Kranjska gora — Minulo soboto in nedeljo je bilo v Kranjski gori spet okoli S000 do 6000 navdušenih smučarjev, *7 so v dolgih repih stali pred žičnicami *n vlečnicami. Takšna slika se ponuja &rav vsako soboto in nedeljo in se je tudi v dneh minulih šolskih počitnic, Vendar pa kranjskogorske vlečnice in Žičnice tudi v teh dneh ne samevajo, saj je na smučiščih še okoli 45 centimetrov snega. — Foto: F. Perdan Leto XXXII. Številka 10 Ustanovitelji: občinske konference SZDL V esenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka **» Tržič — Izdaja Časopisno podjetje ^»las Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Žalar Kranj, torek, 6. 2. Cena: 4 din 1979 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januarje 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO l. Pred kulturnim ^ praznikom > S Francetom Prešernom je slovenska književnost ena-j! ^vredno stopila v svetovno. Ustvaril je besedno umetnost, ki ^ bila tedanjemu zakasnelemu slovenskemu kulturnemu in i£*yZbenemu razvoju navkljub iznenada enakovredna naj-^Čjim pesniškim dosežkom drugih razvitih evropskih naro-^°v- Y njih je izpovedoval idejo svobodne človečnosti, brat-in enakopravnosti med ljudmi in narodi. Prav zato je rance Prešeren tudi danes, po stotridesetih letih smrti, ^Atualen in živ. ^ Njegovo vrednost vsako leto znova podoživljamo, ko s fevdnih gorenjskih odrov zvenijo njegovi nepozabni verzi. ^ vsvečamo mu številne prireditve, nanizane že v dneh pred ^*mim praznikom in Še po njem. Tako so na primer v Kranju 0^ v ponedeljek začeli s Prešernovim tednom, ki mu daje ležišče vsakoletni Teden slovenske drame in slovesna podeli-^j^V Prešernovih nagrad, bogat kulturni spored pa pripravlja-^ tudi v Predosljah ob 70. obletnici dela domačega DPD Svo-Prireditev ne bo manjkalo niti v vseh drugih gorenjskih ^>Ćinah, le da so osredotočene na osrednje proslave 8. fe-*varja. ^ S. februarja pa ne praznujemo samo spomina na velike-^s pesnika. Slovenski kulturni praznik naj bi bil tudi čas, ko ^ * morali spregovoriti o naši kulturi. Kakšna je, kdo in kako ^ ustvarja in koliko smo jo uspeli prenesti v vsakdanje *9jljenje slehernega občana. H. J. Pravočasne priprave KRANJ - Med 9. in 16. majem bo v Kranju IV. mednarodni sejem malega gospodarstva. Priprave na ta sejem so se že začele. Tako bo danes na medobčinskem odboru Gospodarske zbornice za Gorenjsko sestanek, na katerem bo govora o pripravah na prireditev in izvedbi. Udeleženci sestanka bodo razen tega obravnavali predloge za seminar, ki bo hkrati s sejmom organiziran v Kranju, razpravljali o novem imenu tega sejma, ki mora točneje opredeliti namen prireditve, obravnavali predloge za odkup predmetov, razstavljenih na sejmu, in razpravljali o se nekaterih drugih pripravah na sejem. -lk Škoda ocenjena Radovljica — V radovljiški občini so že ocenili škodo, ki je nastala zaradi močnega nedavnega deževja in odjuge v Številnih krajevnih skupnostih občine. Za 2 milijona 726.000 dinarjev je škode v krajevnih skupnostih v okolici Radovljice — zelo veliko predvsem v krajevni skupnosti Gorje — za 6 milijonov 700.000 dinarjev pa je ocenjena škoda v Bohinju in na Bohinjski Beli. V Bohinju bodo znatni stroški z nadzidavo obrežnega zidu pri Godčevem muzeju in z regulacijo struge potoka na Nomenju, na Bohinjski Beli pa zaradi porušenega mostu na strelišče pod Mačkovcem. D. S. »Novi« avtomobili Crvene zastave Na tržišču je že pet »novih« modelov potniških vozil kragu-jevške Crvene zastave. To so predvsem vozila, ki so voznikom Že poznana in ki so doživela nekaj izboljšav, zaradi njih pa so tudi cene višje. FIAT 750 je dobil dve novi različici in sicer 750 LC (luks kom-fort) in 750 SC (special komfort). V Srbiji bodo maloprodajne cene teh avtomobilov 50.208 dinarjev in 57.264 dinarjev. Zastava 101 se bo pojavila v treh variantah, ki bodo veljale 88.560 dinarjev, 101.268 dinarjev in zastava medi-teran 110.918 dinarjev. Letos bodo naredili 54.230 vseh tipov zastav 101. Dražji telefonski priključek Samoupravna interesna skupnost ptt prometa Gorenjske ter delavski svet ptt sta se že odločila, da bo s 1. januarjem letos vitja cena novega telefonskega priključka. Za 20 odstotkov naj bi bila cena vilja, denar f>a bodo namenili za naložbe v te-efonsko omrežje. O 20-odstotnem povišanju bodo razpravljali in naj bi dali soglasja tudi izvrsni sveti skupščin občin Gorenjske. Zakaj ima kovač klešče? V zadnjem času predvsem ob pregledovanju uresničevanja zakona o združenem delu, o dograjevanju in uresničevanju vloge, ki jo zakon daje delavcu za njegovo odgovorno odločanje v procesu dela, je bilo v kranjski občini izrečenih nekaj ugotovitev, ki bi se jih bilo treba nemudoma lotiti. Ob nesporno zadovoljivem gospodarjenju v lanskem letu, ob neprestano rastoči zavesti delavca, da ima v rokah platno in škarje ustvarjanja skupnega in svojega dogodka in s tem osnove svoje socialne varnosti, bodejo v oči posamezne — cokle bi jim lahko rekli. Že, ko so kranjski komunisti skupaj s sindikatom pregledovali uresničevanje zakona o združenem delu v kranjskih delovnih organizacijah so opozorili na nekaj takšnih »cokel«, ki si jih nezavedno podkladamo kljub želji, da bi si delo in odnose ob njem urejali kar najbolj zadovoljivo; praksa pa večkrat to, kar je sicer na papirju, ugotovi za neuporabno, nemogoče, slabo. Ena od stvari, ki morda prav sedaj najbolj bodejo, je gotovo nagrajevanje po delu. Kjer imajo že vedno vpeljano nagrajevanje po delovnem mestu, čeprav so analitsko o^eno delovnega mesta spremenili v katalog del in opravil, so ie vedno pri starem nestimulativnem nagrajevanju. Zanimivo pa je, da je nagrajevanje po delu za neposredno proizvodnjo bolj izdelano kot za skupne službe, upravne organe, prav tako tudi odgovornost za kakovost izdelka, saj v neposredni proizvodnji poznamo sankcije za škart, medtem ko bi takšne sankcije za delo v upravnih službah bolj težko našli. Kdo ve, zakaj ne bi mogli tudi za te službe izdelati meril za kakovost opravljenega dela, za upoštevanje rokov in podobno. Toda zakaj ima kovač klešče? Da jih uporablja, kajpak. Z novo organiziranostjo komunistov v kranjski občini je nastalo kar 80 novih osnovnih organizacij ZK, 80 novih političnih jeder dovzetnih za utrip delovnega okolja, za usmerjanje spodbud, idej, skratka za akcije; iz teh jeder se pričakuje spodbuda, ki naj spodbija cokle razvoja, kjerkoli že nastajajo. »Če kaj ni prav, spremenimo, ne pa, da si to kar naprej le pripovedujemo,« je prejšnji teden med kranjskimi komunisti dejal France Popit. Od nekdaj že vemo, da od veliko govorjenja ni dosti haaka; če smo pri delu vsi kovači, nam klešč zavzetosti ne sme manjkati. It, M. Proizvajalka 3. stran govori iz držav 11. stran Nikdar smetišča v Dvorsko vas Naročnik: 6. stran Prodor tekmovalcev Titovi govori V zbirki Aktualna politična biblioteka, ki jo je izdala Borba, je pravkar izšla knjiga govorov predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza-Tita - »Govori 78«. To je prvič, da so ob koncu nekega leta — iz dolgega niza plodnih in ustvarjalnih let predsednika Tita — zbrali in natisnili v eni knjigi največji del njegovih govorov, referatov, intervjujev, pogovorov, izjav in poslanic. Telefonska mrzlica Zadnja leta vlada v hrvatskem glavnem mestu prava telefonska mrzlica. Naročanje telefonov je izjemno, tako da imajo ptt 100.000 prošenj za priključek. Letos načrtujejo, da bodo lahko zgradili najmanj 14.000 priključkov, kar je za tisoč več kot lani. Priključevanje telefonov bo letos v Zagrebu veljalo 430 milijonov dinarjev. Srečanje mladih V soboto so se v Mostu na Soči srečali mladinci iz tolminske občine, Beneške Slovenije in drugih obmejnih krajev. Mladi so se pomerili v različnih športnih panogah, pripravili pa so tudi pester kulturni program. Pogovorili pa so se tudi o problemih, ki tarejo mlade v Italiji. Več denarja za vode Letošnja zima nam je z vodo že pošteno zagodla. Najprej so bile pipe, zlasti po Dolenjskem in Primorskem suhe, potem pa je bilo vode preveč, da bi jo lahko ujeli v rečne struge. Niti suhe pipe, niti poplave pa za Slovenijo niso nič posebnega, zato ni prav nič presenetljivo, da bo Slovenija v tem srednjeročnem obdobju porabila za urejanje vodnega sistema kar 0,43 odstotka družbenega proizvoda. Dve tretjini denarja bo porabljenega za vzdrževanje in urejanje vodotokov, predvsem zato, da reke ne bodo prestopale bregov, dobra tretjina denarja pa je namenjena izboljšanju kakovosti voda ter oskrbi z vodo. Pet tisoč brigadirjev V Sloveniji bodo letos tri zvezne in sedem republiških delovnih akcij. Zvezne akcije bodo na Kozjanskem, v Posočju in v Suhi krajini, republiške pa v Slovenskih goricah, Brkinih, Kožbani, na Goričkem in na Kobanskem ter prvič letos tudi v Istri in Beli krajini. Zvezne bodo v treh izmenah po 28 dni. Na vseh omenjenih akcijah bo letos sodelovalo približno 5000 brigadirjev, ki bodo opravili več kot 600.000 delovnih ur v skupni vrednosti 44 milijonov dinarjev. Razgibana dejavnost V SZDL Jugoslavije je bil sestanek predsednikov republiških in pokrajinskih konferenc SZDL, ki ga je vodil Todo Kurtovič. Poudarili so pomen bližnjih volitev v predsedstvo SFRJ in opozorili, da v vseh republikah in pokrajinah, kakor tudi v občinah pripravljajo široko predvolilno aktivnost, ki mora izhajati iz temeljnih dosežkov našega notranjega razvoja in mednarodne politike. JESENICE Danes, 6. februarja, ob 16. uri bo imel občinski svet Zveze sindikatov Slovenije z Jesenic razširjeno sejo. Člani sveta in drugi udeleženci bodo na njej najprej obravnavali in sprejeli program dela občinskega sveta v letošnjem letu. Zatem bodo razpravljali o predlogu družbenega dogovora o kadrovski politiki. Ko bodo potrdili načrt za financiranje organov občinskega sveta za obdobje od 1. januarja do 31. marca letošnjega leta, bodo sprejeli še informacijo o uredničevanju zakona o združenem delu v delovnih organizacijah jeseniške občine. (S) KRANJ Problematika stanovanjskega gospodarstva je bila pretekli teden na dnevnem redu zasedanj organov družbenopolitičnih organizacij v kranjski občini. O položaju in nalogah pri stanovanjskem gospodarstvu je bilo govora na četrtkovi skupni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL in sveta za družbenoekonomske odnose konference, na 22. seji kimiteja občinske konference ZKS, ki je bila prav tako v četrtek, in na seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, ki je bila v torek. Na torkovi seji izvršnega sveta občinske skupščine Kranj so razpravljali o odloku o proračunu občin, o dogovoru o davčni politiki, o nekaterih osnutkih detajlnih urbanističnih redov in drugi urbanistični dokumentaciji, pomembna točka dnevnega reda pa je bila tudi obravnava posledic zadnjega neurja v kranjski občini. -jk SK. LOKA Na današnji seji izvršnega sveta obravnavajo osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske samoupravne komunalne skupnosti Skofja Loka, osnutku samoupravnega sporazuma o določitvi števila delegatov uporabnikov komunalnih storitev v posamezni komunalni organizaciji, osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana razvoja občine Skofja Loka v prihodnjem letu, osnutku sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, prodaji stare osnovne šole v Gorenji vasi in združevanje sredstev za novečanie zmogljivosti vrtca v Frankovem naselju. V četrtek, 8. februarja, ob 8. uri bo seja predsedstva občinske skupščine. Obravnavali bodo poročilo o škodi, ki so jo povzročile poplave in zemeljski plazovi, priprave na regijsko posvetovanje o delovanju skupščinskega sistema in predloge in pobude za delo skupščine. Istega dne ob 17. uri bo 7. redna seja občinske zdravstvene skupnosti, na kateri bodo obravnavali finančni program zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti, osnutek pravilnika o pogojih in načinu uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva ter problematiko zobozdravstvenega varstva v škofjeloški občini. V petek ob 13. uri bo seja predsedstva OK SZDL Skofja Loka. Obravnavali bodo predlog programa celovitega obveščanja v škofjeloški občini in spremembe družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979. L. B. TRŽIČ V sredo, 7. februarja, bo v Tržiču zasedala skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti. Dnevni red obsega poročilo o delu izvršnega odbora v preteklem letu, zaključni račun skupnosti, obravnavanje in potrditev programa dela in finančnega programa za leto 1979, predlog za zbiranje sredstev za razširjeno reprodukcijo primarnega omrežja vodovoda ter predlog pogodbe o prenosu ceste Slap—Jelendol na Gozdno gospodarstvo Kranj. H. J. Komite občinske konference ZKS Tržič pripravlja v četrtek, 8. februarja, ob 17. uri sejo problemske konference, na kateri bodo obravnavali oceno delovanja Zveze komunistov v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in naloge komunistov pred volilno konferenco najvišjega organa SZDL v občini. H. J. Več izobraževanja Tržič — V preteklem tednu se je sestala komisija za izobraževanje in štipendijsko politiko pri občinskem svetu Zveze sindikatov Tržič. Razprava je tekla o programu izobraževanja delegatov za skupščino družbenopolitične skupnosti ter samoupravne interesne skupnosti. Prvotni program seminarja je bil precej obširen in naj bi trajal pet dni, vendar so se na koordinacijskem odboru za družbeno izobraževanje ?ri občinski konferenci SZDL odlo-ili za dvodnevnega. S tem so se strinjali tudi člani komisije za izobraževanje pri občinskem svetu Zveze sindikatov. Teme, ki naj bi jih obravnavali na seminarju za delegate, so vzete iz Kardeljeve študije Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in i? zakona o združenem delu, zlasti s tistih področij, ki so najbolj značilna za trži-ško občino. V drugem delu programa pa naj bi dali poseben poudarek tudi delu delegatov pri Pemer naj bi iz- hajali iz ocene urisničevanja delegatskega sistema v tržiški občini, ki je bila lani sprejeta. Pri uresničitvi programa seminarja pa nastaja predvsem težava s predavatelji. Vse kaže, da bo treba resneje pristopiti k ustanavljanju aktiva predavateljev. V nadaljevanju je komisija razpravljala tudi o seminarju za člane občinskega sveta Zveze sindikatov ter komisij pri svetu. Seminar naj bi bil dvodneven, program pa naj bi razen družbenega planiranja zajemal še uresničevanje zakona o združenem delu, zlasti nagrajevanje po delu in rezultatih dela, dograjevanje samoupravnih aktov, delitev dohodka in čistega dohodka, svobodno menjavo dela, novatorsko dejavnost, družbeno planiranje na področju stanovanjskega gospodarstva, splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ter utrjevanje organiziranosti občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič. J. Kepic ZVEZA VODNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE STROKOVNA SLUŽBA — HIDROLOGIJA Ljubljana obvešča da se je s 1. februarjem 1979 preselila iz dosedanjih prostorov Realjeve ceste 18 v nove poslovne prostore Ljubljana. Bežigrad. Vojkova 1 / a. Klicne telefonske številke so ostale nespremenjene in to telefonska centrala: 316-640 314-088 314-092 pomočnik direktorja 316-788 Obvestilo Vodnogospodarskega podjetja Kranj Visoke vode, ki so v dneh od 28. do 30. januarja 1979 povzročile naG^ renjskem precej škode, so ob upadanju v svoja korita nanosile vdr količine rečnega proda in mivke. Za ta material je sedaj veliko zamet nje in občani ga vsepovsod z vso naglico odvažajo, pri tem pa pove* čajo v strugah nevarnost za obrežja in objekte. Zato obveščamo vse interesente za rečni material: - Odvzem rečnega materiala dovoljuje iskliat* strokovna služba Vodnogospodarskega podi«? Kranj na osnovi plačane takse oziroma <—lajaa* dovoljenj. - Za Savo in Kokro dovoljenje izdajajo na upnu Vodnogospodarskega podjetja Kranj - Za Savo Dolinko na Krajevnem uradu Kranjski gora - Za Savo Dolinko na Krajevnem uradu Mojstri* - Za Savo Dolinko na SO Jesenice - Za Savo in Savo Bohinjko pri Poljanec Jaato Preiihova 11, Bled - Za področje Sore na SO Skorja Loka Opozarjamo vse interesente, da je vsak odvzem brez dovoljenja odama na nedovoljenih mestih kazniv po 56. in 67. členu Zakona o voda Rečno nadzorna služba VGP Kranj je dolžna vsakega kršitelja priji* sodišču. Zato prosimo vse občane, da v vodnogospodarskem interesu in tuč lastnem upoštevajo zgornje obvestilo. Vodnogospodarsko podjetje Kranj splošne RADOVLJICA - Na skupni seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, komiteja občinske konference ZKS in sekretariata komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu skupščine občine Radovljica, so temeljito spregovorili o usklajenosti temeljnih samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu. Ugotovili so, da več organizacij združenega dela ni v zakonitem roku sprejelo vseh temeljnih samoupravnih splošnih aktov. Posebej je malo aktov, kjer bi spregovorili o planiranju. Tako bodo morale vse družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela takoj sklicati člane komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu in ocenile stanje samoupravne zakonodaje. Tako bodo občinski svet Zveze sindi- Mladi komunisti premalo delavni Tržič — Na posvetu, ki ga je vodil Rudi Hafner, Član komiteja občinske konference Zveze komunistov Tržič, so se minuli teden sestali sekretarji aktivov mladih komunistov. Beseda je tekla o vlogi in delu mladih komunistov v našem samoupravnem življenju ter njihovem vključevanju vanj, še zlasti pa v vrste mladinske organizacije. Zal delo mladih komunistov v Tržiški občini še ni tako kot so si ga zastavili v programih pred letom in Eol. Je še preveč forumsko tudi tam, jer aktivi mladih komunistov obstojajo, v večini osnovnih organizacij ZK pa jih še nimajo, čeprav je število mladih komunistov pravšnje za ustanovitev. Iz razprave je bilo razvidno, da se mladega komunista premalo spremlja pri njegovem delu oziroma zadolžitvah, zato njegovo zanimanje za družbenopolitično dejavnost popušča. Kako ga spodbujati za delo zlasti v krajevni skupnosti ali v družbeni organizaciji oziroma društvu, kjer je vključen? Glavno vlogo bi seveda morala odigrati ZSMS v teh sredinah. J Kepic Izšla je Tangenta Tržič - Letošnjo prvo številko Tangente, ki je pred dnevi izšla pri občinski konferenci ZSMS v Tržiču, so člani centra za obveščanje in propagando posvetili svojemu umrlemu tovarišu Srečku Tušarju. aktivnemu družbenopolitičnemu delavcu. Sicer pa je Tangenta vsebinsko v celoti posvečena delegaciji republiške konference ZSMS ter medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko, ki je pretekli leden obiskala t ržiške mladince. Prispevki zgoščeno prikazujejo trenutno organizaci jskopoli- tično stanje v občinski konferenci ni delo njenih članov. V osrednjem sestavku Mladi t ržiške občine, organizirani v občinski konferenci zsms Tržič, pri dograjevanju družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov v občini, so zajeta naslednja poglavja idejnopohtieno delo in izobraževanie. s|>lošni ljudski odpor. družl>ena samozaščita in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB. mladinsko |>rostovoljno delo. med na rod -ni odnosi, kultura, družbenoekonomski odnosi, kmetijstvo, vzgoja in izobraževani*-. mladi v krajevni skupnosti, marksistični krožki, družbene organizacije in društva, obvs ščanje in propagandna delavnost, kadrovska vprašanja, socialna politika, telesna kultura. Rporl m prireditve h katov, občinska fcc ZKS, občinska konferenca 1 in komisija za »premiji ničevanja zakona o ; delu sprejele skupno 20. februarja letos. Da bi zagotovili hitrejši samoupravnih odnosov l tudi ocenili gospodarjenje pri obravnavi zaključnih* nov. Osnovne organizaciji kata bodo morale skupaj i< mi družbenopolitičnimi s zacijami zagotoviti, da lavci na delovnih in sol skupinah obravnavali poslovanja temeljnih orni združenega dela v letu lff7M liza po delovnih in siadtk* skupinah bo pripra vijest 15.februarja letos. Za vmt sednike osnovnih orna* zveze sindikatov, za m+^ij osnovnih organizacij 2E5 predsednike mladinskih o4 zaci\ so že organizirali p** seminar na Bledu. Ud«ls# ffa je 180 družbenopoliti avcev. dele* -t Janez Smok predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica pri občinskem sindikalne* tu v Radovljici so za a" predsednika izvolili Jane« leta iz tovarne Verig Lesce Janez Smole je bil roj«« 1942 in je po poklicu j*" inženir, opravlja pa dela m \ X? vodja temeljne organi sidrne verige v tovarni Lesce. Vseskozi je bil Janei • le aktiven družbenopoliticn vec. član Zveze komunist: venije od leta 1964 ter tf* činskega komiteja ZXS P Ijica. Vse njegovo deV* izhaja iz stalne težnje za" našega družbenopolitični Htema in socialističnega * upravljanja. Posebej v^fj,, ti njegovo vlogo v skupin K«tov radovljiške občin* * občin v republiški njegovo delo kot predse* misije za spremljanje in iVvanje zakona o združen*" v tovarni Vem Les^ k aktivno pomagal k ustavu brazbi delovne organizacij«? Torek, 6. februarja 1979 Proizvajalka govori 3.STRAN G LAS bi hoteli razbremeniti današnjo delavko, bi ji **iorala družba odvzeti precej bremen: poskrbeti £>e morala za organizirano družbeno prehrano, otroško varstvo in za organizacijo celodnevne ^snovne šole — Delavka bo družbeno in samoupravno bolj dejavna, ko bo tudi njena izobrazba *~>išja — Nezavidljiv položaj tekstilne industrije, tudi Gorenjske predilnice iz Škofje Loke Skofja Loka - Delavke Go-**Onjske predilnice, osnovna Organizacija sindikata temeljne Organizacije Predilnica in sekretariat konference sindikata sta četrtek, 1. februarja, pripravila ^•animivo problemsko konferenco na temo Delavka v združenem **«lu. Na problemski konferenci ^o temeljito in vsestransko spregovorili o vključevanju žensk samoupravno in družbenopolitično aktivnost, o otroškem var-*Vvu, zdravstvenem varstvu, stanovanjski problematiki, varstvu ***ri delu, počitniški in rekreacij-***i dejavnosti, o izobraževanju delu in prehrani. Konference *0 se udeležili tudi predstavniki **a-užbenopolitičnih organizacij 0>%jčine, skupščine občine Skofja Zjoka in republiškega odbora sindikatov delavcev tekstilne in ^ajnjarske industrije. DRUŽBENA SKRB ZA OTROKE j. Vprašanje družbene skrbi za predšolske otroke se izrazito pojavlja *Odi v Škofji Loki, kjer je vedno več ^ona zaposlenih. V krajevni skupnost, i Skofja Loka živi 1150 predšolskih ^tarok, v vzgojno-varstvenih ustano-J*«h pa jih le 419. Zaradi velike prostorske stiske je moral zavod v Škofih Loki lani zavrniti precej prošenj, vedno pa je v vrtcu več otrok kot normativi dovoljujejo. Problem Otroškega varstva bodo delno rešili 5 novim vrtcem v Podlubniku junija ^979, razpravljajo pa tudi o prizidku l>tca na Trati. Zgrajen naj bi bil še J^t08 in sprejel okoli 100 otrok. Sredstva za gradnjo naj bi zbrale organizacije združenega dela s tem, da bi Ooiupile prostore za otroke svojih ?^lavcev v vrtcih na področju Škofje *-«oke. Ani Selak ^ V Gorenjski predilnici, kjer so fOed zaposlenimi delavke v večini, v**iajo še posebne težave z varstvom. I zasebnem varstvu imajo delavke J* 38 otrok, občasno pa je brez varava 25 otrpk. Pojavljajo se težave, ^«er poteka delo v tovarni v več izme-^*«h, delavke večkrat menjajo izme-^*ene pomoči pri delni nadomestitvi stanarine. V Kranju so na to dobro pripravljeni, saj že danes v ceni stanarine izplačujejo nadomestila. Vendar pa bo teh s prehodom na ekonomske stanarine nedvomno več. Ta prehod bo postopen, /a t o je težko izhajati iz današnjih gibanj Hitreje DO treba uveljaviti družbeno usmerjeno gradnjo stanovanj, v kateri bodo delovni ljudje in občani ter vsi organizirani subjekti neposredno odločali o prostorski zasnovi in izgradnji stanovanj Zlasti pa je bila poudarjena celovitost stanovanjskih sosesk m pn njihovem načrtovanju je nujno treba zajeti tudi vse spremljajoče objekte. Preprečiti bo treba vse oblike izkoriščanja in pridobivanja neupravičenega dohodna na podlagi Uporabe družbenega stanovanja m zasebne lastnine Tudi v Kranpi se pojavljajo posamezni primeri, ki pa zahtevajo predvsem ugotavljanje, ali so doseženi minimalni standardi /a bivanja Oh tem je bilo rečeno, da je treba pri planiranju upoštevati tudi izgradnjo samskih stanovanj, ki so verjetno primernejša ohlika kot samski domovi. Poudarjeno je bilo tudi. da je treba zagotoviti čim l>ol| enakopraven položa) delavcev /a pridobivanje pravice do uporabe družbenega novanja Poudarjeno je bilo tudi. da treba zagotoviti čim bolj enak ven položaj delavcev za pridobb pravice do uporabe družbenega novanja in za pridobivanje last stanovanja, da je treba z uvelja^ njem družbenoekonomskih \ sov v stanovanjskem gospoda pospešiti urejanje teh odnosov na področju zemljiškega in k nalnega gospodarstva in da je stanovanjsko skupnost do in usposabljati kot mesto janja delovnih ljudi in občan uresničevanju celotne stano politike. Stališča in ugotovitve, ki ljujejo prednostne naloge na ju stanovanjskega gospoc bodo poslana v temeljne orgj je združenega dela, saj so pr pomembne pripombe in d< od tam, od koder naj izhaja pi* ranje na področju stanovanja gospodarstva. \f \ : Zelja po sejmu Kranj - Občinska skupš. je ukinila živinski sejem na * mišču v Kranju. Ze v razprav ukinitvi je bilo na zboru krav nih skupnosti precej pripomb • je treba nekje v kranjski obi ali na Gorenjskem preskrb*: seietnski prostor, sai je zanin* nje za nakup in prodajo pras^ in živine precejšnje. O živinsk: sejmu naj razpravljajo orj*" skupščine, zadruga in "drug: | stoj ni. Gorenjska kmetijska zadntf je odločila, da bo ta problem tika na dnevnem redu p* skupne seje živinorejskega io f spodarskega odbora Gorem* kmetijske zadruge in krnetiiskV ter veterinarskega inšpektor kranjske občine. Odlok o redu na trgih v kri ski občini je prinesel neka«' novosti tudi na kranjski osne* tržnici Prodajalci v zaprtih p* štorih bodo lahko &e nap* opravljali svojo dejavnost skladu s predpisi. Te prodajah so KIK Pomurka, K oka Var* din. KZK semenarnab KZK in in mlečni izdelki. KZK mestu* Central bite in ribarnica Dn* "OREK, 6. FEBRUARJA 1979 5.STRAN G LAS Prešernova hiša ne sameva (Prešernov teden -Rojstno hišo našega največjega pesnika obišče *->8ako leto na desettisoče ljudi, med njimi največ Mladih — Pred 40. obletnico odprtja muzeja, naznovali jo bomo 21. maja letos, bo stavba dobila tudi lepšo zunanjo podobo Vrba — Vsakdo, ki se kakorkoli **reča s Prešernovo pesmijo in le nekaj ve o pesnikovem življenju, zagotovo vsaj enkrat obišče Vrbo, Prešernovo rojstno vas. Tudi mnoge tujce, ki se peljejo po magistralni ^esti od Kranja proti Jesenicam, ^vabi nedaleč od Lesc pogled na slikovito vasico z Markovo cerkvico in ^nogočnim Stolom v ozadju, da zavijejo s ceste ter si ogledajo muzej v Prešernovi rojstni hiši. Kot je pred dnevi povedala Justina Pogačnik, rojena Vovk, ki je že ^edemnajst let oskrbnica Prešernove Diše, domačija nikoli ne sameva, ^amko leto se je mudilo v njei kar "^8 tisoč gostov. Med obiskovalci je Največ šolske mladine. Poleg Slovencev pridejo v Vrbo tudi prebivalci iz drugih naših republik, mnogi zdomci fc^a nekaj tujcev. Od tujcev, Ki so lani Obiskali Vrbo, je Pogačnikova omejila celo japonski par, od domačih Obiskovalcev pa naštela mnoge goste *^ Beograda, Valjeva. Panceva in drugih jugoslovanskih mest ter zgledne družbenopolitične delavce. Januarja si le muzej ogledalo 315 obiskovalcev. Najštevilnejši sta bili skupini otrok naših zdomcev, ki so se mudili na počitnicah v Kranjski gori, in šolarjev iz Kopra. Kot pričakujejo v Vrbi, bo februarja obiskalo Prešernovo rojstno hišo še več gostov, največ pa jih bo. tako kot vsako leto, maja in junija. Poleg ogleda muzeja, ki je do l.maja odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. in od 13. do 16. ure, obiskovalce privlačijo tudi številni spominski predmeti. Na raz- Polago so jim velike in miniaturne oezije, Kocijanova knjižica Prešeren v sliki in besedi, Goldensteinovi in Jakčevi portreti Prešerna, Drem-ljeve značke in cekin s Prešernovim likom, vodiči o Vrbi pa številne razglednice. Ne nazadnje je treba poudariti, da tudi skrb za stalno obnovo Prešernove domačije ni majhna. Tako so lani obnovili krušno peč in začeli urejati okolico hiše. Prestavili so vodno korito, na vrtu pa naredili temelje za uto in obnovili škarpo. ji Letos bodo takoj, ko bo dopuščalo vreme, dokončno uredili vrt. Kazen ureditve poti jih čaka še postavitev klopi in ute za obiskovalce. Prav tako pa bi radi t>bnovili pročelje hiše. Ker bo 21. maja letos 40 let, odkar so v Prešernovi rojstni hiši odprli muzej, v Vrbi pričakujejo, da jim bo do takrat uspelo polepšati tudi zunanjo podobo pesnikove domačije. s Saje Pozornost novi zakonodaji LJUBLJANA - Ta teden so člani sveta za kulturo pri republiški konferenci SZDL razpravljali o dveh predlogih za izdajo zakonov, ki ju je pripravil izvršni svet skupščine Slovenije: o naravni in kulturni dediščini oziroma njunem varstvu ter o samostojnih umetnikih. Predloga za izdajo zakonov se v primerjavi s prvima nekoliko razlikujeta. Pomembno je predvsem, da se pripravlja skupni zakon, ki naj na samoupravni podlagi ureja načelna vprašanja o varstvu naravne in kulturne dediščine ter jih usklajuje s posebnimi zakoni za posamezna področja. Nov je tudi pomen dediščine, ki dokaj jasno razmejuje pojem naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolje in ustvarjanja, katerim pripada status kulturnega ali naravnega spomenika. Precej pozornosti je bil deležen tudi predlog za izdajo zakona o samostojnih umetnikih. Kako vključiti položaj in delo »delovnega človeka, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravlja umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost« (samostojni umetnik) v čimbolj spontane, samoupravljalsko utemeljene medsebojne družbene-odnose. Danes razstave in koncert, jutri komemoracija in podoknica, v Prešernovem gledališču pa otvoritev Tedna slovenske drame 79 z uprizoritvijo Kozakove Afere — V četrtek podelitev Prešernovih plaket Ob 18. uri bodo v galeriji Prešernove hiše in v baročni stavbi na Tavčarjevi 43 odprli razstavo Slovenci v predmarčni dobi in revoluciji 1848, pol ure kasneje pa bo v galeriji Mestne hiše odprta vsakoletna iz-menjalna likovna razstava s Pomur-jem. Tokrat se bo s svojimi deli predstavil Nikolaj Beer. In še ena razstava je napovedana za danes. To je Kranj v arheološki literaturi, ki jo bodo ob 18.45 odprli v stebriščni dvorani Mestne hiše. Večer zaključen s koncertom v renesančni dvorani Mestne hiše, na katerem bodo sodelovali Ileana Bratuž-Kacijan, sopran, Ergican Savdam iz Istambula, klavir, za spremljavo na klavirju pa bo poskrbel Igor Dekleva. V sredo od petih popoldne bo v Prešernovem gaju komemoracija pri pesnikovem grobu. Sodelovali bodo pevski zbor France Prešeren in reci-tatorji osnovne šole France Prešeren. Ob 18. uri bo pred Prešernovo hišo zapel podoknico moški zbor Iskre. V kranjskem gledališču pa se bo ob pol osmih začel vsakoletni festival Teden slovenske drame. Prva uprizoritev pripada domačinom. Predstavili se bodo s Kozakovo Afero. 8. februarja, na sam kolturni praznik, bodo ob 10. uri v Preddvoru in ob 14. uri v Prešernovem gledališču gostovali lutkarji gledališča Jože Pengov iz Ljubljane z Zajčevo igrico Petelin se sestavi, medtem ko bo ob 16. uri v gimnaziji in ob 20. uri v dijaškem domu nastopil s Partljiče-vo monodramo Nekoč in danes igralec Dare Ulaga. Gledališke priredit- ve bo ta dan zaključila uprizoritev Jovanovičeve Osvoboditve Skopja, ki jo bodo ob 19.30 predstavili člani Centra za kulturno dejavnost ZSM iz Zagreba v hali na Gorenjskem sejmu. V četrtek ob 18. uri bo tudi vsakoletna podelitev Prešernovih plaket najzaslužnejšim amaterskim kulturnim delavcem kranjske občine. Za velike plakete so predlagani Akademski komorni zbor Kranj, Tone Terpin, Tone Marčan, Vinko Strniša in Stane Tonkli. Prireditev bo v renesančni dvorani Mestne hiše. popestrili pa jo bodo učenci Glasbene Šole. H. J. Cerklje za kulturni praznik Cerklje — Ob praznovanju kulturnega praznika — 8. februarja bo tudi v Cerkljah več prireditev, katere so pripravili učenci osnovne šole Davorin Jenko in pionirski KUD, ki ga sestavljajo recitatorska sekcija, pevski zbor m orkester. Jutri zvečer bo ob 18. uri v osnovni šoli Literarni večer in otvoritev likovne razstave učencev osnovne šole, program pa bo popestril gost iz ljubljanske opere, v četrtek pa pripravljajo učenci osnovne šole še srečanje s kulturnimi ustvarjalci, srečanja pa se bo udeležil znani karikaturist Božo Kos- J. Kuhar Kulturni dnevi v Predosljah ^-etošnjo pomlad bodo predvidoma obnovili tudi fasado Prešernove rojstne ^■He v Vrbi. - Foto: F. Perdan VEČER S FRANCETOM PREŠERNOM LESCE — Večer s Francetom Prešernom, ki bo v sredo ob 19. uri v avli osnovne šole v Lescah, je prispevek domačih mladink in mladincev k slovenskemu kulturnemu prazniku. Tvorci programa so mladinski mešani pevski zbor KUD Veriga Lesce, recitatorska skupina domače osnovne šole in mladi literarni ustvarjalci, ki sicer organizirano delujejo pri Zvezi kulturnih organizacij Radovljica. V improvizirani kmečki izbi se bodo predstavili s Prešernovo pesniško besedo, pevski zbor s priložnostnimi narodnimi in uglasbenimi Prešernovimi pesmimi, medtem ko bodo mladi literati prispevali svoj del z lastnimi besedili. B. Kauh »NAŠA POTA V KULTURO SVOBODNEGA ČLOVEKA« LJUBLJANA — V okviru založniške dejavnosti Odbora za zgodovino pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije je pred kratkim izšla knjiga Naša do ta v kulturo svobodnega človeka. Knjiga ponuja vrsto zanimivih pričevanj in podatkov o razvoju in delu delavskih, narodnoobrambnih, izobraževalnih |n kulturnih organizacij v razdobju od 1867. do 1977. leta. Knjigo je uredil Janko Liška, svoje strokovne, z osebnim odnosom in doživetji prežete članke in zapise pa so razen njega prispevali še drugi avtorji: Ivan Regent, Brat ko Kreft, Jaro Dolar, Rafael Ajlec, Marjan Belina in še nekateri. t ARHIVSKI DOKUMENTI« ZE V RADOVLJICI Radovljica — Razstavo Arhivski dokumenti o obnovi in socialistični graditvi v letih 1945 do 1947, ki so si jo decemhra in januarja že lahko ogledali v Kranju in Skofji Loki, se bo ta teden preselila v Radovljico. Odprta bo v četrtek, 8. februarja, ob 18. uri v osnovni šoli A.T.Linharta, in sicer do vključno 1. marca. Pripravil jo je Zgodovinski arhiv Ljubljana. H. J. SLAVNOSTNI ČETRTEK Čeprav se prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku nizajo že ves teden in še prihodnjega, pa bo na Gorenjskem vsekakor najbolj slovesno v četrtek, 8. februarja. Na Jesenicah pripravljajo osrednjo občinsko proslavo ob 19. uri v gledališki dvorani. Nastopila bosta ženski pevski zbor z Jesenic in moški iz Žirovnice, kiju bo dopolnil recital Prešernovih pesmi. V Kranju bodo ob 18. uri v renesančni dvorani Mestne hiše podelili velike in male Prešernove plakete za dosežke na amaterskem kulturnem področju. Program bodo izvajali učenci Glasbene šole. Radovljičani pripravljajo osrednjo proslavo v osnovni šoli A. T. Linharta ob 18. uri. Celoten kulturni program bodo pripravili učenci. Nekoliko bogatejši pa je spored v Skofji Loki. Od 7. do 1H. ure bo v knjižnici Ivana Tavčarja in Loškem muzeju »dan odprtih vrat«, ko bodo delavci ustanov sprejemali obisk delovnih kolektivov, šol in občanov. Ob 18. uri bo v galeriji na gradu večer s Prešernom »Vse misli zvirajo z ljubezni ene«, na katerem bodo nastopili komorni zbor Loka in recitatorji Loškega odra. V Tržiču bodo s prireditvijo 8. februar počastili le člani Mladinske ga gledališča, medtem ko bo pri njih najbolj slovesno !*i februarja, ko bodo podelili Kurnikove nagrade. H I Ob 70. obletnici DPD Svoboda v Predosljah kulturni teden — Od 10. do 17. februarja osem zanimivih prireditev — Dvorana naj spet postane središče kulturnega in družabnega življenja v Predosljah Predoslje — Ta mesec DPI) Svoboda v Predosljah praznuje 70. obletnico svojega obstoja in dela. 1909. leta je bilo namreč v tem kraju ustanovljeno Izobraževalno društvo, čeprav so se zametki kulturnega delovanja rojevali že pred tem letom. Po pripovedovanju starejših vaščanov so igre uprizarjali že po letu 1900 kar na kmečkih podih, znane pa so bile tudi njihove čitalniške ure. K razvoju kulturnoprosvetnega dela v Predosljah in okoliških vaseh je še posebej pripomogla knjižnica na Suhi. ustanovljena 1907. leta. Zelje po lastnem odru so postajale vedno glasnejše. Prvi je bil bolj zasilen in so ga po nekaj letih prodali, saj je 1913. leta v Predosljah že stal nov dom z dvorano in odrom. Posebno zanimiv je tudi podatek, da so prvič zaigrali skupaj ženske in moški 1911. leta v igri Domen. Pred tem mešanih vlog ni bilo, le v igrah z nabožno vsebino so ženske smele sodelovati. V okviru društva je vse do nekaj let po vojni delovala knjižnica na Suhi, medtem ko imajo danes razen dramske sekcije, katere dejavnost ni nikoli zamrla, še priznano folklorno skupino z več kot tridesetimi fanti in dekleti, ki plešejo stare gorenjske plese in nastopajo tudi v zamejstvu, upokojenski pevski zbor pa sem in tja tudi rad zapoje. V kulturnem domu so lani uspeli napeljati centralno ogrevanje. Pred J utri začetek Tedna slovenske drame Kranj — 7. februarja ob \\).M) se začenja letošnji Teden slovenske drame, ki bo v naslednjih desetih dneh podal celoten pregled najuspešnejših slovenskih gledaliških predstav. Teden bo slavnostno odprl predstavnik del ovnega kolektiva kranjske Save, ki je letošnji pokrovitelj te republiške gledališke manifestacije. Otvoritveno predstavo bo tako kot je že v navadi prispevalo Prešernovo gledališče iz Kranja s premiersko uprizoritvijo Afere Primoža Kozaka. Izjemno zahtevno gledališko besedilo, ki obravnava vedno žive problemske niti revolucije, so pripravili režiser Janez Drozg, dramaturg Taras Kermauner, scenograf Sveta Jova-novič, kostumografin ja Milena Ku-mer, glasbeni opremljevalec I lija Su-rev in lektor Jurij Souček ter moški del kranjskega gledališkega ansambla: Kenda. Kovačič, Černe. Dolinar. Vunšek, Oman, Tepina, Stefe. Strlič, Mohorič in Vidic. Predstava je pripravljena ob praznovanju 60. obletnice ZK Jugoslavije, pokroviteljstvo ob predstavi pa je prevzel medobčinski svet ZK za Gorenjsko. Največ zanimanja pa ho v teh dneh gotovo pritegnila četrtkova večerna predstava Osvoboditev Skopja, s katero gostujejo zagrebški gledališčniki. Predstava je Uvrščena v repertoar Tedna slovenske drame 79 kot odmev slovenske dramatike v Jugoslaviji. Sodobno postavljeno uprizoritev je režijsko pripravil Ljubiša Ristić s plejado igralcev. Posebej naj samo omenimo zanimiv nastop otrok, izjemno kreacijo celi Jugoslaviji znanega Rade Šerbedžija ter vrsto novih izhodišč pri gledališkem uprizarjanju naše revolucije. Predstava bo v dvorani Gorenjskega sejma. M. L. tem je bila dvorana precej mrzla in krajani posebno zadnja leta niso več kaj radi zahajali vanjo. Zdaj je največja želja članov društva, da občinstvo spet pritegnejo k prireditvam in da dvorana spet postane središče kulturnega in družabnega življenja v Predosljah. V njej nameravajo kmalu urediti še klubski prostor, njihova druga ali celo glavna želja pa je pridobiti k sodelovanju čimveč mladih. Uspehov, ki jih je kljub številnim težavam v 70 letih društvo doseglo, ni malo. Številne doslej uprizorjene igre za odrasle in otroke, folklorna in pevska dejavnost ter ob vsakem pomembnejšem prazniku kvalitetna proslava, so porok, da bodo tako uspešno, če ne še bolj, tudi nadaljevali. Kulturni teden, ki ga ob pomembnem jubileju pripravljajo, se bo začel 10. februarja z uprizoritvijo Finžgarjeve Razvaline življenja, ki so jo pripravili domači igralci. Ponovili jo bodo še naslednji dan, zatem pa bodo do 17. februarja sledili: 12. februarja kulturni program učencev osnovne šole Josip Broz-Tito, 13. februarja koncert Učiteljskega pevskega zbora iz Kranja, povezan z recitalom partizanske balade, 14. februarja koncert ansambla Gorenjci s pevcema in humoristom, 15. februarja predstava Prešernovega gledališča Človek na položaju Fadila Hadžiča. 16. februarja nastop folklornih skupin iz Železne Kaple, Save iz Kranja in domačih plesalcev, zadnji dan kulturnega tedna pa bo slavnostna akademija, na kateri bodo nastopili dramski igralec Jože Zupan in Oktet ^™to^' H.Jelovčan Prizor vlog uprizoritve Osvoboditev Skopja z Radetom Serbedžijo v eni glavnih O L« A S 6.STRAN. lUREK.B.FEBmMitil'-j Direktor reprezentance Tone Vogrinec je lahko zadovoljen z uspehi naših alpskih smučarjev in smučark. Pri sedanjem točkovanju v svetovnem pokalu bodo naši alpinci morali posvetiti tudi nekaj dni treninga v smuku. «1 . t 1 DOLGA ZIMSKA SEZONA Vso sezono — začne se decembra in konča marca — se karavana moških in žensk, smučarjev, seli iz smučišč na smučišča po Evropi, Ameriki in Japonski. Ne poznajo počitka. Selijo se iz tekme na tekmo štiri mesece v sezoni. So pravi moderni nomadi. Veliko časa prežive po hotelih, avtomobilih, vlakih in letalih. Za miren trening in počitek na vmesnih postajah jim vedno primanjkuje časa. Na tekmah si nabirajo točke v svetovnem pokalu. In najboljši so vedno tarča izdelovalcev smuči in športne opreme. Po končani sezoni si vzamejo mesec dni počitnic. Maja pa se že začno pripravljati za novo sezono. Prvi mesec dvakrat do trikrat tedensko, junija in julija pa že krepko vsak dan nabirajo splošno telesno kondicijo. V avgustu in vse do prvih tekem v novi sezoni pa so že na snegu. Pehajo se od visokogorskih smučišč do nižin za snegom. Kjer so le možnosti, trenirajo med koli slaloma in veleslaloma, smukači pa imajo svoje terene. Tako pričakujejo sezono bolj ali manj pripravljeni za ponovne obračune. Med temi so tudi jugoslovanski fantje in dekleta. Enako dobro se pripravljajo za nastope kot ostali evropski, ameriški, kanadski ter japonski tekmovalci in tekmovalke. Bojan Križaj, Boris Strel, Jože Kuralt, Janez Zibler, Mišo Magušar in ostali ter dekleta Nuša Tome, Bojana Dornig, Anja Zavadi a v Meta Jerman ter še nekatere ne poznajo pravega počitka, pripravljajo se za prihodnjo sezono. MOŠTVO, KI JE ŽE MOŠTVO V sezono 1978/79 so naši fantje prišli dobro pripravljeni. Peterica, ki starta v svetovnem pokalu, je trenirala kot še nikoli doslej. Poleti so bili na smučiščih v Argentini in nato na snegu v Avstriji in Italiji. Vsi so se zavedali, da brez načrtnega dela ne bo uspehov. Direktor reprezentance Tone Vogrinec ter trener za moške Filip Gartner ter Tomo Levovnik za ženske so skupaj s klubskimi trenerji izdelali natančen načrt vadbe in treninga za vsakega posebej iz prve reprezentančne vrste pri moških in ženskah, kakor tudi za vse druge mlade alpince, ki resno računajo na reprezentančni dres. Priprave za to sezono so bile take, kot si jih lahko samo želimo. Tudi uspehi se že kažejo. Ne le Bojan, tudi Boris, Jože, Mišo. Janez, Bojana, Nuša. Anja in Meta se približujejo svetovnemu alpskemu vrhu. Vsi se razvijajo v dobre alpince in alpinke. Postajajo že moštvo pred katerim je še lepa tekmovalna bodočnost. PRODOR TEK/MOMMCEN IZ SOCIALISTIČNIH DRŽAL/ KRANJ — V alpskem svetovnem pokalu — moški in ženske — se je tekmovanje prevesilo v zadnjo tretjino borb za točke. Na sporedu je še norveška in švedska turneja, nato pa vsi najboljši odletijo čez lužo. Na Japonskem, Ameriki in Kanadi bo tako zadnje dejanje štirimesečnih obračunov v smuku, slalomu in veleslalomu. Pri moških je sedaj vodstvo prevzel Švicar Peter Luscher, ki mu po dvojni beri točk v GA-PA nihče ne bo več kos pri osvajanju prvega mesta v skupnem seštevku. Tako bo ta Švicar prvič dobil največjo lovoriko v svetovnem alpskem smučanju »Kristalni globus«. Pri dekletih pa je naslov oddan že prekaljeni Avstrijki Anni Moser-Proll. Med to svetovno alpsko druščino so tudi naši fantje in dekleta. Vsi so to sezono pokazali največ. KJE SO NAŠI? Čeprav imajo naši bolj skromno odmerjena sredstva za priprave in tekmovanja, že lahko rečemo, da so to sezono — končana bo med 17. in 20. marcem v Furamu na Japonskem — že moštvo, ki zna presenetiti. To so potrdili tudi trenerji in vodstva reprezentance Avstrije, Švice, Italije in ZDA. Pri vseh teh alpskih velesilah ni nikoli vprašanje denar. Vedno jim odmerijo velik del. Za naše razmere prevelik. Prav imajo, ko pravijo, da prihaja nevarnost za smučarske velesile od tekmovalcev iz socialističnih držav. To so Bolgar Peter Popan-gelov, reprezentanta ČSSR Bo homir Zeman in Shonor ter vedno boljši smukač Vladimir Ma-keev iz SZ in tu je še nekaj nadarjenih alpinistov iz Bolgarije, ČSSR in SZ, medtem ko Poljaki ponovno delajo svoje smučarje. Med to »socialistično« prodornostjo so tudi naši tekmovalci. Bojan Križaj, Boris Strel, Jože Kuralt, Mišo Magušar in Janez Zibler so tisto moštvo, ki bo v prihodnji sezoni mešalo štrene najboljšim slalomistom in veleslalo-mistom na svetu. Stenmark, Frommelt, Heidegger, Neureu-ther, Ph. Mahre, Donnet, Ber nardi, St. Mahre, Gros, Thoni, David, VVenzel ter Luscher se bodo morali truditi, da bodo obdržali mesta med prvo deseto rico. Deseterico, ki v svetovnem pokalu prinaša točke. Zadnji uspehi naših fantov so to tudi dokazali. To je že moštvo, ki ve kaj hoče. Udarna trojka Križaj, Strel, Kuralt je v obeh tehničnih disciplinah nevarnost za vso petnajsterico prve jakost ne skupine. Našemu alpskemu smučanju se torej obetajo boljši tekmovalni uspehi, ne samo pri moških, tudi pri dekletih. Anja, Nuša, Bojana in Meta to že kažejo. Besedilo in slike D H u mer »Zastavonoša« med našimi je Bojan Križaj. Vse kaže, da se je tudi v slalomu »ujel«. Že zgodaj /e preseneča/ Se bol/ pa. ko je osvojil leta 1975 mladinski evropski naslov v slalomu Že dve leti nazaj v svetovnem pokalu v obeh tehničnih disciplinah dobro nabira točke To leto je dokaza/, da mu mesto med prvimi desetimi Trp nutno je bil sicer v man/ši kn/i vendar v Ameriki in Japonsk tieba voziti in še voziti Točke pa bodo tu m v Furamu na voljo prvim petindvajsetim Za šesto mesto jih bo že dva/set Od Bojana lahko računamo, da bo na zaključni slovesnosti pre/e mal bron /a tretje mesto v vele slalomu To ni mogoče, saj /e to sezono že dokaza/, da /e boljši v veleslalomu kot v slalomu Piav v slalomu, k/er /e bil dos/e/ na/bol/ši. mu letos ne gre m ne gre Ne na/de prave vožnje ne na ledeni in strmi progi in ne na mehki m lažji Upajmo, da se mu bo tudi v te i disciplini še boli odprlo Ljubljančana Misa Magušarja je dolgo pestila poškodba hrbtenice. Je pa enako dober v obeh tehničnih disciplinah. Član ljubljanske Olimpi/e /e odličen sla/cmist Pesti ga poškodba hrbtenice Šele zdaj /e toliko pri močeh, da lahko na stopa. Sicer pa je tekmovalec, ki dobro krmari smuči med vrati-cami Tudi on je sposoben osvojiti kakšno točko v pokalu Le ujeti mora ponovno kolesje v svetovni alpski konkurenci bo Jože Kuralt je to sezono doka zal, da je enako dober slalo mist in veleslalomist In tudi smuk mu gre Imeli so ga za izvtstnega ve leslalomista In to tudi /e Ven dar /e začel z dobnmi uvrstitvami presenečati v slalomu Se bol/ lazvesel/ivo To sezono ga v te/ dicip/im dobimo med prvimi dva/setimi uvrščenimi Tudi zanj je možnost za točke v svetov nem pokalu Zaostanek v obeh disciplinah za uvrstitev med prvih deset /e majhen Boris Strel se vse bolj žuje svetovnemu vrhu. prič* Tako kot Bojan /e tud, Boriš osvojil evropski mladinski naslov leta 1976 v veleslalomu* Kranjski gori To se^ono veliko pokazal Dve dvanajst mesti v veleslalomu in trinaisto mesto v slalomu je v sveto* pokalu lep uspeh Prve točka ■ tem pokalu niso bile daleč • e borih šest stotmk ga /e ločno oć desetega mesta Lahko se nadejamo, da bo tudi Bons to sezone osvajal točke Do konca sta it dva meseca in veliko bo ši priložnosti : 8 Tržičan Janez Zibler naj bi p* hodnjo sezono poke*«! ki zmore. V tej si ie nabira ir kušnje Drugi Tržičan Janez fe ^ movalec, ki mu je potr»0no ^ sezoni, da se prilagodi ^ ^ tepan/e po svetovnih s^ue^ Je marljiv na treningu OoAro * pnpravlien Ni pa še pokaži vse. kar zmore 11 .stran G LAS NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače Opisuje Črtomir Zoreč V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PREDAVANJE V NAKLEM Naklo — V soboto, 3. februarja, bo ob 19. uri v dvorani doma družbenopolitičnih organizacij v Naklem potopisno predavanje Romana Herleca, ki bo pripovedoval ob diapozitivih o potovanju po Japonski in vzponu na Fudžijamo. Predavanje organizira podmladek Turističnega društva Naklo. Pred tem predavanjem so nekateri naklanski turistični delavci že pripravili potopisni predavanji Tomaža Križnarja Študent gre okrog sveta in turistično-lepo-slovno predavanje Staneta Tavčarja Lepote slovenske zemlje v slikah in v melodijah. D. P. ^^aenice — Člani Društva inženirjev in tehnikov z Jese-*o so zelo delavni. Lani so med drugim izvedli 13 različ-ij**1 predavanj. Na prvem letošnjem predavanju, ki so ga Jr^eh24. januarja, so razpravljali o uvedbi novega informacijskega sistema v železarni. Vaso Koman in Karel *>2mte sta udeležence seznanila, da bo nov sistem orno-tf^d spremljanje, terminiranje, krmiljenje in planiranje l?>i2vodnje, hitre in kvalitetne poslovne odločitve, večjo i^fKZuvo z zunanjimi uporabniki in drugo. Nov računal-ki bo imel veliko večje zmogljivosti od sedanjega, za-jčj^rttego in vrednostno že odpisanega, bodo v železarni ^£& do zadnjega, enotni v tem, Mttetiiča v Dvorski vasi ne *i€ ' 23 *° 8* bodo prizadeli?' ?*ePa a,i zgrda. ?v*j vse bi smetišče ogrozilo? .V" radovljiški občini že več let raz-v*0 0 centra'n' deponiji sme-k?^iuh odpadkov, nazadnje so ostale lokacije: na Dobrem polju, na ^*>Ai pod Res jem in v Dvorski vasi. Na terenu je bilo več ogledov, mnenj in priporočil strokovnjakov in nazadnje se je tako ali drugače odločilo za Dvorsko vas. Vaščani Dvorske vasi se najprej začudeni sprašujejo, zakaj je ostal naenkrat brez vsakršne vrednosti Še sveži zapisnik strokovnega ogleda lokacije pod Resjem? Tedaj naj bi bil ta prostor kar primeren, saj je izven naselja, dobrega gozda nima v bližini, je dostopen in cenejši, Zgoša pa organizacije Smelt iz "i jim isel za srednjo teraso Dobrega polja, še najmanj pa jim je seveda razumljivo, da je kot edino primerna ostala lokacija v Dvorski vasi, za katero so, menda, projekti celo že izdelani. Občinska, centralna deponija smetiščnih odpadkov — naj mi bb dovoljen kar nestrokovni izraz smetišče — naj bi bila sredi dvorjanskih gozdov, ki nikakor niso zadnje kvalitete, še več: ta predel je v osnutku prostorskega plana občine ocenjen kot zelo dober, z največjo potencialno možnostjo odličnega rastišča. Kmetje SO od tega gozda ekonomsko precej odvisni, Lovski družini Be-gunjščica — ki najostreje in najbolj .•IA(1 ., «.„,., ,„IS, kaiti okolje Dvorske iiani Dvorske vasi f^:^0!^^LTi F^lo- f}Vi,rdJ * « sosednjih vasi bi bilo preveč onesnaženo. i oto. odločno protestira — pomeni daleč najboljši revir za gojitev srnjadi. V primeru požara bi bilo tako ogroženih 500 hektarov gozdnih površin. Da pa tu večkrat kot ne, zapiha kar krepak »tržičan«, vedo najbolje vaščani sami, zato je o brezvetrju te okolice neumestno govoriti, kot se je tudi bolje vzdržati izjav, da ima Dvorska vas razmeroma malo padavin, saj konec koncev tu ni nobene meteorološke postaje, razen tega pa je Dvorska vas le tri kilometre iz Radovljice. Voda Peračica bi bila ob smetišču še kako hitro zastrupljena, v njej vse živo, vsaj do zdaj pa je še pitna, kot je bila še kako življenjsko pomembna v času NOB. Spet se ob vodah ponuja vprašanje, zakaj ne smetišče pod Resjem, saj je Zgoša že biološko mrtva, njeno ponovno oživljanje pa bi bilo sicer nadvse koristno, a strašno drago. Zgoška lokacija bi s svojimi 400.000 kubičnimi metri prostornine res zadostovala za komaj 25 let, vendar pa: ali si res komaj upamo fiomisliti, da bomo čez petindvajset et še vedno tako neučinkoviti var-stveniki okolja, da ne bomo premogli take tehnologije, ki bi nam brez občutnih posledic spravljala s sveta smeti in odpadke. Ce ne, povem se bomo v njih dušili. .. Dušili pa bi se nesporno tudi Dvorjani in okoličani, tja do Begunj in Drage — potem bo kaj malo nas-nil krajinski park Drage — če bi jim JO težkih kamionov dnevno dova-žalo v kar najbolj neposredno okolico smeti iz vse radovljiške občine, če ne tudi od drugod. Ne bi radi stvar napihovali in pretegovali, a treba je priznati, da so samovžigi kemični proces in da ni treba pesto-vati nikakršnih iluzij, da do njih sploh ne bo prihajalo, kjerkoli že so smetišča. Smrdi in tudi kadi se z vseh smetišč in se tudi bo, vse dotlej, dokler jih ne bo reševala zares sodobna tehnologija. Kako in kam? Vaščani, ki skupaj s krajevno skupnostjo Begunje, z njenimi družbenopolitičnimi organizacijami in vsemi društvi, s krajevno konferenco SZDL, z organizacijo Zveze borcev, z osnovno organizacijo Zveze komunistov, ki odločno odklanjajo lokacijo v Dvorski vasi, vedo, da nekje centralno smetišče mora biti. Vedo pa tudi, da nikakor ne v bližini naselja, na rodovitnem področju, nikjer tam, kjer bi se zastrupljale vode, gozd, lepo naravno okolje. Prostor, kjer je opuščena opekarna, naj bi bil namenjen spet opekarni in ne smetišču, do katerega so povrh vsega še slabe prometne povezave (neprimeren most v Novi vasi, črna točka magistralne ceste v Pod vinu). Hočejo in želijo pameten dogovor, ne glasovanja, kajti več kot jasno jim je, da bi med 21 krajevnimi skupnostmi, ki si pač nobena smetišča posebno srčno ne želi, ostali osamljeni. Vsi skupaj naj bi poiskali tako lokacijo, ki bi posamezno krajevno skupnost kar najmanj prizadela. Pripravljeni so sodelovati, pripravljeni so pomagati. In treba jim je prisluhniti, kajti Dvorska vas navsezadnje ni le njihova in njihov zasebni interes, temveč pomemben del vsega naravnega okolja, še neokrnjenega in še lepega. Ce bo tu smetišče, ob nedeljskem popoldnevu pač nikogar več ne bo, ki bi dejal, da se odpravi po kostanj v Dvorsko vas, kajti tisti kostanj bo smrdljiv, če ga čez nekaj let sploh še kaj bo • • Darinka Sedaj (5. zapis) Najbliže Domžalam je vasica Rodica. Nekoč majhen kraj, danes kar precej obljudeno »predmestje«, ima že blizu 400 prebivalcev! GROBLJE NA GROBLJU Bolj kot Rodica je v slovenskem svetu znan zaselek v njeni soseščini. To so stare Groblje s svojim gradičem in baročno cerkvijo. Gradič je bil sprva le Auerspergov lovski dvorec, kasneje ga je bolj na gosposko prezidal Janez Jurij Posa-relli. V Valvasorjevem času (okrog 1698) so bile Groblje last vdove Ane Kunst. Slovensko ime gradiča je pod nemško oznako »Ebenfeld« in »Ebensfeldt« napisal že Valvasorjev bakrorezec: »Groble«. Torej je ime v zvezi z neko grobljo, nametanim skalovjem. Domnevno je na mestu sedanjih Grobelj stal v rimljanskih časih kastel (t. j. obcestna trdnjavica). Na njegovih ruševinah (groblju) naj bi postavili pozneje gradič. Druga inačica v izvoru imena pa govori o jezeru, ki je segalo od Kamnika do današnjih Grobelj. Prav tu pa je jezero predrlo nasip (naravno pregrado), izteklo v Savo, zapustilo pa kupe skalovja — veliko groblje. Obe inačici o nastanku imena si najdeta oporo: v bližini Rodice so izkopali obilo rimljanskih najdb, tudi velika cesta od Emone v Panonsko ravan je vodila tod mimo. Šibkejša je opora za obstoj jezera: ogromne prodnate naplavine, obrežna talnica in kamniška »riba faro-nika«, to pa je tudi vse! JELOVŠKOVE FRESKE Zaneslivejše je izpričan obstoj Rodice (omenja se v listini iz leta 1428) in cerkvice sv. Mohorja in Fortunata (leta 1526) poleg grobeljskega gradiča. Najbrž je veljala prvotna cerkvica kot grajska kapela. Taka je bila navada. Kot gradič sam, tako je tudi cerkvica doživljala razne obnove, dozidave in prezidave. V 17. stoletju je dobila zvonik v obliki, kakršen je še danes. Tudi pokrito stebrasto preddverje (lopa) je bilo tedaj dozidano. Še večje spremembe je prestala stara cerkvica okrog leta 1741, ko so stavbo temeljito barokizirali. Takrat (v letih 1759 do 1761) je v tej cerkvici izpel svojo labodjo pesem (po legendi se labod oglasi s pesmijo le enkrat v življenju, tik Pred smrtjo) sloviti slikar freskant rane Jelovšek, po rojstvu Mengšan, po rodu s Štajerskega. Slikar, živel je v letih 1700—1764, je v grobeljski cerkvi zapustil pravcato bogastvo baročnih slikarij, svoje poslednje umetniške stvaritve. Poslikal je s svežimi, skoro veselimi, vsekakor pa nežnimi barvami prizore iz legende o sv. Mohorju in Fortunatu (v prezbi-teriju — svetišču), na obokih in stenah cerkvene ladje pa se vrste prizori iz življenja sv. Andreja, sv. Marjete idr. V prizoru, ko sv. Janez in sv. Pavel delita miloščino, je tudi slikarjev avtoportret (glej ilustracijo!). V posebni kapelici je Jelovškova roka naslikala legendo o simpatičnem pastirskem svetniku Izidorju. Prav zaradi slikarij v tej kapeli so postale Groblje znana božja pot. Kmet in živinorejec sta se pač obračala k svetniku, ki se jima je zdel še najbolj domač, kmečki... r VAŠA PISMA ZAKAJ NI AVTOBUSA? Prizadeti potniki iz Ljubljane do Tržiča, z vsemi vmesnimi postajami, se sprašujemo, kako je s prevozom potnikov ob 12.45? V enem tednu se je dvakrat zgodilo, da avtobus sploh ni prišel pravočasno na postajo v Ljubljani, dne 30. januarja letos pa ga sploh ni bilo. Mislimo, da bi lahko telefo-nično obvestili avtobusno postajo v Ljubljani, da avtobus ob 12.45 sploh ne bo vozil in bi si potniki arugače uredili prevoz, ne da smo Čakali do 13.15, ko je imel odhod naslednji avtobus. Ni ?rijetno pozimi čakati na avto-us, ki ga sploh ni. Potniki so lahko razburjeni, če zaman čakajo. Mislimo, da bi lahko v primeru okvare poslali drugega ali pa pravočasno javili. Na avtobus je čakalo okoli 4i) potnikov. Mar bomo še naprej? Prizadeti potniki Del freske v grobeljski cerkvici, kjer se je slikar Franc Jelovšek sam upodobil (skrajno desno). Omembe vredna je tudi velika sončna ura na južni steni, napravljena že v 17. stoletju, a še vedno kaže pravi čas. Brž pa moram povedati, da za varnost in ohranitev dragocenih slikarij v grobeljski cerkvi skrbi Zavod za spomeniško varstvo. Saj velja vsa notranjščina kot muzej cerkvenega slikarstva, posebej pa umetniških stvaritev našega Franca Jelovška, enega od najlju-beznivejših slovenskih slikarjev iztekajoče se baročne dobe. Jelovškovo slikarstvo se zdi tako nekam domače, slovensko. V svojih slikarijah kaže, kako rad se je spustil iz zasanjanih nebeških višin bliže k zemlji, k resničnosti. Ni mu tuje ne preprosto veselje, pa tudi človeško trpljenje ne. Bližja kot uglajenost mu je pri srcu neka robatost, kmeč-kost. Spočetka zadržane barve nenadoma zažare z vso močjo. Nebo in zemlja se združita, pomirita in prelijeta v ljudsko pesem z znano melodijo. Še ljudska ornamentika, prizori iz vsakdanjosti, trpkost izrazov — vse to je Jelovšek umel vplesti med svetniške legende. Zdi se. da umetnik na prisrčen, prav nič vzvišen način pripoveduje o čudežnih usli-šanjih in o slavi svetnikov. Pripoveduje pa tako, kot bi to pripovedovala ljudska pesem. — No, prav zato je prav, da je Franc Jelovšek z ureditvijo svoje muzejske zbirke, dobil priznanje tudi od sodobnega rodu. STILNI KONCERTI Koncerti resne in klasične glasbe v grobeljski cerkvi so že nekaj let nekaj izjemnega v slovenskem prostoru. Zvočno ustrezna, s freskami oplemenitena cerkvena notranjščina grobeljske cerkve, je gotovo primeren okvir za doživljanje najvišjih glasbenih zvrsti (tako sta predstavila violinist Rok Klopčič in pianist Ranko Filjak staro francosko glasbo, pianist Igor Dekleva in baritonist Jože Stabelj dela Musorskega; domžalski godalni orkester in ljubljanski pihalni trio, le-ta z dunajsko klasično glasbo, sta tudi sodelovala v teh visoko kvalitetnih glasbenih manifestacijah v prav nič nečastnem podeželskem okolju). Ne le ljubljanska stolnica in viteška dvorana v Križankah — tudi kostanjeviška samostanska cerkev, cerkvica na blejskem otoku in zdaj tudi Groblje, naj veljajo za studence, iz katerih bomo pili lepoto plemenitih glasbenih zvokov. Cerkvena lopa s staro sončno uro v Grobljah. XXXIV. prvenstvo v smučarskem teku in nordijski kombinaciji Prvenstvo prestavljeno v Rateče KRANJ - Organizator letošnjega Štiriintridesetega državnega prvenstva v smučarskih tekih in nordijski kombinaciji ima smolo. Zaradi pomanjkanja snega mora to prvenstvo z Jezerskega prestaviti v Rateče. Prvenstvo bo v Ratečah in v istih dneh in istih urah kot na Jezerskem. Tako bo prvi dan, četrtek ob 14. uri tek članov na 30 km in tek članic na 15 km. V petek bodo startali ob 9. uri starejši mladinci na 10 km. Ta dan imajo mladinke, mlajii mladinci in mlajie mladinke tekmo na 5 km. V soboto ob 9. uri je tek članov na 15 km, na isti progi pa se bodo za državne naslove pomerili tudi mlajii člani ter članice na 5 km. Ta dan bodo ob 14.30 štafetni teki za mlajše mladince na 3 x 5 km, mlajše mladinke se bodo v štafetah borile na 3x3 km, starejše pa na 3 x 5 km. V nedeljo bo obračun štafet članov na 3 x 10 km. Mlajii člani bodo tekli na isti progi kot člani, članice pa bodo imele tekmo na 3x5 km. Na 3x5 km pa bodo tekle tudi štafete starejših mladincev. Pokroviteljstvo nad državnim prvenstvom je prevzela Elektromehanika Kranj, sopokrovitelja pa sta Merkur in SGP Gradbinec iz Kranja. -dh Košarkarji kranjskega Triglava so v članski slovenski super ligi morali na parketu telovadnice OŠ Franceta Prešerna priznati premoč košarkarjem Novega mesta. — Foto: F. Perdan Slovenska košarkarska super liga Poraz Triglava doma KRANJ - SKL - moiki Triglav : Novo mesto «6:73 (36:31), telovadnica OS F. Prešeren, gledalcev 100, sodnika Bavčar (Ljubljana), Piri h (Nova Gorica). Triglav: Erlah 4, Traven 8, Strniia 7, Žmahen 19, Zupan 15, Stefe 6, Urlep 5, ura 4. Novo mesto: Cerkovnik 21, Munih 6, Kavačevič 16, Seničar 7, Beg 4, Zupevec 15, Plantan 4. Domači košarkarji so srečanje izgubili v drugem delu drugega dela igre. V enako- MARIBOR - Pohorska smučišča nad Belvijem so pripravljena za šestnajsti pohorski obračun za Zlato Lisico, tekmo žensk za svetovni pokal. Pod pokroviteljstvom predsednika zvezne skupičine Dra-goslava Markoviča se bodo vse najboljše na svetu potegovale za točke v svetovnem pokalu v slalomu. V četrtek se na slalomiiču na Pohorju obeta vrhunska prireditev za svetovni alpski pokal. Med najboljšimi smučarkami Sankanje Karavanška turneja Avstrijcem SVECE NA KOROŠKEM - V organizaciji sankaikih klubov iz Sveč in Tržiča je bila od 2. do 4. februarja II. mednarodna sankaika »Karavanška turneja«. To je tekmovanje sankačev s tekmovalnimi sanmi na naravnih progah, ki je bilo prvič organizirano lani, pripravila pa sta sankaika kolektiva z Jesenic in Belja-Letošnje tekmovanje je bilo v celoti organizirano v Svečah. Pomanjkanje snega je prizadelo tudi tržiike organizatorje, ki so svoj del tekmovanja prav tako kot domačini iz Sveč pripravili na 1000 metrov dolgi progi s povprečnim padcem 15% v Svečah. Tako je bilo v soboto najprej tekmovanje 70 tekmovalcev in tekmovalk iz ZRN, Avstrije in Jugoslavije, ki so ga pripravili domačini, tekmovalo pa se je za X. pokal »Karavanški medved«, v nedeljo pa so se sodelujoči pomerili še enkrat na II. tekmi za pokal »Kozorog«, ki so ga pripravili Tržičani. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz avstrijskih klubov, medtem ko so bili od naših najboljši med ženskami Jeni Ahačič in med moikimi Marjan Prevc, Stanko Koler in Jože Meglic. Rezultati X. tekmovanja za pokal »Karavanški medved«: članice: 1. Steiner (Beljak) 2:38,52, 2. Perko (Tržič) 3:27,68; mladinke: 1. Steiner (Feld am See) 2:28,93, 3. Kavčič 3:27,67, 4. Ahačič (obe Tržič) 3:32,89; st. člani: 1. Wieltsch (Pinkenstein) 2:12,80, 5. Meglic (Tržič) 2:29,80, 6. Prelih (Železniki), 8. Tolar (Zel.), 10. Marčun (Kranj); člani: 1. Knauder (Prantschach) 2:13,94, 12. Koler (Idrija), 14. Prevc (Zel.), 15. Rozman (Bohinj), 16. Perko, 17. Neme (oba Tržič), 18. Basile (Idrija), 19. Pikon (Boh.). 20. Debeljak (Zel.), 21. Carman (Sora), 22. Česen M. (Trž.), 23. Rustja, 24. Jenko (oba Kr), 25. Podvic (Sora), 26. Po. koren (Zel.). 27. Bratuš (Idrija), 28. Česen J. (Trž.), 29. Petelinkar (Sora); ml. mladinci: L Scheik (Sveče) 2:11,69, 7. Kokalj (Zel.) 2:39,58, 8. Tratnik (Idr.); st. mladin- Dopisna delavska univerza UNIVERZUM LJUBLJANA, Parmova 33 vpisuje v preizkus znanja (brez seminarjev) za vpis na Višjo pravno solo Maribor, Višjo šolo za socialno delo in Višjo upravno šolo. Vpisujemo vsak dan, razen sobote, od 7. do 13. ure ter vsak torek, od 7. do 18. ure, do vključno 10. marca 1979. Izobraževalni center pri DDU Univerzum telefon 312-133 312-745 ci: l.Tomelitsch (Sveče) 2:15,81, 5. Erjavec 2:44,08, 6. Miklavčič (oba Idrija); dvosedi: 1. Tomelitsch-Olipitz (Sveče) 1:11,58, 7. Prevc-Kokalj (Železniki) 1:22,51, 8. Perko-Cesen (Trž.), 11. Podvic-Petelinkar (Sora), 12. Rustja-Jenko (Kranj); Rezultati II. tekmovanja za pokal »Kozorog«: članice: 1. Steiner (Beljak) 2:32,10, 2. Perko (Trž.) 3:09,48, 3. Sokol (Kranj); mladinke: 1. Steiner (Feld am See) 2:22,77, 3. Ahačič (Trž.) 3:01,25; st. člani: 1. Kofler (Beljak) 2:09,40, 4. Meglic (Trž.) 2:20,89; 5. Frelih (Zel.), 7. Marčun (Kranj); člani: 1. Knauder (Frantschach) 2:08,25, 10. Prevc (Zel.) 2:17,94, 11. Perko (Trž.), 12. Koler (Idrija), 13. Neme (Trž.), 14. Debeljak (Zel.), 15. Pikon (Bohinj), 16. Perko (Trž.), 17. Rozman (Bohinj), 18. Basile (Idrija), 19. Rustja (Kr.), 20. Pokoren (Zel.), 21. Kle-menčič (Trž.), 22. Bratuš (Idrija) in 23. Lončar (Trž); ml. mladinci: 1. Tomelitsch (Sveče) 2:12,23, 6. Miklavčič (Idrija) 2:56,30; st. mladinci: 1. Tomelitsch (Sveče) 2:13,94, 5. Tratnik (Idrija) 2:54,46; dvosedi: 1. Mavrin-Kofler (Landskron) 1:09,08, 4. Perko-Cesen (Tržič) 1:13,13, 9. Frelih-Tolar (Žel.). Rezultati II. mednarodne sankaške »Karavanške turneje«: ženske: 1. Steiner (Feld am See) 4:51,70, 2. Jerolitsch (Sveče) 4:58,69, 3. Steiner (Beljak) 5:10,62, 4. Ahačič 6:34,14, 5. Perko (obe Tržič) 6:37,16; moški: 1. Knauder (Frantschach) 4:22,19, 2. Kofler (Beljak) 4:23,41, 3. V/ieltsch (Pinkenstein) 4:24,90, 4. Duschnig (Ferndorf) 4:26,12, 5. Kofler (Goldeck) 4:27,17, 16. Prevc (Železniki) 4:45,49, 17. Koler (Idrija), 18. Meglic, 19. Neme (oba Trž.), 21. Frelih (Zel.), 22. Rozman (Bohinj), 23. Perko (Trž.), 25. Debeljak (Zel.), 28. Pikon (Bohinj), 27. Basile (Idrija). 29. Rustja (Kranj), 30. Miklavčič (Idrija), 32. Tratnik (Idrija), 33. Marčun (Kranj, 34. Pokoren (Zel.) in 35. Bratuš (Idrija). ■). Kikel Dopisniki poročajo Šahovsko prvknstvo bd kranj — Tudi drugo kolo odprtega šahovskega prvenstva SD Kranj je bilo napeto in kvalitetno. Ivanovič je v lepi igri premagal nasprotnika in prevzel vodstvo na lestvici. Presenetil je Herce z zmago nad Krekom. I). B. PRIZADEVNI ŠAHISTI IZ OLfiKVKA -Šahovski klub Grintavec iz Olševka je pripravil prvi redni mesečni hitropotezni turnir. Sodelovalo je sedem šahistov. Zmagal je Alojz Blaznik pred Cirilom Logarjem in Stanetom Sircem. Končano je tudi klubsko prvenstvo za pionirje in člane. Turnir je trajal od novembra do januarja, na njem pa je igralo 9 članov, 4 mladinci in 13 pionirjev. Pri pionirjih so bili najboljši Vinko Podobnik, Drago Culig in Miha Kepic. Med člani pa je zmagal mladinec Ciril Logar pred Marjanom Strnišem in Mihom Simun-kovičem. V. Cehu I j S K O FJ K LOS K A NAMIZNOTKNlSKA LIGA — V občinski namiznoteniški ligi Škofje Loke so končali prvi del. Zaradi velikega števila ekip so bile le-te razdeljene v tri skupine. V A skupini vodijo Gra-parji pred Gradisom in Kondorjem C, v skupini B Gorenjska predilnica pred Kondorjem A in Trato, v skupini C pa Kondor B pred LTH in Karlovcem. • I. Starman vredni igri, gostje so vodili le nekaj minut v prvem delu srečanja, so triglavani v zadnjem delu igre naredili preveč napak, da bi lahko premagali borbene in dobre goste. To je zaslužena zmaga Novomeščanov, povratnikov iz druge zvezne lige. -d h Hokej Vzroki neuspeh JESENICE - Državno hokejsko prvenstvo je končano. Tudi v obeli superfinala je Olimpija iz Ljubljane dokazala, da je letos boljša od Jeseni«** superfinala so dobila in osvojila prvenstvo kar z dvanajstimi točkami pa Olimpija je kvalitetnejša in bolj izenačena ekipa in zasluženo osvajat naslov. Jeseničani so vzpodbudno začeli. Zal so se začeli uspavati, doživeli neverjeten poraz s Celjem in po porazu še nekaj časa igrali slabo. Šele oh prvenstva so zaigrali nekoliko boljše. Točke so zgubljali v Ljubljani, 7-- celo doma. Vzroki za neuspeh Jesenic so objektivni in subjektivni. Med i štejemo pogoste poškodbe igralcev in dotrajano opremo. Med subjek__ drugimi vzroki pa se lahko vprašamo, ali delajo v klubu dovolj načrtno u tetno, ali so treningi dovolj učinkoviti, ali so igralci pred pomembnimi dobro psihično pripravljeni itd. Mladim in obetajočim igralcem je treba i_ najboljše trenerje, posebne pozornosti pa bodo morali biti deležni >' prihodajei vratarji. Mladih igralcev ni več na pretek, zato je vsak talent ie bolj drsa Mladinska ekipa Kranjske gore ima na voljo recimo samo osem igralcev! 1 problemi, vredni razmisleka. Ob pomanjkanju igralcev, opreme, trenerjev in teljev in vedno bolj tudi denarja kaže premisliti o osnovanju enega, vendar »» stransko močnega kluba ter o sodelovanju z drugimi gorenjskimi hokejska* kolektivi. Bled je na primer prvak medrepubliške lige! Drobljenje sil v jmništi občini pa slabi tako moštva Jesenic kot Kranjske gore, od koder je včasih trkala m vrata jeseniškega prvaka moštva kopica igralcev. Na Jesenicah ob vsem tem ne smejo držati križem rok. Sicer se novih iMpi jeseniškega hokeja ne moremo nadejati. To je tudi dolg do ljubiteljev hokeja, kiji na Gorenjskem ni malo. Sicer se utegne zgoditi, da ne bo spredaj le Olimpija, —p« še drugi klubi. -bef Odbojka Odboj kar j i pred novo sezone XVI. pohorska »Zlata lisica« »Lisičke« že na Pohorju na svetu bodo nastopila tudi naša dekleta. Pravico nastopa jih ima šest. Od Dornigo-ve, Tometove, Jermanove in Zavadlavove se pričakujejo tudi prve točke v svetovnem pokalu. In to ne samo za uvrstitev med prvih petindvajset, temveč se lahko zgodi, da bo katera od teh štirih prismučala med prvo deseterico. To dokazujejo tudi zadnje tekme. Po nastopu naših na tekmi za svetovni pokal v Pfrontnu so nastopile na mednarodni tekmi FIS v Kolbermooru v ZRN. Tu so bile dobre, saj je bila Zavadla-vova peta, Tometova šesta in Dornigova osma. Tekma v slalomu na Pohorju bo že po novem točkovanju, saj bo točke dobilo petindvajset uvrščenih. Hoja v gore GODEŠIC - Športno društvo Kondor iz Godešiča bo pripravilo jutri, 7. februarja, strokovno predavanje o hoji v gore. Predaval bo znan planinec Vinko Hafner. Pripoved bo združena tudi s prikazom lepot naših gora. Ljubitelji gora in planinci vljudno vabljeni! Kolesarstvo Dobra predstava Kranjčanov POREČ — Čeprav v kolesarstvu ni več mrtve sezone, vsakoletno slovensko in državno prvenstvo v ciklokrosu nekako »izbija« iz normalnega tekmovalnega koledarja. V Poreču je bilo 4. februarja osmo državno prvenstvo v ciklokrosu (čez drn in strn, malo na kolesu in malo peš) za vse skupine tekmovalcev. Savčani so se nanj, kot so pokazali rezultati, dobro pripravili, saj smo pri mladincih dobili dva državna prvaka, med člani pa je Pečnik osvojil odlično tretje mesto. Dolg kos poti je bil celo drugi, vendar ga je v zadnjem krogu dohitel Puljčan Bulic. Rezultati - člani (30 km): 1. M. Zano-škar (Rog) 43:15, 2. Bulic (Siporex) 43:25, 3. Pečnik 43:25, 4. Cuderman, 5. Frelih (vsi Sava), oba 44:55, 6. Polončič (Rog) 45:05, 7. Ropret (Sava) 45:15; starejši mladinci (18 km): 1. Kurent (Sava), 2. Vehar, 3. Herlec (oba Rog), vsi 25:10; mlajši mladinci (9 km): 1. Marn, 2. Tunič (oba Sava) 13:30. H J. Gorenjski odbojkarski ligaši so že sredi priprav za nadaljevanje prvenstva 24. februarja. Še mesec dni je časa, da dosežejo zaželeno formo, s katero bi dosegali boljše rezultate, kot pa so bili nastopi v jesenskem delu prvenstva. V tem pripravljalnem obdobju bodo odigrali tudi vrsto prijateljskih srečanj. Prava priložnost za vseh pet gorenjskih ligašev bo nastop na zimskem prvenstvu SRS, ki se ga udeležijo vsako leto skoraj vsi ligaši. Za organizacijo tega najbolj množičnega odbojkarskega turnirja, ki bo v začetku februarja, se potegujejo tudi odbojkarski delavci radovljiške občine. In kakšne so ocene nastopov posameznih ekip v prvem delu tekmovanja? Prevladajo naslednje ocene: ženska vrsta Bleda — zelo dobro; moška vrsta Bleda, Zelezar — povprečno; Jesenice, Plamen — slabo. Blejke so s tretjim mestom v republiški ligi tokrat edina zares svetla točka gorenjske odbojke. Dekleta, katerih povprečna starost je 16 let, so potem, ko so se lani uvrstila med najboljša slovenska moštva. Alpsko smučanje Veleslalom na Zatrniku Smučarski klub Bled je na Zatrniku organiziral veleslalom za pionirje in pionirke gorenjske tekmovalne skupnosti. Kljub izredno slabim vremenskim razmeram se je na startu zbralo 129 mladih smučarjev iz vseh gorenjskih klubov. Rezultati: Mlajše pionirke: 1. Dežman Mojca (Trg) 61,39. 2. Hafner Petra (Apt) 61,78, 3. Bokal Nataša (Apt) 62,77; Starejše pionirke: 1. Cesnik Maja (Apt) 58.32. 2. Mi-helič Savina (Apt) 59,24, 3. Krek Mateja (Apt) 60,34; Mlajši pionirji: 1. Peneš Matjaž (Trg) 80,»5, 2. Krape* Bojan (Trž) 61,15, 3. Košir Tomaž (Apt) 61,41; Starejši pionirji: 1. Krampi Mitja (Trg) 54,68, 2. Benedik Janez (Apt) 55.89. S. Knific Luka (Apt) 56,19. Mojmir Faganel Nogomet Začetek priprav Trener pete selekcije Rajko Kožar je povedal, da bodo skušali čas do prvenstva čim bolje izkoristiti in se dobro pripraviti na tekmovanje v snl. Z jesenskimi rezultati niso zadovoljni, saj se zavedajo, da bi z več sreče lahko bili sredi lestvice. Pomembnejših igralskih okrepitev ne bo, le nekoliko bodo povečali število igralcev pete selekcije z nekaterimi rekreacijskimi igralci in povratniki iz .JI.A. Vzdušje v ekipi je dobro. Vsi se zavedajo, da so mlada in neizkušena ekipa, ki se bo še kalila. Prav zato je taka pot pravilna, kajti za r Vaterpolo Liga prijateljstva KRANJ - Na pobudo italijanske plavalne in vaterpolske zveze — regija Trst — je priSlo v Postojni do sestanka med VZ Slovenije in VZ Hrvatske. Na tem sestanku, ki ga je vodil znani telesnokul-turni delavec iz Trsta Požar, so se dogovorli za vaterpolsko ligo prijateljstva. V tej ligi bodo nastopali mladi vaterpolisti do šestnajst let. Za to vaterpolsko ligo — igrala se bo po liga sistemu — so se prijavila mlada moštva iz Vidma, Edera in Triestina (oba Trst), Primorje (Rijeka) in Triglav iz Kranja. Da bi pa se bolj tesno povezali stike, so k sodelovanju povabili tudi moštvo iz Celovca. Start te lige prijateljstva bo 17. marca, končali pa naj bi 26. maja. Pokal za prvo mesto in kolajne za prvo tri uvrščena moštva bo dala tržaška regija, za drugo in tretjo uvrščeno moštvo pa Rijeka. Pokal za najbolj disciplinirano moštvo pa je darilo VZ Slovenije, -dh njimi je že vrsta mladih igralcev, ki boa« kmalu konkurirali za mesta v ekipi. V prihodnjih sezonah se obetajo tudi boljši rezultati, ki naj bi vrnili občinstvo na stadion Stanka Mlakarja. V pripravljalnem obdobju obe selekciji stojita pred novimi Rroblemi. Finančno stanje ni razveseljivo, ihče od trenerjev za lansko delo Se ni prejel dinarja. Vprašanje je, kako dolgo bodo še nekateri trenerji pripravljeni delati petkrat in večkrat na teden ob občutku, da za to delo ne bodo prejeli niti minimalne materialne nagrade. Problemi ostajajo, toda nihče ne obupava. Cilj vseh je izboljšati igro in predvsem rezultate. Zato bodo na treningih in prijateljskih tekmah v pripravljalnem obdobju posvetili največ pozornosti dobri telesni pripravljenosti, odpravljanju neučinkovistoti in še večji zbranosti takrat, ko ho šlo zares. Mladinci bodo začeli s treningi pod vodstvom trenerja Bogdana Andrejašiča. V ekipi je nekaj izredno nadrejenih nogometašev, ki so že oblekli dres republiške reprezentance. Zelja in cilj vseh je ohraniti visoko uvrstitev in zboljšati nogometno znanje. Tudi kadetski selekciji sta na prvih mestih in to uvrstitev nameravata obdržati. Se bolj pa bo potrebno paziti na pretok iz drugih v tretje in iz tretjih v četrto selekcijo. M Stihu Nadaljevanje lige V začetku tedna se bodo najprej sestali člani odbora za selektivni nogomet in analizirali načrte za prihodnjo sezono in se dogovorili za nadaljnje delo. Se pomembnejši pa bo sestanek IO Občinske nogometne zveze, ki bo prinesel nekatere organizacijske in kadrovske spremembe. Težki pogoji za delo, finančna situacija in novo tekmovalno leto pa so problemi, ki bodo zahtevali tudi hitre ukrepe. Knotnoat vseh klubov v občini bo še naprej izredni« pomemben faktor v skupni akciji. Tudi sodniki so delavni. V načrtu imajo strokovni seminar za nove p«»d/vezne sodnike, ki se ga bodo udeleževali Nodniki-pri-pravniki iz kranjske občine. Kranjska sodniška se je kot ena prvih v Sloveniji organizirala po novih normah in tokovih v nogometu in slovenski sodniški organizaciji. Se vedno sprejemajo prijave za nove nogometne sodnik«-! Po šolskih počitnicah se bo nadaljevala ludi zimska liga osnovnih šol. S treningi v telovadnicah pa nadaljujejo tudi nogo-metaši drugih selekcij, ki bodo kmalu počeli s pripravami. Poudariti velja prodor nogometa v SSl) in v njegovo vse večjo množičnost. M Milm kvalietno nenehno napredovala. Ve* in marljivo treniranje seje morale oš* tudi pri rezultatih. Od predzadnjega a** po lanskem prvem delu tekmovat,* četrtega ob koncu prvenstva in kosA* letos po jesenskem delu po t«»iy.* š tretje mesto med najboljšimi desetim' parni. Bilanca — 7 zmag, 2 poraza jt* kot uspešna. Od Blejcev bi vsekakor več kot pa je šesto mesto v sicer močni i_ ligaški konkurenci. Vlogo papirnati« a* -ritov za sam vrh lestvice so opravič«* na začetku tekmovanja, ko so presa? tudi močno ekipo Maribora. Blejski •» je začel pojemati z dokaj nesreeaua f* zom proti Fužinarju. Ostala srečanj* odigrali v spremenljivi formi. Prišel* boleč poraz z novincem, zagrebški* topom, ki je že pomenil konec upov «■*"' višje mesto v tej konkurenci. Dea** ranost, igra brez pravega cilja je bih naslednjih tekmah še kako pri*<*M. bilo prave homogenosti v ekipi jn bila nihanja v kvaliteti tudi n tekmah. Nič več ni bilo bleščečih _ preteklih sezon. v moški slovenski ligi se je že pa a* treh kolih oddvojila vodilna trojka,-nik. Zelezar in Izola. Zelezar je prt** Ijivo dobro začel in med drugim doau* magal tudi oba neposredna tekmec«a* višji naslov. Čeprav so bila nihanja v t* liteti igre od srečanja do srečanja P% železarji bolj ali manj prepričljivo a* zmage. Z neuspehom so se srečali MD* * na povratnem srečanju v Izoli, kasu«* povsem nepričakovano v Novem a** ^ Poleg tega so na pritožbo Izole zaradi a* * ker so nastopili z igralcem, ki ni * * opravljenega zdravniškega pregleda**1 * bili za zeleno mizo še igro z Izolo v dn# 5 kolu. * Kroparji in Jeseničanke pa sta preJs* * nika »spodnjega doma« v svojih koak** j cah. Rkipi »držita« za sedaj ui,i—f J mesti. Jeseničanke bi z malo sporta*** imele večjo bero točk, saj so dve sm« * le za las izgubile. Pravo nasprotje pa je novinec Ha» " iz Krope, ki z izjemo edine zmajr * ekipo Trebenj ni bil sposoben enaka«* nejšega odpora ostalim tekmecem. »<* tetni zaostanek je očiten in le trdo d«** to razliko zmanjševalo. Da so podob*' dvigi mogoči, so dokazale Blejke, S imele lani dva povsem različna dela ar* 8tva. Od popolnih outsiderjev v prvea* so se z delom razvile v solidno ekif v nadaljevanju ligaškega tekmovanja Kranjčani spet najboljši MABIBOR - Na smučiščih nedeljo končalo tretje smučarske stvo Ljubljanskega armad nega Po pričakovanju so bili spet Kranjčani, saj v borbi za prvo imeli dostojnega konkurenta, ščeni Maribor so premagali i dvesto točk. Končni moštveni vrstni rod 1021.S, 2. Maribor 808,5, 3. Bovec Tolmin 699,5, 5. Bohinjska Boba Skofja Loka 502, 7. Postojna 494. Ijana 426, 9. Ajdovščina 3«g, 10. 180,5. ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA za vodenje administrr tivnih del pri Združenj* Poleg splošnih pogojev dr ločenih z zakoni m< kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — srednja ekonomska šrf* — prednost imajo kandid* ti z večletno prakso Osebni dohodek po dof voru. Ponudbe poslati na Zdi* ženje samostojnih obt* nikov - Skofja Lok* Cankarjev trg 2, najk* neje v 15 dneh po obj»* v Glasu. _ j^- ^OilEK. 6. FEBRUARJA 1979 13.STRAN GLAS **ajvečdela na zimskih občinskih smučarskih sindikalnin igran v Martuljku imeli smučarski delavci SK Triglav iz Kranja. Ni bilo lahko meriti čase °*em nastopajočim v tekih in veleslalomu. Tudi pri pripravi dveh veleslalom-"*^ih prog in dveh tekaških smučin so se dobro odrezali. §ygt -ip* i Sindikalne )" ia nenazadnje, na smučeh si CMel Uke, ki si jih nisi mogel zamisliti, da •»*>»*rijo med vraticami in tečejo v tekaški ^^w*ini. Skratka, tekmovalo in teklo je yS od mladih, debelih in suhih in tudi %^*tto takih, ki imajo kar precej križev za *>jLe z udeležbo ne moremo biti zadovoljni. •s^lj«,»ilo se je namreč kar 1427 tekmoval-wV ia tekmovalk. V lepem in sončnem Wjs*enu pa jih je nastopalo le 769! Ker pa (THksrsmo prej pomesti pred svojim pragom t^ileJe nato pred tujim, naj navedemo, da *^jj*i vsi člani našega kolektiva niso nasto-tfc-/čeprav so se prijavili in imeli tudi W9ične startne itevilke. V bodoče naj si V« raje ne prijavljajo. So le v breme orga-^mtorjem. Vi^Sicer pa je v veleslalomu in tekih pre-^^ajslo načelo sodelovati in ne zmagovati vnako ceno. Res je bilo med njimi nekaj tih, ki so tudi za vsako ceno hoteli biti te pri ženskah na krajši progi je v to v prvi starostni — najstarejši — ltetj*orijo prišlo do spremembe vrstnega *4a na vrhu. Eni od slabo uvrščenih tek-^•v»)k so kar ročno nastopali boljši čas, i je imela v elektronskem merjenju, ila se je in uspela! Na tako kratki i pa se sploh ne da doseči tako dobre-~irezultata. Posebno ne, če imaft za 1*» kurente enakovredne nasprotnice. . *tezult«ti moiki A - daljša proga - 1. r> Ktrničar (Sava) 40,66, 2. J. Karničar i"**) 41,43, 3. T. Karničar (Živila) 42.30. ]^mki B - l. Leben (Sava) 42,21, 2. ' * N»diiar (Telekomunikacije) 42,53, 3. v Andoliek (IBI) 43,64, moški C — L " ijak (CP) 42,27, 2. S. Logonder (Elektro-. huika) 43,26, 3. B. Andoliek (Elektro) .*AodrejaJic (Sava) 36,87, 2. Stular (IBI) l *07, 3. Jereb (Inštitut Golnik) 37,08. ***ki D - i. Hladnik (Elektro) 34,60, 2. V veleslalomu je nastopalo vse kar zna in »ne zna* dobro krmariti med vraticami. Med smučarkami je bila tudi Cveta Mihelič iz ZD Kranj. Robas (Gimnazija) 35,03, 3. Slivnik (Gradbinec) 35,0»; teki - moiki A — 1. Ribn.kar 16:22,13, 2 Omajes (AMD) 16:33.42. 3. V. Sparovec (Telekomunikacije) 16:37,07, moiki B -l.J.Gorjanc (Sava) 14:49,87, 2. J. Kriielj (KOGP) 15:05,48, 3. F. Grašić (Elektromehanika) 15:12,61, moiki C - I. V. Gra-*ie (Elektromehanika) 15:53,95, 2. Kordež (SC Iskra) 16:45,20, 3. Dežman (Sava) 16:47.79: "■' ženske D — veleslalom — krajša proga _ 1 Trefalt (Gradbinec) 41,98. 2. Oblak (OŠ L. Seljak) 42,42, 3. Toplak (Živila) 42,86, ženske C - L M. Mihelič (Zasebni sektor) 36,40, 2. Leskoviek (Aerodrom) 38,40, 3. Krampi (Elektromehanika) 38,80, ženske A - daljia proga - 1. Pesjak (Merkur) 50,28, 2. Bajželj (LB) 50,95, 3. Baielj (Merkur) 56,45, ženske B - 1. Tepi-na (Gorenjska oblačila) 53,34, 2. Kurnik (LB) 53,53. 3. Mravince (IBI) 56,44; teki — ženske A - L H. Beiter (Elektromehanika) 12:27,19, 2. Laznik (SO Kranj) 15:13,74,3- Plevel (Gorenjski tisk) 16:35,42. ženske B — L Krampi (Elektromehanika) 15:07,95. 2. Vidic (Gradbinec) 15:14.00. 8. Hvasti (Gradbinec) 15:37.44. I). Hiimei Kolo F. Perdan \ k.žflo je sodelovanje, ne zmaga. ... ,, fUfj; m, kilah. Med temi bi bil lahko naj >4*kaiki smučini se bi lahko merili tudi po , dnhn> t,ki>i saj >\i Ja">* Martinčič iz Gradbinca K™VJ°™?a\&e\ *>il v kategoriji moških B devetnajsti med ene i šes t desetimi u t >rščenimi. Neprevidno v levo Skofja Loka - Na Kidričevi cesti pri odcepu za tovarno Kroj sije v četrtek, 1. februarja, ob 13.45 pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Marija Pin-tar (roj. 1950) z G odeš ič a je peljala od železniške postaje proti križišču Lipica. Pri odcepu za tovarno Kroj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Feliks Slabe (roj. 1936) z Godešiča, ki je zavijal v levo, ne da bi se dovolj prepričal, če je prosto in pri tem trčil v avtomobil Pintarjeve. V nesreči je voznica dobila pretres možgan in so jo pripeljali v Klinični center. Škode na vozilih je za 100.000 din. Umrla v bolnišnici V jeseniški bolnišnici je v petek, 2. februarja, umrla za posledicami prometne nesreče Kati Gartner (roj. 1904) iz Doma oskrbovancev v Radovljici. Pokojna -je bila ranjena v prometni nesreči, ki se je pripetila 20. januarja na magistralni cesti pri bencinski črpalki v Radovljici. Avtomobil zaneslo Gozd Martuljk — V soboto, 3. februarja, nekaj pred 18. uro se je na magistralni cesti v Gozd Martuljku pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Viktor Burger (roj. 1959) iz Žirovnice je peljal proti Jesenicam kot zadnji v koloni vozil. Ko so avtomobili zaradi ovinka zmanjševali hitrost, je voznik Burger zaradi prekratke varnostne razdalje preveč močno in sunkovito pritisnil na zavoro; zaradi tega je njegov avtomobil na spolzki cesti zaneslo v levo, da je trčil v nasproti vozeči avtomobil Janeza Hrovata (roj. 1943) iz Podkorena. V nesreči je bil huje ranjen voznik Hrovat in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilih je za 60.000 din. Poledenela cesta Kranjska gora — V nedeljo, 4. februarja, ob 7.30 se je na magistralni cesti na Belem polju pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila turške registracije Ismail Serbest (roj. 1938) je peljal proti Jesenicam, ko ga je na poledenelem VOZIŠČU zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo stran ceste in je trčil v osebni avtomobil Eda Šuštarja (roj. 1957) iz Kranja. Sopotnika v Šuštarjevem avtomobilu brat in sestra Kolenko sta bila lažje ranjena. Škode na vozilih pa je za 50.000 din. Trčil v pešakinjo Kranj - V soboto, 3. februarja, ob 15.30 se je na regionalni cesti na Mlaki pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Jože Ker-šič (roj. 1920) iz Kranja je v bližini hiše št. 04 trčil v Cilko Kepic (roj. 1937) z Mlake, ki je hodila v skupini pešcev; le-ti so hodili drug za drugim. Padel je tudi voznik Keršič, Kepiceva je bila v nesreči lažje ranjena, Keršič pa je zapustil kraj nesreče in so ga kasneje prepeljali v jeseniško bolnišnico. ' L. M. Spet izginile smuči Kranjska gora — V soboto, 3. februarja, popoldne je nekdo ukradel smuči znamke Klan RC zelene barve z vezmi tirolia last Elizabete T. iz Ljubljane. Smučke je pustila pred hotelom Gami. Slab začetek na cestah Januarja se je na gorenjskih cestah pripetilo 30 prometnih nezgod z večjo materialno škodo in telesnimi poškodbami ali s smrtnim izidom. V teh nesrečah so umrli štirje ljudje. To je nič kaj spodbuden podatek za prometno varnost na nadih cestah. Lani januarja sta bila na gorenjskih cestah le dva mrtva, letos pa je tragična bilanca se enkrat večja. Se bolj zaskrbljujoče pa je, da so med mrtvimi kar trije pešci, eden pa je bil kolesar. Kaže, da so pešci že v začetku leta posegli v sam vrh prometnih nezgod, Kar pa pravzaprav ni nič presenetljivega. Ze lani pa tudi nekaj let nazaj so namreč pešci vse pogostejši udeleženci prometnih nezgod po svoji krivdi in deloma tudi po krivdi drugih udeležencev. Vendar pa se je treba vprašati, kaj je s prometno samozaščito pešcev, če vemo, da so vse tri smrtne žrtve med njimi prečkale cesto izven prehoda za pešce. V nesrečah je bilo 19 lažje ranjenih, 15 pa huje. Pešci v nevarnosti Kranj — Na zasedanjih kranjske občinske skupščine in v organih samoupravne komunalne interesne skupnosti so pogosta opozorila, da za varnost pešcev v kranjski občini ni najbolje poskrbljeno. Med kritične točke sodi cesta Staneta Žagarja od križišča pri Jaku do> križišča v komunalno cono na Pnm-skovem. Za pešce ni pločnika in je hoja izredno nevarna. Precej ljudi je zaposlenih v komunalni coni in precej jih hodi peš na delo takrat, ko je tudi motorni promet nagostejši. Kazalo bi urediti pločnik vsaj na eni strani ceste. Enaka nevarnost grozi tudi na Župančičevi ulici na Planini, kjer je gost promet, in na Jezerski cesti do Gorenj in naprej do Britofa. Za nekatere cestne odseke in ceste so načrti za večjo varnost vozil in pešcev že narejeni ali naročeni, o nekaterih pa bo govora predvsem na skupščini in drugih organih komunalne interesne skupnosti. Precejšnjo vlogo bo imel tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. •jk Lipnica odnesla avtomobil Podnart — Sredi zadnjega neurja in dolgotrajnega dežja, v Eonedeljek, 29. januarja, je potok .ipnica med Podnartom in Lip-nico pred češniiškim mostom pretrgala cesto. Skoda je velika in cesta proti Besnici in Kranju še dolgo ne bo popolnoma varna in usposobljena za promet. Pred mostom v Cešnjici pa bi se kmalu pripetila tragedija. Okrog štirih zjutraj je pripeljal čez most voznik lička Jože Kumar. Spodjedena cesta se ie udrla in avto se je nagnil k vodi. Voznik je zaradi prisebnosti pravočasno zapustil vozilo in odhitel Eo pomoč, vendar je bila voda itrejša. Odnesla je avtomobil, ki ga do četrtka preteklega tedna še niso našli. C. Rozman V. (m) (m) CD ENGINEERING KRANJ KRANJ, Poštna 3 Komisija za delovna razmerja . objavlja prosta dela in naloge PROJEKTANTA v skupini za gradbeništvo sektorja VOPZ Pogoji za sprejem: — gradbeni tehnik z najmanj dvemi leti delovnih izkušenj v gradbeni projektivi, — zaželen strokovni izpit Nastop dela takoj. Poskusna doba po samoupravnem sporazumu. Stanovanja ni. OD po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD in skupno porabo delavcev DO Engineering Kranj. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb KRANJ, Moša Pijadeja 1 objavlja prosta dela in naloge delavke za tajniška opravila v splošno pravnem področju Pogoji: 4-letna administrativna šola z znanjem stenografije ali dvoletna administrativna šola z znanjem stenografije in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih v administraciji. Delo se združuje za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj, Moše Pijadeja 1 v 15 dneh po objavi. J> KINOKR4NJ Ponovno na našem filmskem platnu slovenski barvni film CVETJE V JESENI Režija: Matjaž Klopčič Igrajo: Milena Zupančič, Polde Bibič. Duša Počkaj, Bert Sot-lar, Dare Ulaga, Štefka Drolčeva V kinu Storžič: v četrtek, 8. februarja, ob 16., 18. in 20. uri. Tržič: v soboto, 10. februarja, ob 16. uri Dom Kamnik: v nedeljo, 11. februarja, ob 15. uri. Gorje — Ko zapade le malo snega na zamrznjeni) cesto proti Zatrniku, je pač najbolje, da vozniki osebnih avtomobilov, ie v Gorjah »obujejo« svoje vozilo v verige. Vzpon na Zatrnik je razmeroma strm in le manjša nepaz Ijivost voznika je dovolj, da se avto ustavi ali zapleše po sredi ceste. Za njim se zaustavi kolona vozil s podobnimi težavami, zato prihaja zaradi voznikov, ki i>erig nimajo ali tistih voznikov, ki se jim verig ne ljubi zapeti, do dolgotrajnih zastojev. — Foto: F. Perdan egp KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA EMBALAŽNO GRAFIČNEGA PODJETJA SKOFJA LOKA sprejme v redno delovno razmerje več NK delavcev za delo v dveh izmenah. Nudimo možnost priučitve. Izbrani kandidati opravljajo trimesečno poskusno delo. Kandidati naj svoje prošnje pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE, Skofja Loka, Kidričeva 82 Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. ALPINA Tovarna obutve ŽIRI V sredo, 14. februarja, bo ob 8. uri na dvorišču AJpine Žiri JAVNA LICITACIJA odprodaje rabljenih osnovnih sredstev. AERODROM LJUBLJANA - PULA Letališko in turistično podjetje I. Komisija za delovna razmerja TOZD Brnik, Aero-dromska dejavnost objavlja in vabi k sodelovanju: 1. DELAVCA ZA PRERAČUNAVANJE OBTEŽBE LETAL (loadsheetmana) 2. VEČ STEWARDESS za opravljanje nalog pri sprejemu in odpravi potnikov 3. VEČ VOZNIKOV VILIČARJA za dela v avioblagovnem skladišču 4. VEČ PK DELAVCEV za dela v prtljažni in skladiščni službi 5. VEČ SNAŽILK za čiščenje letal in stavbe Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: — popolna srednja šola, aktivno znanje angleščine, uspešno opravljen izpit za delo po šolanju, ki ga organizira TOZD, pod 2.: — popolna srednja šola, aktivno znanje angleščine, primerna zunanjost, starost od 19 — 25 let, uspešno opravljen izpit za delo po šolanju, ki ga organizira TOZD, poa «j.: — dokončana osemletka, polnoletnost, izpit za vožnjo viličarja pod 4. in 5.: — dokončana osemletka, polnoletnost. II. Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja naslednje proste delovne naloge: 1. VODENJE KADROVSKE SLUŽBE 2. DELA MOB IN SLO 3. DELA IN NALOGE TAJNIŠTVA SAMOUPRAVLJANJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: — visokošolska izobrazba kadrovsko-organizacijske, sociološke, psihološke, pravne ali ekonomske smeri — znanje enega tujega jezika, — najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju kadrovskih del, družbenopolitična in moralna neoporečnost. pod 2.: — višja šolska izobrazba vojaške stroke, zaželena letalska smer, — rezervni vojaški starešina, — 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — družbenopolitična in moralna neoporečnost. pod 3.: — popolna srednja šola upravnoadministrativne ali družboslovne smeri, — znanje strojepisja in stenografije, — pasivno znanje enega tujega jezika — zaželeno angleščine, — najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Na vseh objavljenih delih in nalogah, se delo združuje za nedoločen čas, pod I /1 kot pripravniško delo, pod II 2 pa se združuje delo z manj kot polnim delovnim časom ali kot dopolnilno delo. Za vsa dela in naloge pod I. in II /3 zahtevamo poskusno delo, in sicer: za delovne naloge za katere se zahteva srednješolska izobrazba 60 dni, za delovne naloge PK pa 45 dni. Za delo na letališču je pogoj dovoljenje po 63. členu Zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu. Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi Aerodrom Ljubljana — Pula, Upravno-pravno-kadrovski sektor, kadrovska služba 64210 Brnik, aerodrom p. p. 10. RUDNIK URANA Žirovski vrh v ustanavljanju Skofja Loka, Kidričeva 66 tel. (064) 61-192 najame opremljeno GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani, Kranju ali Skofji Loki. Ponudbe je treba poslati na zgornji naslov. SOZDALPETOUE Skofja Loka TOZD Remont Kranj je na seji komisije za delovna razmerja dne 18. januarja 1979 v skladu s 14. členom Pravilnika o delovnih razmerjih razveljavil objavljena prosta dela in naloge nabavnega referenta, ker se zaradi ekonomskih težav število zaposlenih zaenkrat še ne more povečati. slovenske železarne TOVARNA VERIG LESCE-JUGOS L AVI J Al Delavski svet temeljne organizacije združenega dela SIDRNE VERIGE SŽ Tovarna verig Lesce, z neomejeno solidarno odgovornostjo razpisuje dela in naloge VODJE TOZD SIDRNE VERIGE Poleg pogojev, predpisanih v Zakonu o združenem delu mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne, metalurške, ekonomske ali organizacijske proizvodne smeri, — pasivno znanje vsaj enega tujih jezikov, — da ima z visoko izobrazbo 4 leta, z višjo izobrazbo pa 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki, od tega najmanj 2 leti na vodstvenem položaju, — da ima moralno politične kvalitete, ki se kažejo zlasti v ustvarjalnem odnosu do samoupravljanja, do dela, do delovne skupnosti, spoštovanja zakonitosti ter zaščite socialističnih pridobitev, — da upošteva in obrazloži zamisel realizacije razvojnega programa ter plana temeljne organizacije. Prijave naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na oznako »TOZD Sidrne verige« kadrovski službi SŽ Tovarna verig Lesce, Alpska 43, v 15 dneh od objave razpisa. DO GORENJSKA PREDILNICA Skofja Loka, Kidričeva c. 75, n. sol. o. razpisuje prosta dela in naloge 1. VODJE PROJEKTIRANJA AOP 2. REFERENTA ZA VARSTVO PRI DELU 3. IZMENOVODJO BARVARNE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: e smeri, 2 do 3 leta delov pod 1.: višja strokovna izobrazba računalniške ali druge ustrezne ASSEMB. nih izkušenj, znanje programskih jezikov COBOL, RPG, ri^"Y*r\ .. • u,,* ,. pod 2.: višja strokovna izobrazba - smer varstvo pri delu, 1 do 2 let, ^b^^*"? pod 3.: srednja strokovna izobrazba tekstilno-kemi.jske smeri, (lahko tudi pripravnik). Poskusni rok je 3 mesece. . Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Skofja Loka, Kidričeva c. 75, ^rovska služba. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v JO anen .po preteku roka za sprejemanje prijav. 32 JEK, 6. FEBRUARJA 1979 15. STRAN G U A (odam Uiodno prodam nov STEDIL-»K (2 plin, 2 elektrika). Preželi **o, Partizanska 10/e, Kranj 580 fo ugodni ceni prodam OMARO, AVC, MIZO, dva FOTELJA, tri lelna OKNA (120 X 150) z role-J. Vse dobro ohranjeno. Žun, ije 100 628 em tednov stare »JARĆKE«, ^T ne nesnice, ter eno leto stare ^OKOSl lahko dobite od 5. februar-Mj^ej pri Bidovcu, Srednja vas 7, -v,Skoraj novo SEDEŽNO GARNI-* URO, ugodno prodam. Informacije tel. 25.278 771 ^Prodam šest tednov stare nemške ^d'CARJE, po ugodni ceni. Perko, d£.V""^UiteI- 50-388 772 \^ Prodam OMARO za dnevno sobo. vpraaati po tel. 23-000, Trpin Božo, gaPijade 46/9, Kranj 773 Prodam 150 kg težkega, mesnate-PRASICA. Polica 2, Naklo 774 Prodam spalnico s trodelno omaro .> Jogijem, cena 3000 din. Pogačar ^jlan, Beleharjeva 31, Šenčur 775 ^ ugodno prodam OMARO za 2J>evno sobo. Gorenc, Planina 11, *vanj 776 ^Prodam kombiniran MIZARSKI ^TROJ, g sedmimi operacijami *Linvincibile« 2000 D. Telefon šte-^a 061-843-007 777 .Prodam AVTORADIO, Grundig, S« kasete. Pavšič, Godešič 70, Skofja Mca 77g ^Poceni prodam črnobel TELEVIZOR EI Niš. Porenta, Virmaše 54, skofja Loka 779 ..Prodam KRAVO s teletom. Zalog ^1. Cerklje 780 fc Dnevno sveža JAJCA dobite Dri *°jdu, Križe 81 781 ^Prodam Sest tednov stare PUJSKE in tri tedne starega BIKCA, ^trahinj 18, Naklo 782 fc Prodam črnobel TELEVIZOR Panorama - aries. Krevh, Gubčeva 6, Janina tel. 26-532 783 . KOKOSI, rjave, »golden. komet«, j°°re nesnice, stare eno leto, pro-Jfm. Mrak Frida, Erbežnikova 20, ^olgi most, Vič, Ljubljana 784 i kupim B Kupim vsako količino lipovega, Javorjevega, nruškovega, češnjevega, Orehovega in jelševega LESA, kot Jlodovino ali deske. Višnar, UMETNA OBRT, Jesenice 698 .Kupim manjši TROSILEC za *yev8ki gnoj. Močnik, Ambrož 1, Cerklje 785 Kupim 15-kubično nakladalno PRIKOLICO. Naslov v oglasnem oddelku. 786 8V0ZIU! Prodam avto FIAT 1300, dobro ^ranjen, registriran do konca leta. U°IPC, Veljka Vlahoviča 5. Kran^5 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973,Cirče 29, Kranj 715 Poceni prodam ŠKODO MB, celo g Po delih. Kranj, Bavdkova 30, te-lef°n 21-819 717 Prodam karambolirano 101. Kav-W Miro, Škofjeloška 38/c. Kranj 788 n.^/odno prodam dobro ohranjeno MMCO special 1501, letnik 1970. Jprašati od 15. do 21. ure po telefonu 064-50-388 789 Prodam VW 1200, starejši letnik, n*reg«triran, v voznem stanju. Lo-tri* Franc, Janeza Puharja 2, Kranj 790 Ugodno prodam AUDI 100 S, letni* 1971. Vprašati od 15. do 21. ure Po tel. 064-50-388 792 Prevzamem vrstni red za VVART-BURGA turist ali kupim novega. Ponudbe po tel. 23-241 793 USTANOVANJAi Prodam trosobno STANOVANJE v Radovljici, s telefonom, centralno ogrevano. Ponudbe pod: Vila blok 760 Mlad fant išče SOBO v Kranju. Ponudbe pod: Creina 759 Enosobno ogrevano STANOVANJE zamenjam za večje. Informacije v petek in nedeljo od 18. ure dalje po tel. 25-436 734 Elektrotehniško podjetje Kranj išče v Kranju ali okolici SOBO ali manjše STANOVANJE za svojega delavca. Tel. 26-161 794 1 posesti Garažo pri Vodovodnem stolpu zamenjam za garažo na Planini (pri kotlarni). Informacije po telefonu številka 22-497 787 zaposlitve: Sprejmem FRIZERKO. Naslov v oglasnem oddelku. 765 Zaposlim kvalificiranega ZIDARJA in kvalificiranega TESARJA. OD po dogovoru. Samsko stanovanje preskrbljeno. ZIDARSTVO, Ko-kalj Darko, Lesce, Šobčeva 11, telefon 064-75-332 770 Pretipkavam razna gradiva, diplomske naloge in izdelujem magnetograme, hitro in solidno. Vsak dan od 17. do 18. ure. Mlaka 102, Kranj 795 ŠTUDENTJE! Nudimo vam občasno zaposlitev pri montaži strojev v Hrastju. Informacije po telefonu 23-059 - KŽK, C. JLA 2 in 26-398 -Mladinski servis 796 Iščem žensko srednjih let za vodenje »bifeja«, ostalo po dogovoru. Šifra: Kasnejši zakon ni izključen 797 Takoj sprejmem FRIZERSKO pomočnico. Legat Anica, Radovljica, Gorenjska c. 23 801 KŽK Kranj - TOZD komercialni servis, iSče prevoznika kombija z lastnim vozilom za nedoločen čas. Prijave sprejemamo do 12. februarja 1979 802 zahvala; Zahvaljujem se civilni zaSčiti, gasilskemu društvu in krajevni skupnosti Predoslje za požrtvovalnost ori reševanju predmetov pri zadnji poplavi. Kozjek Alojz, Predoslje 83 798 ostalo Prepovedujem vsakemu vstop v hiSo Mlakarjeva 73, Šenčur, od 21. ure zvečer do 6. ure zjutraj, zaradi nočnega miru. Klepac Vilko, Mlakarjeva 73, Šenčur 799 Preklicujem neresnične izjave, ki sem jih izrekel na zboru občanov v Ljubnem 8. decembra 1978 proti družini Ambrožič, Ljubno 73. Krivec Franc, Ljubno 14 800 Izdaja CP Glas. Kranj, Ulica Most-Pijadeja 1. Stavek: CP Gorenjski tlak Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 1. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moae Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31 »99 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-880. malo-oglasni in narotniski oddelek 23-341. — Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 Atevilko v kolportaii 4 dinarjev. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Delavski svet TOZD Prehrana in oddih Tekstilindus ranj, Gorenjesavska cesta 12 ponovno razpisuje prosto delo oziroma nalogo individualnega poslovodnega organa VODENJE TOZD PREHRANE IN ODDIHA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati ie naslednje: *■ da ima višjo ali sredno izobrazbo ekonomske, gostinske ali organizacijske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih ali odgovornih strokovnih del oziroma nalog na področju dejavnosti, ki jih ta temeljna organizacija zajema. Poleg gornjih pogojev mora kandidat imeti se naslednje: - da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje temeljne organizacije združenega deia, kar dokazuje z dosedanjim delom, ~ da ima osebnostne in moralnopolitične vrline, ki zagotavljajo uspešno delo in razvijanje samoupravnih odnosov. Mandatna doba traja 4 leta. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri kandidata. Prijavi morajo kandidati predložiti tudi dokazila o izpolnjevanja pogojev, kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in delovanja na družbenopolitičnem področju. Kandidati naj pošljejo prijave v 16 dneh po objavi razpisa priporočeno na naslov Tekstilindus Kranj, kadrovski sektor pod oznako: Razpis TOZD Prehrana in oddih. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta STANISLAVA UKMARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, pevcem DU Javornik, darovalcem cvetja, vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala ZB in društvu upokojencev Žirovnica, za spremstvo s prapori, ter tov. Matiču za poslovilne besede ob grobu. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoča žena Tončka z družino! Žirovnica, 30. januarja 1979 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta, tasta in strica JANKA POGAČNIKA p. d. Jeralovega a ta iz Njivice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, vaščanom iz Nemilj, sodelavcem iz Save, prijateljem in znancem, ki ste nam ob teh težkih dneh pomagali in stali ob strani, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, župniku Pavlinu za lep pogrebni obred, pevcem za ganljive žalostinke in Francetu Pogačniku za govor ob odprtem grobu. Iskrena zahvala KS Podblica, ZB Podblica in Besnica in društvu upokojencev. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi! Njivica, 31. januarja 1979 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA DEMŠARJA p. d. Baj želj novega a ta se iskreno zahvaljujemo vsem krajanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem Številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom: dr. Udirju, dr. Stenčkovi in dr. Krumpestru za nesebično pomoč in lajšanje trpljenja v času njegove bolezni. Hvala sodelavcem DSSS osnovnega zdravstva Gorenjske, TOZD ZD Kranj, reševalni postaji ZD Kranj, Živila Kranj za poklonjeno cvetje, spremstvo in izraze sožalja. Vsem in vsakemu posebej naša iskrena hvala! Žalujoči: žena Ivanka, sin Francelj, hčerke Ivanka, Minka in Anica z družinami, vnuki in vnukinje ter sestri Johana in Katra Zg. Bitnje, Luže, 25. januarja 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre in tete ANGELE KRAJNIKOVE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Lepa hvala družinam: Berčič, Hartman, Svoljšak, Nordoni in Kokalj za pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala velja tudi duhovnikom za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! Skofja Loka, 1. februarja 1979 \ Obljuba ob jubileju Triglava Kredarica že poleti gradbišče rajo konjiči iz Radovne in Krme, planinci in vremenski opazovalci znositi na hrbtih tako visoko letno Kranj — Ko smo lani proslavljali 200. obletnico prvega pristopa na Triglav, smo se zavezali modernizirati našo najvišjeležečo planinsko postojanko na Kredarici, postavljeno leta 1895 v bran ponemčevanju naših gora in ležeče 2515 metrov visoko pod Triglavom. Triglavski dom na Kredarici je preraste! čas: preskromna je njegova opremljenost, težko premostljive težave se pojavljajo pri oskrbovanju, saj mo- Do konca marca bomo zbirali sredstva za modernizacijo in povečavo Triglavskega doma na Kredarici, kar bo veljalo nad 60 milijonov dinarjev -Na Kredarici 180 novih ležišč, 400 restavracij- $g^^£^**T*m skin sedežev m tovorna žičnica s Krme z nosil- Neverjeten obisk beleži zadnja nostjo 700 kilogramov - Pomoč z obveznicami ^Žn^^io^S^i Triglavskem domu, nad 8000 pa jih je prenočilo. Število obiskovalcev je zanesljivo večje najmanj za 20 odstotkov, saj se nekateri na Kredarici le bežno oglasijo, se ne vpišejo in odhitijo dalje. Povprečno pride vsak dan na Kredarico 220 ljudi, od katerih jih vsako noč 100 prenočuje. Sedanji Triglavski dom sprejme 107 prenočevalcev, v konicah pa jih na tleh, klopeh in hodnikih prespi še od 200 do 300. Težko dom ponudi tolikšni množici se tako skromno udobje in stol ali klop za oddih. Restavracijskih sedežev je le 100. Vedno večje probleme povzroča embalaža. Ocenjujejo, da jo je ob domu na Kredarici, ob Planiki in Staničevem domu za 10 starih milijonov dinarjev. V takšnih razmerah je težko delati, nič lažje pa ni gornikom, ki pridejo tako visoko, zeljni oddiha pred zadnjim vzponom do cilja na vrhu Triglava. Sredi januarja smo začeli s vseslovensko akcijo za Kredarico. Do konca marca moramo zbrati sredstva za začeto modernizacijo in gradnjo 2515 metrov visoko. K pomoči je pozvano združeno delo in posamezniki, ki lahko pomagajo za denarjem ali obveznicami federacije in obveznicami od posojila za ceste. To je naša dolžnost do zgodovine in sedanjosti, kjer igra Triglav izjemno buditeljsko in narodnozavedno ter zaščitno v-logo. Predvsem pa s to akcijo ne rešujemo le Triglavskega doma, temveč tudi Staničevo kočo in Planiko, drugi dve najpomembnejši postojanki pod Triglavom. Sedanji dom na Kredarici, zasilno moderniziran s sredstvi družbenega dogovora o financiranju visokogorskih postojank, bo deležen novih popravil. Imel bo človeku primerne sanitarije, ležišča in druge prostore. Urejena bo preskrba z vodo in Erimernejša ter navalu kos bo ku-inja. K temu pa bomo zgradili restavracijski del s 400 sedeži, 180 novih ležišč, ogrevanje in drugo opremo. Načrti sO bili izdelani leta 1974. Osnovni gradbeni materiali bodo les, kovina in steklo. Drugi del gradnje pa bo tovorna žičnica iz doline Krme prek hriba Apnenica do Kredarice. Trasa žičnice bo dolga 4200 metrov, višinska razlika med spodnjo in zgornjo postajo pa 1470 metrov. Tovorna žičnica bo trdnejše in trajnejše izvedbe s kovinskimi nosilnimi stebri. Naenkrat bo lahko potegnila na vrh 700 kilogramov tovora. Uporabna bo že med gradnjo, kasneje pa bo služila oskrbi in spravilu embalaže, v skrajni sili pa bo uporabna tudi za primere nesreč. Predvsem pa je pomembno, da bo s to žičnico rešen tudi problem oskrbe Planike in Sta-ničevega doma, kar je ena od zahtev gorenjskih planinskih društev ob gradnji na Kredarici. Kranj — Letos odhajajo na najvišjo goro sveta, na Mount Everest brani alpinisti. S seboj bodo nosili okoli pet ton opreme in deset ton Tudi gorenjske delovne organizacije so jim želele pomagati in so jim pomagale pri nabavi opreme ali hrane, med drugimi Elan, Alpina. nuli teden pa še temeljna organizacija KŽK Kranj— Oljarica. Našim šim alpinistom so želeli srečno pot in uspešen vzpon tako, da sojin 280 litrov jedilnega olja, ki so ga proizvedli na novih strojih z najbob no tehnologijo. Toliko olja bo namreč porabila naša himalajska svoji dolgi dvomesečni poti. (D. Sedej) — Foto: F. Perdan Tovorni konji, njihovi vodniki, planinci in vremenski opazovalci morajo letno spraviti do Kredarice in bližnjih postojank Planike in Staničevega doma nad 40 ton hrane, pijače in druge opreme. Tovorna žičnica s Krme, ki je del rekonstrukcije Kredarice, bo rešila problem transporta GAJBA ZA REZERVACIJO V BOKSU Kranj — Prav na koncu parkirnega prostora na Planini je minulo nedeljo parkirala naša bralka in nič hudega sluteč odšla na obisk. Ko se je čez nekaj časa vrnila, ji je izhod preprečil parkirani hrošč, številke KR 713-76. Začelo se je dolgotrajno tekanje sem in tja, kajti. .. Najprej je seveda sedela v svojem avtomobilu, prepričana. da voznik hrošča ni pozabil, da ona avtomobila ne more odpeljati. Ker ga ni bilo od nikoder in ker je bila po svoje tudi prepričana, da bi jo iz svojega stanovanja pač lahko videl ali slišal tudi njeno nekajkratno hupanje, se je za lastnikom pozanimala na prometni milici. Nikakor ni nameravala prenočiti v avtomobilu. Ko je zvedela za naslov, je lahko potrkala na prava vrata, seveda v bloku tik poleg parkirnega prostora. Da ne bi! Voznik hrošča jo je nadiral, da nikoli tako, da v NJEGOVEM boksu ona že nima nobene pravice parkirati, da on že ne bo kidal zato, da bodo drugi potem tam parkirali. Na koncu je milostno le umaknil svoje vozilo. Tako, vidite, če pridete na Planino! Tam postavljajo navadne gajbe ali vrečke v bokse in vam tako dajo vedeti, da so le-ti rezervirani. V boksih zaenkrat še ni vrisanih številk in zatorej tudi rezervirani ne morejo biti, a vozniki — vsaj nekateri — si bokse kar lepo lastijo. V Podkorenu našli steklo lisico — /« ptvk murjem zdaj velja za okuženo (udi jesenišk občina Steklina nim potnega lis Pa jo imamo steklino tudi uradno na skem. V Podkorenu se je 21. januarja letos dvorišče neke hiše zatekla lisica in prišla v tudi z domačim psom. Prav tedaj je bil v lovec, da je lisico ustrelil, in ker je bil si tudi biolog, je lisičjo glavo poslal v pregled boratorij Biotehnične fakultete v Ljubljani, bora to riju so iz lisičjih možgan izolirali stekline. Svetovni alpski pokal Podvig v Jasni Jasna — Kar deset zimskih sezon tekmovanja v svetovnem pokalu smo morali čakati na največji podvig naših reprezentantov, da sta se dva uvrstila med prvo deseterico najboljših alpskih smučarjev na svetu! Leta 1968 sta namreč na tekmi svetovnega pokala v Kranjski gori Peter Lakota in Blaž Jakopič prismučala med prvih deset. Lakota je bil šesti, Jakopič pa osmi. V nedeljo sta Bojan Križaj in Boris Strel dosegla uspeh, ki je bil pričakovan, vendar kar presenetljiv! Bojan Križaj je stal ob rami zmagovalca Ingemarja Stenmarka. Bil je drugi, Borisu Strelu pa je prvič uspelo, da se je uvrstil med deset najboljših veleslalomistov na svetu. To je bil dan Šveda Ingemarja, dan Jugoslovanov in seveda Elana, saj vsi trije vozijo njihove veleslalomske smuči. Nedeljski obračun je v Jasni pokazal, da Šved Stenmark v veleslalomu to sezono nima konkurence. Vseh šest veleslalomov je dobil z veliko prednostjo. Ta prednost ni bila nikoli manjša kot tri sekunde. Če lahko rečemo, da v veleslalomu nima konkurence, pa je v slalomu vedno vrstni red tak, da se nikoli ne more reči, kdo bo stopil na najvišjo stopnico. Ingemar si je že v prvem nastopu zagotovil lepo prednost pred Avstrijcem Jagrom in našim Knžajem. Na izvrstnem osmem mestu pa že dobimo drugega Jugoslovana Borisa Strela. Navdušenje na cilju je bilo že v prvem nastopu nepopisno, saj je bilo v Nizkih Tatrah veliko Jugoslovanov. Oba Jugoslovana sta ta svoj prvi nastop peljala natančno in hitro. V drugem sta bila še dovolj hitra, da jih pri izrednih mestih nihče ni mogel presenetiti. Po padcu Jagra ni bilo več vprašanja Bojanovega drugega mesta, Strel pa si je prismučal prvo uvrstitev med deset in prve štiri točke v svetovnem pokalu. Od ostalih naših je Magušar moral v sneg že v prvi vožnji, Kuralt in Zibler pa sta odstopila v drugi. Rezultati — 1. Stenmark (Švedska) 2:53,47, 2. Križaj (Jugoslavija) 257 53, 3. H. Hemmi (Švica) 2:57,68, 4. Ortner (Avstrija) 2:57,74, 5 Luthy (Švica) 2:58,27, 6. David (Italija) 2:57,90, 7. Strel (Jugoslavija) 2 58,27, 8. Heidegger 2:59,20, 9. Stock (oba Avstrija) 2:59,42, 10. Gros (Italija) 2:59,64. SVETOVNI POKAL - VELESLALOM- 1. Stenmark 125, 1 LUscher 80,3. Križaj in H. Hemmi 56,5. VVenzel 35,16. Strel 4; SKUPNO - I. LUscher 173, 2. Stenmark 135, 3. VVenzel 122, 4 Ph Mahre 106, 5. Stock 92, 6. Gros 77, 7. Križaj 72, 8. MUller 66, 9! Neureuther 65, 10. Plank 60. -dh Gorenjska se je že vključila v akcijo za Kredarico. Skupščini Jesenice in Radovljica, na katerih območju bo gradbišče, sta že soglašali z gradnjo. Predstavniki našega območja so tudi v akcijskem odboru. V njem sta predsednika občinskih skupščin Jesenice in Radovljica Slavko Osredkar in Leopold Pernuš, sekretar medobčinskega sveta ZKS Zdravko Krvina, predsednik skupščine gorenjskih občin Franc Rogelj, sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Jože Kavčič in Podpredsednik izvršnega odbora laninske zveze Slovenije Franci Ekar. J. Košnjek DEŽURNI NOVINAR: 21-860 Toplo pozdravili Tita - Predsednika republike Josipa Broza Tita so v Bagdadu izredno lepo sprejeli. Tisk poudarja, da se do zdaj se ni zgodilo, da hi v Iraku državnika pozdravilo stotisoče ljudi. Tovariš Tito. ki bo v Iraku ostal Stin dni. je v središču Bagdada položil venei- k spomeniku neznanega junaka. Zgodovina partije — Na Brionih se je začelo tridnevno posvetovanje znanstvenikov o posameznih obdobjih naSe partije. Posvetovanje, na katerem sodeluje 70 znanstvenikov, organizira komisija predsedstva Centralnega komiteja ZK.J za zgodovino partije. Križaj diskvalificiran - V Jasni na CeAkoslovaAkem je bilo tekmovanje v slalomu za svetovni pokal. NaS najboljši alpski smučar Bojan Križaj, ki »e je tako odlično odrezal v zadnjem veleslalomu za svetovni pokal, ko je dosegel drugo mesto, je bil tokrat že v prvem teku diskvalificiran. Vreme in sneg — Po vseh naAih znanih smučiščih je Se vedno ugodna smuka, čeprav se je precej otoplilo in pohralo debelo snežno odejo. Vlečnire in žičnice obratujejo, smučarji, ki si bodo v teh dneh pripeli smuči, pa bodo lahko uživali na smučiščih, kjer ni gneče. Vremenoslovci napovedujejo ohladitve in izboljšanje vremena, v nižinah pa občasne padavine. D. Sedej Tako je jeseniško področje, ki je poprej po odredbi o zatiranju stekline objavljenem v Uradnem listu SRS, veljalo za neposredno ogroženo, sedaj okuženo s steklino tako kot že nekaj časa področje Prekmur-ja. Obolela lisica je po vsej verjetnosti prišla z avstrijske strani, kjer so obmejna območja vključno s Koroško že dlje časa okužena s steklino. V Slovenijo je steklina vstopila septembra 1973, ko so v Petrovcih ob meji odkrili steklino. Bolezen poznajo tudi v drugih republikah, še posebej pa se otepajo z njo v Vojvodini, kjer so lani odkrili 223 steklih živali, od tega kar 205 lisic, ostale pa so bile psi, mačke in govedo. Eden od ukrepov proti steklini je predvsem redčenje lisic; tako so samo lani v Vojvodini postrelili 1700 lisic. V Sloveniji, kjer se je na področje ob tromeji z madžarske in avstrijske strani prenesla steklina v lendavsko in mur-skosoboško občino, je bilo sicer odkritih dosti marrj obolenj na živalih; tako so v lendavski občini v šestih letih od 243 pregledanih lisic odkrili virus stekline pri 23, od 19 pregledanih mačk pa je bila tudi ena stekla. Obolela mačka je bila opraskala svojo lastnico, vendar pa se je zaradi pravočasnega ukrepanja vse še srečno končalo. Kaže, da se nam je treba bati tudi poteplih ali tudi domačih mačk; domačih mačk običajno niti ne cepimo, pa čeprav mačka zaide tudi v gozd in se lahko sreča z obolelo divjadjo. Dovolj je, če nas opraska mačka, ki se je morda spopadla s steklo divjadjo in za kremplji prinesla domov slino polno virusov stekline. Mačka seveda zaradi tega ne bo zbolela, pač pa bo zbolel opraskani — človek ali pa žival. Seveda še ni rečeno, da je zdaj vsako igranje z mačkami že nevarno. Vendar pa je treba, kadar se steklina pokaže, sprejeti določene ukrepe, da se zavaruje človekovo zdravje. Cepljenje psov proti steklini enkrat na leto je seveda obvezno. Nevarno pa je, kadar lastniki pripeljejo na cepljenje le po enega psa, pa čeprav imajo morda doma še enega. Vendar pa psi, ki imajo lastnika, niso problem, pač pa veterinarski službi delajo velike preglavice pote-puški psi brez lastnika. Med poostrenimi ukrepi, ki veljajo na okuženih in neposredno ogroženih področjih, je tudi odstranjevanje potepuških psov. Potepuški pes je namreč eden od mogočih vmesnih členov prenašanja stekline z okužene divjadi (na primer lisice) na človeka. Resda v lanskem letu v Evropi ni nihče umrl za steklino. Vendar pa je ta strašna bolezen, ki se je leta 19.19 razširila po Evropi iz Poljske po vseh evropskih deželah, svoj davek tudi med ljudmi strogim ukrepom, ki jih povsod jajo. Tudi za bodoče ne kaže. bo steklina v evropskih dežel«*! pojenjala. Na srečo jo je v malo, vendar pa ne kaže od tudi morebitnih poškodb lju& Sloveniji se zateče letno po po* zaradi ugrizov psov okoli 1000 1 in pri vsakem ugrizu je treba t»> tudi na možno okužbo s stei-Vendar se za cepljenje poškodo* ca odločamo le, kadar z gotov* vemo, da ga je ugrizla obolela t* Psa, ki je ugriznil, je treba opW ti, kljub temu, da je bil morda • ljen, saj se imunost tudi po cepi* i ne da dokazati; če pa so psa th;" go žival, ki je ugriznila človek* ubili, se z laboratorijsko pre«H možgan živali ugotovi ali zdrsi* \ bolezen živali. ^ V Jugoslaviji je v povoiner dobju do leta 1976 umrlo za sftJ 369 ljudi, samo v letih od \&W 1976 pa 41. To so podatki h ftH steklini, ki so ga 1977. pose* J pobudo Veterinarskega instit**t Novem Sadu. Film, ki so ga poPf riH nedavnem posvetovanjuZa«vatf*ty socialno medicino in higieno £ "V^c rcnjsko, naj bi si ogledali tudi**\* osnovnih šol in drugi. Lovci »'Vi rinaraki inšpektorji imajo pni* **V veliko dela, ki jim ga nalaga ot^\! o zatiranju stekline. Prav tu l«* bi jim prebivalci na ogro moč ju z razumevanjem in z govornostjo pomagali pri na panika bi ob tem. da je dena le ena obolela žival, rt* potrebna; bolezen pa je u preveč strašna, da ne bi t mogočimi preventivnimi uknf drževali morebitno širjenje