17. JfeulIKu.
v uuDijmi!, v torek 23. januarja 19Z3.
Leto LUI,
Uhaja vsak dan popoldne, iintnil nadeli« in praznika.
tu a »r a ti s do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 netit vrtt i 1 D 50 p, večji inseratl jetit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, rtktome, prekliei petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudb* beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratn! davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
U»»ftvnlitvo „5lov. Narod*1' in .Narodna tiskara«** Kaaflora olica it 5, pritiiAao. — Tel«! on it. 304.
Uredništvo „Sia*. Ifareaa" KnaHe** «ll»a it I, L nadstre?ie
Tele on eter. 34. Dopise aprajesi le pa^itsan in aalavtao trsnitOTane-^-srfr   Rokopisa v ta nn vrsta.
v Jutjoslavili vsa đnl po Din 1*— v inozemstvu navad is dfii Oin 19 nadalje Din 1*25
Poftataa platna v gotovini.
„Slovenski	Narod"	velja:		V Jz.aslavljt ub! ani po		po*ti	T lnoiemitr«
12 mesecev		...	Din	12Cr—	Din	144 —	Din 216 —
6		.   • .	•	60 —		72'—	.    108--
3	• •	•   * .	*	30 —	•	26 —	. 54-
1	.   . .	.   • •	■	10-—	*	12 —	. 13—
Pri morebitnem poviS^nJu se ima daHša naročnina doplačati. Novi   naročniki   naj   pošljejo v prvič naročnino vedno    %jqy   po nakaznici. Na <:«mo pinmena naročila brez r***^a*ve denarja s* ne moremo ozirati.
Narodnonapredna stranka - oživljena.
Na drugem mestu poročamo, da je bil v soboto zvečer sestanek ljubljanskih zaupnikov »skupine okoli »Slov. Naroda« ali — kakor je tudi znana z imenom — »dr. Tavčarjeva skupina«. Sklenili so soglasno, da se »skupina« organizuj kot samostojna politična stranka z imenom »narodno-napredna stranka«, »Skupina«, ki se je ob volitvah v obč. svet ljubljanski samostojno udejstvovala, je s svojim prvim nastopom pokazala, da je sledila neki notranji potrebi svojih pristašev, je dokazala svoj raison d* etre z velikim odobravanjem, da z navdušenjem je javnost pozdravila ta nastop. Treba je bilo priti le na naše sestanke, pa si se mogel prepričati, kako snontano in radovolino so ljudje sledili novemu klicu. Kdor si obiskal naše volilne odbore v ljubljanskih okra iih, si mogel opaziti, s kakim veseljem In nesebično požrtvovalnostjo so člani volilnih odborov, ki so se prostovoljno dali na razpolago, opravljali svoje delo. Da smo na pravem potu, dokazujejo številne pritrdilne izjave z dežele. Ljudje, bodisi da so bili neopredeljeni, bodisi, da so bili še pristaši drugih strank, so jedva čakali nove organizacije, ki bi se jI po svojem političnem nagonu mogli pridružiti
Največ se jih je odločilo od Ju-goslovenske demokratske stranke. Ločitev je bila dejanska — razloef, k! so znani, so bili tehtni In globoko utemeljeni. Ločitev je bila po zagrebškem kongresu programarična. ffafbffžji delovni program je obsedi *tlrl točke: sporazum 8 Hrvati, nedeljivost Slovenije, boj režima, delo m konsolidacijo države.
Nismo ustvarili nič novega. Na-rodro-napredna stranka — redfvf-va. Pričeulamo tam. kier smo pred Štirimi leti nehali. Prehod skozi retorto JDS nam je le v korist. Dal nam je dragocenih izkustev, zlasti v tem pogledu, kako se politika ne sme delati, ne državna, ne strankina. Gotove metode, ki so se jih posluževali politični voditelji v dosego morebitnih trenotnih usoehov. so postale pogibelj stranke. Te metode gredo preko naravnega strankinega razvoja, so znak nesolidnosti ter kaže^, da stranka nI zasidrana v ljud-
ski duši. Ne glede na to. da so vprek strankinemu sicer brezhibnemu programu. Ideja nosi stranko.
Oživljenje narodno - napredne stranke pa mora iti tudi v pozitivno smer. Postati mora stranka — dela. Časi, ki se je v njih bila porajnla na-rodno-napredna stranka, so bili idilični. Nacijonama in kulturna borba jo je bila priklicala na dan. Kot edina čisto naciionalisfčna stranka, ki je stala neomahljivo na brrniku za pravice slovenskega naroda, je zdnževafa v sebi vse narodno-za-vedrte pripadnike nacijonalne misli. Ljudje so vreli vanjo, kakor je bTlo tudi samo po sebi umevno, da je bil vsakdo njen pristaš, ki je bil proti-kierikalnega mišljenja. Izdala *e je samo parola in ljudje so šli na volišče.
Današnji Časi zahtevajo od stranke mnooro več\ zabtevajo predvsem podrobneea d e 1 a v svrho udejstvovania strankinega prorrra-ma. Zlasti s*e danes, ko smo nacijo-nalno takorekoč nasičeni Jn ko se nam na drugi strani ni več bati. da bi nam klerikalizem zrastel čez crla-vo. Imamo mnogo mirnejših opravil, kakor pa misliti na kulturni boj. Takemu delu, ki je večab'mani negativno in ki Izčrpava mnogo delavnih sil. stavimo nasproti intenzivno sestavno delo na prosvetnem pol ju. ki Je brez dvoma najsposobnejše, da zavrne vsak poizkus klerikalnega gospodstva.
Ljudstvo se Je tekom časa diferenciralo bolj fn bolj ter kaže narron za še večjo diferencijacijo. Gospodarske in socialne Interesne skupine, stanovi, da celo fe vsaka stroka hoče imeti samolastno polit?*no organizacijo. Umevno je to, ker nas je osvobojenje izpod tujega Jarma osvobodilo trdega boja za svoj narodni obstanek in ker so po prevratu nastali tako silni gospodarski pretresljajl, da zahtevajo od slehernega poedinca usmerjenje v gospodarskem In socialnem smislu. Obstoječe stranke se morajo prilagoditi tem razmeram, kakor morajo sploh korakati z duhom časa. ker gre sicer kolo Časa preko njih. Noben program ne sme okamenetl.
Narodno-napredna stranka hoče — kakor kaže njeno ime — na-
rodov napredek v vseh njegovih plasteh, v vseh panogah na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju. Narod gre pred poedincem. Gledati je na celoto, na sološnost ter podpirati in pospeševati samo to, kar je njej na korist. Za celoto zaostajajo tudi njeni deli, pa naj so na videz še tako pomembni. Jedro narodno-naoredne stranke je tvarialo od nekdaj in v prvi vrsti meščanstvo, to so oni srednji sl°ji — produktivni in konsnmentni — ki so vzrasli iz srede našega porajajočega se naroda, iz njegovega dela in njegove želje, dvigniti se iz majhmh razmer. Obrtniki, trgovci, li^ercdni stanovi, uradniki, sploh duševni delavc* so bili njen kader. Ne bo jim te "ko, rme-vati n^esra nnmda g° spo d a rskega in socialnega življenja, ki mu ga narekujejo nove razmere.
Narod! Je to pred vsem narod slovenski, ki se je v to iz preprostega plemena ali rodu dvignil iz lastne svoje sile. Je danes še tu in proti-narr»vno hi bilo, ako bi se ra hotelo izdekretirati s sveta. Zavedamo na se. da Ijo v državnem tiiedmieuju treh močnih vej jugoslovenske<ra plemena zakon narave zahteval njih nonolno uiedinjenje v višjo edinico. rfakor bi bilo napačno ustavliati se temu naravnemu razvoju, prav tako nnrrp^no bi bPo, na^Hno nosne^eva-ti ujedmienje. Izr^d« kažt\;o, da forsiranje dosega baš nasprotni učinek. Narodnemu ujedinjevanju in ujedi-nienemu narodu bodi posvečeno delo narodno-napredne stranke.
In njegovi državi — bi pristavili. Njegovi s tolikim trudom in tolikimi žrtvami zgrajeni domačiji. Država nam mora biti naše Najsvetejše. Do njene uprave, do njenega gospodarstva je pripustiti le najboljše izmed najboljših, može poštenih, nesebičnih namenov. Proč z diletant-stvom, proč z eksperimenti in brez rrflostl p/a tlrajmo pred javno sodbo, kdorkoli bi napravil le samo pois-kus izkoriščevanja na škodo državi. Sodelovanje na konsolidaciji države bodi poglavitna programna točka narodno-napredne stranke.
S temi besedami želimo na5! oživljeni narodno-naprednl stranki srečno pot Naj bi, tako kakor nekdaj, zbrala pod svoje okrilje najboljše sinove in hčere našega naroda sebi v čast in državi v korist.
Primorskim rojak oni v Js'coslaviji.
»Jutro« je napravilo nekai neprostovoljne reklame za radika'no stranko v Sloveniii. Povedalo je, da «m bil v sredo v Mariboru, kjer s?m a^tiral pri tr-jrovcih za imen. strarko. — »Jutro« prav dobro ve. zakaj ne kaže imenovati Primorce s nolnim imenom.... in vendar je to storilo. Ker pa je že nmenjlo bivll Wartrenverkehrsburo na Dura iti. moram ob*aTovati, da se £a gg. mladini ponre;. večkrat in z rednimi po^li niso spomnili, in ne le takrat, ko so prodn*a1i 4 vagone masti po tako horendno visoki ceni, da bi bil duna^ki KVie^Tv^cheramt vkup zaorl. ako bi mu bHo prišlo to na nos. — Čutilo je tudi potrebo prin^r^nt-ti. da sem bil pred vo^no v Onrici. MoJ Bog. zakai se ni spomnilo vsai tejra. da jo upravitelfl tovrsrn* m;!a. k! je nr^1^ Iz itr.l. posesti v slovenske roke žal na moj ra*11^. 7a1a*ra!i z mi'nm e*lo vrsta »A gro Merknjev«, od kate rili m1, do v\ nfč plačal, Hnblum&i tudi ne. Tudi drug znan knnzorcii. Vi ie dišal po »A. M.«, se j* bi jprpvn p«d me. rrTd^o f^l:*! v »Oorl^ci tisk-rmc in nTč plačal. Ves r?.čtm znaša okroglo 15.000 lir. Jaz pa sem moral svoi? obvezno«*? n!a?at! po vom'. ki mi je doma vse imi^Ha. poimala me no svetu ter v'a^a po jerah, ir-tp-rpar^^h In Von^^ar^ah 1037 d^"1 Kako nagrado sem za vse to do*^1? Morda kake brce v »Jutru«. — To so vendar stvari, ki bi morale gg. mladine spomniti na malce več nego na to, da sem bil pred vo?*no v Goric!. Štirideset let mote*7i Kulturnega In poll^čnega dela na Goriškem Ima morda vendarle nekaj deleža na včasih toliko nnc^asa-nem dejstvu, da ?o Goricam! namol^l In najnerredneffi del slovenskega naroda. — AH pustimo vse to. Narb^Že bodo sro-spod'e Se izzivali in takrat s« pomenimo d?»T*o.
Bil sem tnre^ v MarTborrf. ATI do-s!ef sem govoril edmo le kot begimec z begunci, ako je fmenovamc be^mec 5e na mesta, toreks primorskimi trgovci, obrfrtrvf, rokodelci, uradniki, profesorik ticltelil Itd. Pa na? mi »Jutro« pove, ali Ima sriloh V<fo drue^ ve? po-roda. da govori z nasmti n^mor^klml betrunci resno b<^!*do o sedanlem polofafn v novi domaclfl — s posebnim ozirom na one srčne vez! v svofi Publjeni Primorski?!
Takol kf> so me aprila 1. 1917. li-pustili Iz Gollersdorfske ječe m me kon-flnovall na Dunaju,   sem aačel iskati
Svoje sotrpine, za^zl cc!o na deželo, sto-pil v pismene stike z vojaki po dolini Avstriji, na Štajerskem. Aloravskem, Coškem. Koroškem, celo na Odrskem. Mofl redni dopisi v »Slov. Narodu« poj naslovom »Na?! begunci« so gotovo le komu v spominu. — ali brer dvoma i« jih živo in hvaležno spominjajo naši be-ff'mcl. — In iz v«eh taboriš? in begunskih naselbin je kar deževalo dopisov na naslov: Pedaktion »Slovenski Narod« — VVien. Parlament. Veliko dobrega smo storili s sodelovanjem nekaterih ££. poslancev. Sktemntiško delo je pričelo z »Osredniim odborom za vrnitev beeruncev in obnovo Primorja«. Zaslugo za ustanovitev ima trdi s:, dr. Žerlav. Hvala komur hvala. Okrocdo 70 000 beguncev, Slovencev in Hrvamv. smo imeli v evidenci. Pričelo je strogo nadzorstvo, boj za Z3rt?!e vojaške in betrun-5ke pn^nore fmi]i:one so dobili naši Iju-di"c r??.kridno in v naprej redno vsak mesec!): povsod so se razmere zbolj-šaie. Pod obliko obnove Pr!morja smo ra stofirc volkov osvobodili In pošltll č^mev. Koliko $o*z jmo posumili, koliko nesreč preprečili! Vpraša »te n. pr. preS. g, dr. Jos. ^rebemi^a, kaKScn vspeh Jc bil v nekem zrlo tc^em slučaji! Bil sem osebno večkrat celo po naselbinah na Moravskem in Češkem! — Tn ko je bilo svetovne tra^edue konec in je Avstrila ustavila skrb za begunce, sem v naiboU kritičnih dneh pribežal v Ltubb'ano (vozil sem se 63 ur); v seji deželne vlade ▼ T.mbliani 2. nov. sem poiasnil položaj na-Sift be<runcev, In vlada je sprejela skrb za naSe begunce ter mi ooverila likvida-cllo v Avstrii!. Upam, da sem jo IzvrSil častno, kakor sem jo — brezplačna
Ko fe bilo to delo končano sem nadaljeval svojo delavnost v oni smeri, ki je opisana v treh ljubljanskih dnevnikih dne 27. decembra pr. 1., v zagrebških pa 31. dec, posebno v »Obzoru«, ki le prinesel tudi dva fotografska posnetka . . . Silno va?no delo, ki ga Želim nadaT?~vati. CPne 26. dec. sem bil ponovno tudi v uredništvu »Jutra«, ali ta akcija v\ našla milosti pri tem listu! Ne vem. zakaj niso obvestHi g. dr. Kramer-ia, katerega sem o vsem tem že prej enkrat dovoljno informiral!)
Moja pot v Maribor je bila v rveg! tudi s tem varnim narodnim delom. Ako bo kaj uspeha, povem pozneje kdaj. — In pri tej priliki in v tak namen sem go-
A. E. W. Mason:
5       KLIC NA POMOČ.
(Roman.)
(Dalje.)
»In kaj želite, da naj storim, monaieur?« je vprašal hladno.
»Na počitnicah ste, Mr. Hanaud. Prosim vas, — ne, prav ponižno vas prosim,« je kričal \Yethermill in njegov glas je zvenel strastno, »bavite se s tem slučajem, razkrijte resnico, poiščite, kam je izginila Ćelija.«
Hanaud je bil nazaj naslonjen v svojem stolu, roke je imel na ročajih. Ni obrnil oči od rfarrvja Wethermilla, toda jezno ni več gledal.
»Monsieur.« je rekel, » ne vem, kako je pri vas v Angliji. Toda v Franciji se detektiv ne peča s kako zadevo in je ne opusti samo za svojo zabavo. Mi smo samo uslužbenci. Zadeva je v rokah gospoda Fleuriota, preiskovalnega sodmka v AIxil
»Toda če mu ponudite svoio pomoč, boste ^dobrodošli,« je vp'1 Wethermill. »In zame je to ogromne vrednosti. To je izredna zadeva in vaš čas pri tem ne bo Izgubljen, o tem sem prepričan.«
Hanaud se je vljudno priklonil. Njegove oči so bile polne usmiljenja. Nenadoma je ^stegnil en prst v
»Imate morda fotorrafljo mlade damo ▼ tej denarnici v prsnem žepu?«
V/ethermill je zardel, izvlekel denarnico fn dal sliko detektivu. Hanaud jo je ljubeznivo gledal par trenutkov.
»Jeli bila posneta v zadnjem času?« je vprašal.
»Da; zame,« je mirno odgovoril Wether-
mill.
»Je dobro zadeta?« »Zelo.«
»Kako dolgo poznate to Mile, Celijo?« je vprašal.
Wethermill Je precej nezaupno pogledal.
»Štirinajst dni.«
Hanaud je mignil z obrvmi.
»Ste jo spoznali tu?«
»Da.«
»V igralnfh prostorih menda. Ne v hiši kakega prijatelja?«
»Tako je,« Je rekel WethermiH mirno. »Fden mojih prijateljev, ki jo pozna iz Pariza, mi jo je predstavil na mojo prošnjo.«
Hanaud je sliko vrnil in je primaknil svoj stol Wethermlllii. Njegov Izraz je bil prijazen. Govoril je z nekakim spoštovanjem.
»Monsieur, prilično vas poznam. Naš prijatelj, Mr. Ricardo, mi je pripovedoval vašo zgodbo. Vprašal sem ga, ko sem vas bil videl pri obedu. Cden onih ste, o katerih je treba staviti vprašanja, in vem, da niste romantičen dečko, toda kdo bi mogel reči, da stoji trdno, če se mu bliža lepota? Videl sem, da so ženske, za katerih duševno čistost b! bil sam hotel prevzeti noroStvo. bile obsojene radf udeležbe pri surovih zločinih, kar se jim je jasno dokazalo. In videl sem, kako so se obrnile na nizkoten In umazan način, ko je pravica Izrekla sodbo nad njimi«
»Brezdvomno, monsieur,« Je rekel Wether-mfll popolnoma mirno. »Toda Celija Harland ni izmed teh žensk.«
»Nisem sedaj rekel da Je,« je odgovoril Hanaud. »Toda preiskovalni sodnik Je bil ravnokar poslal pome in jaz sem odklonil. Odgovoril sem, da sem ravnokar kot dober bour-peois na počitnicah. Težko je seveda, pozabiti svoj poklic. Policijski komisar je prišel k meni in naravno je. da sem se ž nJim nekaj časa pogovarjal Zadeva je temna, monsieur, svarim vas.«
»Zakaj temna?« je vprašal Harrr Wether-
milL
»Poveđaff vam hočem,« je rekel Hanaud in Primaknil svoj stol še bližje mlademu možu. »Zapomnite si najprej sledeče: v vili Je bil pomagač ori umoru. Nekdo je spustil morilce v hišo. Nikier ni znakov, da bi kdo s silo vdrl. Nobena ključavnica ni pokvarjena, na nobenem ranahn ni odtisov, nfkier se nI delalo s silo. Sokrivec je bil v vifi. To je točka, s katero moramo začeti.«
Wethermfll je ramfsljeno emlgnfl z glavo. Ricardo je primaknil stol k obema, toda Hanaud se v tem trenutku nI zanimal za Picarda.
»Dobro, eidetmo si sedaj, kdo ie bil v hiSi rospe Dauvray. Seznam oseb nt dolg. Niena navada je bila, <!a je obedovala in večerjala v restavmntll! In njena služkinia Je pripravljala samo nien petit dćieuner zjutraj fn slr^rj po noči. Oglejmo si Mine osebe drugo za drugo. Najprvo je lofer Henri Servettaz. Tega zadnjo noč ni bilo v vili. Prišel je nazaj šele danes zgodaj zjutraj.«
»Ah,« je rekel Ricardo s posebnim naglasom, Wethermill se ni ganil, sedel je mirno kot kamen, s smrtno bledim obličjem. Oči so mu bulile na detektiva.
»Počakajte vendar,« Je rekel Hanaud In odmignil Ricardu z roko.  »Servettaz je bil v Chamberv včeraj popoldne ob dveh z vlakom. Bil je skupaj s starši ves popoldan in je šel zvečer ž njimi v kavarno. Danes zjutraj je bila služkinja Helena Vauquier vendar v stanu, da je spregovorila par besed na dana vprašanja. Rekla je, da je Servettaz v Chambervju. Povedala je njegov naslov. Telefonirali so policiji v tem mestu in ta je našla Servettaza v postelji. Ne rečem, da je nemogoče, da bi bil Servettaz zapleten v zločin. To bomo videli. Toda po mojem mnenju je popolnoma jasno, da ni on tisti, ki je spustil morilce v vilo, ker je bil zvečer v Chambćrvju in zločin so odkrili že o polnoči. Imamo še drugo sporno točko, ne v hiši, pač pa v garaži v kotu vrta. Kajti razen šoferja Je bila tu ženska, ki je pomivala, domačinka iz Aixa, ki je prihajala vsako jutro ob sedmih In odhajala zvečer ob sedmih ali osmih. Včasih Je ostajala delj časa, če je bila služkinja sama doma, kajti služkinia te nervozna. Toda včeraj zvečer je odšla pred deveto — to se je dognalo — in morilec je pa prijel šele mnogo pozneje. To Je torej dejstvo, ne domnevanje. Pustimo to postrežnlco, ki je zelo poštena ženska. Ostaneta nam torej samo še služkinja Helena Vau-ouier in« — tu je zmignll z rameni — »gospodična Ćelija.«
Hanaud Je izvlekel vžigalice in prižgal d-ffareta,
(Dalje prlhodnjlll
Stran 2.
»S !. O V t N S K (   NAROD« dn- 23. januarja 1923.
štev. 17
Varil s svojimi starimi znanci in dobrimi prijatelji iz one dobe, o kateri Primorci lahko upravičeno rečemo: Era ineglio ouand' era pegglo. (Bilo je bolje, ko je bilo slabše.) Reči moram, da tem našel povsod popolno umevanje !n odobravanje. Zato pojdem še v Maribor in morda tudi še kam drugam in povsod bom med svojimi primorskimi rojaki oznanjal evangelij: Prijatelji moji, mi imamo doma še nad pol milijona svojih ljubih bratov in sester, ki obračajo gvoje poglede sem k nam: ali kako in kdaj jim prinesemo pomoči, in da jim bomo mogli pomagati, kar je nas vseh najprisrčnejša želja, se bomo zatekali k Bogu ali hudiču, vezali se bomo z bel-Ccbubom, če bo treba, samo da bo polnoč čim hitrejša in čim Izdatnejša. Kai-ti s tem, ako bodo kdaj izpolniene naše naibolj vroče želje, bo dovršeno naj-IdeaTnejše veliko delo velikih mož, za kar bodo hvalo in slavo peli pozni rodovi, dokler se bo poznala zgodovina našega naroda.
Zato, Primorci, obranite s! proste foke in čakajte, da se temeljito pogovorimo, in potem se odloČimo.
Pozdravljeni!
A. G—k
I „Orjuna" in Jugoslavija.
Nekaj prav priiateljskih besed molim nasloviti na »Orjtino«.
j Jaz sem bil vedno vnet prijatelj mladine; bil sem pokrovitelj raznih mladinskih organizacij in dobil sem od njih aanimive diplome in adrese, ki jih ie Vzela vojna. Čimboli radikalna, toliko ljubša m? je bila. Pomladil sem se v nie-nih vrstah in nikdar iej nisem štel v zlo, ako je včasih skočila čez omfce razne Vrste. Kdo pa nai bo malo bolj razoosa-Jen, idealno radikalen, včasih domišbav Itd., ako ne mladež. Naj se izkipi, in ko te umiri, ostane vsega dobrega v njej ravno dovolj za trezno narodno* prosvetno, gospodarsko delo.
Kdo ni bil svoičas vesel mladine okoli »Preporoda«? Moj Bog, to so bili Idealni fantje, v katerih je kar kipelo napredno in radikalno narodno življenje.
Nekako nadalievanfe vidim v »Or-,Jnnl«, moti me malce edino le fašistovski jvaorec. V resnično demokratski Jugoslaviji si predočujem tudi »Oriuno« nekoliko drugače nego se nam kaZe v ti-jtkanl »Orjuni« in v raznih izjavah zad-pSh dni.
Za volitve Je Izdala na svoje pristanke smernice, ki so naravnost nelzvršbi-;ve. to je orjunaši sploh bi ne mogli niti proliti, ker je nI stranke, ki bi Imela vse l|wedpogoJe po sklepu »Orjunec.
»Orluna« je za Jugoslavijo, je sploh jHiladenlško Idealna bojevnica za čisto • Jngoslovensko ideologijo, je torej p r o-:"tl SHS-ovstvu, ali obenem je z a držav-ino edinstvo na podlagi Vidovdan^kc nstave, ki se ne sme spremeniti. — Katera stranka vsebuje vse točke takega programa? Nobena! SrfS moremo za-menit! za Jugoslavijo edino z — revizijo ustave. Torej »Orivtna« zahteva revizijo!? AH zonet zahteva, da nični fcorci ne smejo voliti stranke, ki so proti Vidovdanski ustavi. Kaj torej?
V 3. št. »Orjune« Čitam poseben Jtozlv »Orjunl«. nai si pridobi »što veći nspeh — naročito pak u borbi protiv Ivabskoff elementa, koji je jak baš na samoj granici I koil je pod svoju vlast npregao čak čoveka, koji opravlja Slovenijom.«
Koga misli, je na dlani. Ali Isto tako Je izven vsake sumnje, da je ta insinuacija brez sleherne podlage. Kdo ne pozna »Čoveka, koji upravlia Sloveniiom« in njegovo neizmerno delo skozi pol stoletja uprav »protiv švabskog elementa«, garadi česar je bil med vojno dve leti po raznih zaporih in potem prognan iz domovine. Nečuveno je. da niso vami pred grdimi Insinuaci^am! niti naši naibobšl narodni bojevniki, ki smejo biti ponosni na čisto In usoešno delo v dolgi dobi petih desetletij. — Praviio mi. da ie spustil to grdo puščico neki Sr—Ć. o katerem se drugače ne ču-Jejo ravno čedne reči. Naj torej pomete pred svojim pragom!
Kar pa se tiče »švabskog elementa ,f!a samoj granici«, treba IzpregovoritI tesno besedo prav na naslov »Oriimet, kateri bi utegnila zavreti mlada kri po fantovskih mezdah. Bog ne dai kakršnihkoli nepremišljenosti. Pomislite, da irrsmo mi va?ne narodne mam'šine v Italiil In Avstriii. Te moramo ohraniti, moramo Jim moralno In materiielno pomagati v nMhovem političnem in kulturnem delovnem. »?vabi« so naimočneiši a d »t t v nn^ih r^knh, s katerim moremo dobiti to igro. Knko, o tem so najini zelo različni, no razmerah in shičanh. kakor bo treba ... Ne o*e*ulte torei težavnega narodnega, poetičnega in kul-furnr^a dc?a našTh manišm tam preko!
Kar pa se tiče naših »švabov«,* bo-
dimo vendar čisto mirni: ako nismo ml sami butci, nam ne bodo škodljivi Njim nasproti bodimo velikopotezni, ne malenkostni. Pustimo jih, ako se kdo piše Wilhelm in ne Viljem, in ne tlrajmo jih tako daleč, da bodo vsi do zadnjega strnjeni v naravnost sovražno falango, katere odporna sila bi trajala vsaj sto let dalje, nego bi sicer . . . Modri Bis-mark je dejal nekoč: »Rad imam te svoje socijaliste, ali v parlamentu in vladi, ne zunaj.« — In tako imejmo tudi mi svoje Nemce v prijaznih socijalnih ln družabnih zvezah in njih odpor bo neškodljiv. Cemu tratiti čas in narodne energije za povsem nepotrebno delo. — Koliko bi se dalo o tem pisati. Celo poglavje o slovenskih fantih in nemških puncah bi bilo zanimivo. Brez šale!
G. N.
Volilna borba.
VOLITVE IN SLOVENSKI KOMUNISTI
— Beograd. 22. januarja. (Izv.) Beogradska politična javnost posveča posebno pažnjo nastopu komunistov Iz Slovenije pri bodočih volitvah. V političnih krogih razmotrivajo o ciljih in namenih, ki jih zasledujejo slovenski komunisti, katerih voditelj bivši narodni poslanec F a b i j a n č i č se je te dni mudil v Beogradu, da bi indirektno dosegel od vlade odobrenje oziroma garancije, da se proti slovenskim komunistom oziroma proti snujoči se »stranki dela« ne bo nastopalo v smislu dosedanie vladine politike proti komunistom. Fabi'ančič jc notranjemu ministru zatrieval. da se bodo komunisti posluževali v svojem političnem boiu edino le legalnih sredstev. Slovenski komunisti nameravajo pri bodočih volitvah nastoniti enotno In skupno z drugimi socijalisti^nim! strankami. Kakor zatrjuieio v političnih krogih, se namerava v Sloveniii za volitve ustanoviti »socialistični blok«, da tako doseže pozitivnih uspehov. Kongres socialnode-mokratične stranke je bil v soboto za-kI?!TČen. Rezultati kongresa se tekom prihodnjih dni objavijo potom socialističnega tiska.
AKCIJA STO.TANA PROTIČA.
— Beograd. 22. januarja. (Izv.) Sto-jan Protič je zadnje dneve razvil živahno agitacijo. Po poročilih iz province ima Stoian Protič zelo mnogo somišljenikov in pristašev v Vojvodini, pa tudi v Južni Srblil so pričeli n iegovi pri late! ii živahno gibanje. Dr. Momčilo IvanlČ, eden naizvesteiših Protičevih pristašev, že več dni vodi agitacllo po Južni Srbiji in Makedonlil. Priredil je že več shodov. Na nekem teh shodov se je dr. Ivanlč tako daleč snozabil. da bo nalbrž imel onraviti s sodiščem. Oiavni trik Protičevih agitatorjev v MakedonlH je Ideja o posebnem »makedonskem narodu«.
Politični ooložai na Bolnarsk*m.
ZANIMIVI RE7TTT tati OKROŽNIH VOLITEV. SofUa. 21. jan. (Tzv.) Bolgarski tisk posveča še vedno posebno pozornost Izidu v okro'/ne zastope. Značilno ie za presojo političnega položaia na Bolgarskem, da je zemlioradniška stranka ponolnoma obvladala situaciio In je ohranila vse dosedanie postoianke ki hib veliki agita^iil opozicijonainih strank. Zemlioradniška stranka na Bolgarskem Je pri volitvah dobila 450.000 glasov. Zanimivo pa le tudi. da je druga naimoč-ne'Ša stranka komunistična sfranka, ki je dobila 2*VO00 g!asr>v. Oopoziciiolni meščanski blok. katerega tvorijo radikalna, demokratska in narodno napredna stranka, je dobil 210.000 glasov. Ta blok ima največ zaslombe po mestih. Nacijonalnf liberalci so dobili 50 ono glasov, sociialnl demn!cra*ie na 41.000.
RESEN POLOŽAJ V TBAKIJI.
KONCENTPAcm n^SKIH IN AN-TLESKU! ČET.
— SoPla. 21. jan. (Izv.) Tz zapsdne Trakije prihajajo vznemirljiva, a zanes-Hva noročila o voinšklh pripravah Or-ške. O^ška koncentrira v zapadni Tra-kfii okoli 80.000 mož broiečo, popolnoma na novo oboroženo In reorganizirano armado. Živahno je gibame ob Marici. Vrše se nepre^anl vojaški transporti. Vsa zapadna Trakiia ie pretvorie-na v veliko voiaško taborišče. Tudi angleške čete ob Dardanelah se koncentriralo In so orioravliene za vsak slučai. Po poročilih iz Lozengrada tudi Turki forsirano utrjujejo postojanke pred lu za Čataldžo.
Koncentracija ruskih čet.
— Parte, 21. jan. (Tzv.) Po poročilih Iz Pevala se vrši v velikem obsegu kon-centrac?;a sovjetskih čet ob poljsko-romunski meji. Ćete. ki gamlziraio ob Volgi, so hiie dirigirane v Smolensk, Ko vel In Minsk. Ob romunski me?! so dislocirane čete Iz Kavkaza. Zased-na je dtestrska črta. V Rusiji vzbuja veliko pozornost ve*t. da Pranclji proučava poseben na*rt Intervencije. V Moskvi so zelo razburjeni, ker Je bale došla vest. da ie bil general Vrange! pozvan I v Pariz. Francoska fntendatura fe bale
• Se ne štrikamo popolnoma z iz- pripravij?na popolnoma opremiti In ! vaianji g. pjsca. Uredništvo*. LoskrbeU 20,000 moi Jfranglovsarmade^
Politične vesti.
±= Dr SosterŠlSeTi akcija. Beogradsko »Vreme« poroča: »Te dni se Je mudil v Beogradu dr. Susteršič in odpotoval v četrtek zvečer v Ljubljana Kakor čujemo, stopi takoj aktivno ln energično v volilno borbo. V Sloveniji osnuje dnevnik pod Imenom »Ljudska pravica«. Pole* dnevnika bo kdaj al tudi še poseben tednik. Z organizacijo svoje posebne stranke, ki se bo imenovala »Lhidska stranka«* prčne takoj. Svoje kandidatske liste vloži povsod, kjci bodo nastopali klerikalci. V prvi Številki svojega lista objavi dr. Susteršič" program svoje stranke, v katerem pa ne bo niti besedice o revizij! ustave. aH o avtonom'Ji. Njegov program se v bistvu strinja S pro-rramom radikalne stranke. «
= Kandidature dr. Korošca. Kakor čujemo, bo dr. Anton Korošec nosilec klerikalne liste tako v mariborskem, kakor v ljubljanskem volilnem okrožju. Z njegove kandidaturo v ljubljanskem okrožju rnzm vnlivn! prlitTci v Lji:b!janl niso zadovoljni, zlasti vlada veliko ogorčenje zaradi tega v okolici dr. Gcsarja.
= Cellski Nemci v svojem glasilu »Cillier Zeitung- iz'avl'aio na r?zne časnikarske vesti glede mih nastopa ori bodočih volitvab, da se do s^daj Še niso odloČili za nikakšno volilno taktiko. Pavnali se bodo po smernicah, katere jim bo dal zbor nemške stranke, ki se ie te dni vršil v Apatinu v Vojvodini. Toliko pa ie gotovo, pravi dalje »C. Z.«, da bodo Nemci v Sloveniji in sicer v vseh treh volilnih okrožjih zavzeli sklenieno ln enotno stališče pri bodočih volitvab. ki jim ga bo predpisalo vodstvo nemške stranke.
= Obsodba nemškega poslanca Baerana. Po poročilih iz Prage je bil 18. t. m. vohunski proces proti poslancu nemškemu naciionalistu dr. Baeranu. Porotniki so priznali Baeranovo krivdo glede vohunstva s 6 : 6 glasovom, dodatno vprašanje na sonomoč pri volitvah so soglasno potrdili. Nadalino dodatno vpraŠanie, če je Baeran ravnal iz nizkotnih in nečastnih motivov, so porotniki potrdili z 10 »da« proti 2 »ne«. Porotniki so nadab'e tudi potrdili vprašanje, da je Baeran šiloma skušal motiti razprave narodne skupščine. Na podlagi tega krivdoreka je bil Baeran obsojen na š t i r i leta težke ječe s primernimi poostritvami. Soobtoženi Jurist Schwabe je bil tudi spoznan krivim vohunstva in je bil obsojen na tri leta težke ječe. Baeran izgubi tudi svoi doktorski naslov. V nemSkih krogih češkoslovaške republike Izid procesa ni vzbudil posebnega vznemirjenja. Nemško nacijonalistično časopis le dviga velik hrun, toda Češkoslovaška republika Ima eksistenčno pravico, da se brani proti takim razdiralnim elementom.
= Prorokovale o nov! svetovni volni. Nemec dr. Kenrmerich Je napisal leta 1913. v Monakovem, knjigo, ki jI je dal naslov »Zakon o vzročnosti v svetovni zgodovini«. V knjigi se nahajajo zanimiva prorokovan ja. Najprej je treba ugotoviti, da se je skoraj vse dosedaj v resnici zgodilo, kar je dr. Kemmerich prorokova!. Za 1923. je Izrekel dr. Kemmerich leta 1913. torej pred desetimi leti tale prorokovan ja: V Nemčiji bo Izbruhnila velika državljanska vojna. Ta vojna bo bolj krvava, kakor vse prejšnje. Borba se bo vodila med kapitalom, rentami in podedovanim premoženjem na eni strani in skrajnim radikalizmom In s priznanjem doseženih zaslug na drugi strani. V južni Nemčiji bodo zmagali desničarji, v severni levičarji. S tem bo neizogibno razpad'a Nemčija, V Rusi H bo propadel boljševizem, ker bo izdal svo^a glavna načela. Vendar se še ne ve. ali bo ruski car ie leta 1923. zasedel prestol, toda to ie gotovo, da bo v najkrajšem času zasedel prestol in da mu bo prestol stal trdneje, kakor kateremukoli izmed njegovih predhodnikov. Puški begunci se povrnejo v domovino. Versalllskl mir je smatrati samo kot premirje, ne pa kot konec svetovne vojne. Vojna doba bo traiala Še najmanj deset let. Vnela se bo nova svetovna vojna, ki bo strašnejša kakor preišnia In v katero bo zapleten ves svet. Uprli se bodo kolonliami narodi od Maroka do najskrajnejšega vzhoda v Aziji. Britanskemu carstvu je določena usoda Pima, toda za sedal se bo z uspehom uprlo še ▼sem napadom. Turčija bo znova prišla do svoje stare moči. Anglija bo mnogo trpela in i njo vsi beli narodi. Turčija ln Japonska si bosta pridobili veliko moč In vpliv. Nemčija se ne bo udeleževala nove svetovne vojne.« — V kolikor se bodo ta prerokovan ia uresničila, bomo Imeli priliko se prepričati že v naj-bližnji bodočnosti
= Prevelika obzirnost Grof Štefan Pakovskv, ki je s svojim poskusom, posaditi HabsburŽane zopet na madžarski prestol, napravil češkoslovaški republiki sto in sto milijonov škode na mobilizacijskih stroških, biva v Bratislavi, kjer so mu podal'šoli bivanje do 20. 1 m. Konfiskacijo niegovega vclepo-sestva in iztiranle njegove družine ie CeSka vlada opustila. Ta vseleako prevelika obzirnost napram smrtnemu sovražnem češkoslovaške republike je vzbudila v slovaSkm krogih veliko ogor-Ccnje, —
ss Poljski tisk o driu Rašlnn ln drlu Kramaru. Vsi poljski časopisi brez razlike kateri stranki pripadajo, hvalijo politiko drja Rašina in drja Kramara kakor v vsakem pogledu smotreno. Opisujejo RaŠinovo delovanje v dunajskem parlamentu in povdarjajo, da sta vedno verno stala pri poslancih »Kola polske-ga«. Podobo Rašinovo primerjajo z pisateljem Henrikom Sienkiewićem. Oba imata izrazovit mil obraz. — Pri napet-ju, ki vlada med češkoslovaško republiko in Poljsko glede Javorine. čita Slovan z veseljem taKa in podobna poročila.
s O madžarski propagandi. Slovenska Politika« prinaša poročilo o stikih »Pragaj Magvar liirlapa« madžarskim poslancem Gombosom, z zaupnikom Horthvjcvim, enim izmed voditeljev probulajočih se Madžarov. List ugotavlja, da je bila božična priloga praškega madžarskega dnevnika stavljena v Budimpešti v tiskarni Szozap. ki jo je osnoval v času volilne kampanje Horrv. Tam so bili natisnjeni t'jdi letaki, ki so jih zadnji čas širili somišljeniki krščansko-socialne stranke med madžarskim prebivalstvom. Vsi članki so izšli že pred tem ali pa isti čas v časopisu »Szozap«. Matriko stavljenega materiala je prinesel s seboj v Prago kurir madžarskega poslaništva v Pragi, ki vozi posamnim članom praške redakcije dopise iz Budimpešte. »S!ovenska Politika« javlja, da ima v roki dokaze tudi za to, da je praško madžarsko poslaništvo »Praga! Magvar Hirlapu« vedno na razpolago, in da so kurirji poslaništva obenem kurirji praškega dnevnika List povdarta potrebo, da bi vlada napravila proti madžarskim spletkam potrebne korake.
= Nemci priznavalo svo7o krtvdo pllede potopa »Lusitanije«. Poleg vpa» da v nevtralno belgijsko ozemlje je bil najodioznejši čin nemške sodateske v svetovni vojni potop velikega potni« škega parnika »Lusitanije«, pri kate* rem je izgubilo živlienje na stotine nekombfltantov, posebno rudi žen in otrok. Ta malo diplomatični korak nemške mornarice je sila razburil ame» riško javnost, ki se je od onega dneva dalje odkrito stavila na stališče protiv« nikov Nemčije. Kakor se poroča iz Washlngtona, je Nemčija te dni pri* znala svojo popolno krivdo glede tega slučaja in je Izjavila, da ie prinravliena nlačati vso odškodnino. Ta odškodnina bo ogromna. Francosko časonisie je mnenja, da se je Nemčija odločila za ta korak samo zato, ker upa, da si ž njim v sedanjih težkih časih pridobi naklonjenost Amerike.
s= Memel ln Poljska. V poljsko-Htovskem sporu glede Memela se sklicujejo Poljaki na svoje lansko stališče, ki se je strinfalo z zahtevo prebivalstva mesta Memela, ki je obstojala v tem, da nai bo mesto svobodno In pod zaščito velesil In pristanišče dostopno za Poljsko in Litvo. Poljska je zahtevala, naj bi bi! določen tudi vrhovni komisar mestne uprave in pristaniški svet. Ta sklep nai bi bil veljaven deset let. Litva pa je zahtevala, naj se Memel pridruži kovensk! Litvi z avtonomno upravo. Poljska pa bi Imela svoboden dostop do pristanišča. PoslaniŠki svet je določil posebno komisijo in s tem je sporazumna tudi litovska vlada. KomisUa bi morala nredložiti odgovarjajočo izjavo po-slaniškemu svetu, toda konferenca v Parizu ln Lausanni je zadržala njeno delo. »Kurjer Polsk!« pravi, da kovensk! diplomati naibrž mislijo, da je po neuspehu pariške konference antanta razbita in da se jim posreči hazardna igra. razveljaviti versaUl^ko pogodbo. Memel v litovskih rokah bi lahko zaprl Poljski pot med Nemčijo in Rusijo. Nemci zahtevata na memelskem ozemlju plebiscit In praviio. da še vedno upato nanj. Litovski odbor imenuje zavzetje Memela zakonito in pravično delo. komunist Daivelajtis na pravi v svoiem proglasu, ki ga je izdal na prohtarijat, da je nastopil čas njegove vlade.
== NobauHi ovir za francosko vko-rakanie y Btrlln. London, 16. jan. CVVoIff). »Westminster Gazette* poroča, da sledi angleška vlada z veliko nane-tostio dogodkom na ruhrskem ozemlju, vendar pa ne namerava intervenirati. V angleških političnih krogih smatrajo, da francoska okupacija Bochuma še ne pomeni konca interveuciie. Francozi nimalo nobenih ovir, da končno vkorakajo tudi v Berlin.
— Francosko - madžarska trgovska zbornica v Parizu se ustanovi v kratkem. Njen glavni nam«*n bo pospeševat! francoski izvoz na Madžarsko.
= Vstaško gibanje v Slblr^l. Iz Re-valla poročajo, da so sovjetski časopisi priobčili ve<t, da se je posrečilo bivšemu poveljniku modnega odreda Kolča-kove armade gen. Pepelraievu priti v Si-biriio in organizirati vstaTo proti sov'et-skl vladi. Kmetie so na strani gen, Pe< Eclicva ia vstaja sq iutrp Siri,
Gospodarstvo.
—g Zagrebški žitni frg. Zagreb, 20. januarja. Radi padca dinarja je bila tendenca
zelo čvrsta. Cene žitu za kruh so stalno nara* ščale in v nedeljo je v splošno izostala vsa* ka ponudba. Velike količine moke so kupljene za inozemstvo (Avstrija), vendar jo drugo vprašanje, da se lahko ta izvoz vrsi, ker je promet popolnoma zasral. Cene so notirale: pšenica, postavno bačka odnosno vojvodinska posta a. 430 do 440 Din ▼ za* četku, koncem 440 do 465 Din. rl 400 Din, ovca Slavoniia ali Vojvodina 205 Din. Rosna 275 do 2S0 Din, ječmen za pivo 32.^ do 400 dinarjev, koruza nova 215 do 235 Din, sn* sena  pariteta  Sisak  310  do  320  Din. moka
»0« 6.75 do 7Din, fiiol 3.625 — 3.75 Din za kilogram belega.
— Tedenski semenf v Zagrebu. Znrf-eb, 20. januarja. Semenj slab. Cene so rs'ile v
dlarnem neizpremenicne. Vnli II. 7.^0 do °, III. 5 do 6.50, izjemoma 7.—, krave III. bosanske 4.75 do 6.50. kozli 5 do 5.5J, teleta zelo mnla po 12_50 d i 15.—. sremske svinja 22 50 do 23. domač č TI. 1S.50 do 1930. za kilogram žive teže. Blnrfa ni bilo. Od krme samo seno po 200 do 225 q.
—E Sadjarskega dru5tva za Slovenijo redna letna skunSčina bo nepreklicno n»* S v e č n I c o. 2. februarja (ne pa kaknr le bilo pomotoma rbiavijeno v »Kmetovalcu« dne 4. februarja) in sicer cb pol II. dopoldne pri Kmetijski družbi na Turja^krm tr-Ku št. 3 v LjubHnni. Na tel skupSč ni Je najvažnejša točka preustroj društva v Sadjarsko ln vr(narsko društvo. Ker sc ere torei za važne odločitve, se člani Sadjarskega društva opozarjajo, da se v Sini večjem številu udeleže te skupščine. On-enem pa vabimo tudi vse drusre sadjarsko ln vrtnarsks interesente k' dnsl°J 5e n?so bili člnnl Sadjarskega društva, da s svojo navzočnostjo in s stvarnimi nasveti in predlogi podpirajo na£e stremljenjo1: postaviti sedanjo organizacijo na Šlr5! ta trdncJSl temelj.
—g 7atrrebačkl zbor. Uprava Zntrre-bačko* Zbora saznala ie. da mnosp* bivSl lzlacačl na I. vel. sajmu umrnka nisu dobili prijavnice za II. vel. sajam, kojl s« obdržaje od 22. aprila do 1. mala o. tu akoprem su takove svima pos!afe. Zato uprava Zbora poživile sve one koli rrtislo na IT. vel. sajmu sudlclovatl. a prijav^cu primili nisu. da odmah Istu zatraže. Upo-zoruju se stranke, da se prijave uvažuju samo na podlaci prijavnih formulara.
—K Prodala motocikl'ev, razpfsnna na dan 24. fr>nuarja t. 1. prt glavni carinarnici ▼ Ljubljani, se ne vt51.
_ g Jufcoslovenskl Lloyd. akc^ska
dražba ▼ Berlinu. »Berliner« Taseblatt« poroča: Generalna skupščina ie odobrila bilanco, kl Izkazuje prebitek 3.3 milijona mark. Izplača se 15odstotna dividenda. Akcijski kapital se zviša od 12 na 30 milijonov mark. AkciiskI kapital se ponudi dosedanjim akcijonariem v razmerju 1 : 1 po kurzu 200 odst. Ostanek nadaljnib 3 milijonov mark uporabi neki konzorcij v interesu druJbe. Nadalje se ustvarijo nove prednostne akcije za tri milijone mark s petkratno volilno pravico. Sprejme j'b prej omenjeni konzorcij. Izgledi za tekoče poslovno leto so povsem ugodni.
— g Narastek produkcijo anjjTe5ke~ sa železa in jekla. Produkcija surovega železa je dosegla v angleški državi meseca decembra lanskega leta 533.700 ton. To pomeni narastek za skoro 40 tisoč ton napram novembru ln največje od januarja 1921 doseženo skupno produkcijsko Število. Navedena številka predstavlja 62 odstotkov mesečne povprečne produkcije leta 1913. Decem-berska produkcija zvišuje pridelek angleškega surovega železa v letu 1922 na 899.500 ton, jekla pa na 5,3S9.900 ton,
—g Vprašanre, kako pofavnafl privatno - pravne tenatve med našimi In avstrijskimi državi "a nI. Po došllh vesteh so pogaJan!a med našo vlado in med avstrijsko glede medsebojnih privatno - pravnih teratev ln glede dviga sekvestrov neposredno pred zaklučkom. Po teh vesteh bi
se spre'el za poravnavo teh terjatev kt'nS: Za eno staro krono 20 sedan'ih avstrijskih kron. Po danršn em stanju valute bi naši dr2avl*anl dobili za svo'e stare teratve ▼ naših kronah nekako desetino. Naš! dolžniki pa bi plačali v naših kronah desetino dolgovnnega zneska. Sporazum na temc-liu navedenega kluča bi pomenil za vso interesirane gospodarske kroge Slovenl e fn Dalmacije gospodarsko nesrečo. S tem bi se zavodom prizadela tudi občutna krivica, ker je vlada dne 1. februara 1919 vsled žigosanja staroavstrl.skih bankovcev prepovedala vsak uvoz kron Iz Avstrije, bodisi v gotovini, bodli] z nakazili in s tem zavodom onemogočila, da pridejo do svojih ter a te v.
V primeru zaključitve teh poga.'anj na temelu navedenega kliuča bi bilo predvsem silno prizadetih 26 zadrug na 'užnem Štajerskem, ki so po svoih pravilih morale ves odvisni denar nalagati pri »Ver-bandu« v Gradcu, pri katerem so bili žo v novembru 1013 vpel'anl odpovedni roki, vsled katerih Je tem 25 hranilnicam In pc-sollnlcam ostalo pri »Verbandu« čez 6 milijonov kron naložb, ki se ;lm ne obrestuješ. Zavode bi zadela s takim sporazumom ogromna moralna ln materijalna škoda. V Isti meri kakor zadruge so prizadete tudi regulatlvne hranMnice v Slo-veni 1 in D-Imacl i. 31 po številu, kf so Istotnko nalagale gvoi denar pri svoih denarnih središčih bivše AvstrPe In vsled že Imenovane prepovedi uvoza avstrl:skih kron niso mogle dvigniti svojih naložb v okroglem znesku 6,000.000 kron. Kred'tne
zadruge, kakor tudi rcgulat*vne hnnJlnfCO Ima'o ftik težke skrbi, ker so v znatni meri cbremrmene z vo'nlml pnso'HL Tudi drugI gospodarski krogi, zlasti pa banke. Imajo napram Avstriji ako velike terjatve Tudi ti sospodarsid Juoj^ JiiJ^jovjianj
stev. 15
•SLOVENSKI   N ARO O«  dne 20. januarja 1923.
Stran 3
▼oditi m dokončat! na testno roko pogajanja dede terjatev z avstrijskimi dolžnik! le vsled tega, ker so jih vladni organi ▼ kritičnem Času pred prvim žigosan em po svojem zastopniku generalnemu inšpektorju dr. M. Nedel koviču zagotavljali, da so te ter atve gotov denar in da jih bodo morili avstrijski dolžniki plačati v jugoslovanski valuti po srednjem kurzu genovske borze tekom zadniih dveh mesecev pred I. novembrom 1918 in pa vsled tega, ker je Avstrija zaradi sekvestrov naše vlade dne 1. marca 1919 prepovedala od-kazlla starih naložb v našo kral evino. — Spričo tega stvarnega položaja je sklicala za dan 12. Januarja 1923 trgovska in obrtniška zbornica v svoji posvetcvalnici sestanek prizadetih gospodarskih korpora-clj. Posvetovanje je vodil zbornični predsednik g. Ivan Knez. Po referatih gg. dr. \Vindischerja in dr. Frana Černeta se je po Izčrpni debati, katere so se udeležili gg. dr. Fran Paulin, dr. Basaj, dr. Kersnik, Avgust Tost! In dr. Kisovec, sklenilo, da se protestira proti zaklučitvi uvodoma navedenih pogajanj na temelju nespreem-Ijlvega ključa 1 : 20. Temu sporazumu ie tembolj ugovar ati, ker so še leta 1922. ponujal! avstrijski delegati poravnavo na podlag! kluča 100 starih kron proti 60 n?.-Jim kronam. Protest se je poslal ministrstvu pravde. Obenem se je naprosilo gospoda ministra dr. Zupaniča, g. dr. Ribara in g. pokrajinskega namestnika I. Hribarja, da podpirajo gospodarske organizacije v opravičenih zahtevah.
— g Izvoz boljšega tobaka ▼ inozemstvo. Uprava monopola tobačnih Izdelkov je odredila, da se Izvozi letos večfa količina boljšegja tobaka v inozemstvo, kar bi donašalo držav! okoli 100 milijonov dinarjev dohodkov.
— Z Češkoslovaški sladkor. Lansko teto je izvozila Češkoslovaška republika sladkorja v Italijo 33.800 ton, v Avstralijo 71.6S0. v Nemčijo 22.100, v Anglijo 21,100, v Francijo 18.400. v Romunijo 13.900, v Švico 7800, v Jugoslavijo pa samo 7600 ton. Lanska produkcija se računa na 700.000 ton, polovica Je določena z?, izvoz. Zase je porabila CeSkoslovaška preteklo leto 309.037 ton sladkorja- Lanski izvoz je znašal 376.000 ton, prejšnje leto pa 414.000.
— Z Dohodki beogradske občine od trošarine za preteklo leto so znašali 31.259.106.44 Din., med tem ko je trošarina za leto 1921 znašala samo 10,500.000 Din.
— Z Dohodki neposrednih davkov T meseca oktobru. Finančni minister je 16. t. m. predložil narodni skupščini poročilo o dohodkih neposrednega davka na celem teritoriju kraljevine SHS za mesec oktober. Po poročilu se je pia-čalo za mesec oktober neposrednega davka 50,471.707.21 Din. Poročilo izkazuje proti preteklemu letu višek 4 milijone 078.071.82 Din. in proti proračunu T budžetu 5,204.380.16 več.
— Z Otvoritev češkoslovaškega ge-neralnega konzulata v Hamburgu. Dne 13. t m. so bili o tvor jeni v Hamburgu prostor! generalnega konzulata Češkoslovaške republike. Prišli so številni povabljeni gostje, katere Ta nagovoril generalni konzul Šeba. Za njim je povzel besedo češkoslovaški poslanik Tusar, rekoč, da je zelo zadovoljen, da je navzoč pri otvoritvi, kajti Hamburg ima za Ceikoslovaško nenavadno velik pomen kot trgovsko mesto in tranzitno središče češkoslovaškega izvoza. Od nekdaj Se je šlo največ kupčij iz Češkoslovaške preko Hamburga in danes kot samostojna drŽava hoče Češkoslovaška svoje odnošaje do Hamburga še nadalje gojiti in jih pospeševati. Oblasti v Hamburgu kakor tudi trgovski in drugi krogi kažejo Čehoslovakom največjo naklonjenost. Tusar je naglasa?, da išče CeSkoslovaška republika s svojim največjim sosedom, z nemško državo, in zlasti še s svobodnim Hamburgom najboljše gospodarske stike. Načelnik senatne komisije dr. Schramm je na nagovore izjavil, da rud! senat In barnburške oblasti žele, da ostanejo dosedanji do- j bH stfkl med Hamburgom In Češkoslovaško še nadalje v polnem teku, da se iroje in pospešujejo. Upa. da se bo Češkoslovaška mogla bogato razvijati. Češkoslovaški generalni konzulat je med 56 zunanjimi zastopstvi v Hamburgu »afvečJa zastopstvena oblast in je zaposlenih v njej nad 30 uradnikov in na-raeščencev. Kako zveni to hamburško poročalo na Italijanska ušesa?
—jf »Uxnml Vrt'iDT«. Pnmfli smo 1. hroj »*Tmmog Vrtlar« sa slijedećim sadržai'-m: Va*i»o?*t vrtlarstvu i program rada. — K1<* jsliStc /sa si.). — Borba sa Štetnicima. — O i»«r"d*n*ma sjemena. — Rani Vn-mnir. — Ama-vTlis (%a §1.). — Novozelandski Špinat. — Vrtlarski VHlcnfar za siječanj itd. List sr*ecfat$e Jaroslav KarVjć" a na--čuje se kod Vlaift nafta Horvata. Zagreb. S trosim a vero* v« rtlea 6. Kako ie to jedan od p**vfh doma* ffb listov te strvke, to ga kao dobru I po* t—stvar prepuručamo svim priatcljlma vrtlarstva.
— g Kako ras*efo cene v Ecrflr::!. V Berlinu so cene živil in obleke od meseca decembra narastle od 44 : 610 na S6 : 510. to je za 53.6 in pol odstotka. Ako jih primerjamo s predvojnimi cena-rnf. so se cene v Nemčiji povišale za 68.000 in pol odstotka,
— g I. razred na avsrrlfsVTh osebnih ▼f*V*i se fe odpravil s 15. t. m. v prometa osebnih vlakov na vseh progah, izvzemši osebne vlake daljnih Železniških pro^
GOSPODARSKI BOJ MEO FRANCIJO IN NEMČIJO.
SPLOŠNA DELAVSKA STAVKA.
— Essen, 22. jan. (Izv.) Rudarji* delavci In uradniki so danes kompaktro stopili v stavko.
— Dortmund. 22. jan. (Izv.) Železniški uradniki hi uslužbenci so začel! stavkati.
— Mainz, 22. Jan. (Izv.) Pred vojno sodišče Je bilo do sedaj pripeljanih 9 indu-strijcev oziroma nemških uradnikov.
— Dortmund, 21. jan. (Izv.) Železniški uradniki glavnega kolodvora so včeraj stopili v stavko, ker so se začeli Francozi vmešavati v nl'b uradovanje. Vlaki so Imeli velike zamude. Ekspresni vlak Pariz-3erIin-Varšava nI možel pasirati Dortmunda.
— London, 21. jamarja. (TrO Po Informacijah, ki 'ih le dobila »Momlngpost« Iz Amsterdama, je povab;?a mednarodna sindikalna zveza odbore Internacional v Londonu in na Duna'u, da naj se sestane-io v Amsterdamu dne 26. januar a na razgovor o situaciji na ruhrskem ozemlu. Izvrševal«! odbor tretje internacfionale je izd.'J oklic za razglas splošnega štra'ka v vseh državah na dan 31. t. m. v svrho, da se protestira proti francoski akciji na ruhrskem ozemlju. Apel je datiran s 15. tega meseca.
— Essen. 21. jan. (Tzv.) Sindikalne delavske organizacije so imele v seboto daljša posvetovanja o situaciji in o na-dallni takt'kt delavstva v boju proti francoski okupaciji. Zastopniki delavstva so sklenili pozvat! delavstvo, da Še nadalje vztraja v pasivni resistenc! in da eventualno vstopi v stavko. Delavstvo se ne smt bati in lahko s hladnokrvnostjo pričakuje nadaljni razvoj dogodkov. Izdan bo na delavstvo po^lv, da ne sme zaupati francoskim obljubam in da se ne sme nit! bati francoskih groženj. Konferenca sindikalnih organizacij polaga največjo važnost v to, da delavstvo solidarno nastopa, ker je pričakovati Še težke In dolgotrajne borbe. Naitežle Je vprašanje prehrane delavstva. Železničarji zasedenega ruhrskega ozemlja nameravajo vstopiti v enodnevni protestni štralk.
— Essen, 21. Jan. (TzvJ V znak soPdar-nosti so vse banke ukinile poslovanje, ker so Francozi državni banki zaplenili okoli 150 milijonov mark.
NA VIŠKU KRIZE.
ARETACIJA  NEMSKTH INDUSTRIJALCEV.
— Essen, 21. Jan. (Izv.) Splošna sltn-aetja v ruhrskem ozemlju se naglo razvija do krize. Položaj postaja od dneva do dneva krltiČneJŠI. Radi aretac'Ie Fritza Thvssena Je stopilo 65.000 delavcev Thys-senovfb podietfj v stavko. Ravnatelji Thvs-senovih podjetij so javili svojemu šefu. da so pripravljen! z vso odločnostjo slediti njegovemu vzgledu. Dosedai Je bilo aretiranih S najuglednejših nemsVh IrdMstrl-Jalcev. Pridejo pred vojno sodišče v Mainzu.
— Essen. Ji lan. (Izv. General Bour-nler le vče^al dopoldne povabil k sebt nemške fndustrljce Fritza Thvssena. generalnega direktorja Tencelmana. rudarskega asesorja Oldeia, rudarskeca a^sorja Sest-nerja, generalnega direktorja Wus+enhoier-Ja in generalne« direktor!a Spnlerja. Naznanilo se 5!m ie. da so aret'ranf In so Jih takoj z avtomobil! odvedli v D"*sel-dorf. Vzrok aretacije *e n! zna«. Včeraj aretirana rudarski vi*It svetnik Ahrens in rudsrskl eksned'Jent Borf sta bila odvedena v ess^nske zaoore. 7aplemha državnih rudnikov od strani Francoaov se nadaljuje.
— London. 21. Januar'*. (TzvJ V angleškem časopisju se *e pokazala včeraj nenavadna velika skrb napram stalnemu slabšanu francosko - nemške gospodarske In politične situacle. Listi vprasVejo, koliko Časa naj Še trata nevtralnost ancle-ške vlade, t. j. absolutna nevtralnost orotl NemčTi in dobrohotna proti Franciji. Prevladuj mnenje, da treba angleški vladi pričeti misliti na primerno posredovane. Uvažuje se možnost uspeha s strani Bran-tinga, predsednika švedskega ministrskega sveta, k! hoče na prihodn:cm zborovanju Društva narodov znova predlagati, da naj se izroči reparaciiski problem Društvu v rešitev. Vznemirja pa angleške kroge francosko stal:šče, po katerem so oku-natori Ruhra pripravi eni mdalevati in izvesti svoj načrt ter odklonUi vsako posredovanje. V merodajnih francoskih krogih se še ve J no misli, da se nemški industrijalci uklonio In da pride do sporazuma, ki prinese reparaci e, pa tudi stabilizacijo zveze med nemškim premogom In francoskim žezlom v Loreni, kar je brezdvomno eden izmed ciljev francoske vi r»de.
Vatikan o resnosti situacije.
— Rim. 21. Januarja. (Izv.) Včeraj dopoldne ie bil v Vatikan« oficijelni spre'em diplomatičnih zastopnikov. Kardinal - taj-nfk ie iz'avfl zastopnikom slgn^tarnih drža*, da Vatikan z vso resnostjo in pazljivosti smotri sedanji politični položaj, ki je nastal po okupaciji ruhrskega ozemlja. Vatikan ie prepričan, dri Jo sltvac'Ia zelo resna. Opozarja na težke posledice, ki jih povzročalo dogodki v Ruhru.
MORATORIJ NEMCIJL
— Pariz, 21. januarja. (Izv.) Na današnji se i bo reoaracllska komisl a razprav-iala o moratoriju Nemčiji. Na seo bodo vableni tudi nemški zastopnik!, da razlože nemški načrt za moratorij.
FRANCOSKI DELAVCI  V RUHRSKEM OZEMLJU.
— Berlin, 21. januarja. (Izv.) S Češkega pr«ha:ajo poročila, da se nabirao v zapadnem in severozapadnem delu države rudarski delavci za francoske rudnike. Nemci so izključeni. Najbrže hočeo zaposliti tue delavce v francoskih rudnikih, francoske rudarje pa poslati na runrsko ozemlje«
SPLOŠNA SITUACIJA.
— Berlin, 21. Jan. (Izv.) Aretiran tn odveden je bil preko Rena tudi ravnatelj brzojavnega urada v Essenu J u n g e r, nadalje tudi ravnatelj telefonskega urada v Essenu dr. Z e h m e. Obtožena sta nepokorščine francoskim ukazom. V vsem okolišu Je vzbudila aretacija veliko nevoljo. Uradniki oddelka, kateremu je načeloval aretirani Ing. Stengelmann, so takoj zapustili delo.
Na postaj! v SInsenu pri Rockllngshan-senu Je bil zaboden neki rudar z bajonetom, francoska straža v Lamrendreherju pa je ustrelila nekega postrežnka. ker se baje nI takoj ustavil na klic straže. Na železniškem mostu pri Meimgangu so francoske straže streljale na večjo skup'o rudarjev, nilo je več ranjenih. Neki nerr.'k! redar Je rbsojen na 15 dni zapora, ker ni pozdravi! francoskega oficirja.
Tudi včeraj so ble pošiljatve premoga v Francijo in Belgijo skoro brez pomen* in lahko se reče. da v 10 dneh okupacije niso Francozi spravili preko Rena nlfl polovico premoga, ki ga je Nemčiia dajaia ooprej Franciji redno vsak dan. Železniško osobie Je poslušno nemškemu ukazu, da odklanja vsako sodelovanje pri odpošilja-nfn premoga v Francijo in Belcijo. Neki vlak. sestavljen Iz 71 vagonov premojra Je od*el iz Weddava v smeri prot! Franciji, toda na postali Opladnu ie bil vlak zapu. Sčcn in osobie Je zbežalo na vse stran!. Na postaji v Hardtnu so hoteli Francozi zapleniti vlak s premogom, toda strojevodja Je pognal vlak z vso silo s postaje ln Francozi so gledali jezno za njim.
Iz Essena so prišla poročila, da te štrajk razglašen ▼ 50 rudnikih. Skoro popoten Je štrajk v obsežju Stinnesove premogovne družbe. Tudi v državnih rudnikih katerih ravnatelji so bili zaprti, ie situacija neizpremenjena in štraik se nadaljuje. Naj-| T-^jročnelša organizacija, ki Je skrbela za transport premoga iz ruhrskega ozemlja vodnim potom, predvsem po Renu. Je ustavila svoje delo In odklonila Francozom vsako informacija
Ker so bile zaprte firjance Državne banke s strani francoske oblasti, so zaprle svoje urade tudi številne nem§ke privatna banke v Porenju In na ruhrskem ozemlju. Francoski finančni mister |e poslal na zasedeno ozemlje 50 bančnih nradnikov, da pripravilo tam za Francoze potrebne priprave za denarni promet In za uvedbo posebnega novca, določenega za zasedeno ozemffo. Tega novca bo v vrednost! okoli 1 milijarde frankov.
Iz Dflseldorfa Je prišla vest, da bo najbrže general Degoutte odooklfcan In pride na njegovo mesto general Weycrand- k! J«» bil t^kom vrine desna roka maršala Focha.
Lloyd George proti Franciji.
— Curlh, 21. jan. (Izv.) »Neue ZOrcher Zeltung« priobčuje zelo oster članek Lloyd
j Georgea o situaciji na ruhrskem ozemlju. Lloyd Oeorge napoveduje, da mora francoski pohod končati z neuspehom. Nobena Izmed zmagovalnih držav n'ma pravice trpinčit! nemSko telo, ki leži na tleh. Francoski pohod 'e vzbudil povsodi skrajno indignacijo. Premog, ki ga morda odvzame Francija Nemci]!, niti z daleka ne pokrije stroškiv za vojaško okupacijo! Okupacijska armada je stala Nemčijo toliko, da Je plačale za renaracije in za okupacijsko armado že trikrat toliko, kolikor Je plačala Francija BIsmarku 1. 1871. Llovd Oeorge meni. da bi Imela akcija na ruhrskem ozemliu katastrofalne posledice ne samo za nemško, m»rve2 tudi za be!«tfsko In francosko valnto. Edina možnost, da se dobe od Nemčije reparacrJe obstoji v tem, da se J! omogoči ureditev ničnih flnanec Toda Francija Ima po mnenju LJovd Oeorfcea posebne namene in sanja še o časih ko so bile Saksonska. Bavarska in VVflrtenberška francoski vazal! v boju proti Pnisljl. Ako se bo francosko postopanje nsdalTevalo, ne mor* nihče vdeti naorej. kaj lahko stori Junaški narod 60 milijonov, ali se vrže na desno ali na levo stran? Noben narod, vajen svoje neodvisnosti, ni nikdar prenašal tujega Jarma dolgo časa. Ako se spravi Nemčija ▼ obup. bo končna zmaga lahko na strani komunizma. Ne sme se Izključevati eventualnosti, da se Nemčiia vrže v naročje Rusije. Llovd George zaključuje: Ko so sto-nlle francoske čete v Essen. se Je pričelo najnevarnejše gibanje, kar jih je bilo v Evropi skozi stoletja.
NEMŠKI GOSPODARSKI BOJKOT proti FRANCIJI IN BELGIJI.
— Berlin, 22. jan. (Izv.) Z vso srditostjo In sistematično se pričenja gospodarski bojkot proti Franciji in Belgiji. Vse gospodarske In pridobitne organizacije so enodušno in odločno napovedale bojkoi vsem proizvodom in pridekom francoskega ali belgijskega Izvora. Gostilniške zadrug* so sklenile, da cbsolutno več ne točijo francoskih vin in likerjev. Isto so sklenili kavarnarji. Hotelirji po vsej Nemčiji so sklenili, da bodo strogo in dosledno odklanjali vsakega Francoza in Belgijca- Trgovci so napovedali radikalni bojkot francoskemu blagu. Bojkot Je proglašen nad konfekcijskim blagom, v prvi vrsti damskim kostumom, pariški mod! in pariškim parfumom. Trgovci, eksporterji in Importerji so sklenili prekiniti vse trgovske zveze e Franc'Jo ln Belgijo. Na vseh izložbenih oknih so obešeni nanisi: Francozom nič! Francozom ne prodajamol« ln slično.
"NERESNIČNA VFStToToKUPACUI MADŽARSKIH krajev. — Beocrad, 22. januarja. (Izv.) Z vso odločnostjo se demantirajo vesti, ki so bile razširjene v inozemskem časopisju o načrtu Jugoslavije slede okupacije nekaterih važnih krajev na Madžarskem. Te vesti so popolnoma netočne ln tendenciozne.
Volitve v »Pokojninski zavod"
ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI SO SE PRIČELE!
5. februarja se vrši v Ljubljani skrutinij oddanih glasovi
Pokojninski zavod že pošilja glasovnice.
Glasovnice so tako prirejene, da je zajamčena tajnost glasovanja. Ce glasovnic ne prejmete aH jih izgubite, zahtevajte glasovnice od volilne komisije.
Gre za starostno preskrbo Vaših nameščencev, gre za podpore bolnim in onemoglim nameščencem, njih vdovam, materam in sirotam! — gre za denar, ki ga kot zavarovalne prenvje plačujete v prvi vrsti Vi službodajalci!
1. Izpolnite vse glasovnice, ki jih prejmete, pravilno, t. j. ne z Imenom kakega kand?data, aH nosilca liste, ampak z nazivom edine nadstrankarske liste, ki je:
»ZDRUŽENI SLUŽBODAJALCI«.
2. Zalepite glasovnice pravilno, t. j. tako, da »volilni odrezek« ostane neod-trgan in nezalepljen, sicer je glasovnica neveTjavna!
3. Pravilno Izpo'njene -glasovnico oddajne takoj zanesljivemu zaupniku, ki jih bo skunaj z drugimi glasovnicami s'gnmo pos'al v Pokojninski zavod v Ljubljani. aH pa jTb takoj pošljite, eventualno prTnoročeno, direktno na »Volilno komisijo Pokojninskega zavoda za nameščence« v LjubTlanI, po možnosti v eni kuverti z ostalimi glasovnicami, ki jih zberete med delodajalci Vaše edinl-ce (kategorij;") za Ii«to: »Združeni službodajalci r. Ce pošbete glasovnice direktno volilni komisiji, frank »raj te pismo zadostno, s'cer so glasovnice neveljavne, ker bi jih volilna komisija ne sprejela. Uporabite od Pokoininskega zavoda doposlano Vam kuverto!
CT*NTPALNI AKCIJSKI ODBOT? »ZDRUŽENIH SLUŽBODAJALCEV«.
Kultura.
i
Predavanje o Pasteurju«
V soboto zvečer se je vršilo v veliki dvorani Mestnega doma javno predavanje šef« bakterialoške stanice dr. A. Simcca o Pasteurju. Dr. šimec je priredila svoje predavanje nalašč za ŠIrSo javnost: njen namen je bil, podati našemu občinstvu pregledno in razumljivo sliko neprecenljivih zaslug ve* Jtkega francoskega učenjaka za človeštvo. Pasteur je bil roien dne 27. decembra 1822. kot sin priprostih starisev — oče Je bil usnjar — in se v mladosti po svojih zmož* nostlh ni posebno odlikoval. Bil je ves čas med srednjimi učenci in šele po končanih študijah je nastopil triumfalno pot kot znan« stvenik, čigar imena se spominja človeštvo s ponosom In hvaležnostjo. Prvo njegovo delo je bilo odkritje takoimenovane pro* storne kemije, k! obstoji v trditvi, da ima za naravo vsakega telesa z notranjim ustro« jem enako važen pomen tudi njegova pro* stornost. Pd triletnem bivanju na gimnazij! v Dijonu je prišel Pasteur kot izredni pro* fesor na strasburško univerzo, kjer se jo poročil z rektorjevo hčerko. Po prvem od* kritju na znanstvenem polju je sledila cela vrsta drugih. Pasteurju se imamc zahvalit!, da poznamo povzročitelja vrenja In drugih tekočin, glivo kvasivko, ki se nahaja kot neviden mikroakopičen organizem v velikan* ski množini v zraku. Pasteurjeva zasluga je, da poznamo danes način, kako obvaro* vati vino. mleko, pivo in druge tekočine pred pokvarjenjem. Segrevanje tekočin do gotove stopnje kot edino sredstvo, ki jih lahko ohraa! dolga leta nepokvarjene, nosi njemu na čast ime pasterizacija. Kmalu nato ja Pasteur dokazal, da iz mrtve tvarine ni mogoče vzbuditi življenja in izpodbil nauk o spontani generaciji. Leta 1866. ga je Francoska vlada poslala v južne kraje, kjer je razgrajala kuga med sviloprejkami in po* vzročala narodnemu gospodarstvu ogromno škodo. Pasteurju se je posrečilo zatreti to bolezen na ta način, da je našel njenega povzročitelja, posebno glivico, ki se naseli v velik! množini na sviloprejkah. Zarod bolnih rviloprejk je uničil in kvga je kmalu iitihnila. V tem času ga je zadel mrtvoud. ki pa se je k sreči omejil le na polovico telesa. Mladi učenjak Ie imel mnogo na* sprotnlVov. ki so skušali izoodbiiati njego* ve iznaidbe. toda brez uspeha. Imel p« je tudi prijatelje, med njimi znanet?a angle* škega kirurga Listera. ki je na podlagi nje* govih zaključkov našel dotlej neznano sred* stvo nroti gnoleniu ran. kt je povzročalo po bolnicah nedogledno bedo. Gnojenje po* vzročajo p^avtako nevidni organizmi, bak* teriie, ki jih je nolno v ozračju. Zato je treba uništi te škodljivce, kar se zeodi s nomo*jo desin'-Vcije ran, nrosto-ov In z*-a< ka. Zadnje veliko delo Pasteurja je bilo odkritje glivice, ki povzroča vranični prisad in pasjo steklino. V tistem času je divjala v Franciji živinska kuga, ki je uničila velik del goveje živine. Vlada je poslala Pasteur« ja v boj proti tej strašni bolezni. V krat* kem se je učenjaku posrečilo najti povzro* čitelja kuge in sredstvo proti njemu, ki ga poznamo danes pri v<eh nalezljivih bolez* nih kot cepljenje. On je ustanovil novo pa> nogo modeme medicine; mikrobiologijo. Na Isti način je premagal svojega najhujšega sovražnika — pasjo steklino, ki danes ni več nevarna. V Parizu je ustanovil poseben zavod za pobijanje nalezljivih bolezni, ki nosi njemu na čast Ime »Pasteurjev zavod«. Podobni zavodi so razširjeni sedaj po vsem svetu in tudi v Jugoslaviji imamo štiri. Leta 188S je zadel Pasteurja drugič mrtvoud, tako da je ostal popolnoma hrom. Vendar pa je do svoje smrti 26. septembra 1895. navduševal g\oje učence za nadaljno pot na polju znanosti. Pokopan Je ta veliki mož, ki je storil človeštvu toliko dobrega, v Pa* steurjevem zavodu v Parizu.
Zbirajte znamke za Jugoslovensko Matico^ i
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJLBLJANL
DRAMA.
Ponedeljek 22.: Vojiček C
Torek 23. 3anusr a: Zaprto.
Sreda, 24. jan.:  Madame ?ans Gene. Izv.
Četrtek 25. januir a: Čudež sv. Antona ln
Crna dama iz sonetov. Red A. Petek 26. januara: LiMcrru Red D. Sobota 27. januarja: Živi mrtvec. Znižane
cene. Delavska predstava. Uvcn.
OPERA.
Poneddirk 22.: Zaprto.
Torek 23. Januarja: Lakme. fre<t B.
I Sreda, 24. januara: Meiistoidcs. Ucd E ! Četrtek 25. "anuar a: Nižava. Red D.
IPetek 26. jan : Gnrcn ski slnvček. Red A, Sobota 27. lanuarja: Triptvchon. Red C Nede! a 23. ;anuar;a: Nižava. Izven. Ponedeljek 29. .'anuarja: Zaprto.
m   m a
— Opera. Vccrsj je v operi »Setilsk^ brivec« prvikrat pc! n*^.ovno vlo^o nanovoi an£a.nr*ni baritonist g lu'nh.in. Na mah je> pridobi vso publiko. rNJT£r)v nastop je nad vse siguren, pevsko kot igralsko je prvo* vrstna moč, h knte-i xi rro»>asr.o čestitati. Pel je svojo partijo baja celo brcr pred^dočo skušnje. Jasna irgovarjavi. rrr.c2"!Vif° zve* neč ton, izvrstna igra njegova je očevidno vplivala tud: na ostale soigralce, ki so bili včeraj brcr Izjeme na r:hyncj. Ta^'o pr| odnrti sceni, kakor po drjanjih je prireja!« publika nositeliem glavnih tIoj« nai^Hsrč* nejše ovacije. Tako je naša opera sedaj za eno najboljših sil boga tel j ša in ni se ram bati naiteŽjih del. Glavna stvar pa jo sedaj« da g. Balabana tudi obdržimo. —&
— Ljudsko vseučilišča v CeHn lavlja na razne časopisne vesti, da so predavanja ustavljena vsled teta, ker sc Je izreklo solidarnemu sklepu društva javnih nameščencev v Cel.u, da Javni nameščener odložijo funkere v vseh kulturnih in poli* tiČnfh društvih tako dolzo, dokler se jim ne 2boljša n;Ih obupni položa', dabe za to, ker so bila letoSnja predavana bolj sbbo obiskovana In k Je primanjkovalo pre* davateljev. Odbor bo do jeseni t 1. pri a-vil vse potrebno, da bo šolsko L 192.* /24 moglo pričeti s popolnoma reorganiziranim in na vse strani uspešnim delcvnn errL
— »Ženski svet«, ki izhala v Trstu in ki bo prinašal vsestranske spise o vsem, kar more zanimati naše ženstvo, se naroči pri jr. M. Prunkovf. Gruberjevo nabrežje 14« LjuLIJana. List stane za četrtletje 48 kron.
— »Vojiček*, drama v 24 slikah od Jurija Buchnerja, je bila v soboto na našem odru prvič igrana in je dosegla izreden uspeh. Igra je bila pa tudi nad vse skrbno pripravljena in študirana, kar je dvojno tolažllno po zadnji slabi premijeri. O igri In predstavi šo natančneje izpregovorimo. Za danes bodi omenjeno, da so vsi nastopajoči — in teh je imenoma 21. s komparzi pa ie več — tekmovali v kar najboljši igri, ki so Jo zmožni. Pred vsemi drugimi pa gro 2a*Iuga režiserju § e s t u. ki pa kljub i z red* no živahnemu aplavzu žalibog ni stopil prej občinstvo, kar bi bila njegova polna pravica in bi si bilo občnstvo tudi želelo, da mu lice v lice Izkaže svoj hvaležnost. Glediščo je bilo obiskano le srednjo dobro: bila Je sobota in vse polno plrsnih zabav po mestu. Predstava je kljub 24 slikam traiala ne čisto do IG. ure zvečer; niti ne dobri dvo uri. To je tudi napredek, ki ga smemo pisati v dobro premisijenosti režije. Af. T~
— Predavanje o »Pr*ČQtlcn Človeške kultur*« Ob natličeno polni dvorani je predaval minulo soboto g. vseučlllškl docent dr. Vojeslav M o 16 o gornjem predmetu. Na zelo poljuden način Je predavatelj predoči! pračloveka ter stopn evaje očrtal njetov takozvani kulturni razvoL ki je tra-al brezdvomno stotlsoče let, predno Je dospel na današnjo višino. Predavanje je bilo nadvse zanimivo, posebno Še, ker Ima z- dr. Mol£ simpatičen orzan in res čisto, lepo sloveničlno. Hvaležnim slušatel;em je obljubil, da se čimprej povrne z novim predavanjem med simpatične mu »Sočane«. Po predavanju !e ka^ prijetno prepeval in zabaval navzoče ob-i činstvo oddelek vrlega pevskega zbora jugoslovanskih železničarjev, ki se, ako le morejo, udeležujejo lepih »Sočlnih« prireditev. V soboto predava g. dr. Matija Ambrožič: o >Vitaminih«, na kar is danes opozarjamo.
— Ljubljanski muze}. Prejeli smo to-le pismo: Uglednemu uredništvu dnevnika »Slovenski Narod« v LJubljani. Na notico" v Vašem cenjenem listu z dne 21. t. m., št, 16., priobčeno na strani 4 med kulturnimi beležkami pod značnico »Ljubljanski muzej«, sporoča podp:sano ravnateljstvo na* stopno: Muzejska uprava je organizirana. Zato ima tudi prirodopisni oddelek že tretje leto svojega strokovnega vodjo. Ta skrbi v zvezi z ravnateljstvom za to, "da bi prišlo čim več prlrndopisnih zanimivosti v muzej«, kar svedočfjo tudi pozivi po dnevnikih in strokovnih revijah. On določa znanstveno došle objekte, jih uvršča in hrani. Vsakdo, ki se intenzivneje zanima za prirodopisje, ve" in vidi, da se zbrko sistematično izpopolnjujejo in modernizirajo. — Prlrodcvarstvero zadevo vedi v odseku za prirodno varstvo prav vodjn prlrodcplsnega oddelka na našem muzeju kustos t. dr. Fraa Kos. Notica kaže torel temeljito nepoučenost v tel zadevi, bo pad zato, ker se vrši delo nt muzeju smotrene In brez hrupne reklame, kakor to pristoja resni vedi posvečenemu zavodu. Beležka Ima pa še druro plat. Notico Iste vsebina je prineslo dne 16. t. m. tudi »Jutro«; a dno
21. t. m. prinaša lojalno pof-s tuuradneJTa pojasnila tudi vest da je bil to zahrbten napad In »z zlorabo Imena usl^dneza naprednjaka« vtlrofarljea v Tst. To zadošča. Ravnateljstvo prog1, da blagovolita ponatisniti to pojasnilo zaradi svojih čita-feliev ln beleži z odlTčnlm spoštovanjem Ravnateljstvo    dež. muzeja.    V Lj-bliam,
22. Jan. 1923. MamuanI, direktor. — Notico, oa katero se nanaša to pismo, smo drbli ad strani, ki smo ji morali verjeti, kakor pa smo se sedaj poučili, je notica zasnovala oa popolnoma napačmit JPJocoaaciJah«
Stran 4.
»SLO V K NS K I   N ARO P«  dne 23  januarja 19^3
Sicv. 17
Glasbeni vesfnik
— n. simfonični koncert muzike Dravske divizije se vr§i danes, ponedeljek 22. januarja. Začetek točno ob 20. uri. Ta koncert zna postati historična točka v slovenskem glasbenem življenju. Pred tremi sezonami je ustanovil kapelnik dr. Cerin orkester, katerega je vežbal in vežbal, da je postal ta orkester resen faktor v instrumentalni glasbi slovenski. Kar je imel Pariz že L 1725., London !. 1795., Dunaj L 1782 in Praga L 1S03, namreč redne orkestralne resne koncerte, to smo dobili Slovenci Sele, ko se je vrnil dr. Čerin v domovino. — In — po kratki dobi treh sezon so prišli ti koncerti v nevarnost, da se zopet opuste! Ni prilika govoriti danes o tej zadevi — obisk današnjega koncerta naj pokaže, da vd Ljubljana ceniti zasluge, k? jih ima dr. Čerlnov orkester za našo urre'nost, cb'sk današnjega koncerta naj bo Izraz priznanja našim prvim simfoničnim koncertom, Izraz simpatij, kf jih zasluženo uživata orkester in njegov Todja dr. Cerin.
— Danes zvečer ob S. nrl v dvorani frotela »LTn!on« se vrši simfon'čn! koncert Muzike Dravske Div. Oblast? pod vodstvom kapelnika dr. Josipa Cerina. Izvajajo se slede skladbe: 1.) W. A. Mozart: Sercnnda za godalni orkester. (Koch U. E23). I. Allecro. II. Romanca. Andante. III. Menuetto. Allesretto. IV. Rondo. Allegro. 2.) a) A. Brcdin: Prizor Iz sredneaziske stepe, b) Sv. Stančič: Sinfoničen seherzo. 8.) K. B. Jir5k: Sfrf^nra C mol, op. 10.
I. Mofto moderato. Allegro declso. Presto.
II. In'ermezzo. Adagio. III. Seherzo. Viva-ce. ITI. Sostenuto. Alegro marclale. Vstopnice so do 1. ure v predprodajl v Matični kn'Igarnl na Kongresnem trgu. od 7. ure dal*e pa pri koncertni blajra ni ter jih je vseh vrst Se dovoli na razpolago._
TirisfN in socrt
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. —Dima', 21. jan. Z napetost'o pričakovana nogometna tekma med AvstrITo In Svi~o se je končala z 2 : 0 za Švico. Zmaga Švice :e vzbudila pravo senzaero ka;-t| znano ie. da so b'Ii Švicnr'I lani na Duna'u tepeni 7 : 1. Tekmi :e prisostvovalo 50.000 pudi. Skupni rezultat vseh tekem med Avstrijo in £vico znaša seda* 23 :9 za Avstrijo. Značilno je, da so bili Švicarji na Dunaju vedno poraženi in sicer 4 :0, 5:1, 7:1, med tem, ko so Avstrcl v Švici vedno težko zmagali ali pa Igrali neodločno. Avstria Je dobila dosedaj 3 tekme neod'očene 3 In »Vjrnbfla 2.
— Srntiškt Izlet na Bloke. Ugodno vre« ene zadnjih dni je   omogočilo smučarjem
iirirediti propagandni izl^t na Bloke. tTd-# ežilo se ga ie oVoli 50 do 54 smttčariev iz -Izbijane. Blok in eden iz Hrvatske. V ne* deljo zjutraj je bil skupen odhod v Novo Vas, kjer se je vršila d«-»m**a tekma Bl^ea« BOT (okoli 15 no StoviM.tV Po končani tekmi So se smučarji razdelili na dve skupini In Je ena odša na Slivnico, druga pa na okoli* Ike hribe. V Cerknici sta se zopet obe sku« plnl sešli, nakar je bil skupen od^od na Rakek, kjer so se smučar?! okrepčali v re* etavraclji Sevsr. Izlet, ki je krasno potekel, le bil nrvi oficijelni tekom letošnje zime.
Udeležili so se klubi »TlMia«*. LfuW«anskl Iportni  klub« fn  turistovsVl  kl"ft »Ska'a«.
—Sankallšče v Bohinjski Bistrici le bilo v nedeljo dne 21. t. m. otvorjeno on zadovoljivi udeležbi občinstva. SankaTfSCe Je Izborno urejeno in sanmec zelo ugoden. Sankači drbe prdrrbne Informacrje za sankanje v BoMniski Bistrici pri JugosTovenski avezl za tulski promet v LJubljani, v trgovini MatrdiČ nasproti glavne poŠte In pri zinmskosportnem savezu v Narodnem doma.
— S. K. STovan. V. redni občni zbor se vrši v nedeljo 4. februarja ob pol 10. tri dopoldne v Prešernovi sobi restav-racife »Novi svet«: s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo funkeronariev. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti.
— Gor'Ška podružn'cn SPD. se 'e rnz-STa glasim sklepa svo'ega Izređneua ob-čnera zbora dne 19. t. m. Tem potom se bivši odbor zahvaljuje podružničnim čla-inm m članicam za nih stanovitnost fn družabno zavest. Ako ne v tem društvu, bomo drugače skušal! uvel'avlt! postavljeni si cir. Vsi cen?eni člani bivSe gorske podružnice nal ostanejo zvesti »SPD.« O*«-'«* doblva'o član. Izkaznice v pisarni »SPD.« na Trgu Krala Petra. Bivši odbor.
— Nova nodrnžn*ca Jugoslovenske Matfce. Preteklo nedeb'o sc je ustanovila v Rušah nad Mariborom, v tej od neVdaj slavni postojanki narodne pro-bujenosti, krepka podružnica J. M. — Ustanovni ob*m zbor se ie vršil v Smol-nfku pri T*. GTaserju. Pokrajinsko centralo fe zastopal g. Ante Beg, ki je pojasnil cilje in podrobno delovanje J. M. Odbor se je sestavil sledeče: predsednik g. Fric Glaser; podpredsednik g. Avg. B^čela, tainik in blagamik g. Fr. Golob: odbornika: g. Al. Majcen in ga. Jera Bučar; namestnika gg. Al. Glaser fn Iv. Jug. — Glavno zaslugo za ustanovitev si je stekel g. Fr. Golob, tainik poso?i!nice. Nova podružnica je štela ?e ob ustanovitvi blizu 100 članov. — Novi predsednik je pokazal že po zborovanju izreden talent, ker je s Šaljivo cfi'^tttro zbral blizu 1600 K.
TTtfH UH ^MMMBMBBMM
— Čevlre kupujte od domač h tovare« tvrdk« Peter Koz!na & Ko. z znnmko »Peko«, ker so isti priznano na boliš? In na-cene 5f. Glavna zaloga na debelo In drobno Lhibljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta It L
Dnevne vesti.
V Lmbliant. dne 22. januarja 1923.
— Narodno-napredna stranka.
»Skupina okoli »Slov. Naroda« Je pozvala v soboto zvečer v posvetovalnico mestnega magistrata sestanek ožjih svojih ljubljanskih somišljenikov. O političnem položaju je poročal z. dr. V1 a d im i r Ravni* har, v razpravo so posegli gg. dr. Triiler, dr. Defranceschi, Pustosiem-šek in drugi. Končno je bil soglasno sprejet predlog, da se skupina okoli »Slov. Naroda« organizjj kot poli« tična stranka z imenom »Narodno-napredna stranka, da se izvoli začasno načelstvo z nalogo, da izdela program in organlzačni statut Začasno načelstvo naj potem v najkrajšem času skliče zbor zaupnikov Iz Ljubljane in z dežele v svrho odobritve programa in organizačne-ga statuta, izvolitve načelstva ter postavitve kandidatov za narodno skupščino. V začasno načelstvo so bili Izvoljeni gg. Anton Ferant Ivan Jelačln mL Rasto Pustoslemšek, dr. Vladimir Ravnihar, Danilo Šaplja, Fran ŠkuJJ, dr. Ivo Tavčar, dr. Karel Triiler in dr. Konrad Vodušek. Načelstvo je dobilo pooblastilo, da sme po potrebi kooptirati še druge delavne člane. Tajništvo Narodno-napredne stranke se nahaia začasno v uredniških prostorih »Slov. Naroda«, kamor naj se tudi naslovijo vsi dnnfsi. Ppnes zve*«*r ob 8. Je prva ?eia začasnega načelstva.
— Volitev novega £trrrr*na. ^a-kor srno izvedeli bo imel novi občinski svet svojo nrvo sejo v soboto 27. t. m. ob 11 dopoMne. Na dnevnem redu te seje je volitev župana in podžupana.
— WnU+*r dr. N. 7rm*n!5 odpotuje Ju*rl ziufrnj Iz T iubiir>r*e v P^'okra-imo In bo sprejemal s*r*r»ke v Črnomlju na oVrajnem g'avarsfvu.
— Svarilo. Pokrajinska vlada objavlja ta-le uradni komunike: Pokrajinski unravi je bilo naznan'eno. da so se ljubi;anskl veletrgovci bale dogovorili med seboj, da bodo svoje blago odda'ali svojim odjemalcem samo za tuio valuto. Vsi veletrgovci se opozarjajo, da je vsak tak dogovor — ako se je res izvršil — ne le nepatriiotičen. temveč tudi neveljaven in protizakonit. S takšnim dogovorom se izpodkopava vera v dinar, ki je v naši državi zakonito plačilno sredstvo in s tem se obenem uničuje tudi njegova vrednost. Tak dogovor Je naperjen direktno proti državi sami. ki ščiti one, ki delajo na ta način sedaj proti njej. Kdor bi v posamnem primeru, držeč se tega dogovora, zahteval za prodajo blaga tujo valuto, se pregreši proti zakonu o pobijanju draginje živ-Ijenskih potrebščin in brezvestne špekulacije, odnosno njega pravilniku, kakor tudi proti zakonu z dne 7. aprila 1870 drž. zak. št. 43, ker s tem jasno izraža namen nakupičevati življcnske potrebščine, odnosno podraževati njih cene. Pokrajinska uprava objavlja, da bo proti vsakomur, ki bi se pregrešil v tem smislu, postopala najstrožje in ga izročila sodišču, da ga doleti pravična kazen, obenem opozarja pokrajinska uprava, da so glasom člena 3. pravilnika za izvrševanje zakona o oobb'anju draginje tudi vsi prodajalci življenskih potrebščin na debelo zavezani, označevati cene po-samnim potrebščinam in sicer v zakoniti državni valuti t. J. v dinarjih.
— Kraljeva zahvala. Glavni odbor »Strokovnega udruženja jugo-slovenskih oblikujočih umetnikov« nam poroča iz Zagreba, da je prejel iz dvorne pisarne dopis, v katerem se obvešča Udruženje, da je Nj. Veličanstvo kralj izrekel svojo zahvalo za udanostno izjavo slikarjev, kiparjev in arhitektov Iz cele države, ki so M!l zbrani o priliki prvega umetn??kecti kongresa v Zacrrebu.
— NeorTke na lovn NI. Vet kral'a. Veliki snežni zameti pretekli teden so povzročil« velike neprlike na kraljevem lovu, ki je bil prlreen 17. t m. na državnem posestvu Bel!e. Ko se ?e 18. t. m. t ral i hotel s svojim spremstvom vrniti z lova v Beograd, so veliki snežni zameti povzročili, da ;e vlak obtičal na progi. Iz Belja se je kralj na saneh pripeljal v vas Jasenovac, kamor je prispel proti večeru. Posta a Jasenovac Je zaprosila v Osijek, da bi se formiral poseben vlak, ki naj bi prispel v Jasenovac. Vlak le odpeljal Is Osreka a je obtičal na progi med Kneževim! vinogradi ln Karano. Okoli dveh ponoči le kralj prispel na mesto a sanmi Kral) je vstopil v vlak, toda lokomotiva nI mogla zmagati snežnih žametov, k| bi bili kmalu pokrili ves vlak. Kmetje so s velikimi napori odpldavall sneg. aa kar Je vlak. ko je došla Se druga nova pomožna lokomotiva, okoli U. odpeljal proti Mona-stlrju. Kral] te e v soboto ob 11. dopoldne vrnil v Beograd.
— Krivično zapostavljanje. Pri pokrajinski vladi so po prevratu ustanovili urad. čigar glavna naloga bi naj bila. da preskrbljuje Ljubljano in ostalo Slovenijo s premogom. Od prevrata sem do danes vodi ta oddelek g. Hevne, mož ki si Je a svojim požrtvovalnim delova-
njem pridobil neprecenljivih zaslug za vso našo javnost Uredil je dobavo in gospodarstvo s premogom in skrbel za to, da je ta dobava vzorno funkcijoni-rala. Njemu gre izključno zasluga, da smo imeli v Ljubljani v najtežjih časih premog, dočim je vladalo povsodi po o-stali državi čestokrat največje pomanjkanje tega kuriva. G. Heyne se je predvsem zavzel za to, da se je določil gotov kontingent premoga, ki se je prodajal uradnikom po znižanih cenah in oddajal mestnemu magistratu za ubožneiše sloje. S tem je uradništvu in ubožnejšim slojem prihranil nad 10 milijonov gotovih Izdatkov. Vkljub tem neoporečnim zaslugam, k? si jih je pridobil g. Hevne, tiči še vedno v VIII. čin. razredu, v istem razredu, v katerem je bil Še pred prevratom. Menda je edini uradnik, ki pod Jugoslavijo ni napredoval. A ne samo to. G. Hevne je bil preje v statusu pri gradbeni direkciji za Slovenijo, lani pa so njega in njegov odd?I?k naenkrat izločili Iz tega statusa In ga podredili gradbeni direkciil v Sarajevu. Posledica tega je bila, da nlegov oddelek I. nov. sploh ni dobil plače, ki so jo nato nakazali šele na odločilno Intervenciio. G. Hevne se politično ni nikdar udejstvo-val, marveč je Živel zgolj svojemu poklicu in svojemu debi. Menda v zabvalo za to je obtičal v VIII. čin. razredu do danes, dr^i so vsi niogovi kolegi med tem dvakrat do trikrat avanzlrall. Nemara ie to nag-ada za to, ker se ni nikdar — politično eksponira!. Mrtnimo, da govorimo v imenu vse naše poštene javnosti, ako zahtevamo, da merodain! faktorji popravijo krivico, ki se je storila g. Hevneju.
— Volitve v pokojninski zavod za nameSčence v Ljuhtjani. Ob volitvah v Pokojninski zavod za nameščence se je razvil prav interesanten boj. Svoje* časno je namreč ministrstvo za soci* j a1 no politiko imenovalo v ta zavod po veMki večini pristaše lastne klike, za predsednika zavoda pa je bil določen intimus ministra Žerjava, rav • atelj Sla* venske banke, g. Praprotnik. Za name* $^enee ie bil imenovan v sosvet uradnik Slavenske banke g- Lovšin in njegov pomagač Urbančič. Koncept je bil na* rejen in banki so bili zasigurani mili« jončki. Toda prišle so neizogibne v o* litve. Zasebni nameščenci so uvideli na* mere klike in se združili na skunno listo pod   imenom »Združeni zasebni nameščenci«, da tako obvarujejo svoje lastno premoženje pred izkoriščevalni* mi nameni. Gospodje okoli Slavenske banke so kar divji. Izdajali so list za zasebne nameščence, plačevali organi* zatorje  in  jim   že  a  conto dobička ustanovili lastne firme, sedaj pa da jim vse uide iz rok? Nikakor! Sestavili so lastno listo ter jo krstili »Strokovno in nadstrankarsko«. Volilcem so razposlali okrožnico z imeni kandidatov, imeli pa niso korajže, da bi navedli tudi zapo* s'enje teh kandidatov. Kako bi tudi? Stvar bi  bila preočitna ako bi volilci zvedeli, da kandidira n. pr. v I. skunini de! od a i al cev na njih listi 7 nameščen* cev   Slavenske in Slovenske banke, reete kandidatov g. A. Praprotnika, v I, skupini nameščencev pa 8 nameščen* cev istih bank. V drugi skupini name* ščencev kandidirajo nameščenko pod* jetja, »E. Lovšin, Rude in kovine«, ki je last Slavenske banke. Dalje solast* nika  tvrdke Aloma Companv, katere upravni svetnik In solastnik je v ime* nu Slavenske banke zopet g. E. Lovšin. V TTL skupini nameščencev so pod pri* tiskom največje delničarske Trbovelj* ske premogokonne družbe. Slavenske banke   postavili nameščenci Trbovlje svojo onorttinistično listo, na katero so na podlagi napačnih informacij ujeli tudi Jeseničane, nameščence Kranjske industrijske družbe, ki stoji pod direkt* nim vplivom Slavenske banke. V IV. skupini nameščencev so postavili nič manj kot 5 uslužbencev Praprotniko* vega   glasila   »Jutra«.   Tako izgleda »nadstrankarska in strokovna lista« in pri tem ne spremeni na stvari prav ničesar, ako so na svoje liste ujeli ne« kaj neinformiranih in par nameščenk, ki odkirto priznavajo, da so podpisale neda bi vedele kaj so pravzaprav pod* pisale. Nasprotno pa se je sestavila lista  »Združenih zasebnih nameščen* cev« iz nameščencev raznih podjetij, brez ozira na njih strankarsko pri p a d* nost,  temveč se je oziralo le na to, kdo bo v stanu najbolje zastonati ko* tisti zasebnih nameščencev. Kdo bo pregledal do dobra obe listi, mu odločitev ne bo težka, na eni strani Stre. berstvo,  na dragi  poštenost. Trdno smo overjen!, da ne bo hote! nihče biti lestvica, po kateri bodo posameznik! lezi! do svojih korit in ds bo vsak oddat svoj glas listi: »Združeni zasebni nameščenci. — Zasebni nameščenci.
— Razpisani sfnfM. Oeneratna tnspef-cfla voda v IJubllanl ramisule mesto gradbenega nadkomlsarla v VIII. čfn^vnem mrefa In mesto kancf'hkega praktikanta. Interesentje se opozarjajo na tozadevni razpis v »Uradnem lista«.
«*■ Sramota. Ljubljana danes samo pleše in raja, za kulturne prireditve pa se nihče ne brisa. Danes je simfoničen koncert godbe Dravske divizije. Človek bi mislil, da bo tak koncert v LJubljani I razprodan že zato, da izkažejo Ljubljan-čanje svojo hvaležnost in priznanje tej godbi. Kaj bi pa bila Ljubljana v glasbenem oziru brez godbe Dravske divizije? In vendar Ljubliančanje v svoji indolen-ci tega ne uvažujejo, ne upoštevajo, da bi niti plesati in raiati ne mogli, ako bi ne bilo te godbe. Ali se je potem čuditi, da je za današnji koncert godbe Dravske divizije razprodanih baje samo nekaj nad sto vstopnic? Sram je nas takšne indoicnce! Ali res ni v Ljubljani najti nobenega smisla več za resna kulturna stremljenja?
— Odlikovanje. Episkop v Tcm^vnru Stevan Nikclič ie bil cd romunskega kralja odlikovan z redom romunske krone.
— Umrla je dane«; po do'si tc/ki bolezni v Leon;šču pa Marica Kettee-va roj. Ivanšič, soproga trgovca J. Kette a na Aleksandrovi cesti. Pokojnica je bila navdušena Slovenka, vrla nnpredn a-kinja, ki je radodarno podpirala vsa naša narodna društva, ki io bodo težko pogrešala. Bila e udoševl ena turistina in podpornica šport, fcibania. Pokojn'ca je vži-vala v vseh 1 ubljanskfli krogih splošne simpatije. Blag M spomin, njeni spoštovani rocibini nnše sožal e.
— Smrtna kosa. V Zavodnf v celjski bolnici je umrl davčni nnd'jpravitelj v pok. g. Fran Stiplovšek v starosti 63 let. Poko nik ie bil svoe dni edin? nnrodni zavedni Slovenec pri celjski davkarij. Blag mu spomn.
— Tatjanln večer dne 25. t. m. pod pokroviteljstvom kr. namestnika g. Ivana Hribarja. Spored I. V veliki dvorani koncert. 1. Zbor ruskih akademikov. 2. Gospod Grejrorin: »Kot proznićen spomin-ček« Fr. Bohnslava. 3. O. Kovač: Romanca \VaIteria iz opere »Mojstri pevci Iz Numberga«. 4. Ga. Saričcva: »Ciciban«, Župančič. 5. Ga. Vera BuraRvin. g. Balaban: Duetto. 6. Gdčna. Vera Nlkola'eva: »Boiarskl ples«. 7. O. Zupan: Romance Emila Adamiča. — II. 9. G. S«mcnc: Romance Vilhar eva in Leoncavalla. 10. Ga. Nablocka: »Sveta Rus«. M. Vološlna. II. G. Betetto: Ari a Kneza Gremina iz opere »Fvgcnij On'egin«. 12. G. šest: Košček lilma, ki je že napol pozabPen. 13. Ga. Ada Pol akova: MusorjrskI: »Detinska«. 14. G. Levar in zbor ruskih akademikov: Volga. Pri klavir u g. prof. Ruč. Začetek točno ob 8. zvečer. Po koncertu ples. Korian-doli in serpentine. — III. V Sokolski dvorani: Cabaret Monstre z mnogobro niml točkami, pri katerih sodelu'e:o iz prijaznosti: jrdčne. Vera Boralo, Vera Danilova, Despiler, Juvanova, Nikola'eva, Rogozo-va, \Vintrova in gg. Balaban, Betetto, Danilo, Golovln, Kralj, Levar, Peček, Plut, Put'atn, Rogoz, Sevastanov, SmerkoII, šest. Šimenc, Terčtč, Zupan I. dr. Re'fo vodi'o jtk. Putiata. Sevast anov, Šest. Začetek ob 10. zvečer. Godba dravske divi-zle. Cene: Vstopnina za obe dvorani 10 D, za dTake 5 D. Sedeži od 15 do 30 D. — Predprodata vstopnic v kavarni Zvezda od 11. do 12. In od 19. do 22. Na dan koncerta v Narodnem domu.
— Prve posledice katastrolalncga padca dinarja. Prejeli smo in priobčilie-mo: Katastrofalen padec dinarja zadnie dni na curi§ki borzi je izzval veliko paniko med občinstvom, ki se je z mrzlično nervoznostjo vrglo   na nakupovanje vsakovrstnih živil In življenjskih potrebščin za vsa razpoložljiva denarna sredstva.   Naval   v   dctailnib trgovinah od včeraj vedno narašča in  so  v večini trgovin stare zaloge, ki so bile krpliene še za razmeroma dobre cene, razprodane. Sedaj prihaia na vrsto blago, ki je bilo kupljeno zadnji čas  že po mnogo dražjih cenah odnosno ki je bilo dobavljeno na kredit in ki še ni plačano. Naša veletrgovina išče zadnje dni po bankah zastonj devize, da bi plačala vsaj deloma svoje dolgove, banke so v staniu, da povedo sicer knrz tujih valut, vendar ne razpolagajo z nikakimi zadostnimi zalogami deviz odnosno jih vsaj ne dajo trgovini na razpolago. Ker zadnja dva dni niso poslovale domače borze, nimamo tudi nikake prave orijentacije, kakšna bo situaciia v ponedeljek. ?!I se bodo izravnali naši tečaji po curiškl pariteti ali ne. Da praktično pojasnimo,   kakšne cene moralo nastati,   ako bi obveljali zadnji curiš*ki tečaji, za naše najvažnejša živila, navaiamo kot primer nove cene in ki so veljale v nadrobni trgovini začetkom novembra v Ljubliani: mast. amer. začetkom novembra 1922 deta H K 92 za kg po staniu  danes en gros K 160 za kg; moka 0 K 20 za kg. K 32 za kg; sladkor kocke K dS za kg, K 108 za kg; sladkor, kristal K 58 za kg, K 100 za kg; olie K 76 za kg, K 160 za kg, riž glaziran boljše vrste K 32 za kg. K 68 za kg: kava san-tos K 140 za kg. K 248 za kg. Jasno ?c, da večina konsnment^kih krogov take ogromne podražitve blaga ne more prenesti in pričakovati je, ko poidejo v par dneh zadnie zaloge sorazmerno cenenega blaga ln se bodo pojavile v trgovini nove cene, da se je bati naihtnSega. Tr-govstvo samo najbolf fnteresirano na tem, da se vsi ti panični nakunl občinstva ustavilo In nevoznost poleže, da bi sedanje zaloge v detailni trgovini ostale Se nekoliko časa, na dmgi strani pa Je samo nesignmo. kako naj postopa gle- I de krlt'a svoiih dolgov ln pri nabavi na-daPnih zal^g. Ako naj verujemo lz*avam finančnega ministra, so padec naše va- f lute v Curibu povzročile netočne infor- j macije, Spekulativni nameni, ter ni go- i
spodarsko nikakor utemeljen. Ta Izjava dale trgovcem nadc. da mora nastopiti prihodnji teden reakcija, da se notacija naše valute v Curihu zopet zboljša in da se dobi tuje devize po ugodnejši ceni kakor pa so danes na razpolago. Dokler pa se ta situaciia ne pojasni, nimajo trgovci sploh nobene baze. kako kalkulirati z blagom, ki ga š^ niso plačali. Sedanje izgube s prodajo in nakupom bodo pa brezdvoma povzročale veliko abstinenco v trgovskih krogih pred nadaljnl-mj nakupi, kar bi lahko povzročilo, da nastane pri mnogih važnili življenskih potrebščinah v kratkem pomanikanje blaga. Sigurno je tudi. da vlada, ki nosi moralno odgovornost za svojo gospodarsko politiko in dobrobit vsega prebivalstva, ne more več pasivno gledati sedanje Spekulativno početje bank ln borz na škodo celokupne javnosti in se mora odločiti za energično intervenciio v prid konsumentov, za zasigiranje domače prebrane, tudi za efektivne Šo kortrolo poslovanja bank in borz. Posledice podražitve živil la'iko postaneio za naš državni proračun, ki je kronično pasiven, ako se bo nadaljevala sedanja gospodarska politika, katastrofalne in že danes vidi jasno vsak konsument. da se s policijskimi odredbami proti detajlnim trgovcem ne da odstraniti dragin;a. Tr-govstvo smatra za svojo dolžnost opozoriti vso javnost na neizbežne posledice sedanje gospodske politike in mora odklanjati vsako odgovornost g^ede bodočih dogodkov. Gremij trgovcev.
— Protest Sv. Sinoda. Sv. Sinod pravoslavne cerkve |c protestiral proti odredbi naučncea mln'stra. da v ljudskih Šolah tudi katoliški duhovniki lahko poučujejo pravoslavne otroke v veronauku.
— Zahvala. O. Fran Pavlin, nns" daleč naokro* znani izvrstni fotojrraf na Jesenicah, katerejra pokrajinske slike r Goren ske vzbua o pozornost In občudovane. Je Geografskemu institutu na ljub-1 anski univerzi izdelal brezplačno 50 krasnih Keografsklh zanimfviti slik. Tem potom Izreka omcncnl Institut vrlemu g. Pavlinu za negovo nesebično naklonjenost svojo nn'iskrene 5o zahvalo.
— »Smetfšča sredi Reoprada*. Pod tem naslovom prinaša beogradski »Tlustrovan! list« v Sr. 4. na prvi tn drugi strani enajst fotortrnfičnih slik o zares vnehovpijnčl ne* snagi na javnih cestnh prestolice. Dodani sta tudi sliki ž-jpana M i tro vica in nod>"oa* na Pajcvića kot krivcev. Besedilo k slikam ie prcno'cno z ffoV>*nm sm^kaanoiit. Tipkano je v cirilici in latinici, delom« tvdl slovensko, dalje pa tudi francosko, čeSko, rusko, nemško in angleško, kakor je pri tem ted« niku običajno. Vredno je. da si te slike ogleda io tudi Ljubljančani, ki zabavljajo nad vsako lužico in kljub temu. da stori naša mestna uprava kar le more in sc Ljub* liana glede snažnosti. čeprav nI idealna, ie dmes prav ntJ ne razlikuje od dobro ureje* nih evropskih mest.
— Celjski aprovlzacllskl odbor Je v svo!I zadnji se;! razpravlal o preskrbo-vanju celskejra trga z najpotrebnesimi živili. Kakor drugim mestom v Sloveniji preti tudi Cel u vsled osromnejra izvoza prvovrstne živine Iz ce! skesa okraja poman kante mesa. Sklenilo se je opozorit! merodane lokalne faktore da tozadevno Intervenirajo pri pokrajinski upravi In centralni vladi.
— Avtomobilska nesreča v Novem Sadu. V Novem Sadu se je prevrnM avtomobil, v katerem se Je naliajnlo 12 volkov, pri čemur sta bila dva poškodovana. Šofer, ki je kriv nesreče, je bil oddan v zapor.
— Cene žtvflensklm potrebščinam v Cel*!!, kakor menda tudi drugod, skokoma naraščao. Minule dni zadnega tedna so se cene raznim pred:netom. kakor moki, sladkorju Itd., kar od dopoldne na pop. zviSale. Ljudstvo, kl si ne more skoro nabaviti več niti najvalneiših potrebščin. Je obupano.
— Cel'ska potlc'Ja le Izsledfla zadnje dn! celo vrsto stvari, katere so bl!c zadn ! čas na raznih kra ih pokradene. Pri sta-rlnarkl J. Je bilo zopet zaplen'eno mnojro takejra blaga. Okradcne stranke na| se zglasijo pri policijskem oddelku soba it. 12.
— Ponočnl davek ▼ Celju se bo tudi v tekočem letu pobiral z vso strogost o. Zadnji čas ie mestni magistrat kaznoval celo vrsto gostilničarjev, ki so ta davek malomarno pobirali. Kaznovan! gostilničarji se prltožu'e'o na mestni občinski za-stop In pokra'lnsko upravo, vendar pa so vsi taki prizivi vedno odklonjeni.
— Nase obmejne že!eznl§ke postalo pač ne delajo časti naši državi, še manj pa zbujaio ugled napram sosednim državam. V mislih imamo obmejne postaje proti Avstriji — postaii Rakek in Bohinjska Bistrica sta še dokaj imponujoči. Kako nizko taksira tujec našo državo, ko se pripelje na prvo našo postalo v Holmec na Koroškem ali v St. Ilj in Gor. Radgono na Štajerskem v primeri z avstrijskimi obmejnimi postajami Pliberk. Špilje in Radgona. Na avstrijskih tleh pravcate palače, pri nas pa neznatne lesene barake. Seve si tudi Avstrijci niso postavili po vojni teh palač, temveč so se le znali okoristiti z razmejitveno geometrijo. Južna železnica bi pač lahko zgradila prometu ustrezajoča večja postajna poslopia.
— Velik dellclt tramvajske ifrožbe v Zagrebu. Okrožna proga znjrrcbSke fram-va:ske družbe izkazu'e deficit 7 min onov kron za leto 1922. Radi tega se bo promet na te' proKi provizori^no ukinil.
— Novo pokon-tiSče v Pcogmdn. Heo-gradska mestna obč'na je kupila kompleks 40.000 kvadratnih metrov, ^ c* zgradi novo pokopališče.
Stev. 17
SLOVENSKI   NAROD« dne 23. januarja 1923.
stran. 5.
•— Dražba mitmškth h?5!& Mestni magistrat razpisuje prostovol no javno dražbo opuščenih mitniških hišic In sicer: na Vidovdanski cesti, nasproti hiše št. 24; na Taboru, nasproti cerkva Srca Jezusovega: na vogalu Lipičeve ulice za Sentpe-tersko vojašnico: nasproti Trubarjevega spomenika ob Aleksandrovi cesti; poleg mestne drevesnice ob Cesti na Rožnik; poleg skladišča za sol na državnem kolodvoru In one koncem Kolizeiske ulice. Dražba se vrši v sredo, dne 24. januarja 1933 ob 9. dopoldne v mestnem gospodarskem uradu. Interesenti se vabijo, da se dražbe udeleže in zgoraj omen ene opuščene mitniške hišice popre} ogleda:o na licu mesta. Kupnino bo plačati takoj po zdražitvi. ZdražiteljI bodo morali opuščene mitniške hišice tekom 10 dni po Izvršeni dražbi odstraniti. DrugI pogo.I nazna-aijo se reflektantom pred pričetkom dražbe.
— Falska elektrika postaja v zadnjem •asu, kakor nam pišejo, od dne do dne ne-
sigiirnejša, skoro vsaki teden elektrika ne-aadno odpove ln to bodisi po dnevu kakm tudi po noči. Tako Je bil Maribor v četrtek po noči trikrat brez elektrike, podnevi pa se Je tok kar zaporedoma prckinjcval. Najbolj Je vsled tega seveda prizadeta industrija, ki le popolnoma odv!sna od Fale. Doznalo se je. da tvori glavni vzrek temu ponajveč daljnovod v smeri proti Račju, deloma pa tudi slabo omrežje po mestu. Priporočamo, da si pristojna cb^ast nekoliko natančneje ogleda daljnovod v smeri Račje, predvsem pa provizorno napeljavo ▼ Selnici preko Drave! Menimo, da daljnovod, oziroma omrežje, kateremu že škodi vsako najmanjše neurje, nikakor ne odgo-varia tehniČnTm prednisom. Vsekakor pa Je iMžnost vodstva falske elektrarne, da drugič popreje odstrani nedostatke na celem dalinovodu In to predvsem na provizoriju »reko Drave l
— Vel.kl snežn! zaraeU t Slavon'U in LUkl. Tz Zagreba poročajo o velikih snežnih zametih v SlavonMI In Lik!. Železniški promet :e na progah Slavonla - Zagreb In Lika - Zagreb skoraj popolnoma nemogoč In vlak! Ima:o po enodnevne zamude. V Liki "e zapade! tako visok sneg, da so nekatera sela popolnoma zasuta In ljudje cele tedne ne morejo zapuščat! h!š.
— Napad na novinarja. V sredo ponoči Je bil napaden v Osijeku urednik »Budućnosti« in predsednik »Orjune« rVanko Mašlč pri izstopu iz kavarne »RovaU Neki m'ad mož, član hrvatskega naci onalne-tra društva Je oddal nanj tr! strele in po-begnH. Mzšlč, k! je težko ranjen v kolena najbrž ne bo okreval.
— Napad na uredništvo lista »Del Bačka«. V petek 19. t. m. ob 6. Ie udrlo 6 maskiranih neznancev v uredništvo klerikalnega lista »Del Bačkac r Novem Sadu ln so zabarikadirali vse ishode. Dva sta držala v rokah odprte bombe in zrozi-prisotnlm članom uredništva, da vsakogar ubt.eta, ki bi se drznil ganiti. Na to so glavnega urednika dr. Slezaka na glav! teško poškodovali. Zatem so demolirali ves uredniški inventar. Policla je uvedla preiskavo.
— Zopet Ipljonska afera v Banata. V vasi Gorjance v Vojvodini Je bila aretirana družba vohunov, ki so špljonirali v prid Madžarske. Načelnlc družbe ie duhovnik v Gorjancih neki Franjo Novrešič.
— Potresan deček. Iz Maribora Je prišel v Celje k neki znani rodbini llletm sinček Štefana Plrha. Tatenbachova ulica 19 In ostal pr! tej rodbini v Celju šest dni. Iz Celja Je odšel In se dosedaj Se ni vrnil nazaj v Maribor. Oblečen je bi! v sivo bar-žunasto obleko, siv plašč ln Črn kožuhast ovratnik s šerpo In kapo. Ce bi kdo kaj vedel e nJem. naj Javi celjski policiji.
— Smrtna nesreča. Delavec Konc Iz Negonja pri Rogaški Slatin? je pri posestniku Janezu Prahu razstreljeva! skalovje. Dinamitna patrona pa Je predčasno eksplodirala ln velika skala Je odletela Koncu v glavo s tako silo. da Je obležal na mestu mrtev. Nesrečnež zapušča ženo z več nepreskrbljenimi otroki.
— Visoka starost. V llf». letu Je umrl te čini v Crni gori Bogdan Ojuroševlc. Udeleževal se je vseh borb v 19. stoletju, ki jli Je vodila Črna gora.
— Izložbena okna. Urad za pospeševanje obrti krall^vfne S'bov. Hrvatov in Slovencev v LJubMani. Dunajska esta št. 22 Ima v svojih Iskalih lepa izložbena rkn*, v katera b! vzel v razstavo od obrtn'kov razne Izdelke. Ako želi kateri obrbvkov razstavit! v teh oknih svoje Izdelke, nal se obrne usmeno ali pismeno na navedem naslov, kjer bo prejel podrobnejše Informacije.
— »Pozemel'skl Icbib Corora« !• naslov en! navečtlh pustolovskih s^nzacl', k! se pređva'a samo do četrtka. Film prlkanre žfvlienTe temnfli elementov v vse' orf<rJ-nMnostf. Ne zamudite dokler je še čas! Kino TivoJ!.
— Generalni Izsellen'šTc! komlsarTIat v Zagreba objavlja: Glasom uradnera poročila ie kvota za izsel;evan'e v Zedin enih državah Izčrpliiva. Vsled tega se do I. iu-llja t. 1. v nobenem slučaju ne bo Izdala odobritev za Izsel'tev v Zediniene države in se tudi ne bodo spe emale prošnje za izstavitev potnih listov za Ameriko.
Sokolstvo.
- »Sokol« ▼ Radovljici Ima svoj ffani letni občni zbor v ponedeljek, dne 29. t m. ob 20. url z običa nim dnevnim redom. Kdor bi hotel med slučajnosti staviti kak predlog, ki ne spada direktno k dnevnemu redu, ca mora do 25. t. m. predložiti odboru, ker se sicer e njem ne bo razpravljalo. Posebnih vabil za ta občni zbor se ne bo razpošiljalo.
Društvene vesii.
— Akad. socftlno-pedag. krožek priredi v torek dne 23. t. m. ob 8. zvečer na moškem učiteljišču sestanek s sledečim dnevnim redom: 1. Nacionalizem in vzgoja. Poroča Srečko Kosovel. 2. Porazgo-vor. Odbor uljudno vabi naše izobra-ženstvo.
— V. sestanek znanstvenega odseka Slov. zdravniškega društva se vrši v sredo dne 24. t. m. ob 17. na int. oddelku. Spored: g. primari j dr. Fr. Der-ganc: Resekcija debelega črevesa, z demonstracijami; g. dr. Fr. Mina? demonstrira dve redki poškodbi medenice (Symphyscolysis traumatica et fraetura Malgaine).
— Veliki pustni korro priredi pevsko društvo »S 1 a v e Cf na pustno nedeljo, 11. febmarja 1923, v veliki dvorani hotela »Union«.
— L društvo hilnTi posestnikov v LftibPan! ima v torek dne 23. januara ob pol treh popoldne v veliki dvorani hotela Union svoj izredni občn! zbor s sledečim dnevnim redom: Razprava in pojasnilo o novem stanovanjskem pravilniku, določitev članarine za leto 1923, poročilo o mestni davščini na nezazidane parcele v L:ubliani, razSir'en'e In podkrepitev naše organizacie. Jamstveno zavarovan'e hišnih posestnikov ter slučajnosti. K obilni udeležbi vab! vse ljubi anske hišne posestnike, naj si bodo člani ali ne, društveni odbori
— Društvo stanovan*sk*h nafemnlkov
▼ Llubl'ani opezara, da se vrši društven! občni zbor v sredo dne 24. januaria t. L ob 20. url v veliki dvorani Mestnega doma z že objavlenim dnevnim redom. — Društvena pisarna dale članom dnevno od IS. do 20. ure Informacije Sv. Petra cesta št 12. pritličje, desno.
— Poziv vpokofencem In vdovam Južne železnice* Društvo vpokojencev Južna železnice v LJubljani Ima svoj redni občni zbor v nedeljo 28. t. m. točno ob *
14. popoldne v prostorih v salonu restavracije pri Levu, Gosposvetska cesta 16. Na občni zbor so vabi eni vsi člani In članice. Dnevni red, kakor ga določajo pravila.
NAJNOVEJŠA POROČILA. Sedemodstotno državno investi-
cijsko posojilo.
— Beograd, 22. Januarja. (Izv.) Finančno ministrstvo je Izdalo računski pregled o vporabi 7% državnega invest'ci-skega poso ila. Kakor znano, je 200 miiro-nov dinar ev preliminlranih za železniške proge, od tega zneska je b:Io dosedai Izdanih IC9.521.431 dinarjev 40 par, za trasirane novih železniških prog Je določenih 165 mfll'onov. Doseda: je b*lo izdanih 117,499.999 dinarjev 70 p~r. za investicije v pristaniščih je drločenih 70 mfll'onov, Izdanih je bilo 63.S30.000. Za centralno železniško upravo Je do!^Čer:h 23 mili o-nov, izdanih je bilo 5, 897.833 dfnar'ev 34 par, za gradnjo cest je določenih 35 milijonov, Izdanih je bilo 31 £23.325 D 90 g.
Ameriško zunanje posojilo.
— Beograd, 22. jan. (Tzv.) Kakor poročajo iz finančnega ministrstva, je pri Narodni banki založenih 600.000 dolarjev na račun obresti, ki zapadejo dne 1. mala iz dosedaj izplačanega prednima ameriškega dolarskega posojila. Vlada se strosro drži posojilne pogodbe, ki je bila sklcniena z ameriškim bančnim sindikatom Bleer ln Comp.
*    RUSIJA O VLOGI POLJSKE.
— Berlin, 21. jan. (Tzv.) Moskovska »Pravda »prinaša članek »Opomin poljski«, v katerem pravi, da Poljska kaže nnmen, da napade neoboroženo Nemčijo. Poljska lahko v sedanlem staniu hudo zadene nemški narod, morda bi slcdla Poljski tudi Češkoslovaška. Za Rusijo bi tako nastala neposredna nevarnost in sicer s strani ant.an-te. kakor tnd! s strani zavezniške Polj'ske. Ako bi Poljska sledila vzgledu svoje pokroviteljice Francije ter bi poslala svoje čete proti nemški meji, bi bila evropska vojna neizogibna. V tem boju pa bi se požgale peroti »Belega orla« in nI misliti, da bi zmagala buržuazija, marveč zmagal bi proletarijat
Borzna poročila.
— Zazreb, 22. jan. (Izvir.) Zaključek.' Devize: Curih 22.50. 2350, Pariz 7.50, 7.60, London 565, 570, Berlin 0.55, 0.62, Dunaj 0.165, 0.108, Praga 3-5t 340, Ne\vyork 115, 117, Valute: dolar 112, 114, lira 5.40. 5.40.
_ Curih, 22. jan. (Izvir.)    Dananšn a
predborza: Zagreb 3*5, Berlin 0.0275, Dunaj 0.0075, Prasa 14.95, Budimpešta 0.2'25 MIlan 25.40, Londcn 24.95, Pariz 34.75, Newyork 5.3525, Sofija 3.40. Bukarešta 2 72. -j
Razna stvari.
*   Pogreb grškega krala Konstantina,
V neueljo je bV.a pripel ana krsta z zem-skimi ostanki kral a Konstantina v Nea-pol. Na krovu pnrnikn »Italia«, ker se }• nalia"al grški princ Nikolaj, zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Je bila krsta prepeljana na breg, pokrita z grško znsta-vo in odpel ana na lafeti topa v grško cerkev. Pred krsto so Sli zastopniki mesta, voska in duhovščina, za no pa princ Ni-kolaj in zastopniki oblasti Kral La Zofija, grSke prin:eze In vo voda Aosta so sledili v avtomobilih Italijanske kral cve hiše. Po-Tcba se e udc'e/.ilo tudi mnogoštevilne občinstvo. Atenski listi poročajo iz angleških virov, da grška vlada ni dovolila pokopati razkralja Konstantina na Grškem,
i.
Darila.
Up;nva nr.šcga lista je prc'ela ra:
»Dcčl dom«: Rodbina Vrle Iz Ronle poš:lTa 50 D mesto cvetk na grob b. ... ge, M. \Ycssncr;eve.
»Ubogo ženo z 9 otroc:«: špedicija'. »Balkan«  v L;ublian!  danile 20 D.
»Cir'1 - Metodovo družbo«: G. Tvaa daruje 100 D v počaščene spomina g. Fle-onore Mladič In g. dr. Oton Papež, predsednik deželnega sodišča, 50 D v spomin b!agopoko:nice gospe Eleonore Mladičeva* Skupno 150 D.
»Slopce«: V spomin blagopokojne g©, Eleonore Mladičeve daruje g. dr. Oton Papež, predsednik deželnega sodišča, 50 dinar ev, rodbina Pretnar 100 D In g. R. Luckmann 50 D mesto venca na grob ge* Mladič. Skupaj 200 D.
Srčna hvala I --.-, ,
Glavni uredn\kr KASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni arrdn;k;
VALENTIN KOPITAR.
No si i e ^mdi ti) i Kovih velikih f ednosli
LTprava državnih monopola namerava nabaviti 100.000 kg duvana i 50.000 kg najfinijih, trakijkih duvana za izradu najfi* nijih i luksuznih cigareta.
Pozivaju se zainteresovana lica, 3a izvole podneri za lifero* vanje pomenutih količina ponude do 16. februara 1923 god. do 11 časova pre podne u zapečaćenom kovertu direktno Upravi gde će se ponude komisijski olvoritL
Ponude treba da sadrže cene^ ^jraspoložljive količine Clase* taent duvana i uslove plaćanja. .
Muster treba poslati zasebno Upravi Monopola.
Iz Kancelarije Industrijskog Odelenje Uprave državnih
Monopola IM-Br. 236. <*4
Proda se
DOBRO OHRANJEN KLAVIR. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 744
Trgovci na deželi,
ki bi se zanimali ZA NAKUP JAJC, naj javijo naslov upravi »Slovenskega Naroda« pod »Iz«
voz/765«.
Ženska športna obleka,
nripravna za smučarski sport in turistke, SE PO NIZKI CENI PRODA. ~ Ogledati je na Bregu pri g. krojaču Iv. Krečm. 748
Sobo
T5CE URADNIK S 1. februarjem. Ponudbe   pod   »Ceh osi o vak/741« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Tražim stanovanje
od 2 do 4 sobe po mogučnosti sredina mjesta ili periferija; plačam najmo* vinu za 2 godine naprijed. — Ponud* be na upravo »Snvenakega Naroda« pod »V naprej/727«.
Oeklica za vse,
ki zna tudi kuhati, SE ISCE ZA
TAKOJ k majhni rodbini. M. DIMIC, Zagreb, Jurišićeva uL 24.
760
Proda se
DOBRO   OHRANJEN AVTO*
MAT. — Cena 10.000 kron. Poizve se pri g. Močnik>u, Jezdarska ulica št. 8, Maribor. 757
Ob smrti naše iskrenoljubljene mame oziroma stare mame, gospe .  ., r-
V •
trgovke in posestnice na Jesenicah
smo sprejeli toliko dokazov odkritega sočutja, da
se nikakor m moremo vsakemu posameznika pose* bej zahvaliti
Zato izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sočutje, ali pa ki so drago po-
kojnico spremili na njeni zadnji poti.
Na Jesenicah, dne 20. januarja 1923.
2aIo;cO roU Baloh-Arnejc.
Enonadstrcpna hiša
z devetimi stanovanji na Selu SE PRODA; istotam se prodajo bu* kova drva. — Vpraša se: Marija Cerk, Vod m t tik a ulica 4 a (Novi Vodmat). 756
Prodajalka se sprejme
v trgovino z mešanim blagom na deželi (zmožne italijanskega jezi* ka imajo prednost). Reflektira se na boljšo moč. — Pavel KUNSTEK, štur je pri Ajdovščini, Julijska Bene« čija. 759
Parcela
ca. l8/< orala, ležeča na ljubi jan« skem polju, SE ZAMENJA za parcele, event vilo ali hišo v mestu. — Ponudbe pod »Parcela« na Anončni zavod Drago Bese* I j akt Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
755
Trgovska hiša
n« Dolenjskem v blizini Ljubfja* ne, ISCE MLAJŠO OSEBO v ku* kuhinjo, ki bi bila vajena dobrega gospodinjstva, boljše in domače kuhe. Nastop takoj, placa dobra. Ponudbe pod »PridnostA761« n« upnu vo »Slovenskega J^arodai«.    v-^ "~
Iščem trgovski lokal
v bližini glavnega kolodvora ali
sploh na prometnem kraju. Ponudbe pod »LOKAL/751« na upra* vo »Slovenskega Naroda«.
Friziranje dam
m manikiranje vsak dan od 3. do 8. ure popoldne« Nunska ulica 19 H.
622
Odda se iepa soba
Prads ss stavbna parcela
z električno razsvetljavo v bližini gledaliSča. — Ponudba na upravo »Slov.  Naroda«  pod  »V mestuf747«.
Proda
se
LEPA BANJA s sedalom; jako praktična, — Ambrožev trg 9.
750
Sanke (rod!)
za dve osebi, nove, moderne, SE PRODAJO. — Poizvc se: Pod tran* čo St. 2/IIL, desno. 753
Sobo,
meblovano ali nemeblovano IŠČETA dve mirni solidni gospodični uradnici; gresta tudi kot sostanovalki brez hra* rc, eventualno t"di z zajtrkom. — Ponudbe ped »Velikodušnost/737« na upravo »Slovenskega Naroda«,
Družabnik.
S kapitalom 600.000 do 1,000.000 kron PRISTOPIM k špecerijske mu ali drugemu dobičkanosnemu
podjetju. Ponudbe   pod   »Družabnik/752« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Zelo lep kožuh
v najboljšem stanju, podložen z oposum in s pristnm astraham* ovratnikom, kakor tudi popolno« ma nov CILINDER se po jako godni ceni PRODA. — Naslov po* ve uprava »Slov. Naroda«. 746
Šampanjske bofelike,
KONJAKOVE in DRUGE STE, KLENICE LIKERJEV kupuje vsako množino tvrdka
FR. KHAM, Ljubljana
(nasproti »Uniona«).
695
Nsnrodaj
je na pol novi STROJ ZA IZDE* LOVANJE POK A LIC CKracherO in dobro obranjena veTika HLADILNA OMARA (Eiskflsten). — Več pove tvrdka »Slovenija« Ljubiia* na. Gosposka ulica 4. 729
Poceni se proda njiva,
obsegajoča 3 johe in leži ob de* želni cesti Ljubljana*šmartno, od» daljena 400 m zgoraj poljske šole. Poizve se: Mirko Štefanovih, Goru po* va ulica 3AIL 506
2 cyl. bencinmotor
(4—5 HP), JAMSKE TRAČNICE (7 cm visoke) in VAGON* ČKE ZA OZKOTIRNO ŽELEZ* NICO (K3ppeswagen) SE KUPI. R. Smielowsld, stavbenik, Ljubljana, Rimska cesta 2.
Cepljene trte!
VsroeV/a «*. dokler je ie hal zaloge, cepljene trie najbolj priporočljivih vrst, vkoreninjene divjake in belo
ukoreninjene trte »Smnrnica* — do brv tn zanesljivo blago. Za pojaanilo pri* ložite znamke. — Alojzi! CRABAR. posestnik in trtnar v Zagorici. p. Jut. Ifcjj Prt ftujiv —-------J32_
Kupim
VEČJE STANOVANJSKO PO* SLOPJE v LiubMani aij Mariboru ali VELEPOSESTVO, če mo* goče 8 trgovino v lepi legi blizu železniške postaje, odnosno prf* stopim k večjemu zdravemu tr* govskemu ali tovarniškemu podjetju z 1 milijonom dinarjev, ev. tudi več. — Tozadevni dopisi naj sc dopoSljejo na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Soča/762«.
(862 m1) v mestu. — Naslov pova uprava »Slovenskega Naroda«. 70#
Službo išče drž. uradnik
z vseučiliško izobrazbo za popol« danske ure rli sprejme delo nadom. — Ponudbe pod »Uradnik/754«, na upravo »Slovenskega Naroda«. I
Komercijslni poslovodja
za man i še tovarniško podjetje-SE SPREJME. Reflektira se Ie n* starejšo moč, event. penzionist, ki pa mora biti dober organizator
in vešč vseh pisarniških del. Ponudbe pod »Vesten/724« na uprav* »Slovenskega Naroda«,
z I večjo sobo In event. še 1 manj?o s kuhinjo ter rriTlinaml v parterju ali v prvem nadstropju Iš e mirna stranka brez otrok za mesec junij. Plača po do-povo u. Ponudbe pod „Jrnl ■ na Anončna d užbo A oma Cump., Ljubljana, Kon-g e^i trg 3. 761
Trgovci, trgovski pomočniki pczorl
Dam svojo podružnico v večjena tr£u na račm pod zelo ugodnimi nogoji. — Kupčija zelo izborna^ Razpo'a^-ti mora z najmanj 50 tisoč Din. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 734
Slovenska stenofipisfinja,
vešča nemškega in deloma itali* janskega jezika, s trgovsko pi» sarniško in odvetniško prakso^ simpatična, se priporoča kot po* možna uradnica radi rodbinskih razmer za delno dopoMansko in popoldansko s'užbo. Nujno delo opravlja tudi preko ur. — Višina plače postranska stvar. — Vpraša* nja pod »Spretna in točna 767« n* upravo »Slovenskega Naroda«.
Važno za trgovce z usnjem in £e¥l]il
HEVEAX"
33
za'aimceno nepremoŽljiva maža za cetifo,
Boutrpoa za Tsabeg?- zl*stl pa za 1oyco9
fnrisfe la druge Športnike. Glavna zaloga za Slovenijo; JULIJA ST0Rf trgo-
vlna a čevlji, I/nbljana, PreiernoFa ulica
i
iBaaaaaaisaaiiiiaaaaaaaaaasaaiaaaaan
stran 6.
„snjvrrcyr\i nf\xxru    crne ćd. januara itzž,
MCV. i/
Zahvala.
Vsem tistim, ki so spremili našega
RUDOLFA
ne njegovi radni i zemeljski poti t tako častnem Števila, kakor
tudi vsem,   ki so   ga   med boleznijo   tolažili,   bodi Izicčcnm naj
iskrenega zahvala.
Tem potom se posebej Se zahvaljujemo železnlcarskl godbi za gnljivc 2°'ostinhe in pevcem za v fice segajoče nagrobne
pesmice.
Ljubljan*-Vič, dne 20. januarja 1923.
Bodbm LOJROVA.
Na stanovanje in hrano
SE SRPEJME dijakinja ali solid. na gospodična blizu uršulinske šole ali liceja. — Naslov pove upra* va »Slovenskega Naroda«. 705
Zahvala.
Vsem, ki so spremili našo  blago nepozabno mamico
BURJA
na zadnji poti, in tudi drugim, kateri so nas tolažili v bridkih urah, naša najiskrenejša hvala.
Žalujoči ostali.
Iščem družabnika
a kapitalom 100 do 150 tisoč Drti v svrho izdelovanja predirata, kojega uspeh je zasiguran. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Izdelovanje/704«-
Sukno
za promenadne in športne obleke
v bogati izbiri
fl.8E.SHa&Brn& Jfij«
Prostovoljna dražba
celekunnog namještaja Kino Gru ka u Dr«^egrađu (Benzinagregat. Prolekt^onsapparat, p;anino. se* deži itd., i : 2*. jpnuara 1923 u 12 sati u dvorani kino. 670
Trinadstropna hiša
na prometnem kraju v sredini Ljubljane, kjer se lahko vpelje dobra trgovina ali obrt, SE TA* KOJ PRODA. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 621
Zahvala.
iS
Za vsa iskrena sočutja povodom smrti naše mile in nepozabne hčerke in sestre
ici Putrich
izrekamo hvalo posebno pevcem Št. Jakobskega pevskega zbora in darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so prihiteli v tako obilnem številu in spremili našo milo Miciko na njeni zadnji poti.
Vsem našo naj prisrčne jšo zahvalo !
Ljubljana, dne 19. januarja 1923.
Globoko žalujoči c stali.
Zahvala..
Za mnogobrojne srčne dokaze iskrenega sožalja ob smrti našega predragega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Cvetlične čebule
HIJACINT IN TULIPANOV iz Holandske SO PRISPELE. — CENIK raznih semen je pravkar izšel in ga pošljemo na zahtevo. SEVER & KOMP„ Ljubljana, WoIfova ulica 12. 648
KROMPIRJEVO MOKO
KUPI
tovarna Anton Šinkovec Grosuplie
Enonadstrcpna hiša
v sredini mesta Ljubljane z več
stanovanji SE PRODA; promet* na točka. Spodnji lokali pripravni za trCOvino. — Ponvdbe pod: »Cena 150 000 Din« na Anončni zavod Dra* go Bese! ak, Ljubljana Sodna ulica 5.
657
Razpošiljam pnsino
domačo ajdovo moko,
prosto postaja Doljnja Lendava, od 50 kg naprej, vsako množino. PETER OSTERC. paromlin
Beltinci  (Prekmurje. 222
Klavirska delavnica
R. U/arbinek
Ljubljana, Hllšerjeva ulica 5.
Popravljam in ueJa^uj^m klavirje in harmonije strokovno In ceno.
390
Presn&p 433 In ceansni
stalno v zalogi pri
B-Petrtč, Lfnbljana,
Dunsfsiia cesta 33- Tel. 366. Skladišče „Balkan".
■OVOSTI ZA
PLESNO SEZIJO
Šinkovlo nasl. K. Soai Ljubljana, Mestni trg 19
Nudim po najnižji ceni:
banaško moko, otrobe, krmilno  moko,   dalje seno,
POZOR!
POZOR!
Industrijalci, vrtnarji!
Proda se poceni ca. 12.000 m* zemlje blizu tvornico za lep v Ljubljani ob glavni cesti. Elek* trični tok r obilni meri na razpo* iago. — Ponudbe pod »Rešitev valu* tr na Anončni 7*vod Dratfo Bese* I jak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 653
izrekamo vsem našo najiskrenejšo zabvalo.
Posebej se zahvaljujemo gospodu mestnemu fiziku Dr. Rusu, kateri je skozi 15 let neumorno stal ob pokojnikovi strani, nadalje častiti duhovščini Sv. Petra  in   patrov jezuitov, pevcem  za  v arce
segajoče žalostinke, zastopnikom raznih oblasti in kor-poracij, darovalcem krasnih vencev in cvetja in končno vsem, kateri so tako mnogoštevilno spremili pokojnika na njega zadnji poti.
V Ljubljani. 20. januarja 1923.
Žalujoči ostalL
I j
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaae iskrenega sočutja ob
smrti naše ljube hčerke, sestre, tete, svakinje
izrekamo vsem našo najlepšo zahvalo.
Posebna hvala vsem darovalcem krasnega cvetja, onim, ki so jo tolažili ob njeni bolezni in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Maša zadušnica sc bo brala v ponedeljek 22. ja-aarja v župni cerkvi Sv. Jakobi ob pol 8. uri zjutraj.
LJubljana, dne 19. januarja 1923,
loči ostalL
Žalni
Trgovska hiša,
dvonadstropna, i.a prometni točki v sredini Ljubljane, SE PRO* DA. — Dobro vpeljani trgovski lokal, skladišča, kleti in hlev tekom dvh mesecev razpoložljiv. Ponudbe pod »Ugodna cena« na An. aav. Drago Bc sel jak, Ljubljana, Sr-'-a ulica 5. 491
Moderna krasna vila
z vrtom, v sredini mesta Ljublja* ne, SE PRODA. Enodružinska s šestimi sobami in pritiklinami, zi* dana pred 17 leti, blizu cestne že* lezni'5, posebno prikladna za zdravnike. Stanovanie mogoče z zamenjavo. — Ponudbe pod »Idila* na Anončni xavod Drago Beaeljak, Ljubljana. Sodna ulra 5. 656
$?amo in druge deželne pridelke* — Zaloga najboljšega »Dalmatinskega cementa« v vsaki manjši in vagon-ski oddajL 355
LJUDEVIT SIR C, KRANJ.
Gozdar ali starejši
gozdarski afekt,
SAMSKI, samostojna moč, dober lovec, resen in trezen, z daljšo praks SE SPREJME za večinoma revirsko službo. Prošnje s prepisi revirsko s!užbo. — Prošnje s pre* pisi spričeval in navedbo referenc (znamka za nadaljno pošfMatcv prilo* žiti) je nasloviti na upravo »Sloveti* skega  Naroda«  pod »Gozdar/677«.
Proda se hiša,
ležeča ob glavni cesti. V hiši jc velik lokal za trgovino z vso opra* vo, enako mesnica s klavnico in Itvarna. Voda jc napeljana v ku* hinjo in klavnico. Pri hiši je hlev za 5 goved, 3 svinjaki ter klet; vse betonirano, kozolec in sedem johov zemlje: vse v eni parceli na revnem. D a1 je 4 vozovi, 1 konj, 1 krava *n vse orodje, katero se potrebuj« pr posestvu. — Proda se rad iselitve. Cena 290.000 Din. Ponudb, pod »S-litev/714 na upravo »Slovenaketfa Naroda«.
prvovrstno moč z dobrimi priporočili iščemo za eno izmed podjetij našega koncema. Obširne ponudbe s točno navedbo plače na „Narodna mlinska in gospodarska industrija d. d.-, Zagreb, Paromlin. 766
PARKET ARJA,
veščega  dela  na vseh parketnih strojih, nadalje več spretnih
MIZARJEV
za fino delo iz mehkega in trdega lesa in enega
STRUGARJA
SPREJME večje industrijsko pod* jetje v bližini Kamnika. Stano* vanje z električno razsvetljavo preskrb-j eno. — Sprejmejo se le najboljše moči treznega in pošte* nega značaja. — Pismena ali ust* mene ponudbe na: Civ. ing. V. RE* ME C Ljubljana, Kersnikov« ulica 7.
65i
eventualno
odouo
kot « *»«p«fJlnJ« is boljše hi?«, aa LJubljano, aatoifio a«*«3kefa jaalka, ki ina ljubezen 4o mlajših ioloobveanih otrok. PonadVe in ari poroči'a so »resi pod .Oof odinji* aa aaenčaa dražbo Abnu Coaiaaajr, Ljubljana, Koogresri »f štev. S. 720
QUm takoj
o
?
hlev, šupo, wa.6|« skladišča, kamjaif wumwm m oirtmo, top« dvatrlfta* ■ wolU« njivo,
pripravno za vrtnarijo ali za večjo delavnico event tovarno, kar oovolj prostora za prizidek Vd?1«?ba al Izključena, DopUi ii »Priatava" na Anon'no d ašbo Aionta Cvmp^ Ljabljaaa, Koa-jrresrti trf 3. 721
Zaloga klaviiav h planlnou
najbol^fb tovaren   BOacn irr?er,   Czapka, Ebrbari Hflizl, Schvrelghofsr, Original Sfingi Itd.
Tudi pa obroke. Tudi na obroke
Jerica H&fl, nI. D:!cr.c, LMn, Uliijni nL 5
sir
spre|m3 lesna Cr^SDa v LIuDijani. — Pismene oferte na upravo Slov ftaroda pod 9,UraoniK 769".
OVIN A
na Notranjskem išče:
a) Spretnega, samesliivega, bolj priletnega samca aH ocenjenega, brez-ob*o§kega lesomerca (Platzrreist r), ki bi prevzemal, meril in odaajal žagan les. Stanovanje in hrana pri delodajalcu.
b) Malo lahko eno ali dvovprežno kočijo (koleselj) s streho v zameno z večjo, močno eno in dvovprežno kočijo z usnjato streho.
c) Enega črnega, 3—7 let starega konja srednje velikosti Eventualno v zameno s star jšo kobilo.
Ponudbe z opisom in s pogoji na upravništvo Sloven. Naroda pod .Lesna trg -v na abc-742".
Ne prenagli sel
z nakupom ako si nisi ogledal zalogo pri:
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7
Tovarniške   zaloge   najbolj Si h šivalnih
strojev „GRITZNER" za rodbinsko in obrtno rabo. Posamezne dele za šivalne stroje in kolesa. Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, toaletne potrebščine, galanterija in modno blago,
NA   VELIKO   IN MALO!
Broj 251/23.
NATJEČAJ.
764
Kod gradske opštine u Banjoj Luci ima se popuniti mjesto gradskog bilježnika u VIII. činovnom razredu I plaćenog stepena sa platom i doplacima analogno kao kod državnih službenika.
Natjecatelji — pripadnici Kraljevstva Srba, Hrvata i Slove* naca — moraju imati pravničku naobrazbu te najmanje 5 godiš* nju uredovnu praksu: državni činovnici, koji stoje već u VITI. razredu ili au na redu za VIL razred, mogu računati i na VII. razred.
Prednost imaju oni kompetenti* koji dokažu bolju praksu-Molbi se ima preložiti:
1. ) Svjedočba o svršenim pravnim naukama|
2. ) Domovnica;
3. ) Krsni (rodni) list;
4. ) Uvjerenje o dosada provedenoj praksi;
5. ) Uredovno ijekarsko uvjerenje da je zdrav i za službu sposoban;
6. ) Uvjerenje o sposobnosti od predpostavljene vlasti. Molbe  (propisno taksirane) se imaju podnijeti najkasnije do
15. aprila jer se kasnije podnesene neće uvažiti.
Gradsko poglavarstvo Banja Luka.
dne 12. januara 1923.
Broj 17.
Banja Luka, 5. januara 1923,
NATJEČAJ.
Odbor za pozidanjo Saborne Crkve, na osnovu sjedničkog zaključka od 4. januara 1923. godine raspisuje — u cilju pribavljanja gradjevinskog materijala za podizanje Saborne Crkve u Banjoj Luci — ofertalnu licitaciju za izvršenje radova oko lomljenja kamena, i to: kamena za obične zidove u količini od 3000 ma, za kvadere u količini od 5000 m8, te ofertalnu licitaciju za radove oko pribavljanja kamena za kreč i spaljivanje kreća u množini od 2000 metričkih centi.
Oferte se im adu predložiti: at) za radove sa svima troškovima oko prolzvadjanja gore rečenog
materiala osim troska oko dovoza izradjenog materijala na
gradilište;
b) za radove oko prolzvadjanja pomenutog materijala sa svima troškovima osim troškova oko dobavljanja eksploziva, plaća* nj a zakonskih taksa za kamenolome i šumu, te osim troška oko dovoza izradjenog matrrijala na gradište. Kao kamenolom dolaze u obzir:
1.) Saračica; 2.) Dolina Vrbasa na cesti Banja Luka*Jajce km 91—93; 3.) Desna obala Vrbanje u mjestu »Česme«: 4.) Desna obala Vrbasa 2 km od Manastira Trapista niz Vrbas i 5.) Kameno« lom na liniji Šumske željeznice stur»are »Bosna« kod Kotor Varoša.
Oferte sc imadu propisno izpostaviti i u zatvorenim omotima uručiti podpredsjedniku odbora Dušanu Mačkicu, svešteniku (Željeznička uL br. 1) najdalje do 15. februara o. g. u 12 sati prije podne.
Otvaranje oferata obaviće se 16. februara 1923 £od. u 16 sati (4 sata poslije podne) u odborskoj kancelariij (Srpski dom), kome otvaran iu mogu i oferanti prisustvovati.
Odboru stoji pravo povo!jr»c oferte usvojiti ili sve odbiti bea prava prigovora od strano ofertanata.
Pob!:že upute motru se dobiti lod Stojana Borovnice, Inže* njara gradjavinske ackcije u Banjoj Luci.
ZA ODBOR:
Inčinjer: Predsjednik:
Stalan Borovnica- Lazar Milić.
Odbor u podizanja* srpske prav« S&boras crkve n
Emjcj Luci* 730
Lastnina in   tisk   »Narodno tiskarne«.