj spomnijo. Včasih namesto mene kaj opravijo, tudi rože dobim. Raje pa bi videla, če se to ne bi dogajalo samo ob 8. marcu. Letos je sicer 8. marec na prosto soboto in zato dopust ne pride v poštev. Na ta dan pa smo kljub temu delale tudi prejšnja leta, čeprav bi raje imele prost dan. Menim, da smo žene v Sloveniji še dokaj enakopravne v primeri z ženskami drugod." P □i' ie- 3Š- ‘j3 iri- ia,; .če le- va- Ki tek de- je de- lto ini)! (Nadaljevanje s 4. strani) izvedbo te naloge močno odvisni od tehnološkega področja, ki vodi uvajanje WF,pa tudi od orodjarne, ki mora Preskrbeti vrsto preurejenih delovnih Priprav. Planiranje in lansiranje proizvodnje spada v gospodarsko pripravo dela. Ta služba tudi sodeluje pri izdelavi letne-S3 gospodarskega načrta pri analizi stroškov poslovanja. V njen sklop spa-ua tudi prodajno-tehnična operativa, ki je ozko vezana na komercialno Področje DOZD in izvozno direkcijo tskra-Commerce. Specifična naloga »Gospodarske priprave" je še servisna nejavnost, ki jo za druge TOZD obi- čajno opravlja IC. Organizacija te dejavnosti je zelo pomembna za uspešno prodajo. Ker Iskra-Commerce nima lastnih delavnic za vzdrževanje števcev, se je tovarna neposredno povezala z ustreznimi delavnicami v elektrogospodarstvu, ki v njenem imenu opravljajo to dejavnost. Proizvodnja je organizirana v obde-lovalnici in 2 montažah. V obdelovalnim izdelujejo dele, ki so specifični za proizvodnjo števcev, ostalo dobavljajo druge delovne enote Elektromeha-nike. V večjem obsegu sta v tem pogledu zastopani skupna proizvodnja delov — S PD (ki izdeluje za števce vse aluminijeve odlitke, stružene dele in elemente iz termoplastičnega mate- riala) ter TOZD Mehanizmi v Lipnici, ki izdeluje za števce proizvodno zelo zahteven sestavni del — dvotarifni številčnih. Montaža je razdeljena v montažo števcev in krmilnih mehanizmov. Na osnovi doma izdelanilr sestavnih delov in elementov, ki jih izdelujejo dobavitelji izven Iskre, tu sestavljajo končne izdelke. Že v teku proizvodnega procesa odigra izredno pomembno vlogo tehnična kontrola, ki se prične takoj ob prevzemu dobavljenega materiala in sestavnih delov. V proizvodnem procesu je treba budno spremljati raven kvalitete sestavnih delov, saj sicer ni mogoče izdelati kvalitetnih končnih izdelkov, kar je osnovni pogoj za uspešen prodor na zahtevna tržišča. Še posebej zahtevno nalogo opravlja kontrola v teku montažnega procesa in v končni kontroh. V najnovejšem obdobju je kontrola avtomatizirana. Metode take kontrole so sicer še v teku iskanja najustreznejših rešitev, vendar pa je za letošnje leto predvidena avtomatizirana kontrola vseh trifaznih števcev. Ti postopki so sorazmerno dragi, izločajo pa vsako možno subjektivno napako kontrolorjev in po zaključeni kontroli je iztiskan protokol, ki takoj pokaže kvaliteto izdelka v različnih točkah obremenitve. Jožica Križaj sestavlja spodnji ležaj v montaži števcev. Njeno delo terja izredno čistočo, zato teče delo in kontrola pod mikroskopom v lopi, v brez-prašnem prostoru, pri čemer filtrirani zrak, ki prašnim delcem ne dopušča pristopa do delov števca, priteka skozi filtre v steni z laminarnim pretokom. Glede na to, da je trenutno polovica izvoza usmerjena na izredno zahtevno zahodnopemško tržišče, bodo morali kvaliteto svojih izdelkov še bolj zvišati, da bi se na njem tudi obdržali. To je še posebno pomembno zato, ker sedaj na zahodnih tržiščih nastopa recesija in tamkajšnja proizvodnja niti sama nima polno izkoriščenih vseh svojih zmogljivosti. Pri tem velja še posebej poudariti pomen pravočasne dobave kvalitetnega materiala ter določene modernizacije tehnologije, kjer mora odigrati pomembno vlogo boljša organizacija proizvodnje in - ureditev delovnih mest, še posebej v montaži, kjer so glede na preciznost izdelkov specifični pogoji, ki pa so trenutno le deloma doseženi, saj zadevajo ob vprašanje določenih investicij. To pa ne bi smela biti ovira glede na to, da TOZD Števci ustvarja pravzaprav najboljše poslovne rezultate v okviru Elek tromeji anik e. Anica Prelesnik pri obrezovanju kovinskih ohišij števcev. Jože Svetelj prevaža material z elektrokaro. Glede na to, da števec uporabljamo za obračunavanje električne energije - kjer ne smeta biti oškodovana niti odjemalec niti dobavitelj — je z zakonom določena overovitev in kontrola še s strani Zveznega zavoda za mere in dragocene kovine. Omenjeni zavod pošilja v tovarno svoje kontrolorje, ki po opravljeni kontroli žigosajo števce in stikalne ure. Tako pride končno do kosovnega pakiranja, ki mu (glede na zahteve kupca) sledi embaiiranje bodisi v kartonsko, leseno ali kovinsko embalažo oziroma kontejnerje. Nato potujejo izdelki v širni svet. Besedilo: V.B.R. Fotografije: 1.0. in V.B.R. INDOK SLUŽBA POSOJA NOVE KNJIGE Knjige si lahko izposodijo vsi člani ZP ISKRA v knjižnici INDOK službe, Ljubljana, Tržaška 2. 1) TEHNIČKI US LOVI ZA MESNE I MEDJUMESNE AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE, Beograd, 1973, signatura 621.395.7/16 2) ZBORNIK REFERATOV JUBILEJNEGA SIMPOZIJA O SODOBNIH DOSEŽKIH V RAZVOJU, PROIZVODNJI IN UPORABI SESTAVNIH DELOV V ELEKTRONIKI IN AVTOMATIKI - SD 74, Ljubljana, 1974, signatura 061.3//192“ 1974“ 3) ELEKTRIČNA OPREMA MOTORNIH V0_ZIL. 2. pred. in izpop. izd. Uredili: France Mlakar, Dušan Pirc, Franc Špiler, Ljubljana, 1974, signatura 629.113.066//22" 1974“ 4) Zajcev Ju.V.: PEREMENNVE REZISTORV, Moskva 1974, signatura 621.316.8/17 5) Organick LE.: COMPUTER SVSTEM ORGANIZATION, New York,. 1973, signatura 681.3//63 6) COMPUTER - AIDED FILTER DESIGN, New York, 1973, signatura 621.372.4//55 7) Schneider H.: AUSVVUCHTTECHNIK, Duesseldorf, 1972, signatura 621-7//13 8) J uran J.M., Gryna F.M.: PLANIRANJE I ANALIZA KVALITETA OD RAZVOJA PROIZVODA DO KORISTENJA, Beograd, 1974, signatura 658.562/87 - 9) Korfhage R.R.: DISCRETE COMPUTATIONAL STRUCTURES, Nevv York, 1974, signatura 519//37 10) Tsypkin Ya.Z.: FOUNDATIONS OF THE THEORY OF LEAR-NING SYSTEMS, New York, 1973, signatura 621.391//68 11) Kaminov P.I.: AN INTRODUCTION TO ELECTROOPT1K DEVICES, New York. 1974, signatura 621.375.826//59 C3 V obravnavanju težke krize naše tehnološke ustvarjalnosti ni moj na- i 2 men analizirati vzroke za vsestransko zaostajanje, temveč le navesti po- datke, podprte s primerjalnimi številkami, ki to zaostajanje kažejo. Tudi v tv* pogledu novatorstva ni prav nič bolje kot pri ustvarjanju izumov. eh' te1 pili din- Kaj je bolj naravno kot pričako-56 Vanje, da bo ustvarjalec tekočega razilnega procesa in proizvajalnih sred-stev prav delavski razred, ki je njihov astnik, in ki mora v lastnem material-nein in družbenem interesu sam Ustvarjati tehnični razvoj? Odtod •Vdričeva zahteva po masovnosti no-atorskega pokreta, ki je pri nas žal :JC V0' ,r* žnc c* ,tc) ,irs' iza- ot) ebi- A irn3 Ko’ [ tv«1 ,sK« kratko dalo, bolj v razlago kot opravičilo, navesti tole: Jugoslavija je iz zaostale, pretežno agrarne države v naglem razvoju preskočila v industrializacijo, ki je pokazala naravnost ogromne uspehe in naše gospodarstvo privedla do neslutenih razsežnosti -toda v tem tempu je bila značilna ekstenzivna investicijska politika, ki sc postavno ni. Po približnih ocenah je neizogibno morala v kar največji v°spodarske zbornice Jugoslavije meri nasloniti na pretežno tujo telmo-^namujemo letno kvečjemu 8000 " ^ovatorskih predlogov, kolikor bi kot azvita država imeli lahko patentiranja vPosobnih izumov. Primerjalne šte-ake iz drugih socialističnih držav ^arn povedo, da je v NDR vsak četrti aPosleni udeležen v novatorskem Pokretu. je so vzroki in kaj storiti? Analiza vzrokov, zaradi katerih je a naša družba v tako usodni meri i^l marila lastno tehnološko ustvar-eini0?1’ bi terjala zelo podrobne so-loške raziskave. Vendar bi se na. logijo. To je po mojem prepričanju glavni razlog zaostajanja v organizaciji in pospeševanju lastnih razvojnih zmogljivosti instaliranili proizvajalnih sredstev. Ob nagli industrializaciji je razmeroma najlaže zgraditi tovarne in zaposliti delavec, prerast v industrijsko družbo pa terja razvoj generacij. Naša družba je sedaj v dobi, ko ima akumulirane proizvajalne zmogljivosti, ko ima razvit delavski razred in številno tehnično inteligenco. Naloge, pred katerimi stoji leto inovacij, so zato temeljna družbena naloga, ki zahteva, da sc vse družbeno tkivo usmeri na stalni proces oplcmcnjcvanja in teko- čega moderniziranja celokupnega fonda proizvajalnih sredstev - iz lastnih sil To je obenem ključno vprašanje pri zgodovinskem izpitu, ki ga mora opraviti naš samoupravni sistem, ob preprosto dojemljivi družbeni zakonitosti, po kateri se meri uspešnost in naprednost določenega družbenega sistema le ob njegovi zmogljivosti lastnega razvoja proizvodnih sil. Zal je pri tem zamujeno vsaj desetletje. Kljub novi tehnologiji, s katero smo zgradili naše sedanje zmogljivosti, so zelo redka podjetja v Jugoslaviji, ki so sc naravnala v navedeno smer: v Sloveniji „lskra“ in „Krka“, na Hrvaškem „Pliva", ki so obenem med gospodarsko najuspešnejšimi in ki hkrati izkazujejo največje število patentov v naši državi. Ob teh pa istočasno ugotavljamo popolno odsotnost celili gospodarskih področij, ki ne producirajo nobenih pomembnih tehničnih novosti, na primer vse naše železarstvo, ladjedelništvo, tekstilna industrija in še in še, ob katerih se tudi posamezne napredne gospodarske organizacije v celotnem narodnem gospodarstvu izgubijo. Bilo bi pa krivično, če bi vso odgovornost naprtili le posameznim organizacijam, ko pa so v oblikovanju razvojne politike našega gospodarstva povsem odpovedale, predvsem vse naše zbornice brez izjeme in ko tudi naša ekonomska teorija in praksa -vzeto v celoti - še vedno misli le v kategorijah materialnega proizvoda, kot edinega nosilca vrednosti Kako naj naši gospodarstveniki poznajo ekonomske in pravne zakonitosti patenta in teorije rasti konkurenčne funkcije s patentom zavarovanega izuma, teorije produktivnost v luči masovnosti tehniških izboljšav, ko pa te teorije ne predavajo na fakultetah in visokih šolali in ji vsa naša ekonomika ne posveča pozornosti. Začeti moramo žal povsem pri začetku, toda ob zelo jasni zavesti, da mora inovacijski proces postati, ne samo iz gospodarskih razlogov, zgodovinska naloga samoupravnega sistema, ki mora znati najprej ustvarjati bogastvo, prodno ga deli. Leto inovacij ne sme ostati v zaprtem krogu malega števila zavzetnežev kot ena med mnogimi akcijami brez bistvenega sledu v družbi — saj gre za osrednji družbeni problem, v katerega sc morajo zavestno, organsko in trajno vključiti prav vsi družbeni dejavniki v perspektivi, ki jo je nakazal Boris Kidrič in če nočemo, da nas zadene mračna posledica, na katero je opozoril Lenin. Alternative ni: tudi naša družba mora, če naj opraviči svoj zgodovinski obstanek, dohiteti in — to bo lahko terjalo desetletja - prehiteti razvite države. Koliko časa bo še moralo preteči da bodo pronicljivi pisatelji morali ugotavljati, kar se je izvilo kot obtožba Ivu Andricu: „Vidite, ko pogledamo vse, kar nas obdaja, vse te izume, stroje in naprave, vse tehnične izdelke, ki človeku lajšajo življenje, se na lepem zavemo: mi si nismo izmislili nobene izmed njih" (Sobotna priloga DELA, 4. jan. 1975 kot motto članku USPAVANA USTVARJALNOST, na str. 18). ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Igor Slavec - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Trg revolucije št. 1, telefon: 324-061, int. 21-20 -Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana Avtoportret Cite Potokar, last Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Letošnje praznovanje mednarodnega ženskega praznika 8. marca bo potekab v znamenju 30-letnice osvoboditve. Ob tej priliki bo v Gorenjskem muzeju v Kranju ob prisotnosti nosilk ..Partizanske spomenice 1941“ slovesna otvoritev 4. razstave slovenskih likovnih umetnic, na kateri si bomo tokrat lahko ogledali dela akademske slikarke CITE POTOKARJEVE. Otvoritev bo 7. marca ob 18. uri. Cita Potokar je priznana portretistka, krajinarka in mladinska ilustratorka. V času NOB je bila internirana v nacističnem taborišču Ravensbruck, od koder bo razstavljenih tudi nekaj risb, po katerih je kasneje naredila še oljne podobe. IŠČEM TE, MATI L V pleničko belo dete si povila, me pred tuja vrata položila, da bi v mladosti pred svetom kot sramoto svojo ti prikrila. II. Nikdar nisi se vprašala kako mi je, kako mi gre. V prepričanju, da v dobre roke si me dala se niti v sanjah nisi zame bala!? III. Ubogo tvoje dete tarnalo sem noč in dan, v sanjah sem iskalo tvojo toplo dlan. IV. Toploto svojo in milino-nisi z mano ti delila. Tuja, kruta, mrzla roka me v življenju je vodila. V. Zdaj ko štejem dvajset let, sem se podala v širni svet: Tebe ljuba mati iščem jaz, želim spoznati tvoj obraz. VI. Poišči tudi mene ti! Morda te v srcu slaba vest teži?! Še predno se v solzah ne utopim, spoznati in ljubiti te želim! Amalija - Jelka Škrobar SPOMINJAMO SE ... Ko si vsa šibka za puško zgrabila, da bi se tujcu - tiranu uprla, tako močna si se takrat počutila, nisi se bala, da bi umrla. In ti, mati, junaška si bila, saj sovražnikova kruta sila ni te zamajala, ne zlomila, ampak partizanom pomoč si nudila. Žalost si prestala nepopisno hudo, ko tvoj sin je padel od rafala, poškropil s ki-vjo domačo grudo, ti si krvavela z njim, a si izdržala. Vsake zgodnje pomladi prinaša narava cvetočo podrast; s