Leto XXIV., št. 62
tipravtuStvo : L|ut>l|anjL, Pacam jev» alica 5. Telefoo iL 11-22. 31-23. 31-24
Iteratili oddelek : LfuDliana. Puccinijeva BÜ»
ca 5 — Telefoo St. 31-25, 31-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 t^iiučno zastopstvo ta oglase a Italije m inozemstvo ; UPI S. A., MILANO_
jUthinj : za Ljubljansko pokrajino pa poštno-čekovnem zavoda it. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Cori. Post. No 11-3118
Postgebühr bat h—Mt
LJubljana, četrtek ib. marca 1944
Preis — Cena t-1>
libila ritk d ao bm pootéiijki Narofoioa znaia mcaečoo Ut 1».—» vključno . »Poofdelttkm» I» crom* LH 36.50
Neuer deutsche Luftangriff aufi London
Erfolgreiche Abwehrkämpfe im Süden der Ostfront — Feindliche
Vorstösse bei Nettuno
Aus dem Führerhauptquartier, 15. März. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Im Süden der Ostfront versuchten stärkere feindliche Kräfte vergeblich, in mehreren Abschnitten unsere Absetzbewegungen zu durchstossen. Am Ingul, am mittleren ukrainischen Bug, südwestlich Po-grebischtsche und im Raum östlich Tarnopol sind schwere Abwehrkämpfe, in deren Verlauf unsere Truppen immer wieder erfolgreiche Gegenangriffe führten, im Gange.
Bei den Kämpfen im Raum von Tarnopol haben sieb ein Füsilierbataillon unter Major Balzer und ein Eisenbahnpanzerzug unter Oberleutnant Lorscheid besonders hervorgetan.
Nordwestlich Newel liess die Wucht der bolschewistischen Angriffe, die wiederum unter hohen feindlichen Verlusten scheiterten, nach.
In den Kämpfen der letzten Tage hat sich im Nordabschnitt der Ostfront das niederländische SS-Frteiwilligen-Panzer--renadier-Regiment »General Seyffart« unter Führung des SS-Obersturmbann-fiihrers Joerchel besonders bewährt.
Im Landekopf von Nettuno führte der Feind nach starker Artillerievorbereitung mehrere, von Panzern unterstützte Vorstösse, die unter starken feindlichen Verlusten scheiterten. Zahlreiche Gefangene v urden eingebracht.
Fernkampfartillerie bekämpfte den feindlichen Schiffsverkehr vor Anzio und Nettuno, traf einen Transporter und zwang mehrere Schiffe zum Abdrehen.
Nordamerikanische Bomber-Verbände führten erneut einen Terrorangriff gegen die Stadt Rom. In mehreren Stadtteilen entstanden schwere Zerstörungen und Verluste unter der Bevölkerung.
In der vergangenen Nacht griffen deutsche Kampfgeschwader mit guter Wirkung die Hafenanlagen von Neapel sowie feindliche Schiffsziele vor Neapel an. Vier Transporter mit 18.000 BRT wurden schwer getroffen. In Nachschublagern entstanden Zerstörungen nnd ausgedehnte Brände.
Einige britische Störflugzeuge warfen in der letzten Nacht Bomben auf Orte in Westdeutschland.
Starke Verbände unserer Luftwaffe griffen in der Nacht zum 15. März erneut London an. Der Massenabwurf von Spreng- und Brandbomben rief umfangreiche Zerstörungen und zahlreiche Grossbrände im Stadtgebiet hervor.
Im Verlaufe harter Nachtgefechte versenkten deutsche Sicherungsstreitkräfte im Kanal zwei britische Schnellboote und beschädigten ein weiteres so schwer, dass mit seinem Untergang zu rechnen ist. Ausserdem wurden zwei Boote in Brand geschossen. Ein eigenes Fahrzeug erhielt einen Torpedotreffer und sank.
šest let po vrnitvi v Reich
Govor ministra dr. Göbbelsa v Solnogradu — Pregled političnega in vojaškega položaja — Možnosti nemške zmage
Sofnograd, 14. marca. Dne 13. marca se je na veliki slovesnosti v Solnogradu spomnil = ;nist;r dr. Gobbels onih dni, ko so pred .-tim; leti alpske m donavske pokrajine pri-: nazaj v Nemčijo ter so se nemški ljudje - ozemelj združili z brati in sestrami v vse-nemškem Reichu. V uvodu je nrnister opozoril na osvobodi-v Vzhodne marke, izvršeno pred šestimi leti. poudaril, da je bila Nemčija 1. 1939 skupno donavskimi in alpskimi pokrajinami sredi r'odonosnega obnovitvenega dela. ko je napad ut( kracij iztrgal Reich iz tega mirnega dela, vendar pa ta vojna ne prinaša le žrtev in opas-nosti. Skovala je zvezo, ki so jo s svojo krvjo zapečatili sinovi iz Vzhodne marke in ki bo ostala za vse večne čase neločljiva Prvič se je v tej vojm zgodilo, da niso korakali več Prvsj ali Vzhodnomarčani. Saksonci ali Bavarci vsak zase in eden proti drugemu. Vsi i-'oje v vrstah nemškega naroda m v strnjenem ter enotnem vel:konemškem Reichu. Dr. Gobbels je nadaljeval, da danes ni le častna dolžnost, temveč naravnost častna potreba vseh Nemcev, da se udeleže tega vsiljenega jim usodnega boja Dejal je: »Prepričan sem, da so prav danes vsi Neme: te pokrajine ponosni, xer so se še pred težk-mi preizkušnjami vrnili v nemški Reich, da lahko kot državljani veliko-■ emške domovine soodločajo v tem zgodovinskem procesu.«
Trenutek priključitve, ki ga je izbral Führer, je bil dejansko uspešna zgodovinska poteza, kajti s tem so dobili Nemci edinstveno priliko dokazati, da spadajo nerazdružno vsi skupaj, fako predstavlja torej ta vojna tudi veliko zgodovinsko preizkušnjo povratka donavskih n alpskih pokrajin v zvezo velikonemškega Reicha.
Vojna 6e v svojem petem letu z naglimi
koraki približuje dramatskemu višku. Tik pred odločitvijo poizkušajo sovražne sile pridobiti nevtralne ah z Nemčijo zvezane države na svojo stran. »V tem vidimo dokaz,« je dejal dr. Gobbels, »da fe nikakor ne čutijo tako močne, kakor bi radi. da bi bilo videti navzven. Sovražni tabor danes dobro ve, da nima nikakih vojaških možnosti, s katerimi bi vojno na bojišču odločil v svojo korist. Doklej je to poizkušal na vseh bojiščih, toda vsi poizkusi so se mu izjalovili z najtežjimi izgubami. Ako hočemo pravilno presojati naše bojevanje. ga moramo stalno primerjati z bojevanjem nasprotnika ter moramo poleg tega, da primerjamo naš cilj in to, kar smo ie deloma dosegli, primerjati tudi sovražnikove cilje in klavrno izjalovljenje njegovih poizkusov, da bi jih dosegel.«
Minister je nato kritično premotril strategijo sovražnikov in je v zvezi s tem ugotovil, da je Anglija, ki je hotela s to vojno obnoviti in vzpostaviti evropsko ravnotežje proti Re'chu. sedaj pred mnogo večjim ogražanjem Sovjetske zveze, in 6icer zaradi tega, ker je angleški imperij prišel v absolutno ideološko in praktično odvisnost od Krernlja ter je s tem moral tudi notranjepolitično odpreti boljševizmu vsa vrata.
Med navdušenim odobravanjem je izjavil <Jr. Goebbels, da posta jajo cilji sovražnikov vedno bolj megleni, dočim je nemški narod pripravljen, da uporabi za obrambo svojega obstoja vse sile in bo v ta namen prenašal vsa bremena. To dokazuje daaes s tem, da ga nasprotnikov letalski teror ne le ni zrušil, temveč je postala njegova. vojna morala le še bolj trdna.
jVem», čemu doprinašamo žrtve, čemu vztrajamo in čemu izgubljajo tisoči Nemcev svojo imovino. Vemo, da je celo ta način bojevanja aa nas še vedno bolj znosen kakor mir, ki so nam ga namenili naši sovražniki. Poleg tega vemo, da ne branimo velikonemškega Reicha kot teoretične tvor be, temveč da stoji za njim moderen državljanski in družbeni nazor, ki je bil nasprotniku vzrok, da nas je prisilil v to vojno.
Minister je spomnil poslušalce na velike primere Idealizma in požrtvovalnosti nemškega naroda v njegovi preteklosti ter je izjavil, da se prava jakost značajev ne očituje v čas;h velikih zmag, temveč prav takrat, ko je treba tudi v urah hudih udarcev usode stati zvesto in junaško za Fii-hrerjem. Vse to pa vidimo danes pri prebivalcih Berlina^ o katerih je minister de-
jal, da že štiri mesece prenašajo izredne napore. »Govorim v imenu prebivalstva, ki se žrtvuje kakor malokatero drugo in kljub temu ni izgubilo svoje stanovitnosti, temveč le še dokazuje resničnost besed, da to, kar ne more nekoga obrniti, slednjega le še bolj ojači«.
Za nemški narod ne bo le bolj častno in junaško, temveč tudi ugodnejše, ako bo ob koncu te vojne imel sicer vrsto porušenih mest, pa zato tudi zmago in svobodo, kakor pa, če bi imel neporušena mesta in poraz- ka jti, ako bi Nemci vojno izgubili, potem j m tudi cela mesta ne bi prav nič pomagala. Zmagovitemu narodu pa ne oo pretežko, da bo s svojo znano močjo znova zgradil razbita mesta.
Minister je nadaljeval, da je za Nemce morda ugodno, ker nj'hovl nasprotniki podcenjujejo njihovo odločno voljo, da bi ' zmagali, zakaj, akio bi vedeli, kako vzdržno prenaša ves nemški narod težave te vojne, potem se verjetno ne bi upali izvršiti tega, kar nameravajo in na kar se pripravljalo, namreč invaz je. Dr. Goebbels je pojasnil, v kako težkem položaju sta tozadevoo Churchill in Roosevelt. Razni vzroki ju silijo v tako nevarno podjetje, ki pa bo v gotovih okoliščinah predstavljalo vojašKi spopad, ki bo poste! višek te vojne m bo približal končno odločitev.
Sovražnik, ki stoji pred največjim vojaškim rizikom svoje zgodovine, že danes spoznava, da je v letalski vojni doživel dva temeljna neuspeha. Ni se mu posrečilo zlomiti nemške morale, poleg tega pa tudi ni zadel nemške oboroževalne proizvodnje v njenem jedru, niti ni bistveno peškodo-val nobenega njenega življenjsko važnega organa. Nemška vojna proizvodnja, ki je danes razdeljena po vsem kontinentu, je s tem daljnosežno odtegmjena vplivom so-vražnikovee letalske vojne.
Glede Izgledov nemške zmage je izjavil minister, da imajo Nemci danes v rokah mnogo £rdutov. Kaj kmalu bo prišla pobuda zopet v njihove roke in bodo polagoma, a zaneslj'vo, ne le dosegli začasne tehnične prednosti sovražnikov, temveč jih celo prehiteli.
Ministrov poziv, ki je zbudil priznanje in odobravanje tisočev poslušalcev, se je glasil: »Ako bomo vzdržali v tej odločilni uri, ako ne bomo izgubili živcev ter oomo neomajno verjeli v svojo pravično stvar, v svojo usodo in v svoje življenje, potem bomo obvladali ter zmagovito prestali ta zgodovinski spopad.«
Ob koncu je dr. Goebbels dejal, da ga popolnoma trezen in realističen pregled položaja prepričuje, da se bo vojna končala z nemško zmago. Sicer bo treba še mnogo pretrpeti, toda Nemci imajo tudi moč im vzdržnost, da bodo vse to prestali, na i bol j zanesljivo jamstvo nemške zmage pa je Führer. Za nemški narod je zgodov'nska sreča, ker ima med vojno na svojem čelu moža, ki vodi narod z neomajno močjo m odločno preko vseh nevarnosti.
Nikdar ga nismo videli, da bi dvomil v svojo misijo, v upravčenest svojega delovanja, v pravičnost naše stvari in v uspešen konec te vojne. Ako tßka brezpogoj-nost in odločnost do zadnje kaplje prevzame ves narod, potem mora zmagati, kajti zgodovina nima dokazov, da je kak 'alt narod kdaj podlegel. Tudi Atene, šparta, Rim in Prusija n!so zmagale v svoji zgodovini s številom, temveč z velikimi krepostmi in z vztrajnostjo, z zvestobo in z neomajnostjo Čeprav sta se v sedemletni vojni useda m vojna sreča včasih navidezno tudi obrnili proti Velikemu Friedriehu. ni v svoj uspeh nikdar dvomil. Ako da~.es ljudje pravijo, da je imel pač srečo, kt je v odločilnem trenutku umrla car-" ca Elizabeta-, moramo odvrniti, da je blo odločilno to, ker je v enem trenutku stal še na bojišču ter je zato lahko izkoristil ugodno priliko.
Tudi nam se bo nekega dne ponudila velika prilika Z vsemi svojimi gmotnimi in moralnimi silami, ki so nam na razpolago, se moramo pripraviti za to uro. Ta vojna je dolga, zagrizena in ogorčena borba zato pa zanjo tem bolj veljajo besede Theodorja Fontane, ki je dejal, aa je čas velik le takrat, ko vse slabo kaže, ko vsak trenutek misl"š, da je že vse končano. Potem se pokaže, da je junaštvo dobro, da pa je vztrajnost boljša. Vztrajnost, to pa je glavno."«
Ob peti obletnici slovaške samostojnosti
Bratislava, 14. marca. Središče proslave petletnice Slovaške je bilo veliko ljudsko zborovanje v torek pred narodnim gledal'-ščem v Bratislavi. Na velikem trgu so se zbrale častna četa slovaške vojske, oddelki Hlinkove garde in Hlinkove mladine, slovaške delovne službe, formacije FS in nemške mladine ter eddnice Hlinkove stranke. Na častni tribuni je bilo več članov vlade, zastopnikov diplomatskega zbora, načelnikov stranke in države z generalite-to slovaške armade.
Zborovanje je otvoril namestnik predsednika narodne skupščine dr. Opluštil, na. kar je imel poslanec Hrušovski slavnostn: govor, v katerem je izrazil žarečo izpoved pripadnosti k samostojni slovaški državi ter podal pregled velikih uspehov obnove v preteklih petih letih. Poudaril je, da ie treba pot ki so jo 14. marca 1. 1939 nastopili, nadaljevati in je zaključil svoj govor z izrazom vdanosti državnemu predsedniku dr. Tisu.
Zborovanje se je končalo z govorom vodje nemške narodnostne skupine na Slovaškem ing. Karmasma, ki je prikazal tesno bojno skupnost Slovakov in Nemcev med češko nadvlado ter ugotovil, da je zaradi tovo riškega sodelovanja nemška skupina lahko dovršila dragocena dela in ustano-ve.
Prcslava narodnega praznika se je zaključila popoldne z mimohodom čet pred državnim predsednikom.
Bratislava, 14. marca. Državni predsednik dr. Tiso je ob peti obletnei obstoja slovaške države izdal amnestijo za politične prestopke proti državi in državni varnosti,
Bratislava, 14. marca. Ves slovaški t;Sk je v zm menju pete obletnice slovaške samostojnosti ter se s slikami in besedami spominja dogodkov na Slovaškem pred petimi leti. Poleg slik Hl'nke- T sa in Tuke objavljajo tudi Führer.jevo sliko.
Rumimi za svojo pravico In čast
Bukarešta, 14. marca. »V vojni je zadnje četrt ure vedno odločilno za njen konec«, p;še »Porunca Vremii«. öeprav zavezniki morda razpolagajo s številčno premočjo, ima Nemčja strateške prednosti, svoje vojaško vodstvo in strastno odločenost. Na dogodke lahko reagiramo na dva načina. Eden je ta, kakor so ga uporabili v Italiji, kjer so izdajalci mislili, da bodo Ital jo rešili s kapitulacijo, zato pa je danes Italija ogromna razvalina, na kateri leži žalostna senca preteklosti.
Rumunski 1 st nadaljuje, da se glede na nove razmere pojavlja vprašanje: Kaj bo Rumunija storila? Vprašanje pa se mora pravilno" glasiti: Kai hočejo Rumuni? L st pravi, da Rumuni sicer lahko polemizirajo, vendar pa so ljudje načel in stoje na stališču pravice in časti. Vse druge domneve so brez podlage in neresne. »Ako gre za domovino.« se članek končuje, »stoje Rumuni strnjeno kakor en mož. V rumunski zgodovini ni prišlo še nikdar do kake izdaje v imenu patriotizma«.
Sestanek finskega paJtaaenta
Helsinki, 14. marca. Državni inf rmacij-ski urad objavlja naslednje uradno poročilo o današnji seji poslanske zbo.ruee: »Poslanska zbornica je imela danes tajno sejo, na kateri je min. predsednik Linko-mies podal vladno poročilo o političnsm položaju. Po določilih poslovnega reda poslanske zborn ce je bilo sklenjeno, da bodo zadevo obravnavali na prihodnji seji.«
Ameriški letalci
ponovno napadli Rim
Rim, 15. marca. Dne 14. marca so ameriška bombniška letela ponovno napadla Rim. Letala ki so priletela v več valovh, so odvrgla štev lne rušilne bombe na sta novanjske okraje na vzhodu in severovzhodu večnega mesta. Javljajo o veliki škoii na poslopjih in občutnih izgubah med civilnim prebivalstvom.
Uničenje znamenitih Sresk
Milan, 14. marca. Med angloameriskim letalskim napadom na Padovo je bila uničen tudi kremmtanska cerkev, ki je znamenita predvsem zaradi dragocenih fresk si karja Mantegne. Freske so predstavljale življenje sv. Kristofora in sv. Jakoba.
Bsji proti tolovaje«! na Balkanu
Berlin, 14. mai ca. Komunistične tolpe na področju nekega armadnega zbora na zapadnem Balkanu so od 9. do 11. marca izgubile nad 800 padlih, skoraj 200 ujetnikov ter odgovarjajoče število ranjencev in i prebežnikov. Poleg lovskega letala tipa ! »Spitfire« so izgubile še mnogo lahkega in | težkega pehotnega orožja, munì ci jo, mnogo j živine, živil in vojnega materijala. Poizkus neke skupine, da bi prekoračila neko reko, se je^tončal z njenim popolnim uničenjem. Pri tem so vojaki uničili tudi brod in osem čolnov.
Berlin, 14. marca. Dve britanski letali sta 10. marca okrog poldne napadli nemške avtomobile ob jadranski obali v Albaniji. Nemški grenadirji. ki so takoj odgovorili na letalski ogenj, so poškodovali eno letalo, ki se je zadelo ob drevo in strmoglavilo. Posadka se je ubila.
Potvor|ena anglo-ameriška vojna poročila
^ Stockholm, 14. marca. V presenetljivo iskrenem poroč lu o policaju objavlja zastopnik ameriške »Associated Press« v Alžiru razpoloženje angleških čet v južni Italiji. Mej drug m piše, »da naj bi bila uradna vojna poročila o bojh v It: li ji zabe'.je-na z nekoliko manj začimbami. Tudi uradna poročila o razpoloženju ameriških vojakov so takisto pobarvana. Rajš; naj bi pogledali dejstvom v oči, k?kor pa nas zavajali a tak'm »čvekanjem«.
Nov nemški letalski napad na London
Uspešni obrambni bo§i na jugu vzhodnega bojišča Sovražnikovi sunki pri Nettunu izjalovljeni
Führer jev glavni stan, 15. marca. DNB. I Vrhovno poveljništvo oboroženih sil ob- • javlja:
Na jugu vzhodnega bojttča so močnejše sovražnikove sile zaman poizkušale v več odsekih predreti naše umikalne pokr etc. Ob Ingulu, ob srednjem ukrajinskem Bugu, južnozapadno od Pogrebišča in na prostoru vzhodno od Tarnopola ao težki obrambni boji, med katerimi so naše čete vedno izvedle znova uspešne protinapade.
V	bojih na prostoru Tarnopola sta se posebno odlikovala strelski bataljon pod poveljstvom majorja Eaizerja in železniški oklopni vlak pod poveljstvom nad poročnika Lorschelda.
Severnozapadno od Nevelja je popustila srditost boljševiških napadov, ki so se ponovno izjalovili z velikimi sovražnikovimi izgubami.
V	bojih zadnjih dni se je v severnem odseku vzhodnega bojišča posebno odlikoval nizozemski SS prostovoljski oklopno-gre-nadirski polk »General Seyffart« pod poveljstvom SS Obersturmbannführer ja Joer-chela.
Na nettunskem predmostju je sovražnik po močni topniški pripravi Izvedel več z oklopniki podprtih sunkov, ki so se izjalovili z velikimi sovražnikovimi Izgubami, Dovedeni so bili številni ujetniki. . Daljnostrelno topništvo je obstreljevalo sovražnikov ladijski promet med Anzijem in Nettunom, ter zadelo eno prevozno ladjo, več drugih ladij pa prisililo, da so odplule.
Severnoameriški bombniškl oddelki so izvedli ponovno strahovalni napad na mesto Rim. V več mestnih okrajih so nastala
težka razdejanja ln izgube med prebivalstvom.
V preteku no« so jate nemških bojnih letal z dobrim učinkom napadle pristaniške naprave Neaplja ter številne ladijske cilje pred Neapljem. Stiri prevozne ladje z 18.000 brt. so bUe težko zadete. V oskrbovalnih skladiščih so nastala razdejanja in veliki požari.
Nekaj angleških motil nih letal je v pretekli noči vrglo bombe na kraje v zapadni Nemčiji.
Močni oddelki našega letalstva so v noči na 15. marec ponovno napadli London. Z množestvenim odmetom rušilnih in zažigal-nih bomb so bila na mestnem področju povzročena velika razdejanja in številni vele-požari.	(
Med hudimi nočnimi spopadi so potopile nemške zaščitne vojne sile v Rokavskem prekopu dva angleška brza čolna in poškodovale enega nadaljnjega tako težko, da je računati z njegovo potopitvijo. Razen tega sta bila dva čolna s streli zažgan«. Ena naša ladja je bila zadeta s torpedom in se je potopila.
Finsko vajno poročilo
Helsinki, 15. marca. Finsko vojno poročilo z dne 15. marca se glasi:
Na Kareiski ožini, Aunuški oz'ni in ožini pri Maaseikae ponekod obojestransko izvtiniško delovanje. Na vzhodnem delu Aunuške ožine je prodrl nč-š udarni oddelek v sovražne postojanke, uničil dve bojni postojanki in večji del posadk. Z ostalih bojišč ne javljajo ničesar.
Obrambni boji na Jugu vzbednega bojišča
Berlin, 15. marca, žarišče bojev na vzhodu je b lo tudi 13. marca v južnem odseku bojišča. V teku odrejenih premikov, k so že pred nekaj časa pomaknili nemške črte na področje med rekama Inguine m Ingul južno od Krivega Rog:, so nemške čete izpraznile mesto Herson. Tega izpraz-njenja, pred katerim so bile uničene vse vojaško važne naprave, sovražnk sploh n: utegnil ovirati.
Na ozemlju zapadno od Kirovgrada in dalje severnozapadno so se iz j lovili ponovno boljševiški napadi, pri čemer ao nemški grenad rji uničili 7 sovjetskih oklepnikov Južnozapadno od Umanja so se ob srednjem Bugu razvili ogorčeni boji s prodrlimi sovražnikovimi silami in so b le na več mest h boljševiške bojne skupine v protinapadu vržene nazaj. Južnozapadno od Pogrebišča je uspelo boljšcvl-kom, ki so tu napadli z več strelsk.mi divizijami in oklopn šk mi oddelki, doseči globlji krajevni vdor, okoli katerega &o se razvili hudi boji. Dalje severnozapadno so vrgle nemške čete na področju južno od Staro-Konstantincva v odločnem napadu sovražnika z njcgov:h postojank n g' neprestano zasledovale. Tudi vzhodno od Tarnopola so bili po stalnih brezuspešnih sovjetskih sunkih nemški napadi zelo uspešni.
Osvojeno ozemlje je bilo očiščeno sovražn ka
V sreiinjem odseku vzhodnega boj-3ča tudi 13. marca ni bilò večjih bojev. Zgolj na posameznih mestih je prišlo do krajevnih izvidniških okcij. Pri oč ščenju starega vdora severno od avtomobilske ceste Smolensk—Orša, ki je 12. marca dovedlo v ogorčenih posameznih bojih do uničenja številn h sovražn h bojn;h skupin, so izgubili boijševiki poleg 495 naštetih padlih, tudi 239 ujetnikov, 22 topov, nad 100 strojnic in mirometal, 26 protioklopn h pušk 49 avtomatsk:h revolverjev in nad 1300 min. S tem je v tem odseku delujoča pehotna divizija od 22 februarj? do 13. marca dovedla skupno 525 ujetnikov ter zaplenila 54 oklopnikov, 79 topov. 150 strojnic, 40 m nometal, 54 prot oklopnih pušk in 254 avtomatskih revolverjev. Sovjetske čete so poleg tega izgub le 3978 našferih padlih, po predvidenih cenitvah pa je sovražnik izgubil še nadaljnj h 6000 padlih.
Na področju severnozapadno od Nevelja so bel. še viki po najmočnejši topnišk pripravi in s podporo številnih oklopn kov nadaljevali svoje napade. Razen enega krajevnega vdora, ki so ga nemški grenadirji takoj zajezdi, so se po sestrelitvi 20 oklopnikov ;n s hudimi izgubami za sovražn "ki izjalovili vsi ti sunki. V ostalih cdsekih na severnem delu vzhodnega bojišča sovjetske čete zaradi ogromnih izgub v pfejšnj h dneh niso napadale. Pri Nar/' so grenadirji ob obali reke Narve uničili del sovražnikovih postojank in zbili 2 sovjetska oklopn ka, ki sta posegla v hude boje.
Medtem ko je v srednjem in severnem odseku slabo vreme 13. m" rea zel» ov:ra-lo delovanje nemškega letalstva, so v južnem odseku podvzeli močni oddelki bojnin letal učinkovite napade proti sovjetskim oklopniškim silam- ki so poizkušale vdre-
ti v nemško glavno bojno črto Na več mest h so dcvedli ti napadi do vidnega zastoja sovražnikovih pokretov, ker so bile tu-d; sovjetske oskrbovalne zveze predmet srditih letalskih napadov. Pri tem je bilo razdejano ali težko pcškotdovano večje število motoriziran h in vprežnih voziL Posebno v južnem odseku je prišlo nad Dnje-prom n bojiščem pri Tarnopolu ponovno do letalskih spopadev, pri čemer je bilo uničenih 32 sovražnikovih letal. Protiletalsko topn štvo letalstva je sporočilo sestrelitev 9 letal. Ako se prišteje na Arktiku sestreljenih sedem letal, ja b lo 13. marca sestreljenih skupno 48 sovjetskih letal.
Berlin, 15. mßrea. V megli in snežnem metežu zadnjih dni so poizkušati boljševiki ponovno spraviti v obrat železn;ško progo v neposredni bližini glavne bojne črte vzhodno od Vitebska. S posameznimi lokomotivami in tovoraim; vagoni so vozili do glavne bojne črte. Nemški okliopniški lovci m sicer tako zvand »Hornissi« so se podali na prežo ?n uničili dve lokomotivi in več vagonov. Istočasno je topništvo obstreljevalo na tej železniški progi železniški most in ga z več zadetki težkega kalibra razdejalo.
Brezuspešni sovjetski napadi na Krim
Berlin, 15. marca. Na Krimu so 8. marca v ojačeni meri oživeli boji. Pri Kerču in na višinskem ozemlju severno od mesta je boliševiška pehota po kratki, toda siloviti topniški pripravi in v zaščiti umetne megle prešla v moči do treh bataljonov v napad, ki je bil odbit v boju iz bližine. Na severnem boku nastopajoči izvidniški oddelki boijševikov, ki so napadli nemške višinske postojanke, so bili uničeni v strnjenem ognju vseh vrst orožja.
Na perekopskem bojišču je uspelo sovražnikovemu udarnemu oddelku doseči po močnem obstreljevanju z minometi in v umetni megli v zapadnem odseku Tatarskega zidu krajevni vdor, v protisunku pa so bili boljševiki s krvavimi izgubami odbiti.
v odseku Sivaša so se izjalovili boljševiki izvidniški sunki z občutnimi izgubami. Nemško topništvo je podpiralo obrambne boje pehote.
Na Črnem morju so obalno topnštvo in lahke pomorske sile potopile nek sovražnikov brzi čoln.
Berlin, 14. marca. V popoldanskih urah včerajšnjega dne je napadlo 80 sovjetskih bombnikov v dveh valovih mesto Feodosi-jo na Krimu. 17 napadajočih letal so Nemci sestrelili.
Srditi letalski bop
Berlin, 15. marca. Nad Hanovrom so bili letalski boji največj h izmer med severnoameriškimi bembniškimi oddelki, ki so izkor ščajoč ugodno vreme pr'leteli na.1 ozemlje Reicha in jatami nemških lovskih in rušilnih letel, ki so se dvignile v obrambo. Letalski spopad' se nadaljujejo ija vsej poti sovražnikovih oddelkov.
Raji v Italiji
Berlin, 14. marca. Kljub začasnemu zboljšanju vremena, včeraj tako na predmostju pri Anziju in Nettunu kakor na južnem bojišču ni bilo nikakih večjih bojev, pač pa se je ojačilo obojestransko delovanje izvidniških in napadalnih čet, ki so s svojo pojavo zbudile silovit topniški in minski ogenj. Nemci so odbili poizkus kakih 40 mož močne, iz najemniških čet sestavljene angloameriške napadalne skupine, ki je hotela izvesti izvidniško akcijo in so skupino skoraj popolnoma razbili. Neka druga nemška skupina je naletela na kakih 20 Američanov, ki so se hoteli približati nemškim črtam Pustila jih je, da so šli že mimo nje, jih nato napadla za hrbtom ter jih vse do zadnjega uničila. Nemške baterije so obstreljevale s svojim učinkovitim ognjem oskrbovalni promet Angloameričanov na predmostju. Slabo vreme je onemogočilo večjo uporabo letalstva. Nad Anzijem je prišlo do spopada med ameriškim in lovskim oddelkom, v ka-
terem so nemški letalci brez lastnih izgub sestrelili 5 »Mustangov«. Pri prostem lovu so nemški lovci sestrelili dve britansko-ameriški izvidniški letali. Tudi na južnem bojišču niti na področju p*i Cassinu, niti na jadranski obali ni prišlo do pomembnih bojev.
Berlin, 4. marca. Jata severnoameriških lovskih letal, ki je skušala v opoldanskih urah 13. marca vdreti nad bojišče pri Anziju, je naletela na »Messerschmitte«, ki so se z njo spopadli in jo razbili. V nekaj minutah so sestrelili pet ameriških letal, dočim je bil ostanek z deloma težkimi poškodbami prisiljen, da se obrne. Kmalu nato so nemški lovci nad predmostjem pri Anziju sestrelili še eno britansko lovsko
letalo, ter Izvidniško letalo.
--w-______
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE:
kod so se vzel! tolovaji
Marsikdo ki si je še ohranil svoje moralne dobrine, se čudom čudi, kako je mogoče, da je mogla iz vrst slovenskega naroda, ki je sicer tako miroljuben in kulturen, iziti družba . ljudi, iz katere so v komunističnem divjanju izbruhnili tako nenadoma najnižji, naravnost živalski nagoni. Ali je mogoče? se sprašuje. Ali je sp!ch mogoče, da je slovenski človek zmožen takih nečloveških grozodejstev, kakor so požigi, ropi, mučenja in moritve. Od kod so se vzele mračne strasti, pred katerimi stresa kulturnega človeka mrzka groza? Saj to niso in ne morejo biti Slovenci!
In vendar na žalost so. So pa to taki Slovenci, ki jih je kominterna v dolgih letih sistematičnih priprav vzgojila s posebnimi nameni in načrti za čas, ki ga zdaj preživljamo. So sinovi in hčefe po večini miroljubnih in poštenih staršev, ki so jih v rani mladosti z vso roditeljsko ljubeznijo vzgajali za vredne člane človeške družbe ter videli v njih svoi up in bodočnost. Skrbeč za njihov bod'iči položaj v družbi, so jih póslali v srednje šole ali v obrt. Hoteli so, da postaneio koristni ljudje z urejenimi življenjskimi razmerami. Toda za njihovim hrbt°m, da sami niso vedeli kdaj, so se polastili teh mladih ljudi agenti komi n ter ne. Zlasti po naših srednjih šolah pred sedanjo svetovno vojno, so ustanavljali ti agenti orava pravcata lovišča za svoj »naraščaj«. Taka so biila navodila, ki so jih prejeli od svojih učiteljev v agitacijskih in propagandnih šolah kominterne. Metode so bile skrbno proučene in preizkušene in med njimi je bil tudi točen naravnost peklenski načrt za moralno in eksistenčno uničenje tistih, ki so jih ujeli na svoje vabe.
Za ta posel posebno izvežbani lovci so se najprej lotili idejnega obdelovanja pu-bertetnih dečkov in še negodnih deklic, torej ljudi, ki še ne morejo imeti svojega prepričanja in ne zmožnosti kritične presoje. To obdelovanje so zavili v romantiko skrivanja po tajnih sestankih, na katerih so sprva oznanjali dijakom in dijakinjam krivičnost in zgrešenost celokupnega učnega in vzgojnega sistema v šoli in doma. Pripovedovali so jim, da so njihovi profesorji, zlasti tisti, o katerih so vedeli, da niso posebno priljubljeni buržujski tirani, in da so njihovi starši, ki jih silijo k učenju in zglednemu življenju, zastareli in nazadnjaški filistri, biriči namesto vzgojitelji. Takoj nato so jim oznanjali, da je treba šolo docela reformirati in jo preurediti tako, da bodo imeli tudi dijaki enake pravice kakor profesorji. Zahtevati je treba tako šolo, v kateri bo posebno o klasifikaciji odločal tudi dijaški razredni soviet. Razen tega je treba dati dijaku svobodo za prosto izvenšolsko življenje in udej?tvovanje, nad katerim ne smeta imeti nadzorstva ne šola ne dom.
Kdor se še spominja svoje srednješolske mladosti, bo dobro razumel, kako je mogla taka agrtacija ''vplivati na naivne mlade duše. Kako počaščene so se nesrečneži čutili že zato ker so jih komunistični zapeljivci obravnavali ne kot otroke ali nedoraslo mladino, ampak kot odrasle, sebi enake Se bolj so Pa morali biti navdušeni nad naukom, da je ves učni in disciplinski sistem ena sama krivica in tiranija. In ko so bili tako pripravljeni za nadaljnje obdelovanje, so prišla na vrsto predavanja iz komunistične dogmatične literature. Kandidati za bodoče komuniste so prejemali od svojih kominternskih vzgojiteljev sistematično urejeno in razvrščeno boljševiško literaturo, napisano po natančni preizkušnji, tako da je morala vplivati ra mlade duše v razkrojevalnem smislu. Ubiti v njih vso vero v višje ideale, je bila prva naloga. Potem se je vzgoja stopnjevala vedno više in više v komunistično ideologijo. Natanko ie bilo določeno kaj vsé mora učenec komunizma preštudirati, in njegovi učitelji so ga potem izpraševaili. Ponekod so morali »kandidati« napraviti tudi izpit iz komunstične teorije. Toda to ni bilo edino »vzgojno« sredstvo.
čim so bili »kandidati« ujeti v komintern-ske zanke, se je pričela Se »spolna vzgoja«. Najprej teoretična in nato praktična Spolni nagon so »učitelji« poveličevali ko naraven pojav, kateremu je treba zadostiti. Čistost, vzdržnost itd. so hinavščina buržujev. Ko je bil »teren« s teorijo dovolj obdelan, so učitelji poskrbeli, da so se pojayile na »vzgojni« pozornicr mlade »tovarišice« enakih nazorov, ki so bile pripravljene sočustvovati s svojimi »tovariši«. Pubertetniki na eni in nedozorela dekleta na drugi strani, vse je bilo potegnjeno v razvrat in »kandidati« so naenkrat spoznali, da komunizem ni le teorija, ampak tudi realnost Vezi ki so bile s tem spletene med njimi in komunizmom, so se še okrepile in temelji, na katere so starši in učitelji postavljali svoja vzgojna prizadevanja, so bili do korenin porušeni. Če so tedaj starši tudi izvedeli, v kakšne pasti so se ujeli njihovi otroci, je bilo že prepozno Nobena beseda ni več zalegla. Prigovarjanja, prošnje, ukori, kazni, vse to je le še stopnjevalo odpor izgubljene mladine proti njim, v katerih so Po naukih svojih učiteljev videli ne več starše ampak naravnost svoje in »prole-tarske« sovražnike. Konkretno so znani mnogi primeri odurne surovosti, ki so jo kazali taki nesrečneži nasproti svojim očetom' in materam.
Da je komunistična vzgoja z učenjem komunističnih naukov odtegovala mladino od učenja v šoli in rednega napredovanja, je samo po sebi razumljivo. Dijaki, ki so bili prej pridni in česte celo odličnjaki, so naenkrat pričeli zaostajati in ponavljati razrede. Toda tudi to je bilo čisto v skladu s komunističnimi nameni. In kakor se zdi paradoks, je vendar res, da so se komunistični »vzgojitelji« pri svojih najzvest^jših in najnadarjenejših »učencih« naravnost trudili, da bi jih zadržali pri napredovanju v šoli in bi tako napravili iz njih falirane študente. Kajti prav od teh so si največ obstali. Da bi jim še bolj ubili vnemo za šolo. so jim oznanjali. da v bodoči komunistični družbi ne bo prav nič odločalo, kakšne šole je kdo dovršil. Nasprotno tisti, ki šb zaradi svojega komunističnega prepričanja v šolah »trpeli krivice«, bodo še boli upoštevani kakor drugi in bodo do-egli višje in najvišje položaje Da bi jih v tem še bolj utrdili, so nekaterim, katere so obenem tudi že uporabljali za »obdelovanje« mlajših tovarišev in tovarišic, dajali tudi manjše denarne vsote, katere so mogli potem pognati v družbi »tovarišev« in zlasti še »tovarišic«.
Po svoji peklensko preštudirani praksi so komunisti namreč dobro vedeli, da bo tak faliran študent, ki v družbi ne bo mogel najti eksistence, neobhodno prisiljen ostati komunist in delovati z vsemi svojimi silami na to, da zmaga komunizem tudi pri nas. Onemogočiti so mu torej hoteli eksistenco v pošteni družbi da bi moral postati tolovaj, in v največ primerih je tudi postal.
Ker so se komunisti posluževali približno enakih metod, kakor pri »vzgoji« dijaške mladine, tudi pri obrtniškem, trgovskem in ostalem naraščaju, se ne moremo čuditi, od kod so se naenkrat vzeli vsi tisti tolovaji, ki so na nečloveški način oskrunili čast doslej mirnega, poštenega in kulturnega slovenskega naroda. Od tu so se vzeli, iz teh šol kominterne na slovenskih tleh, po slovenskih središčih po slovenskih srednjih in viroklh šolah, delavnicah, trgovinah itd. Bili so vzgojeni za tolovaje v strnjenem sistemu večietnosa najnatančneje proučenega pouka Izgubljeni ljudje, že vnaprej pripravljeni ropati, požigati, muči*:, merit!, če treba tudi lastne starše, vse za svoje «csprdarje vse za azijatski boljševizem in v njem zbrano židovsko-mednaredno družbo. In morda je največji zločin vseh zločinov, kar jih je boljševizem zakrivil, prav ta, da je iztrgal toliko staršem njihove otroke in jih vzgojil za tolovaje.	P. K.
Badoglio se veže na Stalina
Pričetek diplomatskih odnosov ced Badoglijevo Italijo in Sovjetsko
zvezo
Velile! ruski duhovi o boljševizmu
Ljubljana 15. marca.
V vrsti zanimivih predavanj za srednješolke profesorje je včeraj govoril univ. prof. dr. F. Grivec o ruski narodni zavesti in boljševizmu in o duhovnih silnicah, ki so omogočale njega razvoj. Smotrno je segel v rusko zgodovino, tja v čas padca Carigrada, ko so Moskvo začeli imenovati »tretji Rim«. Ta ponosna misel je imela silen vpliv na rusko narodno in versko zavest, a se je nazadnje prelila v mesijanizem, mnenje, da bo Elisi j a odrešila ves svet. 2e tedaj se je pojavil razcep v verski narodni kulturi, ki se je nadaljeval za sporov s staroverci in ki ga je le še poglobil Peter Veliki, čigar nasilno presajanje zapadne kulture v Rusijo je narod z odporom občutil kot nasilje nad rusko dušo. Naravna posledica tega nenaravnega razvoja je bila. da se je ruska zapadno usmerjena inteligenca odtujila ljudstvu, državi in veri.
Tako je tam sredi 19. stoletja — je g. predavatelj nadaljeval — večina ruske inteligence zapadno kulturo sprejemala in ocenjevala le z vidika brezverstva in internacinainega socializma. Nihilistom je bila socialna korist edina vrednota, za katero so zametali vsakršne narodne, verske in kul.urne vrednote. Sami so izjavili, da pljujejo na vse, kar ne služi snovnim koristim. S tem socialnim utilitarističnim nihilizmom se bavijo tudi Turge-njev Dostojevski in Tolstoj. Dočim prvi ni o njem izrekel kake samostojne sodbe, je Dostojevski v ruskem socializmu spoznal, da gre za novo svetovno naziranje, ki ruši vse kulturne, moralne, verske, gospodarske in politične tradicije. Vendar je še veroval v čudežno rešitev, zaupajoč v neomajno krščanstvo preprostega ruskega naroda. Tudi Tolstoj je po vzoru Dostojevskega iskal Boga, vere in opore v preprostem narodu in kmečkem delu. Veroval je, da bo ruski narod odrešil ves svet a v sebi in okrog sebe je čutil, da ta verskonarodni ideal ni resničen.
Po ponesrečenih revolucionarnih poskusih 1905 leta so najnadarjensjši socialisti in marksisti (med njimi znameniti učenjak. sociolog Peter Struve) izdali zbornik »Vehi«, kjer so obtožili inteligenco, da je odpadla od ruske narodne preteklosti ter pozivali na povratek k veri, narodnosti in državi. A bilo je prepozno. Revolucionarni viil je stri bolno carsko Rusijo in boljševizem je zmagal.
Vsi veliki ruski misleci — predavatelj jih je podrobno navajal — enoglasno pri-
znavajo, da so med glavnimi duhovnimi silami, ki so komunizem omogočile, odtujenost inteligence ljudstvu, dalje nepričakovano, a po soglasnih izjavah potrjeno dejstvo da ruski narod sploh ni imel narodne zavesti. Poleg tega je bila Rusija krščanska le na površju, ker krščanstvo ni prekvasilo družbe, niti odločilno vplivalo na družbeno in narodno moralo in ni ustvarjalo ruske narodne kulture. Zato je lahko prišel na površje ta sistem, ki je bratstvo verskega in' krščanskega izvora zmaličil v strašno spako, ko je človeku odvzel osebnost in svobodo, gradeč na enakosti sužnjev.
Brez vere ni mogoča narodna kultura, brez narodne kulture ni mogoča narodna zavest in brez narodne zavesti ni mogoče čilo narodovo življenje — je poudaril g. predavatelj. Zato ie pozval k vrnitvi k doslednemu krščanstvu, da bomo po človečanski narodni kulturi in z jasno narodno zavestjo prebrodili mračne viharje in naš čolnič rešili.
Izplačevanje hranilnih vlog pri Pošta! hranilnic*
Poštna hranilnica v Ljubljani izplačuje na podlagi odobritve šefa pokrajinske uprave v Ljubljani na svoji blagajni vsem vlagateljem hran lnih knjižic bivše Poštne hraniln ee v Beogradu, ki imajo svoje stilno bivališče oziroma sedež v Ljubljanski p: krajin- in so svoje vloge prijavili v letu 1941., tudi za mesec marec kvoto po Din 2500.— oziroma L r 950.
Vi «gatelji, ki niso v januarju in februarju t. 1. dvignili odobrenih kvot, jih lahko dv gnejo poleg gornje kvote, ki je odobrena za mesec marec; skupno torej prejmejo po Din 5500, oziroma L r 2090.
Obvestila
Slovenskega Rdečega križa
Prošnja. Slovenski Rdeč' križ potrebuje nujno tr cikj. Zaradi tega prosi, da bi mu ga lastnik, ki ga sam ne rabi, posodil vsaj 33. nekaj Časa. Ponudbe na glavno pisarno. Marijin trg 5.
P°zivi. Pri referentu HI. poizvedovalnega oddelka Slovenskega Rdečega križa, Marijin trg 5, naj se zglase med uradn mi urami od 8 do 12. ure: Logar Franc, doma iz Gor. Jezera, Doiar Fani, Kralj Josip (roj. 1892), Petelinšek Mariji:, Bac Konrad, Srečnik Frančiška :n svojci dr. Legiäe Vendelina.
Stockholm. 14. marca. Moskovski radio je nbjavil Tassovo vest iz Alžira o obnovi diplomatskih odnosov med Badoglijevo Italijo in I Sovjetsko zvezo. Po tej vesti je Badoglio dne 7. marca zaprosil sovjetsko vlado za vzpostavitev neposrednih odnosov med sovjetsko in njegovo vlado ter za izmenjavo medsebojnih diplomatskih za&topnikov. Dne 11. marca je sovjetska vlada odgovorila Badogliju da je pripravljena obnoviti neposredne odnose in izmenjati diplomatske zastopnke. Izdajalski general je cb tej priliki poslal Stalinu preponiž-no brzojavko, v kateri trdi, da je »ves italijanski narod« prepričan o potrebi ital'jansko-sovjetskih odnosov, ki naj ustvarijo temelj prijateljskega sodelovanja.
Iz Reuterjevega komentarja je lazvidno, da v Londonu in Washingtonu o zvezi med Badoglijem in Stalinom niso bili poučeni, pač pa Reuter začasno potrjuje, da ie ita-ijanska vlada pozvala britansko in ameriško, naj pod vzameta podobne ukrepe.
Reuter objavlja nato svoj komentar o odnosih med Badoglijem in Stalinom ter opozarja, da postajajo s tem ukrepom obrisi sovjetske politike, ki so postajali v zadnjih štirih mesecih vedno bolj razločni, sedaj popolnoma jasni. Ta politika predstavlja začasne sovjetsko priznavanje italijanske de facto vlade z namenom, da bi Se obdržala disciplina v zaledju italijanskega bojišča. Reuter opozarja nadalje, da se je sedanje poglavje odnosov med Sovjetsko Rusijo in južno Italijo pričelo, ko je pred štirimi meseci prišel Višinski v tako imenovani zaveznišk- posvetovalni odbor, kjer se je pričel baviti z izvajanjem politike katere načela so določili na konferenc* v Mo6kvi. Med novembrom m januarjem je ViJnski potoval po raznih krajih zasedene južne Italije in je zaslišal zastopnike opozicije proti Bado-glijevi vladi Ko je bila v prčetku januarja predložena posvetovalnemu odboru uradna zahteva, naj kralj Viktor Emanuel odstopi, je bil Višinski prvi, ki je vprašal predlagalce. ali odstop ne bo škodoval sodelovanju italijanske mornarce z zavezniki Zaradi tega sovjetskega stališča So socialisti in desničarski demokrati često očitali Moskvi, da pušča Viktorja Emanuela in BadogI:ja namerno na vladi, da bi se izzvala nepcrtrpežljivost prebivalstva in stvorila ugodna tla za izvedbo kasnejše totalne revolucije.
Reuterjev komentar se končuje z ugotovi- . tvijo, da ni mogoče smatrati tega koraka za
običajno formalnost s strani Moskve; ker za padni zavezniki v Italiji še niso tako zastopa ni, čeprav bi imeli dejansko mnogo drug'h možnosti za stike. ki. btvarno presojani, sovjetski vladi niso na razpolago.
Vzpostavitev diplomatskih odnosov med Stalinom in Badoglijem je nadaljnji znak Stalinove politike odločanja na lastno pest. Kre-meljski diktator se niti najmanj ne meni za mnenje, ki ga imajo Anglija in Zedinjene države o njegovem koraku. Zato ne smatta niti za potrebno, da bi London in Washington prej o tem obvestil. Po izročitvi dela italijanske mornarice kaže vzpostavitev diplomatskih odnosov z Badoglijevo kliko smer načrtov, ki jih ima Stalin v Sredozemlju. V njegovem ukrepu se vidi tudi zaničevanje angloameriške ofenzive v Italiji, ki se ne premakne naprej, čeprav jo Angleži in Američani vedno znova imenujejo razbremenitev vzhodnega bojišča. Gotovo je, da bo diplomatskim odnosom sledila nagla boljševizacija južne Italije, kar je nov dokaz, da Angliji in Zedinjenim državam sledi vsepovsod boljševizem.
Badoglio je s to naslonitvijo na Kremelj dokončno obogatil svoje izdajstvo nad italijanskim narodom. Kmalu se bo pokazalo, da bo boljševizem Badoglijevo kliko popolnoma požrl in da bo ne glede na njeno podložnost brutalno izvajal načrte, ki hočejo uničiti na bcljšev:ških interesnih področjih vsak drug vpliv. Zato ni čudno, ako pripominja Reuter, da v Londonu poteka dogodkov niso preveč veseli.
Helsinki. 14. marca. Finski poročevalski urad javlja, da bo Badoglijevo poslaništvo v Helsinkih po sklepu svoje vlade takoj ustav'lo svoje delovanje na Finskem. Pos!an:k Guama-schelli in osebje poslaništva se selita na Švedsko. V bodoče bodo Badoglijevo vlado na Finskem zastopale južnoameriške države.
Bern, 15. marca. »Tat« pri občuje k vzpostavitvi diplomatskih odnošajev med Badoglijevo vlado ln Sovjetsko zvezo poseben uvodnik. Po mnenju lista je jasno razvidno, kako Moskva čim boli širi svoje zveze proti zapadu. Angloameriška politika se sploh ne upira sovjetski, pač pa kvečjemu zgleda, da delata reko v roki. Sovjetski vpliv na Sredozemlju rast-;. ^Stalin se ne obotavlja, temveč preskakuje vse ograje in ustvarja tako precedenčni primer.«
ljevca bodo pričeli pridobivali mineralno olje. Vrhu tega ima Span'ie v Ka.talon.ji in v Aragoniji obsežna ležiš la rjavega premoga, ki je prav primeren za izltlova-nje sintetičnega bencina, španski st ckov-njoJti so prepričani, da bo Španija lav,ko v bodoče vso potrebo minei-alnega olja, ki -naša okrog 800.000 ton na leto, krila iz •omačiii surovin.
Zimska pomoč
Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč« smo prejel':
Združene papirnice Vevče, Goričane tn Medvode so kot prve v novi akciji p di-rile 300.000 lir za Zimsko pomoč. Denar bo nakazan Pokrajinskemu podpornemu odboru, odixx za begunce in povratnike na Ledini.
G. švgelj Franc iz Borovnice poklanja n'mesto venca na grob pokojne ge. š vi gel j Franič!ške 200 lir za Zimsko pomoč.
Za informacije glede »Zimske pomoči« kličite: 47-57! Prostor-- »Zimske pomočil so na Gosposvetsk' cesti 2-1. Denarne prispevke poš Ijajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zave d — Zimska pomoč — ček. račun 16.580«!
Kratke vesti z vsega sveta
Vigo, 14. marca. V južnem Č:lu so nastali ogromni gozdni in stepni požari 50 velikih farm z veliko živinorejo ter na tisoče akrov gezda je bilo uničeno.
Bern. 14. marca. Dvom'jrvost anfflo-ameri-"kih obljub potrjuje poročilo londonskega dopisnika lista »Tat«, po katerim so v južni Italiji vse tovarne zaradi pomanjkanja surovin ustavile delo Obljubljene surovine iz zavez-nišk:h držav namreč niso prispele.
Ženeva, 14 marca Po napotku ang'o ameriškega odbora je angleški parlament prvič v svoji zgodovini uradno povabil ameriški kongres. naj pošlje v London odposlanstvo kot goste angleškega parlamenta, pcioča politični sode'avec »Daily Telegrapha«.
Sofija. 14. marca. Poljedelsko ministrstvo objavlja, da je bilo v preteklem letu razdeljenih med okoli 24 000 revnih kmetov in delavcev 320.000 ha državne zemlje.
Amsterdam. 14. marca. Kakor je objavil Smuts pred kapskim parlamentom je bilo angleškemu kralju predlagane, naj imenuje za novega genera'nega guvernerja kakega državljana Južnoafriške zveze
Tokio. 14. marca Po uničujočih udarcih japonskih s5!, ki so ponovno izvedle presenetljive napade urejujeio setìaj anglo-indijske čete obrambne postojanke v Črnskih gorah.
Ženeva. 14. marca Angleški prehran'evalni minister je iziavil. kakor javlja an*le"ka poročevalska služba, da bodo v Angliji tudi po vojni še nekaj časa živila racionirana.
Gospodarstvo
Najvišje cene za trboveljski premog
Na podlagi določil čl. 1. naredbe s predpis o cenah z dne 9. maja 1941 štev. 17 (»Službeni list« 38-41) v zvezi z določili člena 2. uredbe o cenah (»Službeni list« 26-40) in z določil člena 2. uredba o *con-troli cen (»Službeni list« 15-40) je šef po-kraj nSke uprave 10. t. m. na prošnjo tvrdk uradno odobril naslednje najvišje cene za uvoženi trboveljski premog (vse za tono):
kosovec 320.48 lire franko Zalog odn 3-no 420 lir fr nko skladišče trgovca; koc-kovec 297.30 Ure franko Zalog odnosno 303 It franko Skladišče trgovca; orchovec 219..70 Ure franko Zalog odnosno 333 lir franko skladišče trgovca; grahovec 225 20 lire odnosno 310 lir; zdrob 189 82 odnosno 270 lir.
Pri oddaji premoga franko vagon postaja Ljubljana se gornje cene (franko skladišče trgovca) znižajo za 25 lir pri teni. Tehtarina n državna taksa pn dobavah javn m ustanovam se računajo posebej.
Gornje cene s« stop Je v veljavo 1. marca 1S44. V smslu odredb člena 4. naredbe z dne 9. maja 1941 se morajo gornje cene objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo z dne 26. januarja 1942 št. 8.
Prezident — div. general Rupiiik s. r.
GOSPODARSKE VESTI
= Preureditev sumslte uprave na Hrvatskem. V zvezi s priključitvijo dalmatinskih področij je hrvatska viala o-redüa aJmi-nisti ativno preureditev šumske upia.e. Sumska direkcija v OgUmu bo v bedeče imela sedež na Sušaku, Sunisxi direkcij* v Omišu pa se preseli v Split.
= Proizvodnja bencina v Španiji. V španskih gospolarsikih krogm so z zadoščenjem pozdravil sklep španskega ministrskega sveta glede zakonskega p - epiloga o pridobivanju bencina iz nccior.anin surovin, in sicer v odgovor na ukin enje ameriških dobav tekočega geriva. Španija ima skoro neizčrpna ležišča o jnega ikri-ljevca, ki se na pedročju Puerto!ana cenijo na 140 milijonov ton. Iz tega oljnega èkii-
Delovskì vestnih
Namen divjaškega uničevanja
Komunistična agitacija ne more in ne bo mogla našemu delovnemu človeku nikoli dovolj pojasniti, iz kakšnih razlogov tolovajsko poveljstvo ukazuje po-ončevanje tovarn, kjer imajo množice naš.h delavcev aaposlitev in zaslužek. Industrija naÄ pokrajine je tako skromna, da bi bilo treba čuvati posamezna obratovališča kakor oko v glavi, ne pa da se barbaisko uri u jejo, s čimer se peganjnjo na cesto neš.ete delavske družine.
Tolovaji utemeljujejo svoje uničevalno početje z vsemi mogočimi izgovori. Vse to pa je prazno besedičenje, kajti delavstvo že davno ve, kaj komunistične tolpe zasledujejo s avqjim brezidušnim postopanjem. Zadovoljen delavec je razplhoval-cem razredne mržnje in svetovne revolucije trn v peti. Njihova setev ne gre v klasje in ne donaša sadu med delavstvom, ki ima svoj redni zaslužek ter streho nad glavo. Zato mu j>i treba vzeti možnost zaslužka ter ga z oružino pognati v obup in v brezposelnost. 8 Me takrat je delavec sprejemljiv za trockistični strup in le beda ustvarja pogoje za zrevolucicniranje delovnega ljudstva.
To je ona zločinska taktika, ki »e Je poslužujejo komunisti tuli pri nas, da bi z gaah delavce v brezizhoden položaj ter
izkoristili njihovo stisko. Kjer keJi se jim je ta peklenski načrt posrečil, naj delavstvo ve, da je njegova nesreča ustvarjena z namenom, da se delovno ljudstvo požene v naročje obupa m s tem v objem nezakonitosti. Naši delavci so imeli dove i1 j prilike, JA so spoznali to brezves.no igro in ne bodo hoteli iti s svojimi družinami na cesto samo zato, da se otonesa zlo i tiska taktika, stremeča za uničenjem našega naroda. Naóe kmetsko ljudstvo je to početje že do dobra spozn-Uo, sr.j so komunistični tolovaji pcžigali hiše, šole, prosvetne domove ter železniška poslopja iz gole strasti po uničevanju. To peklensko taktiko je naS človek že spregi ai do dna in spoznal pravo bistvo tega divjanja. K"\kor pri kmetu tako poskušajo komunisti tudi z delavcem, da bi ga vrgli v siromaštvo ter mu v nesreči sebe naslikali kot rešitelje m nosilce novega »socialističnega« blagc«-stan ja.
Vsa ta prevara je preokorna, da bi ji še kdo verjel, kljub temu pa se komunisti trdo. vratno drže te meto .e. Zavedno delovno ljudstvo, kmet in delavec, noče postati nedolžna žrtev usodne taktike, ki Izdaja ves cinizem kominterne, smatrajoče človeka samo za brezdušno stvar, ki je ni škoda, ako pogine ln propade v korist me todam tolovajske politike. Naš delovni človek Je svobodno izpovedal, da odk'anji take brezvestne manevre ln bo znaj to svojo odločitev tudi braniti, saj ve, da s tem brani sebe, svoje domove in svoje dru-**.ne prei bedo ln nesrečo.
Kundmachungen
Jer Fr^hrufti&ssnstalt
Abgabe von Bonbons
Vom 16. bis 31 d. M bekommen die Verbraucher in der LaibacheT Stadtgemeinde zu 10 dkg Bonbons auf den Abschnitt »Mr. 2«.
Benbons verkaufen nachstehende F'rmen: M Jeras. Miklošičeva ccfcta 34 »Bonbon«. Miklošičeva cesta 30. E. Resman in Bafa-palast, Joško Oset. Palast der Kreditna banka. R. St:ne. Bleiweisova cesta. Šumi. Gradišče 7, und Vavpotič. Celovška cesta.
Pflichiab£abe v. Näbnrr'fMVarfen der Kranken für d:e Zeit ihres Aulenthaltes in Kuranstalten
Auf Verfügung der höheren Behörde müssen sämtliche Kranken für die Zeit ihres Aufenthaltes in Kuranstalten :hre Lebensmittelkarten abgeben. Also werden alle Betroffenen aufgefordert. noch nicht oder teilweise ausgenützten Lebensm'ttelkarten spätestens bis zum fünften Tage nach Entlassung aus der Kuranstalt dem SVA in Bafapa'ast rückzuerstatten. Damit wird dem SVA die Arbeit erleichtert, da es nicht jeden Einzelnen einzuladen brauche, der Betroffene aber entfl'eht der Gefahr, im kommenden Monat ohne Lebensmittelkarte zu bleiben. Den Verwandten der in die Kuranstalt abgegangenen Perlen wird ceraten. die auf seine Lebensmittelkarte bereits bezogenen Lebensmittel nicht zu verbrauchen, sendem sie für den Zurückkehrenden aufzuheben, damit er nicht ohne Lebensmittel verbleibe.
©bvestila »Preveda«
Delitev bonbonov
Ob 16. do 31. marca 1.1. bodo prejeli potrošniki v mestu Ljubljani po 10 dkg bonbonov na odrezek »Mr. 2«.
Bonbone bodo delile na&iednje tvrdke: M-Jeras, Miklošičeva cesta 34. »Bonbon«. M:k!o-šičeva cesta 30. E Resman, palača Bafa. JcŠko Oset, palača Kreditne banke. R. Stine, Bleiweisova cesta. Šumi, Gradišče 7, in Vavpotič, Celovška cesta.
Obvezna vrnitev živilskih nakaznic za čas zdravljenja v holn'šn;d
Po nalogu višjega oblastva morajo vrnit' živilske nakaznice vs, b>'n'ki, dok'er bivajo v zdravstvenih zavodih. Zato poz-vamo vse prizadete, da prineso še ne izrabljene ali de'no j izrabljene živilske nakazn ee MPU-ju v Bafovo 1 pa'ačo najpozneje do petega dne Po odpustu iz bolnišnice. S tem olajšajo delo MPU-ju. da mu ne bo treba pozivati vsakega prizadetega posebej v urad. sebe pa rešijo nevarnosti, da ostanejo prihodnji mesec brez rwfcamice.
Svojcem v bolnišnico odiäega svetujemo, naj na njegovo nakaznico moreb ti kupljenih živil ne porabijo, temveč jih zanj shranijo, sicer bo ostal vrnivši sc družinski član brez živil.___
■lu.n mi» nummi i n u i
Bs] za c-sve zttsesske
Zanimanje za poštne znamke Ljubljanske pokrajine je še vedno na višku in obvladuje velik del razgovorov med prebivalstvom. To je tudi naravno, saj ne gre samo za razmeroma mali krog filatelistov, temveč je število interesentov neprimerno večje. Po naklonjenosti prezidenta pokrajinske uprave g. generala Rupnika se je namreč izdaja rovih poštnih znamk razvila v velikopotezno dobrodelno akcijo, katere so poleg neštetih drugih deležni zlasti iavni nameščenci, še vedno prihajajo ljudje s prošnjami, naj se jim dovoli naknadna subskripcija za kompletno serijo, da bi na ta način prišli do tako dobrodejnega zaslužka. Seveda je to sedaj nemogoče kakor ni mogoče kupovati srečk, kadar je žrebanje že končano. V tolažbo vsem tem pa je treba opozoriti, da se bodo vse znamke lahko dobile še na poštah.
špekulanti z znamkami si slej ko prej prizadevajo, da bi potisnili njih cene navzdol. Lastnike kompletnih stavkov plašijo, da cena pada in da je padia že pod 3000 lir. Kljub izkušnjam, ki bi jih morali ljudje sedaj vendar že imeti, se jim da še vedno ta ali oni ujeti in zapeljati, da proda znamke daleč pod njihovo vrednostjo. Da so vesti o padanju cene zgolj spekulativne, najbolje priča dejstvo, da so pred nekaj dnevi uslužbenci večjega ljubljanskega urada laliko prodali vse svoje serije po 3700 lir. Špekulanti izrabljajo dejstvo, da večina lastnikov serij danes ni v položaju, da bi znamke dalj časa držala, čeprav predstavljajo varno in dobro naložen denar. Lastniki so, kakor že rečeno, po večini uradniki in drugi manj premožni prebivalci, ki denar čim prej potrebujejo. Zato bi bilo nujno potrebno, da najdejo denarni zavodi način, po katerem bi znamke lombardirali kakor druge vrednostne papirje. Sami bi imeli od tega dobiček, hkrati pa bi pomagali potrebnim ljudem ter jih obvarovali izgube.
Cene novih znamk Ljubljanske pokrajine močno kvarijo tudi oni Ljubljančani in Ljubljančanke, ki se vozijo v Milan in druga italijanska mesta ter skušajo tam prodajati znamke na lastno pest. Res je Milan center trgovine z znamkami in imajo tam vsak četrtek celo filatelistično borzo, zato so pa tudi trgovci premeteni in dobro organizirani. Ljubljančane, ki prihajajo s svojimi znamkami, skušajo oplašiti s trditvijo, da za te znamke ni zanimanja. Na ta način res marsikoga, ki se na razmere ne spozna pripravijo do tega, da odda znamke daleč pod pravo ceno. Znan ljubljanski filatelist pa je bil baš te dni sam priča kako je milanski trgovec svojemu tovarišu dal za serijo ljubljanskih znamk kar 8200 lir, kar je pač najboljši dokaz njihove visoke vrednosti. Zato naj znamk nikar ne hodi prodajat, kdor se na trgovino z njimi ne spozna! S prodajo po prenizki ceni ne Škoduje le sebi, temveč vsem lastnikom znamk ln končno tudi vsej naši pokrajini, za katero so znamke dragoceno Izvozno blago.
Darujte za siromake! Zimska pomoč še vedno sprejema prispevke
Praäavanfe pr:i dr. Sarie
V torek zvečer je p.iredil tuka^twiji ie-».-torat Nemške cademije predavanje bivše, ga procesorja ljubljanske univerze g. dr. Baiauina Sarie, sedaj or.mer. ja za- arheologijo na univerzi v Gradca. Pieda. anj r pr_iu_;»ga znanstvenika, ki je po .tal vredni nas.conik zn-mcmtega raziskovalca naj-stare„S3 zgci levine nsšiii dežel dr. W. Sellavi da, je imelo naslov: »German, chas aus iüra-n un.: Sit ei mai k«. P.Le luv je Givo, il ravnatelj iekio.ata g- prof. dr. S w o-boda s pozdravnim nagovorom, v toterem je pozdravil predstavnike nemžk h vojaških in domačih upravnih oc las te v, p>cd-vsem gen. kmzula dr. Mülierja, za-stcpnll.a p:ezi..en'.a pokrajinske uprave, reklo»/! univerze, predstavnika mestne občine, Alia eruije znana;ti in umetnosti itd.
1-redavatoij se je predvsem spomnil svojega do g;, letnega in zn n tveno t ko uš, »dneg, lelovanja i a .jublj-Jiski univerzi, nalo pa je orisal g2graa.s.:o-zgodo.inslvi p.i. žaj nrš.h krajev, p.ložrj, ki je že v prai;0cxl vl_r:ki c'o .i in v p_zne šem č.:su vee ; o nrš li dni os lai zelo važen in o dp t za p go la valoranja in spememae, t in da :jj mL ni časi pri nas z zgo ovLsk.g-. vidika bolj redek in kre.tk trajen poj v Po zg-osécncmi omu pilož ja, là sta gr zzvz... 3di leieli v/čaou rimskega imperila in n>go.lh bojev zeper p.it sk Ger.».ar.ov, ki so silili v tople d„žele Sred zemlja, je pre. a. alelj op'sai razna dognane sledo/c gemrn^leih plemen na oba na.an.m ccemlju. IzheoLZe so mu Lile blizu Negove najdene čelada, ki so dolgo časa zastavi j rie skora., nor.š .ivi prcL em g e e iz ora ln
rui.to*mačil v severnoet.uški pisavi spisan napis na eni izmed ncgovsxih čelad (Hari-gast«), ni več dvoma, da so bile to čela le gemonskih vojščakev. Predavatelj je pri tem označil tudi svoje stal šče glede Jadranja teh važnih najdb in njih zgodov inslce-ga ozadja Posebej se je zaustavil pri pohodu Markomanov, Id so v naših krajih uničili premnoga selišča. Prav t ko je opisal sledove Gct;v in drugih germanskih plemen, ki jih je pc(t v sončno ItaJijo vodila preko naših krajev. Posebno o,, širno se je predavatelj pomulil pri Langobardih, ki "so ' prišli na Kranjsko preko Hrvaške in katerih trdnjavo je bil prof. S: ria odkril
▼ Velikih Madenceh pri Savi. Njih znamenito grobišče v Kranju je dalo arhe~Lgom obilo zanimivega gradiva.
Predavanje so spremljale skioptične slike, ki so ponazorile ji\sno, pregledno tn vendar znanstveno tehtno besedo uglednega predavatelja s posnetki raznih arheo oških predmetov: groLmh poèr, ok.as.ov, i-o-trebščin, orodja in orožja ter dole priliko za zanimive primerjave. S prihdciii Slovanov v te kreje se je zaključila tista dito a njih zgodovine, o kateri je pr„d rva-elj kljub vsej zgoščenosti svojih izvajanj povedal kar se dà veliko. Lepo zaokroženo pie la vanje g. p^of. Sare, je vzbudilo pri številnih pcsli'Sa'clh vicinai poromest in hvaležno priznanje.
Februarski nepremičninski trg
Zanimanje za nepremičnine fe popustila — Večje parcele
itisü bale prodane
časov, ioga
Po oo^na ju n: ega
norveškega znanstveniki, ki je grs-ral in
Ce se deloči za zaklonišče prostor, ki ga £t»a. l.e upcr&Lljajo za k eti ali drvarnice, je treba naiiomertiti izgubljeni prostor strar r-na talco, da se morajo vse enako
omejili.
če b- bila h i'.a ob letalskem napa du poškodovana ali porušena, če bi bile težko
m:-"ene mrtve osebe, je to treba javiti stražnic! verne Inega zbora dctlčnega po-licl.jokega okoliša.
Eratafa s kurivom
Z.üio smo srečno pieet li. Pregovor sicer pravi, da zima n»kdar ns prizanese, a merda "majo tudi pregovori, kalter pravila. Izjeme. Toda, čeprav n. bilo posebno hudega mraza, je nekatere devoij zeblo v rezakurjenih stsnovan a. Z d j sme nakaznice za kurivo, ki so bile veljavne do aprila, porabili in oddali tusd? že prijave za ku-i'lvo do aprila prihodnjega leta.
Nekateri meščani sa povsem zadovoljni z cosedanjim načinom razdeljevanja kuriva- Imeli sa dovolj premoga, da so lahki kur li tudi v sobah. V resnici so bile določene ustrezne kol č ne premoga in tudi drv je bilo covclj, kdor je lahko spričo premoga ali kokra. uporabe plina ali elektrike varčeval z njinn. Toda zadovoljni so b:-1 lahko le tisti, k so prejeli res vse kurivo, k l kor g je bilo določenega po na-kaoalcah. Najbolj podjetni in denarni so se založili s premogom in drvmi že spomlad:, ko'so lahko prejeli kollčno za vse leto. Toda marsikdo je lahko kupoval drva in premog le za vsak mesec spr:ti. Zato so bili revne.ši porabnik: kur va najbolj prizadeti; jeseni je z: nekaj časa nastal zastoj n na premog je bilo treba čakati več mcsecev. V zadnjih zimskih mesecih b: seve a rad dobili premog vsi, ki niso še porab li nakaznic. Toda naval pr! trgovc h s kurivom je bil takšen- da odrezki za prej-š: je mesece niso bili več veljavni. Tako se je zgodilo, da so mnogi preseli vse leto le ttotj no : 1= največ paWlco premoga, kolike r bi ga sicer lahko dobili na nakaznico Z ta j majo seveda prazne drvarnice.
Ko bodo prihodnje mesece trgovci začeli deliti kurive na nove nakazn ce, bodo seve a lahko najbolj zadovoljni odjemalci, ki so prejeli na 1 nske nakaznice celotno Količino kuriva. Da bi ne b li zopet prizadeti manj premožni, ki navadno tudi nimajo rešojev in se ne hranijo v gostiln h. bi oi-lo umestno ter prav en:, da b trgovci upoštevali predvsem tiste odjemalce, ki niso mogli porabiti n ti lanskih nakaznic. Kdor je 'erejrel Ian! celotno količno kuriva, nsj počaka, dokler ne bodo prejeli drv in premega odjemalci, ki imajo povsem prazne drvarnice" Trgovci "'majo točno zapisano, koliko premoga in drv je kdo prejel na stare nakaznice n če bi se hoteli ozirati na revnejše odjemalce, bi bih poslej lahko razdelitev kuriva bolje urejena. S cer je oa treba izreči priznanje vsaj nekaterim trgovcem s kurivom, da skušajo ustreči Dra-v fino vsem svojim odjemalcem, kol kor oač morejo. Nedvomno ne bo zahtevalo tako velkih žrtev od njih, če bedo tud; poslej ma'o nadzirali kdo je bolj potreben, da prejme prvi kurivo in kdo ne.
Zdravnikom, ki preiskujejo otroke, pride vsako leto na tisoče otrok v ordinacijo. Pri tem imajo zdravniki več nego dovolj priložnosti, da se prepričajo ne le o zdravstvenem stanju otrok, temveč tudi o vzgojnih napakah, ki vplivajo kvarno na otroško zdravje. Nemški univ. prof. dr. Hussler je v svoji praksi pregledal nad 10.000 velemestnih otrok, zbral vse zanimive podatke o njih in nato povedal napake v javnem predavanju, ki je zbudilo velilio pozornost.
Dr Hussler pravi, da je imel v neštetih primerih opravka z otroki, pri katerih so se prav očitno kazale posledice napak v prehrani.
Že nad 40 let zdravniški stan bori proti materam, i., navajajo sveje otroke sistematično na prevelike količine jedi.
Matere menda žive v zmotnem naziranju, da si otrok z obilico zaužite hrane ustvarja nekakšno »rezervo«. Ta način prehrane pa je iz temelja zgrešen,s To, kar smatrajo starši po navadi za slabe jedce, sodi zdravnik popolnoma drugače. Otroci, ki malo pojedo, so v pretežni večini »dobri jedci«, to se pravi zaužito hrano dobro prebavijo. Nasprotno pa kažejo praktični primeri, da takozvani »slabi jedci« slabo žvečijo in tudi slabo prebavljajo použito hrano Lenoba v žvečenju hrane pa nastaja večinoma zaradi tega, k&r so otrokom na razpolago prevelike množine jedi. V družinah kjer kažejo otroci malo teka pri jedi, srečamo večkrat razvado, kako matere pitajo svoje ljubljence: »Zdaj pa eno žlico zame. eno za babico, eno za očeta, eno za dedka« itd. Na ta način se razvija metoda, ki sicer pomaga prazniti krožnike, otroku pa je lahko v neizmerno škodo.
Kako je treba ravnati, dobi otrok dober tek po naravni poti? Za dober tek se mora otrok mnogo gibati na zraku, opravljati mora razna dela, ki so primerna njegovi starosti, telovadba mu je v prid itd. itd. Najbolj se otrok dolgočasi, kadar mora drug ovati odraslim osebam, ki ga jemljejo s ^eboi na sprehod. Sprehode odklanjajo zdravniki zaradi tega iz načelnih razlogov: Otrok se pri sprehajanju dolgočasi. Kratkočasi se samo na igrišču, kjer lahko rije po pesku, čofota po vodi. kjer se lahko prekopicuje in teka po mili volji s-, obodno naokrog. Zdravniku, ki obravnava velemestne otroke, se zdi čedalje bolj čuden naslednji pojav: nesorazmerje med zgornjim životom in nogami otrok. Zato je traba pri telovadbi posvečati vso pozornost razvoju nog. pa tudi zgornjega života.
Ne da se tajiti, da so izleti otroku koristni. Vendar je treba na izletih paziti, da niso novi vtisi presiilni. Pravilno zdravje zahteva skladno uravnovešenest gibanja in mirovanja. Sele iz teh dveh činite-ljev se lahko stvori harmoniia. ki je potrebna za razvoj otroka. Nai boljši počitek za otroka i e spanje. Večini ljudi se seveda zdi, da v spanju ne prevladuje nobena norma. Matere se ozirajo po večini samo na dejstvo, da je otroku spanje potrebno. Zelo važen pa je odgovor na^ vprašanje, kakšnemu tip« sipečih ljudi pripada materin otrok.
Ljudski pregovor pravi, da otrok, ki dolgo spi, Lahko »zaspi« svojo pamet.
Ta pregovor je sicer takšen, da mu zdravniki ne morejo pritrditi, vendar pa v bistvu ni neupravičen. V zadnjem času namreč zdravniki prečesto ugotavljajo, da se v spanju otrok pojavljajo motnje v naraščajočem obsegu. Zlasti v velikih mestih prihaja vedno bolj v navado, da otroci premalo spe. Temu so v zadnjih letih krivi deloma radijski aparati in slične naprave, ki bude v otrokih senzacijo z močnimi vtisi. Opoldansko spanje je tudi zelo važno ter ga ne bi smeli opuščati Najprimernejše pa je za otroka, zlasti če je dobro razvit, da spi na prostem. Kako velja ravnati z dojenčkom? Pustiti ga moramo
in vzgoja otrok
na miru, da se razvija po darovih narave. Vendar je treba paziti, da otroka s koncentriranjem misli duševno ne preobre-menjujemo. Zdravnik, ki vidi pred seboj otroka z nemirnim vedenjem, si je takoj na jasnem, da je takšen otrok nezmožen koncentracije. In prav to je tisto, kar navdaja sodobne zdravnike z velikim strahom. Raztresenost ni le znak prezgodnjega razvoja, marveč tudi znak razstrojenih živcev. Vendar je mogoče stanje takšnih otrok izboljšati če pravočasno opazimo pri njih te pojave. Najbolje pospešujemo duševni razvoj otrok z igro, se\'eda pa mora biti igra smotrna, takšna ki dviga nastavek otrokovih zmožnosti ter mu pomaga najti pot do vztrajnosti, duševne krepčine in telesne spretnosti vobče.
Glede telesnih kazni imajo zdravniki svoje pomisleke. Pravijo namreč da se pri dosledni vzgoji lahko starši črni bolj omeje pri pretepanju otrok.
Zlasti pri doraščajočem otrokn je treba paziti, da ga ne tratimo preveč s telesno kaznijo.
Vedno in povsod si moramo biti na jasnem, da je otroku v prvi vrsti potrebna vedrina, kajti to je tisti element, iz katerega klije otroška duša. ki pomaga razvijati naravne telesne funkcije in pospešuje tudi živahnost duha. Vedrina je zate: gadelj otroku potrebna v isto tolikšni meri kakor jed in spanje.
Uspeh Zimske pomoči bo msrlto ne le za nai socialni čut, temveč tudi za našo na» rodno zavest. Vsak nrf zato prispeva, kcltf?r~ r« more utrgati!
Ljubljana, 14. marca.
Zemljiška knjiga je zgovorna li.tina o življenju ljudi. Kdor jo zna pravilno či-tati, bo zvedel marsikaj zanimivega. V njej je zapisanih veliko nenavadnih uspehov, ki jih je sreča naklonila včasih marljivim, včasih pa tudi grabežljivim ljudem. Zabeleženi so vsi polomi, ki so doleteli nekdaj bogate, kasneje pa lahko-mišljene in špekulirajoče ljudi. Orumeneli listi nam govore o tihi sreči mladih dvojic, ki so si ustanovile svoj dom in niso pozabile pri tem po pameti misliti tudi na vse materialne zakonske skrbi. Končno pripoveduje nešteto listin, koliko materialnih dobrin so otroci po smrti staršev dobili na svoji poti v življenje in kako so znali z njimi ravnati.
Skriti, vendar tu in tam opazni so tudi uspehi posameznikov v izrednih časih. Tako nam je te dni prišla v reke listina, ki je zgovorno potrdila v zvezi z drugimi, kako si znajo nekateri ljudje v sedanjih časih kopičiti premoženje, kako raste njihova podjetnost in se jim množe uspehi. Nekje na periferiji je pred leti živel ?kromen obrtnik. S svojimi daraščajočimi sinovi je od jutra do večera jedel črni kruh svojega napornega obrta. Ker ni bilo vedno dovolj dela. so morali sinovi iskati priložnostnih zaslužkov po tovarnah Vsi so živeli pod skupno očetovo streho, ki je bila pretesna, da bi si mogli sinovi omisliti svoje družine, imela pa je to prednost, da je bila očetova. v
Z začetkom vojne so se razmere zanje nenadoma izpremenile. Sinovi so znali spretno izkoristiti razne ugodne priložnosti, oče pa jim je pomagal. Kmalu so bili uspehi vidni tudi na zunaj. Kupili so v soseščini večjo pritlično delavnico. V zemljiški knjigi pa je bila nanjo in na rodno hišo vpisana večštevilčna hipoteka. Družine — med tem so se sinovi že poženili, so se porazdelile in v staro in novo delavnico so dovažali nove velike moderne stroje. Odtlej se je v obeh delavnicah delalo nepretrgano. Stroji so peli svojo enolično pesem celo pozno v noč in so delavci prenočevali kar v hiši. Ob novi delavnici je kmalu zrasla enonadstropna vi'a, ki je navdajala sosede z nevoščljivo-sfjo. Marljivo prizadevnost mladih mož in njihovega očeta niso zavrle niti manjše nesreče, ki so jih doletele v zvezi z razmerami. Vedno so si naglo opomogli. Njihovo materialno blagostanje se še danes dviga. Prav te dni je bil v zemljiško knjigo vpisan nov dogodek, nova postaja v razvoju blagostanja te obrtniške družine. Vse premoženje je bilo obremenjeno z novo dva in polkrat tolikšno hipoteko kakor pred leti. Podjetni možje pripravljajo sosedom novo presenečenje, sebi pa nove osnove vzpona. Denar, ki jim ga je

Kostanjev drevereä na Opekarski csstl redčijo
Posekali tordo vsako drago ali tretje drevo, skupno okoli
SO kostanjev
Ko so pred leti posekali kostanje v Zvezdi in drugod, se je nekdo spomnil in predlagal, naj bi se lotili tudi krtrnega kostanjevega drevoreda na Opekarski cesti, češ da mečejo drevesa na bližnje vrtove in hiše škodljivo senco in so že toliko bolna, da jih je treba že iz tega razloga čim prej odstraniti, da se ne bo zgodila nesreča. Pred'og n: naletel na ugoden sprejem Proti posekanju drevoreda so se izjavili številni drugi glasovi, ki so &vojo obrambo primemo utemeljili. Predlagatelj ni našel zaslombe niti na od očilnem mestu.
Drevored na Opekarski cesti je nedvomno eden najlepših obcestnih nasadov v Ljub'jani. Dolg je skoraj 1 km in se po dolžini ne more primerjati z njim nobeden drugi. Kostanji so sedaj sicer prišli iz mode, so pa še vedno učinkoviti. S svojim bogatim cvetjem pomladi in košatim zelenjem poleti b'agodejno vplivajo na oko in počutje tistega, ki se zateče v njihovo zavetje. Š roko listje rase tako na gosto, da se sklene v zeleno nepropustno streho. Posebno veselje je imela zadnja leta z divjimi kostanji mladina, kj je jeseni pridno klatila :n nabirala njegove plodove in jih potem prodajala. Brezobzirnost nekaterih pa je drsvju več škodovala kakor koristila Kostanj, ki so se gs lotili prepodjetni deCki. je še dolgo kasneje kazal gola rebra Prišla pa je zima m za njo pomlad in zakrila grde praznine.
Večkrat se je že zgodilo, da se je nenadoma cd!om:la debela veja in zgroela na cesto K sreči nikoli ni prišlo do hujše nesreče Taki dogodki se bili opomin, da ie drevje "naieto. da boleha in da obsta ja nevarnost, da se zrušijo tudi cela drevesa Zajovo-aiki poseka so
dokazovali, da so nekaleia dreves?, že popolnoma trhla in da se bodo prej ali slej scse-.ila.
Spor aii naj se kostanjev drevored na Opekarski cesti poseka in nadomesti z drugim drevjem, je kasneje spričo važnejših dogodkov postal premalenkosten. da bi se zanj zamma.a širša javnost. Na dnevnem redu so biie važnejše skrbi.
Opekarska cesta je medtem dob:la precej drugačno lice.. Kar so jo kana'izirali, so zasul, jarke cb obeh straneh in na njih i^nelja'i hodnike. Drevje, ki je prej raslo cb robu, se je sedaj naenkrat znašlo skoraj sredi cestiiča. Nova ureditev je pokvarila precejšnjo harmo-n;jo. Drevesa utesnjujejo razpoložljivi proiUT m- kazijo videz.
Kakor drugim nasadcun. ki padajo pod silo razmer, je sedaj odbila zadnja ura tudi za polovico kostanjevih dreves na Onekar-ki cesti. Sekati so začeli že pred tedni, potem kv so zaznamovali vse one. katere feo namenili, da jih bodo odstranili. Padlo bo okoli 80 dreves, skoraj vsako drugo ali tretje drevo. Drevored bo sicer še ostal, bo pa precej razredčen. Ker so doslej stala drevesa precej na gosto, se kasneje, ko se bo vejevje primemo razraslo, ne bo nitj mnogo poznalo, da je pol drevoreda padlo. Drevesa takoj odvažajo in j:h razstka-vajo za kurivo Odstranjujejo tudi štore in jame zasipajo z zemljo.
Istočasno nastaja v bl žini nov nasad V gornjem delu Janežičeve ceste so izkopali v enakomernih presledkih na obeh straneh široke okrogle jame Posadili bodo m'ada drevesa in bo tako tudi ta kcnec ceste dobil v mladem zelenju prijaznejše lice.
dala posojilnica, bodo naložili, da jim bo nesil obresti, ki bodo višje kakor bodo anuitete, ki jih zahteva za posojilo denarni zavod.
Podobnih zgodb lahko razberemo iz zemljiške knjige še več. Zlasti takih ko lastniki neriremičnin z zadovoljstvom prinašajo v urad listine, ki v njih bančni zavodi potrjujejo, da so poravnali vse svoje obveznosti in da dovoljujejo izbris hipotek. Kakor omogoča najetje posojila podjetnim stopiti na nova pota in pridobiti si nove vire dohodkov, tako jim Je z njimi naložena tudi nova skrb, ki jih bremeni, dokler je v bančnem zavodu kaj dolga. Ko je poplačan, se šele oddahnejo. Veliko breme je padlo prejšnji mesec z ramen nekega hišnega posestnika sredi mesta Posojilodajalec mu je izstavil potrdilo. da je popiačal 1 milijon dinarjev dolga Ta hipoteka je bila največja, ki so jo v zadnjem času izbrisali iz zemljiške
knjige	.
Zanimanje za nepremičnine je zadnje čase nekoliko popustilo. V februarju je bilo vpisanih v zemljiško knjigo znatno manj prenosa lastnine kot v drugih mesecih. Nekaj zemliišč si je pridobila zopet mestna občina ljubljanska ker jih je ob parcelaciji in izdaji gradbenih dovoljenj zahtevala za ureditev cest Tako ji je po sestnica Amalija Lewickova odstopila brezplačno v kat. obč. Karlovškem predmestju 148 m1 zemljišča. Franc Most ar, posestnik na Galjevici, ji je prepustil parcelo v istem predmestju v izmeri 232m!, Matija Babšek, posestnik na Litijski cesti v Štepanji vasi, pa parcelo v izmeri 277 m5.
Prodane so bile naslednje parcele in nepremičnine:
Orkar Kosi er, veleposestnik na Ort-neku, je prodal Alojziji Podlipčevi, posestnikovi ženi z Ižanske ceste, pašni-ško parcelo v kat obč. Tomišlju v izmeri 1819 m1 in Vso solastnine potne parcele za 1.036.83 lire.
Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic v Ljublja-n i je prodala Jošku Medvedu, trgovcu in posestniku iz Beethovnove ulice, vrtno parcelo v izmeri 1879 m5 in hišo št. 4 v kat. obč. Viču za 15 200 lir.
Marija Babnikova, p sestnica na Kamnogoriški cesti, je prodala svoji snahi Juliji Babnikovi vre svoje nepremično premoženje. Gre predvsem za travniško parcelo v izmeri 1375 ms in H"o ?t. 92 na Kamnogoriški ceni št. 92. Oboje leži v kat. obč. Dravljah. Kupna cena je znašala 70.000 lir.
Valentina Vojska, sono^estmea v Ciglarjevi ulici je prodala tvrdki Srečko K ob i d. z o. z. v Gajevi ulici svojo osminko zemljišča v kat. obč. Mo'tah za 12.000 lir. Isto parcelo je potem tvrdka prodaja za isto ceno Stanetu Vojski, pleskarskemu mois+ru v Verdijevi ulici.
Frančiška M r a k o v a , po etnica na Viču, ie prodala Frančiški in Lovrencu Zorcu, posestniku na Viču, ni:vo v dav. obč. Viču v izmeri 5500 ms za 29.500 Lir.
Ležeča zanuščina po Andreju U r a "i -ču, posestniku iz Jarš, za-tepana po dedičih. je prod2la Zoici H a v 11 č k o v i , ženi elektrcinstalaterja v Za^karjevi ul. dve njivi v izmeri 1938 ms v kat. obč. Sto-žicah za 31.500 lir.
Barbara Laschanova. vdova po deželnem vladnem svetniku iz g^adM č"u-šperka pri GrosunMah. ie prodala A'oi-'u Podržaju, trsovcu in p-^sest^iku na Čušoerku, travnik v kat obč. Račni za 12.500 lir.
Stanko Vrh o ve c, posestnik na Vr-hovcih. je prodal M-riü Pregljevi iz Kozarii v kat. obč. Šujici gozd v izmeri 1765 m1 za 10.600 lir.
Dr, Lju^evltis Ktsččerfu v sp~Kiin
Ti mirno spiš v objemu svoje krste, profuser moj, ko da ti več n- mar na božjem svetu za nobeno stvar, zdaj ko ti usahnil vir je volje čvrste!
Zdaj več ne bo§ jemal med svoje prste teh pol žito v dragih da jh par na par, deleč jim vsem lj'.'brzni sveje far prod nami razvrsti« v rodove, v vrste!
Ker zate rešeni so vsi problemi življenja najbolj skr'tih gl bočin, ki razisJiaval si jih v večni vnemi
kcrt ljudstva našega najboljši sin: zda j veS, da prazni vsi so teoremi če ne rastó v spoznanju bolečin!
JANKO SAMEC
K yT 7 TU ENI PREGLED
Gradnlfcsve „Pesmi o Maji"
i vturij je 28 let. kar je izdal dr. Alojz
Gradnik svojo prvo pesniško zbirko »P a -da i oče zvezde« (1916). V slovenski poeziji je pomenila tanka knjižica Gradni-kove erotične in reg enalistične lir ke večji dogodek, kakor se je dalo dogledati v za-
mraienem času sredi prve svetovne vojne.
Leto dn: pozneje se je pisec teh vrstic sestal
v sončnih medjimursich vinogradih z neka-termi hrvatsk:nr pesnik; in prijatelii poezije iz kro^a ma Vevškega »Griča« Nekdo je ime! s seboj »Padajoče zvezde« in jih je recitira na soncu pred vinogradom, ob trtah, ki so v jesenskem vetru odkrivale debele, nabrekle grozde Niti njegov hrvatsk-' naglas y iz«ovarjavi slovenskih sthov ni mogel zabrisati vt'sa ki nas je vse zdnižil in ki ga je izrabil naš recitator takole: »Gradnik bo postal še središčna osebnost slovenske lirike«
Pri t rko s'obeko razra'cenih koreninah Grad-nikove pesniško umetniške osebnosti in spričo njegove nadpovprečne stvarjalne vitalnosti se je moglo tako prerokovanje v polni meri izpolniti. Pesniški pojav podobne sile bi bil drugod že zdavnaj izpodbudil monoqrafxno študijo s podrobno razčlembo pesnikovega poe-tčnega stila in vpliva njegovega de'a na dorn 11 čeT poezijo zadnjega četrt stoletja: pri nas so bile napisane — po skriti volji litcratskih k'"k — mnogo izčrpnejše študije o pe-n kih neprimerno skromnejša pomena Gradu kovo delo še čaka umetnika v krit ki da raz'oéi ne samo njegovo notranjo rast m njegove poetične kvalitete, marveč hidi pomen vseb nskih. i ju «fejßib, človečar.skih, narodnih, regional-
nih, etičnih in religioznih sestavin tega, danes že tako obsežnega dela.
Ob vsaki novi Gradnikcvi knjigi je mogoče napisati v tem populaz'rujcčem okviru samo nekaj opazk in margine Kron'stični smisel našh pregledov pod črto ne more nadomestiti tega. kar so naše revije na veliko zanemarjale. Z »Večnimi studenci« je Gradnikova vesniška rafet, ki se je najprej zableščala a »Padajočimi zvezdami«, dosegla opoldanski višek, kakor ga je napovedala že knjiga »De profundis« z nekaterimi vprav antologij-skimi primeri Gradnikove lirike. Nadaljnja pesniška žeteV, kakor jo najdemo v »Zlatih lestvah«, je dozorela v opoldanskem soncu zrelih let. Tudi najnovejša, pravkar izišla zbirka »Pesmi o Maji« (Založila Narodna tiskarna v Ljubljani, opremil akad. slikar Riko D e b e n j a k, 46 str ), ki je nastala po dovr-šitvi »M oderne španske lirike« in po še neobjavljenih slovenitvah malone celotne Leopardijeve poezije je odsev tega bleščečega se pesn:škega poldneva v Gradni-kovi liriki. Tu ni več jutranje svetlobe »Padajočih zvezd«, a vzlic neki ustaljenost; in klasični dovršenosti Gradnkovega individualnega izraza tudi m še večerne luč' z nienirr. peša-jočim medlenjem »fi nedoločenimi prehodi. Tu je Gradn k. najsi ni v vseh oesmih enako močan snovno zanimiv -n oblikovne dognan še vedno na vrhu svojega stvarjalnega vzpona. Drobna knjižica je to. vendar tižka kakor obilen klas, ki se v zrelem poletju pripogiblje k zemlji.
Ciklične pesmi niso redek pojav v dosedanjem Gradnkovem delu; zdi se celo, da so pesniku posebno ljube Izmed najznačilnejših bodi omenjen zlasti ciklus »Kmet govori...« Tudi nova zbirka ie ciklična zato. ker so vsi pesniški motivi osredotočeni okrog nedoločnega ženskega lika "Maje. Kdo je Maja, ki jo opeva Gradnik? Skupen imenovalnik za »das ewig We:blichew. za idealne podobo ženske, ki ima več obrazov in usod tako da n treba misliti na kako konkretno Majo Tudi ne kaže. da bi imela kako zvezo z mitološkim bitjem, ki ga tako izgovarjamo (mimogrede povedano: napačno, zakaj mati lepega Hermesa se v grščini izgovarja z diftongom. torej Ma-ia). Gradnikova Maja je ženska, večna navdiho-valka poezije,- čustvene plati človeške narave, tista, ki jo v neugnanem prelivanju spolov privlači in odbija moška volja, stremeča po dejanju, ter moški um, ki je orodje slehernega stvarjalnega hotenja.
♦
Oglejmo si najprej snovno ogrodje 22 pesmi, kar jih najdemo v tej nevsakdanje ljubki knjižici, ki je prinesla v krvavo, zamračeno slovenskp sodobnost vonj pesniških rož. tako daleč od stvarnosti ;n vendar tako b'izu vsemu, kar v teh časih gibljt naše duše. Kajpak, sama snov, ki jo je mogoče izraziti z enim. dvema stavkoma, je v sodobni poeziji malo. to vemo vsi; s tem še nismo nič povedal) o metrčnih kvalitetah stihov, o njihovi pojoči melodioznosti. o domiselnosti in lepot' pesniških podob, o samoniklosti in zagrablji-vosti metafor ;td. A s takim* karakteristikami bi šli v tem okviru predaleč Zadovoljimo se potemtakem s tem kar je v Gradn kovi novi pesnici knjigi najvidnejše in najbolj prijera-Ijivo.
»Pesmi o Maji« začenja podoba ženske in pastirja, stari motiv z aikadijdto in vergilov-
sko korenino, a Gradnik mu je dal tu simbolno funkcijo: pastir in jrščalka ponazorujeta pesnika m njegovo navdihovalko — žensko, zakaj Maja pravi: Iz mene le boš pel /: vseh pesmi melodije / srce to moje krije. /Jaz tvoja sem svirel. Pesem »Maja in morje« je erotična, z vročimi čustven mi toni» ki slikajo prebujajočo se strast device, predajajoče se ugodju morskih valov sili ki je prav tako čudna in vabljiva kakor hrepenenje v njeni duši in krvi. Pesem je spisana v pe-tercu, čigar ritem spominja po svojih melodičnih udarih na znameniti D'Annunziev poem »La pioggia nel p'netow, ki ga je prav Gradnik odlično ponašal. V »Maja in m'adenič« izpovedujeta mladen;č in dck'e vsok zase skupno ljubezensko doživetje, ki dobiva svoj vrhunski smiselni izraz v Majinih-besedah: »Vse si dal mi. ko si vse mi vzel« »Maja in pismo* poveličuje žensko ljubezen, ki se vsa predaja svojemu ljubemu. »Maja in metuli« je motiv s siesto na travniku, med cvetlicami; podoba pom'adi z menimi sitimi barvam in ugodji. Metulj sili Maji na lica in na grudi, toda lahkotna. ljubka podoba zrase v privid Človeške usode: Danes si še metulj, skoro boš morda »gosenica skruna, ptičem pir«. (Nenavadna beseda skruni pomeni: nagnusna.) Pesem »Maja in mati« je sp:sana v obliki dvogovora, tako priljubljeni Gradniku; obnavlja motiv večnega pretakanja rodov, pri čemer se pesnikovemu pogledu odkriva poslednji smise* življenja:
Tok. pritok, odtok ie kr «g,
v večnem krogu — večen Beg.
Pesnik zre — priljubljen motiv baročne poezije — skozi slepilno lepoto mejnišice narave njeno pravo podobo: za vsem stoji minljivost rože deriva jo trnje, smehljaj bo iahko m ena da otrpnil v bolest (»Maia in maj «) V pesmi »»Maja in mesec« odpira ženska skrivnostnemu
svitu lune svoje blagoslovljeno naročje Z deveto pesmijo se vpleta v ciklus religiozni problem izpovedi in kesa za greh »Greš Ia sem. Ne z dušo, le telo / omahnilo je :n če nisem t:sta / kot nrei, je duša vendarle še čista . ..« V pesmi »Maja in mrtvi brat« se je pesnik približal vročemu dihu našh dni; je to elegija o možeh, ki leže neznano kje medtem kc tiči-mo tudi mi pod streho bolesti in groze Pesn k pa že vidi »vigredi novovzcvete e«. že sliši korak časa. ko bodo v zemlji ležeča zma vzka-lila v novem soncu. Od te simbolike današnjih bojazni in nadej prehaja pesn:k k hvalnici postelje. človekovega ležišča in križišča na-"ih usod, stopnje k večnemu počitku v črni in neznani jami. Pesem »Maja in Marija« je nri-mer Gradn kcve človeško tcplé religiozne lirike. Kolikšen napredek v ekspres vnosti pesniškega izraza na primer cd podobnega motiva pri S. Gregorčiču do Gradn;kove tankočutne podobe ženske razdvojenosti m omahujoče molitve!
Podoba sfinge, ki so jc pesnrki tolikokrat opevali, vstaja tudi pred poetom »Pesmi o Maji« kot skrivnost kot »zmeda teme in luči«, kot prečudna združitev človečkih in živalskih oblik, kot temni simbol zagonetnosti življenja. In pesnik vprašuje:
Ni več ljubezni? Je le črt.
zavist in boj. pogin in smrt?
In ni rešitve več za nas?
Odgovori naj si »človek — Wk« sami
Pr pesmi »Maja in meč« se nam zdi presenetljivo. da se ženska obrača de meča. ki je predpravica moža. vendar če nai meč kroji vsem u*o«lo ni li tudi darova'ka življenja, mati upravičena vpra?atr »Sì ti samó naš gospodar?« Odgovor p'k kor P1 cptnr.ist čno naiven V pesm' »Maia n stara kniiga« proslavlja pesnik tisto slovstveno na4*nt f?
Kronika >
*	Hrastov list po junaški smrti. Führer je podelil odl.kovanje hrastovega Ista lc viteškemu križcu železnega križa padlemu višjemu naredniku Gustavu Stühmerju. t«1-tovodji v nekem grenadirskem polku. Stiih-mer, po pokl.cu opekarski delavec iz Oldenburgs, je 18- januarja t. 1. prejel povelje, naj peščica 40 mož zapre neko vrzel na višavju južno od Len'ngrada. Naročilo je izvedel, očistil je več strojniških gnezd ter zavzel naročeno področje. Naslednji <Un je prejel povelje, naj se umakne v novj èrto, ki so jo bili vojaki medtem ured il Dne 16. februarja je Stühmer padel, potem ko je bil pov šan v čin višjega, narednika. Führer mu je podelil po smrti hrastov list kot 422. vojaku nemške vojske.
*	Sin poveljnika nemške vojne mornarice padel. Pomorski poročiuk Peter Dönitz, sin nemškega velikega admirala Dönitza, poveljnika nemške vojne mornarice, je padel v nekem oboroženem spopadu na Atlantiku.
*	Smrt člana posadke »Emden«. V Bremenu je umrl 501etni strojni ključavničar Gustav Schwalbe-Emden. Mož je bil eden izmed redkih, ki, so preživeli konec te ladje v svetovni vojni 1914—18. Mož si je zaradi tega. pridobil pravico, da je svojemu priimku dostavil tudi ime ladje, na kateri je služil do njenega slavnega konca.
*	Upokojitve pri italljansWh državnih železnicah. Iz Rima poročajo, da jc bil upokojen dr. ing. Luigi Velani, glavni ravnatelj italijanskih državnih železne. Prav tako sta bila upokojena tudi dr. Antonio Cr spo, načelnik generalnega inšpektorate, drž. železnic ter Giulio Ingianni, glavni ravnatelj italijanske trgovinske m°rnance.
*	Sedem ameriških generalov je padlo v Italiji. Ameriški general Dav'd Graves, poveljnik nekega krdela engleških lovcev, se po nekem napadu nad italijanskim ozemljem ni več vrnil v svoje izhodišče ter ga smatrajo za izgubljenega. To je že sedm ameriški general, ki so ga izgubili Američani v vojni na italijanskem ozemlju.
» Oddaljen Potres, Württemberska potresna opazovMnca v Stuttgartu in Ra-vejisburgu je te dni zabeležila močan potres, č.gar ognjišče je bilo domnevno na ozemlju Vzhodnega Turkestana.
*	Velikodušen dobrotnik ubožcev. Bivši izredni komisar občine Borovnica g. Petrič Ivan je 'daroval občnskemu ubožnemu skladu 7200 lir. Za velikodušen da.r se uprava občine Borovnica tem potom zahvaljuje v imenu obč nskih ubožcev, katerim je predmetno darilo namenjeno.
tz LJubljane
u— Iz s!ovenske zakladnice — n°ve oddaje v Radiu Ljubljani. Naša radijska postaja bo uvedla novo programsko točko z naslovom »Iz slovenske zakladnice«. V rubriki, ki nam bo, kot pove že oznaka, omogočila dojemanje lepote del slovenske besede in glasbe, bodo sodelovale naše najboljše moči. Prva oddaja, ki bo na sporedu v nedeljo 19. t. m. od 10.15—11. ure, bo vsebovala v glavnem slovenske balade junaškega in čustvenega značaja, naslednje pa se bodo predvidoma vrstile vsakih 14 dni.
u— Nova grobova. Za vedno je zapustila svojce ga Alojzija Za g ar jeva. Za njo žalujejo sinovi Ivan, Franc, Anton in Ludvik z družinami ter drugo sorodstvo. Pogreb blage rajnke bo v četrtek ob pol 16. iz kapele sv. Jakoba na_2a-lah na pokopališče k Sv. Križu. — Dotr-pela je vdova po železniškem uradniku ga. Amalija W i s s i a k o v a , po rodu Grčarjeva. Za njo žalujejo rodbine Wissiakova, Brandsteter j èva in Pochylo-va. K večnemu počitku bodo dobro mater spremili v četrtek ob 15. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen len spomin, njunim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Pon°či led, podnevi sonce. Spet se nam je prijazno posmejalo sonce. Na nebu skoraj ni oblačka in toplota od dne do dne narašča. Vendar pa imamo še zelo hladne noči. V pretekli noči je spet zmrzovalo. Nič čudnega, saj smo davi zabeležili kar 5.5° C pod ničlo. Že zgodaj pa posi i e sonce in dnevna temperatura že do-seza 8° C. Ker so pota spet suha, je zlasti v zgodnjih popoldanskih urah mnogo sprehajalcev po Tivoliju, Rožniškem gozdu in drugod, živžav drobnih krilatcev, ki jih je v nedeljo oženil in blagoslovil njihov veliki patron Gregor, je vedno živahnejši. Priroda se zdaj naglo prebuja, že se marsikod kaže brstje. Če ne prej, pravijo naši kmetje, o sv. Jederti gotovo gorka sapica pripihlja. Jedert pa bo go-dovala jutri. Ako je lepa, dobro letino obeta. Kolikor ima ovca o sv. Jederti jesti, toliko krava o sv. Juriju.
u— Delo na polja se je začelo. Po stari ljudski navadi se začno prva dela na polju takoj po sv. Gregorju. Ker je letos vreme ugodno, se kmetovalci drže tega tradicionalnega termina in so zastavili že takoj v ponedeljek svoje brane, s katerimi povlačujejo ozimino ter jo rahljajo, da bo bolje rasla. Zemlja je dobila v zadnjem času nekoliko prepotrebne moče in tako bo rast posevkov lažje uspevala. Na njive navažajo kmetje gnoj. nakar bodo poorali zemljo za saditev krompirja prihodnji mesec.
u— Siškarji! Sadjarska in vrtnarska podružnica nudi svojim članom zopet žve-pleno apneno brozgo in arborin. Na razpolago je tudi škropilec in obrezovalec sadnega drevja. Naroča se pri odborniku g. Demšarju, Podlimbarska ulica št. 35. Sadjar in vrtnar kot publikacija bo kmalu izšel. Člani ki se še niso prijavili za tekoče leto, naj to čimprej store. Pri g. Stupici vdovi je še nekaj vrtnih semen na razpolago. Član, kateremu je pokojni predsednik posodil nahrbtno škropilnico, naj jo takoj vrne odborniku g. Tesarju ali blagajniku g. Trontlju, Verovškova ul. 56.
u— Prof. dr. Karlo Lusicky je odpotoval
in do nadaljnjega ne ordinira.
u— Nova knjiga, ki jo bo bralo mlado in staro, pride danes na knjižni trg. To je povest »Brzonožec in Puščica«. Knjiga je lepo ilustrirana. Ker je naklada zaradi vojnih razmer omejena, priporočamo ljubiteljem in knjigarnam, da si knjigo takoj zagotové v upravi »Jutra«, Narodna tiskarna.
u— Odrasli in mladina bodo z velikim zanimanjem citali znamenito Kiplingovo delo Džungla, ki ga dobite v knjigarni Tiskovne zadruge. Knjiga je zelo primerna za darilo.
u— Dijake-inje srednjih šol opozarjamo na instrukcije vseh predmetov. Oddelki za nižješolce in višješolce. Ločene skupine po razredih. Izbira predmetov po želji. Specijalni tečaji matematike, klasičnih in modemih jezikov. Prvovrsten pouk najboljša prilika in jamstvo za uspešno dovršitev razreda. Specijalne strokovne instrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2-n.
u— Ali imate »Zlato tičko«, ki je nedavno izšla kot 6. zvezek »Police za male« in se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3.
u— Tvrdka Iv Schumi, trgovina s Kurivom, obvešča potrošnike kuriva, da bo prijave za nakazilo premoga in drv oddajala in izpolnjene sprejemala v Frančiškanski uL 10 v pritličju dvoriščne stavbe in v skladiščni pisarni na Dolenjski cesti ob delavnikih dopoldne in popoldne, v nedeljo samo dopoldne v običajnih poslovnih urah v uradno določenem roku. Istočasno sporoča strankam, da bo zaradi oddaljenosti skladišča dostavljala vsako dodeljeno množino kuriva na žeiljo stranke na dom.
u— Zlata knjiga dekleta in žene je go-dovno darilo trajne vrednosti. Stopite v najbližjo knjigarno!
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so sprejeli te dni spet več ponesrečencev. Na slamoreznici si je poškodoval prste na desnici 7-letni sin posestnika Ludvik Trontelj iz Spodnje Slivnice. 23-letni delavec Janez Dolenc iz Loga si je na cir-kularki poškodoval desnico. Desno roko si je zlomil pri padcu 6-letni sin delavca Miloš Cimperman iz Ljubljane. 65-letnega delavca Gregorja Sušo iz Polja je konj brcnil v levo koleno. 16-letna dijakinja Tjaša Janova iz Ljubljane si ie pri padcu zlomila levo nogo. Jožica Špindlerjeva, 21-letna hčerka obrtnika iz Ljubljane, se je po nesreči vsedla v lonec vrele vode in se precej močno opekla.
Z Gorenjskega
Spominska proslava padlih v Velikovcu.
Prošlo nedeljo dopoldne so imeli na Trgu Adolfa Hitlerja spominsko pros avo na časf padlim vojakom. Spominski nagovor je imel podpolkovnik Graf, ki je obšel postro-jeno četo. Okrožni vodja Grumm je položil na pokopališče spominski venec v itmenu Stranke, vojaški zbor pa je zapel pesem o dobrem tovarišu.
-Iz Tržiča. V novi tržiški kinematografski dvorani so imeli v zadnjem času dve kabaretni predstavi pod okriljem organizacije »Moč po radosti«. Obe prireditvi sta obsegali bogat glasbeni spored, h kateremu so prispevali tudi nekateri pevci in pevke s solističnimi točkmi. Prireditvi sta se zaključili s španskimi plesi.
Tovariški večer na črnučah. Na Črnučah so priredili tovariški večer, ki je prinesel po zaslugi ondotne carinske postojanke Zimski pomoči čedno vsoto 200 mark.
si lepe knjige ne morejo zlahka privoščiti. Pomanjkanje papirja, platna in tiskarskega gradiva jte ceno knjigam povišalo. Res lepa. in hkrati cenena knjiga je dandanes čudo. Knjižna tombola Zimske pomoči pa vam bo za nekaj drob ža razdala goro lepih, na novo natisnjenih ali pa prirejenih knjig. RaznašaJci tombolskih tabl'c v teh dneh raznašajo tablce po uradih Naj ne bo nikogar, ki ne bi hotel obogatit svojih knjižnih polic z nov'mi in dragocenim: knjigami.
S štajerskega
Spominska proslava padlih junakov v Mariboru. Tudi v Mariboru so v nedeljo 12. marca proslavili dan padlih junakov nemške oborožene sile. Spominske svečano_ sti so se začele s polaganjem vencev v Gaju junakov pri sedmerih hrastih, na po-breškem pokopališču ter pred spomenikom 47. pehotnega polka. Svečanosti so prisostvovali zastopnici štajerskega Heimat-bunda in nemške vojske in predstavniki civilnih oblasti. Igrala je mariborska bram-bovska godba. Polkovnik Westphal je imel sporn nski nagovor, v katerem je poudarjal, da je današnji veliki nemški Reich nastal s krvjo in žrtvami, česar ne smejo Nemci nikoli pozabiti. V marborskem gledališču je bil pozneje še simfonični koncert domačh godbenikov.
Zborovanje v celJsKem okrožju. V dvorani Okrožnega doma v Celju so imeli S. in 9. marca velik služben sestanek katerega so se udeležili poleg županov vsi skupinski vodje in uradni pooblaščenci. Referent dr. Carstanien je govoril med drug:m tudi o jezikovnih vprašanjih Žalca, Laškega, Pragerskega in drugih krajev. DrugI dan zborovanja je bil izpolnjen s poročili o politično-vojaškem položaju ter s poročili za industrijsko in kmet-sko proizvodnjo.
«Hrana je orožje«. S tem geslom se vrše sedaj širom štajerske predavanja, ki imajo namen povzdigniti kmečko proizvodnjo letošnjega leta. Na sestankih razlaga;© voditelji kmetov in kmetijski strokovnjaki prebivalstvu pomen kmetijske proizvodnje za sedanje čase. Treba je napeti vse sile, da se dosežejo v letošnji proizvodnji čim večji uspehi, kajjti tudi hrana spada med orožje sodobne vojne.
Padli bojevniki. Junaške smrti so padli na bojišču naslednji grenadirji: Janez Božič, Jože Korat, Rudolf Kumpre, Franc Ložičnik, Bruno Zagorc, brata Rudolf in Otmar Sajovic ter Anton šmon iz Dravograda. Slednji je bil odlikovan z železnem križcem 2. razreda.
Otroški vrtci na Spodnjem Štajerskem, posebno v Mariboru in drugih mestih, so priredili ob desetletnici ustanove za matere in otroke popoldanske proslave. Na teh proslavah so otroške vrtnarice otrokom pripovedovale pravljice, potem pa so ime.e predavanja za matere. Na koncu so otro-čiči zaplesali nekaj plesov, ponekod pa so imeli tudi predstave lutkovnih iger.
Potujoča razstava o letalskem terorja. Razstava o letalskem terorju, ki je dosegla velik uspeh v Mariboru in Celju, bo zdaj prenešha v Ptuj, kjer bo prebivalstvu na ogled od 18. marca dalje.
Simfonični koncert v Marib°ru. V nedeljo, 12. marca, je bil v Mariboru 4 simioni-čni koncert, na katerem so pod taktirko opernega šefa Riharda Dietla izvajali glasbene komade Riharda Wagnerja, Franca Schuberta in drugih skladateljev.
Predavanje s skjoptičnlml slikami v Rogatcu. Okrožno vodstvo iz Celja, je priredilo v Rogatcu več predavanj s skioptič-nimi slikami. Predavanja so vsebovala po večini zgodovinske podatke ter so bila namenjena v prvi vrst mladini, v drugi vrsti pa članom braanbovskih odsekov. Pn nekaterih predavanjih so predvajali tudi film iz Führerjevega. življenja.
Plesna prireditev v Cmurekai. V Cmure-ku je priredila plesna skupina KDF plesni večer, na katerem so izvajali razne plese ob zvokih Straussove, Brahmsove. Liszto-ve in Lannerjeve glasbe. Prireditev je lepo uspela
Smrtne opekline. Te dni se je primerila huda nesreča, ki je zahtevala smrt 10 mesecev starega otroka. 131etni učenec Hen-
Vežna v r a t a stanovanjskih hiš morajo biti prvih 10 minut po alarmu, bodisi podnevi, bodisi ponoči, odprta. Nato se lahko zapro in zaklenejo.
bila življenju vedno vodnica in ki kot »varen moit« vedi čez teke in reke življenja: knjigo, varovalko rodovnih izkušenj in neusahljive modrosti. Pesem »Maja in misel« je posebno izrazit primer Gradnikove refleksivne lirike. Na množico vprašanj o biti in smislu življenja odgovarja pesnik :
Ah, jaz ne vem. ne vem A slutim, da očem ni mojim vse očito. da je samó zakrito in tajn2 je nebes.
Pesnikov ideal;stični svetovni nazor dobiva tu prav platonski izraz, ko pravi da vid »v cbupu in bridkosti / mi v temi čmi, gosti / le temen kaže zid«, da pa prihaja odrešujoči
sijaj
iz dalj, ki jim ni konca, še preko zvezd in sonca
S pesmijo »Maja in azil« je Gradnik segel zopet v težko, zakrvavelo, kalno življenjsko stvarnost; tragka premnogih ljudi v tej vojni je dobila v tej pesmi dragoceno poetično podobo. ki bo ostala med literarnimi dokumenti časa. V pesmi »Maja m mrliček« zveni elegija o mrtvem otroku; iz nje se oglaša presunljivi krik mateTe nad otrokovim truplom in kakor Job vprašuje mati Boga o smislu svojega trpljenja. »Maja in mesto« sega v problematiko naših dni in izraža hrepenenje razočaranega me6tnega človeka po domači kmečki hiši, toda v zadnjih dveh kiticah je pesnik naslikal vso današnjo tragedijo opevanega kmečkega doma Kakor Omar Hajam v svojih štrrivrstičnicah, je Gradnik v kratki pesm; »Maja in modrijani« izpovedal trpko razočaranje tistih, ki iščejo tolažbe pri modrijanih. »Od vsega tega znanja«, pravi, »ostal boš vedno sam « Majin ciklus Gradnikove lirike zaključujeta pesmi: »Maja in jesen« in »Maja in smrt«. V drugi,
ki sodi med najdaljše v zbirki, si zopet stojita nasproti Gros in Tanatos. Monolog mlade ženske pred obličjem smrti, nieno hrepenenje, da bi se predala ljubečim rokam izvoljenca in si oblekla sva t o vs ko oblačilo namesto mrtvaškega prta,- s katerim prihaja smrt, sodi med posebno značilne domisleke Gradnikove lirike. Težka reka slepe usode in nepreračunljive sreče leži nad vsem, kar smo in kar hočemo; mahoma sc pošastna roka spusti in v melanholijo večnega slovesa se trudno pogreznejo vse nade in hrepenenja.
Letos bomo praznovali stoletnico največjega goriškega pesnika 19. stoletja Simona Gregorčiča. Za prvo polovico našega stoletja je zavzel to mesto Alojz Gradnik, ki se je iz regionalistične lirike, od motivov z Brd. Krasa in Istre dvignil ne le v občečlove-ko poezijo erotičnih čustev, rodbinskih vezi in domovinske zvestobe, marveč ■ tudi v poez: jo možate filozofije življenja, k modrosti, ki daje človeku moči za boj, a tudi za odpoved, za uživanje. a tudi za spoznanje ničevnoiti vseh naslad. za življenje, a takisto za smrt. Vsekako je postal pesnik »Padajočih zvezd« v teh tridesetih in še več letih svoje poetične poti eden najbolj mnogostranskih slovenskih pesnikov Zategadelj ni zanj primeren noben enostranski epiteton omans Kot pesnk ni nikakor preprosta, marveč zapletena, vendar v vseh plasteh svoje poezije čista, jasna 'n zavedna osebnost.
Prav v primeri z »goriškim slavčkom« kaže medansk] rojak s svojim obširnim delom, ko likanj se je razvila slovenska poezija in v kakšne poetične odtenke se je iz prejšnje opisne, retorične in realistično-romantične poezije preneslo njeno težišče. Tako bi mogli ob Gradni-kovih pesmih govoriti o posebni vrsti estetske-
ga misticizma, o nečem, kar se zavestno upira stvarnosti, najsi se na zunaj opira na njo. Tudi v »Pesmih o Maji« je dobil takle estetski misticizem krasen poetični izraz.
Knjižico »Pesmi o Maji« je dala založnica Narodne tiskarne vzorno opremiti. Akad. slikar Riko Debenjak je poskrbel za naslovno stran. Njegvoa ri&ba izraža nekatere simbole Majinih motivov in se zlasti na ovojni strani ubrano prilega dekorativnemu ozadju. Dvobarven tisk in lep papir podpirata ugodno grafično podobo knjižice, ki bo vsakemu prijatelju slovenske poetične besede veselje in bodrilo.
rik Stoffanerell je sedel na zaboju za premog poleg ognjišča ter pestoval svojega 10 mesecev starega nečaka. Nenadoma je deček napravil nepremišljeno kretnjo :n prekucnil lonec kropa na ognjišču. Vrela veda se je razlila po otročičku, ki je dobil tako hude opekline, da je kmalu nato izdihnil.
Nov ldno v Slovenski Bistrici. V Slovenski Bistrici so otvarili te dni prestare novega kinematografa, v katerem bodo predstave trikrat na teden, in sicer ob petkih, sobotah in nedeljah.
Nesreče in nezgode» 301etnega posestnika Alojzija Jutičkar,a je konj s tak. i šno silo brcnil v desno nogo, da mu jo je I zmečkal. — 361etni stavb nski ce avec Alojz Ferlinc si je pri delu poškodoval no.,o. — — 361etni tovornik Lojze Obiovnik si je na delu poškodoval Jesno io-io. Pones e. čenci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Orožnikom se ne smeš upirati. Nekje na štajerskem je orožniška patrulja ustavila delavca Jakoba Vlajčiča. ki je nos i pri sebi nahrbtnik. Patrulja je Vlajčiča pozvala, naj pokaže, ksj ima v nahrbtn ku, možakar pa je, namesto da bi nahrbtnik odprl, sunil orožnika s pestjo pod rebra. Patrulja je nato ss ma odprla nahrbtnik in našla v njem kilogram sv'njskega mesa iti pol kg slanine. Vlajčič je bil ovaden sodišču, ki ga je obsodüo na pol leta ječe.
Iz Trsta
Spominska proslava nemške vojske v Trstu in na Opčinah. V nedeljo 12. marca so tudi v Trstu imeli spominsko proslavo za padle pripadnike nemške oborožene sile. Ob tej priliki so bih postrojeni oddelki nemških čet na trgu Edinosti, kjer so se jim pridružile čete republikanske fašistične milice ter oddelki republikanske garde. Polkovnik Erdmann je obšel vojaške oddelke ter imel primeren nagovor. Godba je zaigrala pesem o dobrem tovarišu. Ob 11. dopoldne je bila spominska svečanost tudi na opčuiskem pokopališču, kj. r so se znašla odposlanstva nemške vojske, policije, Vrhovnega komisarja, nemškega generalnega konzulata v Trstu in italijanske milice. Ob zvokih pesmi o dobrem tovarišu so delegati položili vence na grobove nemških padlih junakov.
Obnovljena avtobusna zveza Trst—Reka. Predvčerajšnjem je bila obnovljena avtobusna zveza na progi Trst—Reka. Odhod iz Trsta ob 13.30, prihod na Reko ob 16.5. Odhod z Reke ob 7, prihod v Trst ob 9.35.
Bele table v šolah. Iz Berlina poročajo, da se bodo v Nemč;ji postopoma opustiie črne table ter namesto nj h uvedle oele. na katere se bo pisalo s črno kredo. Zdravniki so namreč ugotovili, da zahteva črna pis-va na belem mnogo manj očesnega napora, dočen bela pisava na črnem zelo utruja oko. V zvezi s to novostjo poroča »Piccolo«, da so v Trstu že 1. 1934., ko so otvoril :iovo občinsko cs,*iovn> šolo v Kja d'nu, napravili poskus z belimi tablami. Ta šola je bila prva, kjer se je poskus izvršil in dobro obnesel, d'asL je sprva marsikdo z nerazumev rojem zmigoval nad novota-rijo, ki je zrušila stoletno tradicijo črnih šolskh deäk. Zdravn ki so dognali, da so bele deske zelo primerne in dobro vplivajo na organizem mladine, katere vid v zgodnjih letih še ni popolnoma razvit.
Smrtna k o« a. Dne 11. marca so umrli v Trstu: 801etna Frančiška Hanzelič. 57'letna Štefanija Cussni-Vatovec, 701etni Alojz j Nabergoj. 411etna Ana Markončič-Fonda in 81'etna Rahela Batay.
Himen. Pciročili so se te dni v Trstu: uradnik Bruno Daumüller in gospod nja Nerina Filipič, mehanik Alojzij Bergomi in gospodinja Ana Bevk, uradnk Alfred Toribolo in dijaknja Sonja Pahor, uradnik Renato Giani in zasebnica Jelka Pavelič
»Boccaccio« na odru Rossettijevega gledališča Te dni vprizarja gledališka skupina De R os-Gandosio na odra Politeama Rossetti znano Suppéjevo opereto Boccaccio«. V Verdijevem gledališču pa je b ia premiera »Fedore«.
Sodobne dragocenosti pod platnom. Policijski agentje so ustavili na trgu De Amicis 33 letnega delavca Albina F.erlota iz Anhovega v Soški dolini. Peljal je voz, ki je bil pokrit z velikim platnom. Na vprašanje, kam je namenjei, je Berlot molčal. Agentje so dv gnili platno in ugotovili, da je bilo na vozu lesa za 16 stotov ter 2 stota in pol krompirja. Ker ni imel Berlot predpisane prevozne dovolilnice, je bila zadeva predana pristoinemu oblastvu.
Družina na sprehod, tatovi v stanovanje. V nedeljo je šla družina obrtnika Viljema Burigane, stanujoča v Crispijevi ulici 14, na sprehod. Ko so se čez pet ur vrnili domov, so bili zelo presenečeni. Drzni vlomilski zlikovci so izropall stanovanje, odnesli perila, obleke, posteljnine in drugih reči v skupni vrednosti nad 25.000 lir. Policija poizveduje za drznimi storilci.
Z rižem napolnjena vreča je izginila.
Oskrbnik Jurij Zunther je prisostvoval na tovornem kolodvoru tržaške osrednje postaje iztovarjanju 90 vreč, napolnjenih z rižem. V vsaki vreči je blo 100 kg riža. Vreče so natovoril na dva voza. Spotoma pa je z enega izginila vreča riža. Zuntner je o tem obvestil tržaško pohejo, ki je kmalu zajela kr vca v osebi 33-ietnega Angela Minta iz Spodnje Magd lene 765 in 43-letnega Justa Poharja iz Longerske ulice 233 Oba sta se čaj v zaporih.
Beiežrašcsa
KOLEDAR
Četrtek, 16. marca: Hilarii.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: jchan.
Kino Sloga: Usoda.
Ivino Union: Pravica mladine.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; Hočevar. Celovška cesta 62; Gartus, Moste-Zaloška cesta 47.
ZATEMNITEV
je strogo obvezna od 18.30 do 5. ure!
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA:
Četrtek, 18. marca, ob 18: Razbiti vrč.
Premiera. Red Prvi. Petek, 17. marca, ob 18: Matura. Izven.
Cene od 24 Lir navzdol.
Kleistova klasična vesela igra »Razbiti
vrč« bo uprizorjena prvič v naši Drami danes v četrtek. Prevod je delo dramskega dramaturga g. J. Modra. Zasedba vlog bo sledeča: Waller, sodni svetnik — Vi. Skrbinšek, Adam. vaški sodnik — Cesar, pisar — Peček, Marta — P Juvanova, Eva. njena hči — V. Juvanova. Vid. kmet
—	Korošec Rupreht, njegov sin — Na-ker;t, Brigita — Kraljeva, služabnik — Verdonik, Liza, dekla — Pugljeva. Meta, dekla — Verdonikova. birič — Pfeifer. Režiser: prof. Šest. Scenograf: A Gerlovičeva. Kostumi: J. Vilfanova
Fodorjeva »Matura« je slika iz šolskega življenja. Os igre je konflikt, v katerega zabrede zaljubljena osmošolka. ko skuša z lažjo prikriti resnico. Odnos raznih tipov šolnikov (tolerantnega indiferer.tnega in pikolovskega) do mladine, je prikazan na humoren in ljubezniv način in ni brez poučne vrednosti za vzgojevalce.
Spominska proslava 25-!etnice smrti Ivana Cankarja. Prihodnji teden bo uprizorila Drama njegovo najbolj jDostfčno odrsko delo, pesnitev hrepenenja »Lepo Vid0««. V njej odkriva pisatelj svet domišljije, sanjski svet hrepenenja. Igro bo zrežiral Ciril Debevec.
OPERA:
četrtek. ,16. marca ob 18: La Bohème.
Red Četrtek. Petek, 17. marca: Zaprto.
Abonentom reda Četrtek. Ker abonma Četrtek zaradi ponovnih obolelosti opernih članov že delj časa ni imel operne predstave in trenutno zaradi indispozicije nekaterih članov ni mogoče danes v četrtek uprizoriti druge predstave kot »La Boheme«. bo dobil red Četrtek to predstavo kot izrodno, izven svojega turn usa — Zasedba: Rudolf —- Lipušček, Marcel — Janko, Sohaunard — Doiničar. Collin — Betetto k. g., Mimi — Hevbalova Musetta
—	Mlejnikova. Benoit in Alcindor — Zu-oan in Parpignol — Gašperšič. Dirigent: dr. Svara. Režiser: C, Debevec. Scenograf: ing. Franz.
Oriöapska skupina Jadransko Pffeorje
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK, 16. MARCA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40: poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), nato koračnica. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00; Veseli zvoki za premor. 14 00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00-17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00. Do bra volja v duru in molu. 18.45—1900: Narodopisno predavnaije. 19 00—19.30: Koncert pianistke Silve Hrasoveeve. 19.30 cio 19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Glasbena medigra. 20.00 20.15; Poročila v nemščini. 20.15—21.15: Vsakemu svoje radio zapoje. 21.15—22.00: Slovenska glasba; igra Radijski orkester, dirigira Drago Mario- Šijcnee. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Dobra volja; sodeluje plesni orkester, vedi Dušan Prevoršek.
Zapiski
Priprave za Zbornik Zimske pomoči.
ki bo ena najpomembnejših knjižnih iz-danj letošnjega leta, so v polnem teku. Kakor smo izvedeli, bo zbornik obsegal 30 tiskovnih pol pol velikega formata in bo obilno ilustriran. Prispevke so poslali že mnogi pesniki, pripovedniki, dramatiki, esejisti, publicisti in znanstveniki tako da bo kar moči pester in mnogostran-ski po vsebini, kakor bo lep po opremi. Dobitniki knjižne loterije Zimske pomoči bodo tedaj že s samim Zbornikom 1944 — ne glede na ostale krasne knjige — dobili knjižni dar izrednega pomena, saj bo žbornik tiskan nalašč za nje. Vsak prispevek sodelavcev zbornika bo opremljen s sliko in podpisom, tako da bo knjiga tudi s te strani pomembna in kar izredna
Van Loon Je umrl. Kakor 1e te dni zabeležil »U Piccolo«, je umrl v starosti 62 let znani holandski pisatelj in žuinalist van Loon. Spisal je vrsto poljudnih zgo- | dovinskih del. med njimi zgodovino čle- I veštva. razne monografije o umetnikih in J znanstvenikih i. t d	,
V pasaži nebotičnika, v izložbenih oknih pri Kosu je razstavil Lojze Perko dvanajst svojih novih slik, malone sama olja. Ilustrator »Martina Krpana« je pravkar zaposlen z ilustracijami, ki bodo nemara še bolj uveljavile njegove sposobnosti: pripravlja za Zimsko pomoč podobe h Gregorčičevi pesnitvi »Oljka«, a za drugo dobrodelno izdajo ilustrira Jurčičevega »Desetega brata«. Vzlic temu, da ga zdaj zaposluje prvenstveno to delo, je vendar v zadnjih dveh mesecih naslikal olja. ki jih je
Lojze Perko razstavlja
razstavil na omenjenem mestu in t k., umogo-čil prijateljem domače umetnosti sr'.znati njegova najnovejša dela. Slike kažejo, da se umetniški razvoj Lojza Pe'ka cedale boli pomika od krajinstva h kompozicijam. F gura.no slikanje prevladuje seveda tudi v njegovem iiu-stracijskem delu. Motivi iz človeškega življenja, med njimi prizor z večerje v kmečki hi i »Žlica zaman čaka gospodarja« in danes tako pogosti prizor »Begunci« (ki ga rcprcduciramo kot primer Perkovc slikarske zmogljivosti v
kompoziciji), pertretna študija pianista, študija moške in dekliške glave, ta n podobne slike stoje danes v o-spredju Perkovega zanimanja. Izmed krajinskih motivov sta posebno značilna notranjski zimski mot v in pogled na Cerkniško jezero. Tako s>e Lojze Perko z vnetim delom, brez strojarskega programa, samo s pošternm hotenjem in z neomajno zvestobo notranjemu glasu svoje slkarske vesti, nezadržno razvija in stalno izpopol-liuje.
Lojze Perko, Begunki

Svet v 150.000 kratni povečavi
Ka; je mikroskop, ve vsakdo. A kaj je ultra 'Uro kop? Drobnogled, ki zmore še nekaj vet . Da jn ne. Drobnoglede lahko izboljšamo, to.':! z vsemi pripomočki moderne tehnke ne
mcr-rnc izdelati 'optičnega drobnogleda, k; bi poveča val več nego ekroglo tisočpetstokrat. Santa svetloba nam postavlja tu meje
Kai ie manjše nego povprečna polovična dolžina svetlobnega vda. kar je torej man jše nego 0.0(102 mm. se n<* ga razločiti niti z najboljšim mikroskopom.
in sie CT tudi ne s pomočjo fotografije. Niti najboljše fotografske povečave niso namreč tedaj več rstre. Strokovnjak pravi v takšnem primero, da je ločilnost svetlobe premajhna. Svetlobni žarki gredo nekako okrog predmeta ;n ta jih več ne odseva Uporabljati bi morali žarke. k: so manjši cd svetlobnih žarkov. Potem b; šlo
Ta ,o so mislili okrog 1. 1931, ko sta Max Knoll in Ernst Ruska izdelala prvi elektronski mikrc kop. Elektronski žarki imajo namreč lOO.Otflkrat manjšo va'cvno dolžino do svetloba in tako so današnji elektronski nrkro skopi sposobni dosti večje povečave nego navadni optični. Ruskov
najnovejši elektronski mikroskop zmore ob do\ršeni izločilnosti do 150.000kratno povečavo.
Kaj to pomeni, lahko presodimo, čo pomislimo, da je zdravstvena znanost pred nedavnim napravila vidne tiste bolezenske povzročitelje. ki so manjši od bakterij in ki so jih žc prej. ko so bili z navadnimi drobnogledi nevidni, imenovali viruse. Z elektronskim dn.bnog'edom prodremo sedaj lahko v najdrobnejšo zgradbo bakterij, ugotovimo lahko razne njihove mrcn:ce, izrastke ter preiščemo njih kemično sestavo. Navadni mikroskop bi nsm pokazal v najboljšem primeru samo majhne črtice a!j paličice. UUram ikroskop pa nam tudi pokaže, da obstoje mikroorganizmi, neprimerno manjši cd navadnih bakterij, ki te navadne bakterije napadajo in »požirajo«. To to tako imenovani »bnkteriofagi«. »bakterio-žrcic cd katerih si obeta i o veliko koristi, kaj-i nekega dne bodo bolniku s kakšno nalezljivo boleznijo vzbrizgali wmo določeno davko ba-ktcricrogov, ki so spec'aliziranì za te bakterije, in
bolezen bo izginila sama cd sebe.
Tako si vsaj obetajo. Seveda pa se da elektroniki mikroskop uporabiti tudi za vsako drugo preiskavo, n. pr. za preiskavo učinkov kislin na strukturo kovin.
Sedaj pa načelno: Kako deluje elektronski mikroskop?
Svetlobo, ki jc bila doslej neobhodno potreben činitelj v seže e mikroskop1 je, so tu izločili. Predmet, kj ga hočejo preiskati, je v temi in elektronski žarki ga »obsegajo«, prodirajo vanj in skozenj. Ti žarki se potem projicirajo na zaslon, ki pod njihovim vplivom prav tako vžari kakor kakšen röntgenski zaslon. Na zasloni;: vidimo povečano senčno podobo predmeta, podrobnosti pa se pokažejo bolj ali manj temne oziroma svetle v skladu s'svojo propustnostjo za elektronske žarke.
Kaj so elektronski žarki, si pojasnimo z volframovo žico, ki j0 razžarimo v brezzrač-nem prostoru. Tedaj pričnejo iz nje izžarevati
najmanjši, negativno nabiti delci, tako imenovani elektroni. To se dogaja že v vsaki električni žarnici, le da se tam elektroni, potem ko jih je izsunilo, povračajo znova v volfra-mevo žico. Če pa postavimo pred negativno nabite elektrone pozitivno nabito kovinsko telo, to elektrone privlačuje in se stvorijo žarki, prav omenjeni elektronski žarki. Te je mogoče z magnetskimi tuljavami zbirati kakor svetlobne žarke z lečami. Namesto optičnih leč so elektronski mikroskopi tedaj opremljeni z magnetskimi elektronskimi »lečami«, ki iih pa ne ustanavljamo na ostrino s tem, da jih kakor navadne leče bližamo ali ocidaljuje-mo od predmeta, temveč jim spreminjamo »goriščnico«, kar je pri navadnih lečah nemogoče.
Eden izmed glavnih pogojev za elektronsko miki eskopiran je je brezzračni prostor.
To je zvezano s težavami., če pomislimo, da je treba uvesti predmet in tudi fotografsko ploščo. Nu. tehnika si je izmislila bistroumne zaklope. ki preprečujejo zraku dostop v napravo. a koFkcr bi prodrl vanjo, ga odstranijo potem še & sesalko.
Ker elektronski žarki tudi skozi otekle ne morejo, se predmet ne da p c'oziti med dve stekleni plošči kakor pri navadnem mikroskopu. Postaviti ga je treba na 0.1 mm široko luknjico v kovinsk' plošči, kar daje prj 50.000-kratni povečavi 5 m široko sliko. Seveda nam pokaže elektronski mikroskop Ie ma.ihen izrez tega slikovnega polja. Naj si bo luknjica še take majhna, treba jo je od spodaj vendarle zapreti, da ne pade predmet skoznjo. To napravijo s silno tenko kolodijsko mren'co. do-čim so prej uporabljali krila neke muhe. Elektronski žarkj se projicirajo cd zgoraj skozi luknjico navzdol in zadenejo ob zaslon, ki vžari ter pokaže sliko, a to opazujemo skozi
stekleno okence ali tudi s pomočjo navadnega mikroskopa. Nerodno je le to, da se predmeti z elektronskim mikroskopom ne dado poljubno dolgo opazovati, kajti obsevanje z elektronskimi žarki jih kaj rado pokvari, spremeni, zrnca dima se na primer izkristalizirajo, bakterije pa poginejo.
Tudi &i ne smemo predstavljati, da zadostuje vreči pogled na zaslon in že opazimo tam vse, kar nas utegne zanimati. Tako preprosto ni niti opazovanje z navadnim drobnogledom, temveč je treba prilične vaje in vsakovrstnih pripomočkov, n. pr. barvil, ki nam bakterije napravijo sploh vidne. Pri elektronskem mikroskopu predmetov po večini ni treba barvati, toda potrebne so druge priprave.
Ta čas išče jo n. pr. virus, ki povzroča nahod.
Ne smemo misliti, da zadostuje položiti izki-hano kapljico sluze v elektronski mikroskop, kajti sika bi nam pokazala pravi kaos, v katerem bi se nc spoznali. Treba je vseh mogočih poskusov, da sc poedini sestavni deli kapljice ločijo, vsakovrstnih filtrov, centrifug, potem je treba preizkusiti, da li so kužni delci tisti, ki ostanejo nad filtrom, ali pa oni, ki se zberejo pod njim. Šele ko ugotovijo kužne delce, jih je vredno pogledati natančneje skozi elektronski mikreskon Po drugi metodi se v preparat pome:ajo zlata zinca. Tam. kjer so se zbrali določeni virusi, se pojavijo potem razbarvanja, po katerih ugotovimo, navzočnost teh najman sih klic žc s prostim očesom. Teko si je elektronska nrkroskopija izdelala najrazličnejše metode, ki ji lajšajo delo
Danes smo že tako daleč, da merimo viruse lahko že po velikosti in teži. Raziskovalci so našli vse polno oprimkov, po katerih spoznavajo nevarnost poedinih vrst. Tako so ugotovili spirohete (klice sifilisa), kj človeku sploh niso nevarne, ker ne povzročajo bolezni. Tako nam obeta novi izum še nešteto koristi.
«tu delujoči moSkl ln žensk?. Ker so se tudi zasebna gospodinjstva prilagodila pra-.vllu,
lahko rečemo, da Jé celotni Japonski narod z majhnimi krajevnimi razlikami ene In Iste Jedi.
Japonci rabijo k svojemu rižu pač samo še skodelo čaja ln to jim je dovolj bogat obed. Lesena kadlca za rž je ostala, le riža ne jedo več belo poliranega, temveč rjavo pomešanega » pSenom ali krompirjevimi preparati. Takšna mešanica jim romeni sicer veliko omej'tev. teda s stališča redilnosti ima pač svoje prednost1.
Japanska kuhinja
V Tokiju so dmeli še pred sedanjo vojno nešteto, večini tujcev neznanih čajarn, obe-dovalnic in gostiln, ki so med domačini že stoletja slovele zaradi nekaterih svoiih malcžtev lnih posebnih jedi, na primer rakov ali školjk, ki so jih cvrli v kakšni določeni, tajni oljni mešanici. Bile so cele ulice javnih lokalov, ki so jih domačini obiskovali samo zavoljo kakšne juhe iz jegulj ali ostrig.
Značilna posebnost japonske kuhinje je dejstvo, Aa v tej deželi nicäano pripravljenih jedi skoraj n* poznajo. Razen nekol ko izjem nimajo tam jedi, ki bi nastajale iz raznih pridatkov in začimb. Ribe, meso, zelenjavo, gomoljne jedi, so-čivje in sadje servir?,jo vsako zase.
N ta način sestoji japemsk' obed iz cele množice živil, ki jih pripravljajo na čim preprosteži način vsako pesebe: zelenjavo na primer vedno .samo oparijo, ne pa da bi jo na mehko skuhali; ribe jedo surove, posušene, skuhane ali na rešetki pečene, toda brez nadaljnje priprave. Prav mnogo pa kuhajo japonski kuharji z dodatkom sladkorja in z močno omako, ki jo pripravljajo že v naprej s soljo, tako ola dobi i e o
Francoskega cceanografa Le D ano j sa so nazvali »moža, ki je ubil Zalivski tok«, ker je s svojimi raziskavami baje dokazal, da ta tok ne teče iz Mehiškega zaliva m od Antilov proti Evropi ter Norveški, kakor so domnevali že stolstia. Po sporočilih. ki jih objavljajo francoski listi, so potekli vsi po'kusi s steklenicami, drugimi plavajočimi telesi in tudi slučajno odtrganimi minami, popolnoma negativno. Vsi ti predmeti so priplavali kvečjemu do Azorov, nikoli pa ne do norveških obal, kakor bi bi'o domnevati po starili teori-;5i", o Zalivskem teku.
Le Dancis, ravnatelj francoskega urada za visokomorski ribolov je postavil zato novo teorijo, ki veli: Po novih raziskavah ne moremo govoriti o Zalivskem toku kot resničnem morskem toku. temveč le o nekakšnem utripajočem »ltcu Atlantskega oceana«, velikanski množini tool e vode, ki plava na površini hladnega oceana. Pod raznimi kozmičnimi vplivi se ta vodna masa izmenoma širi in krči in te spremembe toplega atlantskega srca se dado po Danoisu v naprej določiti ter izkoristiti za navodila visokomorskemu ribjemu lovu. Za ribolov so namreč ti problemi še posebno važni, in sicer pred vsem zato. ker so ribe. ki ljubijo toplo vodo, in ribe. ki rajši žive v hls^ni vodi. Med prve spadajo n. pr. timi, makrele itd., med druge pa slaniki in polenovke.
Drug francoski oceanograf, J. Tenaille, pravi, da je odkril vzrok, č rau se velikanske množine tople vode iz Zalivskega toka ne mešajo s hladno vodo, ieinveč plavajo na njej kakor ogromna oljna lisa. Tenaill® je postavil teorijo o tako zva-nem »žoličastem morju«. Ustvarja ga plankton, to so milijarde drobnih živalskih in rasalimkih bitij, ki živijo v morski vodi. Znano je n. pr. .da so v litru morske vode našteli 3,600.000 takšrih bitij iz tone morske vode na so s pomočjo centrifug izločili 300 g živa materije. Temperaturne sprem?mbe a'i pa tudi spremembe glede količine soli v morrki vocìi ubijajo te mikroorganizme. Milijard3 odmrlih živalic in rastlinic sestavljajo potem žolici podobno maso. ki dooeže tu pa tam dvajsetino gostote morskih klobukov. Na mestih, kjer se stikajo vodne mase z i različno temperaturo in različno količino soli in kjer odmirajo velike množine planktona, ie morje tako rekoč presajeno s »prožno kožico« Na teh mestih se pojavljajo tudi velikanske množine določenih rib. n. pr. polenovk. ki priplavajo v celih vlakih, da si poiščejo hrane, ki jim jo narava sama proži. Ribiči slede tem vlakom, tako da nam brodovja ribiških parnikov na morski površini podajajo potek nevidne »prožna kožice^.
NAROČITE SE NA ROMANE DK!
od tega sladko-k selkast okus. Japonci si sploh radi postrežejo z začinjenimi tekočinami, v katere pomikajo jedi, da dobe te šele po takšnih cbaiah svoj okus. Kot juhe jim rabijo obare iz zelenjave ali ribe z nekoliko zelenjadnimi listi, okrepitev jedi z dodatkom moke ali maščobe pa jim je neznana. V tem pogledu poznajo samo pa-n i ran j e z moko ln cvrenje v olju.. Testenine, paštete, cmoki in podobno so jim isto tako neznani razen prav tenkih rezancev, ki jih zelo cen jo. Neko vrsto gostega testa pripravljajo iz stelčenega in dušenega riža in to je jed zase. Testu podobna je tud? neka kaša iz sladkega fižo'a, dalje kaša iz pšena, ječmena ali drugega zrnja, končno nadomestuje testo tudi nekakšna, fžolova skuta. Velik pcmen imajo v japonski kuhinji prekajene ribe, zelenjava, razni gomolji in gobe, ki iih snajo pripraviti z zelo pikantn m. svojevrstnim okusom. Poleg riža je najto'j razširjeno živilo »dajkern, neka-vrst a-debele, dolge rjdkve. A vse tu imenovana: jedi veljajo bolj aii manj le za "dopolnilo k obedu, ki naj- talco rekoč zfouia tèk. Zato jih postavljajo na ni so le v majhn'h kelič nah.
O lavna jed Japonca je na vod: kuhan ali dušen rlž, ki ga pri navadnih obedih servitalo ebenem s prida Ikoni, ob svečanih p. ilikali pa po stcrsk'h jedeh v preprost h, ne-ok vršen'h ]■- .nih kadienh.
Japonske jedi so torej preproste, toda nikc'ror re revne, temveč v svoji preprostosti n ravnost rafinirane. Le n.rJckatrra druga- M noiPka dežela ima na primer, kr.r po tič? morsk'h prc!zvodcv, tako obsežen jedrni 1'st: sem spadajo največje in nf.'n'ri?? v'ho, s'p->. hnluge in colo merski klobuki. Za vootr.o raf'n rani nač n pri pripravi je-'i se izraža tudi v na*i"u. kako jed r^rvirajo. Vs~kn poedina jed c'oh svo-jo skledo, ki ji ustreza p:- obliki, barvi in dekoraciji. Pi i ras pcrramo v tem pogledu prav za prav samo krožnik za s" d je z naslikanimi sadeži. Maii re-s* orani s specialnimi jedrni imajo na primer navado, da pc '--žejo z ribami v skledah, ki re stoje njih okrasi iz lesenih delov star h ribiških čclnov.
Vse to- se je sedaj pod vplivom vojne seveda spremendo in prav te clni so listi poročali, da je japonska vlada v tem pogledu odredila nove, daljnosežne omejitva. Na mesto gost nekega razkošja je stopila äpp.rt'nska preprostost. Premnogi odlični resfrani so bili že prej zaprti, v preostalih gost-inah in hotelih pa strežejo s poenotenimi obrok', ki jim je podlaga r ž ali rezanci z dodatkom ribe ali zelenjave. Tudi male in najmanjše gest Ine so se prilagodile temu pravilu. Za tiste, ki jedo z-ven hiše, na Japonskem še nimajo posebnih nakaznic, poskrbljen?- pa je za to, da morejo v gostilnah jesti le v d<~-t č-nem me-
Marskje v naravi in tehnik1, kjer naj majhne količine -snervi zavzamejo veliko prostora, rabijo plini za zapolnitev satevju podobnih ogrodij. Primer za to ram je med rastlinstvom bezgov stržen. med rudninami pa morska pena. magnezijev silikat, ki plava na vodi in ga uporabljajo posebno strugar': za veakovrs'ni d:'.a. Kašasta in fino penasta tekočina, nn	:z
brivskega mila in vode, predstavlja s kcm'čr-?g.i stališča svojevrsten proizvod, ki jc tak--, - koč živo nasprotje emulzijam. B'stvr» cmu'zije — n. pr. mleka — je to. da se neki tolsčn3 ali oljna snov razdeli v tekoč'ni, v k.-tcri sc drugače nc topi. tako da plavajo njene kapljče po vsej njeni prostornini. Pena iz tekočine pa sestoji iz silne množine plinsk h mehurčkov, ki jh obdaja in drž: skupaj redka ali kašasta tekočina. Takšna penas'a masa (ie n primer bela. ščemeča. z ogljikovm dvokisom napolnjena plast na pivu.
Presenetljiv poskus
Čc bi hoteli izdelati penasto tvar brez tekočine. iz trde snovi in zraka odnosno plina, pri čemer je izredno prostoren končn: proizvod v presenetljivem nasprotju z malo količino po-četne snovi, si lahko omilimo zanim v poskus. Iz tobačnega pepela izdelamo tri dc št;ri ccntimctrc visok m širok stožec, ga pokr jemo ob straneh z dvema ali tremi ploščicami crn-Ške soli. kakršno Jc.b'mo v mars:kateri domači lekarni, ga ovlsžimo z nekoliko kanljicami fio rilncsja špirita ter prižgemo, ZaVoljo plina, k: se spra'ca iz rrrradajftčh solnih plr/ščic. se tobačni perei nabiihne v kač-sto gmoto z neverjetna velik'm obregom. Tako drb mo kičast izdelek, ki so ga menda v s^om'n na čarovnike starih egintskih faraonov imenoval: »faraonova kača« in jc primeren za majhne čarovnike poskuse.
Tehnika in pena
Če vržemo pogled na mod.no telriiko, v:-d:mo da imajo tu penaste gmote prav pomembno vlogo. Izmed trd h tcler. imenujemo na primer priljubljene kopalne gobe 'z pena-fctcga kavčuka, ki ra uc-rab'jajo, mimogrede omenieno, tudi kot polnilo za votle pnevma-tip:c. Tekoč:ns?-tc rrovic gmote ra up'irablja-jo čedalje bf.'i zlasti za dva tehniška postopka.
Take se za gašenje požarov uporablja peM «
ogljikovega dvokisa v raztopini sode z mdom aH sapontnom. pri čemer nastaja ogli^dvo-kis tako. da se toči v ročnem gasilnernj-^ratu solna kislina v raztopino. Penasta plast, ki pn tem nastaja, duši plamene. V se neprimerno večjem obsegu pa se penaste mase uporabljajo v rudniških obratih pri tako imenovanem io-taciiskem al" plavnem postopku Tu w stol-čena ruda prekrije s penami posebne kf™1™« sestave (n. pr iz borovega olja. katranih olj ali tudi kreozota). delci uDOrabne rude splavajo v oljni peni na površje, neuporabni prašek pa sc seseda na tla. Po tem postopku je mogoče izkoristiti r dobičkom še rude. ki vsebujejo prav malo koristne snovi.
Novo gradivo
Naj omenimo ob tej priliki še posebno, zelo zan mivo obliko trdih penastih mas. in tfcer novo gradivo, ki so ga imenovali luknjičavi beton Njegov tehnični razvoj so zaključili ^v Nemčiji šole pred kratkim, a je pokazal ze veliko uporabnost. Luknjičavi beton je. kakor ime samo pove, preprežen z nešteviln m- majhnimi zračnimi mehurčki (kakor kruh. ki ga pripravimo s kvasom) m naraste tako v obsežno, trdo penasto maso. Njegova izdelava se nam zdi danes prenrosta. v resnei pa je zahtevala dolgotrajnih poskusov. Če so zračni mehurčki premajhni ali premalo številni, beton ne dobi svoi;h posebnih lastnosti, ki ga delajo uporabnega za mnoge namene. Preveliki mehurčki pa spet ovirajo nastanek betona. Po večletnih poskusih so izdelal: naposled naslednji postopek: cement, pesek, vodikov prekis v vedni raztopini in klorovo apno se v betonskem mešalniku skrbno premešajo, kaša. ki pri tem nastane, pa se po'ni v odprte lesene zaboje Vodikov pre-kis v mešanici prične potem delovati, to se pravi pod vplivom klorovega apna razpadati v vodo in kisik. K:sik napihne mcšanico ▼ penasto tvar s fino luknjica vest jo. Kolikor je kipi čez rob zaboja, jo posnamejo z desko, ostanek se strdi v luknjičavi beton. Ta je zavoljo mnogega zraka slab prevodnik .toplote, razen tega se da žagati k«kor les K'ade stre-nega betona lahko razža«ajo v poljubno šroke in debele plošče, ki ee dado zaradi tvoje precejšnje prožnosti tudi prevrtati in preb:jati z žeblji. Beton je postal po vseh svojih lastnostih sploh lesu po-dobnejši kakor kamen, samo da je neprimerno trdne.si in odpornejši, t:ko da predstavlja izvrstno tvorvo za po'n'tev sten in gradnjo vmesnih zidov. Razen tega je še pcccni. ker surovin zanj nikjer ne primanjkuje, in t-,ko se ne smemo čuditi, da uporabljajo pločče -z luknjčavega betona v Nemčji da-res zi isti za gradnjo zasilnih domov v ozemljih, ki trpe zavoljo letalskih napadov.
©grobna pika
V Stettenu. okrožje Kechingen, so podrli nred kratkim največjo jelko na Wiir-temfcerškem. Drevo je merilo v premeru pevprečno 6-i cm, bi'o je 31 m dolgo ter je dalo skoro 10 kubičnih metrov lesa.
EtH
förimnkz

«
□	2	*'— 3	4"			5	ü	7	8	m		9	10	11	12		13	14
I18	j.}:			p'.,	iti						17						18	
, i9 i				20				m*-*		22						24		
u	V' < l Tfifjfl	25				J		26					27 Ü		28			
■j»	30		31	!		•	Mite-	32							33			r
134 i		t)D	fa*.*		36		37				kW-	38		89				
	I					41					H	42					43	
i	---T" m		\ 4	45	46			m		m	47						48	
«								/tej' jf j	pO						51			
Vodoravno: 1. idiot, omejenee, 5. 1. ISTI
so bili t .fi.i Francozi po c2-.-.ni, 9. s:iena a. nazr.a;Vro zcčcika nočnega vejišk ga poetica, 15. zlcčn, IG n'od.1, šab cm, 17. vr.-ta teka JS. francoski pre log, 19. pu-£-:.v.-£ k' i'.ržba. 21. ko-cd a,., 13. kovlns a pv:o'a. 25. žEnrr.o ime, 26 savie." n e. cmal ovaie vanje, ; S. skupino žuželk, 2?. kviitaž.u izraz. 31. t avitiška rasti na, ki I se je živali vo.i'b'jejo. 32. snržni pl z, 33. I prav U k. veddar n-? 's'Ji. 34. ra s i vrt. 36. nas ino jsmai, 38. znak višji st p ije v e'oveSkem r azvoju, 40. osničlra za l.e !o. ločeno množino (bankovcev7, 3rs itd.), 4L z iz emo. brez 42. znanost. 43. limsko š e~ vilo, 44. «'cl glave, 47. z.or starejšh s.d-r. k v, ljudskih zas.ornikov, AH. ose ni zaimek, 40. cvicp ka država, 5'3. ž> sl:o ime (3ju kujoča oblika), 51. pxi;--a nik evropskega narocia.
Navpično: 1. evropska prestolnica 2. žen* ko 'kt». 3. ?ensko tme, 4. pok—j na v Španiji, 5. z IravsU ena naprava, 6. ekraj-
frao žensko ime, 7. nemški o-ebni zaimek, 8. sestavljen prlstroj, tehnična naprava (množina), 9. svežilna pijača. 10. itali.ansila spolnik. 11. določeno ča ovno rasdcbje, 12. ugovarjati, nasprotovati. 13. del postelje, 14. mesto na Koroškem, 16. bolezen, J 7. poti, steze, 20. naselbina, 22. nedolžen {31-bohrv. ), 24. utežna enota, 26. pi-eir.ik zemlje ili snega. 27. de i telesa. 30. okrajš no moško ime. 35. pesem, 37. rečica v Savinjski dolini, 39. gora na Kreti. 43. no?lv 45. število, 46. začeteli zime, 47. ob'ika pomožnega glagola.
Kes'tev križanke štev. 20
Vodoravno: 1. kod, 4. aro, 7. Gibraltar, 10. an, 11. zo. 12. la, 13. ban, 15. ak\ 16. Ida, 17. n'selje. 19. Aco, 21. aa, 23. Os(mij), 24. skladanje.
Navpično: 1. Kina, 2. Ob, 3. dr., 4. Al(umlnij), 5. rt. 6. oaza, .7. g-!a, 8. Ara-dec, 9. roka, 13. bisaga, 14. naloga, 18. las, 20. vse, 22. ak\ 23. cj.
P. P
Ü0C1
Celestin Strel je bil bistre glave, zato so ga dali v latinsko šolo. Študiral je temeljito, zato je za štiri razrede rabil osem let — za vsak razred dve leti. Hotel je študirati še naprej, a so starši sprevideli, da bi tako temeljit študij, kakor ga je uganjal njihov sinček, nemara škodil njegovemu zdravju. Vtaknili so ga na davkarijo za uradnika. Tam je uradoval in pesnikova!. Imenitno je pesnikoval! Čeprav je hudo napenjal možgane, ni nikoli mogel prav dognati, zakaj so se vedno vsi krohotali, kadar jim je prebiral tvoje pesmi.
Napisal je tudi podlistek. V uredništvu je imel znanca, ki ga je dv§ meseca dan na dan nadlegoval,.naj objavi njegov 'elj-ton, in ta se je končno vdal. Od tistega, kar je napisal Celestin Strel, je sicer ostalo samo avtorjevo ime. vse drugo je kar za čudo po svoje napisal urednik sam. Menda je že takšna navada. Celeßt>n si s tem ni belil glavp. Saj je vsakdo lahko videl natiskano njegovo ime. vse drugo pa tako ni posebnega pomena. Sodba je bila ta: Celestin Strel ima dober, tipično novinarski slog in bi moral postati prav za prav novinar. Ni si pustil dvakrat reči Celestin Strel. Začel je pisati članke o vseh mogočih in nemogočih stvareh, ali za čudo ničesar niso natisnili. Oglasil se je pri direktorju:
»Kaj je z mojimi članki, ali niso dobri?«
»Dobri, odlični, sijajni,« je nekam hi-
tro pritrdil direktor, potem se je nenavadno dolgo moral vsekovati. in Celestinu Strelu se je zdelo, da za robcem skriva smeh. »Na nekaj prijetnega se je spomnil.« si je mislil pri tem Celestin.
»Zakaj jih ne objavite?«
»Veste,« je rekel direktor, »toliko se je o vsem tem že pisalo Napišite nekaj izvirnega. nekai še nikoli napisanega potem bomo objavili...«
Od tistega dne je Celestin ves svoj nro-sti čas preživel v knjižnici. Prelistaval ie debele letnike revij in casopioox'. da bi odkril snov, v katero noben pisun — tako je razmišljal Celestin St>l — še ni podrezal s svojim umazanim peresom, tisto, še nikoli napisano. In je iznašel tisto ter napisal članek »Bele noči«, čudovito stvar ki se je glasila:
»Čudom se čudim, da se nihče od piscev doslej ni dotaknil vprašanj, ki. na vid z nedolžni in vsakdanji. siiKjo globoko posegajo v življenje ne samo posameznika, ne samo naroda ampak človeštva sploh. Zato bo o tej stvari pisalo moje ponižno in skromno pero. Obravnaval bo n poiav naj-vsakdajnejšega življenja, pojav, ki je povsod navzoč, ki muči in tare človeštvo že stoletja, pojav, ki je nesrečnejš; od vseh pojavov bede. lakote, brezposelnosti in po manjkanja. Pojav, ki ga imam v mislih posega globoko v korenine ljudskega zdravja, na vasi in v mestu, na vseh kon tinentih, povsod. Hujši je^ od vsega doslej odkritega ne — in anti^oci albera Ne razumem, zakaj socialni pi=ci doklej §e niso obravnavali tega problema, ne vem.
1 zakaj se še ni ustavila nobej^i »Anti-liga*
Dasi sem jaz, Cele-tin Strel, prvi. ki se stvar: dotika, ne delam toga zaradi slave, saj slava sveta je mini j iva. ampak hočem pomagati samo tistim tisočem, milijonom ljudi, ki toliko trpijo zaradi neljudomilosti in protičlcvekoljiibnosti m:šljenes;j ro:a-va — in ta pojav, ki ga imrm v mislih, je: samopašno razbohotena razvada smrčanja. Naj omenim najprej rste. ki nni-bolj trpijo! Pomislile na reznanrke muka zakonske žene. ki mora lato za letom, noč za nrčjo poslušati neusmiljen-■> hveš"an.ie in "hrkanje svo-'ca mrvži. z'mi. ì'te se v »bele noči« fnrči brez spanca» take žena in pred; tavljajte si piene žive? po rek -i letih zakona. In ali s-te pomi-liM kdaj. d-? že~e. ki im"jo zaradi oviranega -rann raz-kroiene živce -n-? morejo ro.'iM zdravih otrok. Otroci takih žc s*» že r.->d° s kaljo histerije v sobi. Tn ker is razvado «•mrčanja v^er-bčen po i-».v k; k vrt' miliio-nera epanie. trni vos člr-"e?ki rod vsemu svetu grozi epidemia hi^to i 'e.
Toda zaradi to razvade re trnijo neposredno snrpo zakon ke /one arrnaV vsi ki so prisiljeni spati v ?!r >pn»h spalnicah Zomislite se: Ležite v skupni spalnici Ravno sle no tem. da bi se pogrezn;l; v sladko spanje, na za-vi a sosod na de~ni gromovito smrčalno •-imforlio v as mrlu. nc/tem ga z veükn'težavo s sunki v rebra zbudite — toda l*a.1 potr^gr. spalno raz Položenje vas je že minilo Mine p->l ure. ura. da t(pet začnete damati. Ko p vam +o posreči zapole levi so^ed «vol prk^ofi ln hrka.lnči nočni fpev ftè nr^d^n spravite k zavesti, se oglasilo iz ko*a. ki vr.rn. je z roko nedosegljiv, čudni glasovi,
kakor da bi silen požiralnik goltal velikanske gmote vode. Pomagate si s copatami, pa ne zadene!c. Potem vržete čeveii, toda po nesreči p:iloti v mino cpečega človeka v bližini smrčača. Mož ves razburjen spravi pokonci vso sobo. Ko se končno hrup pomiri, začne soTed spet od začetka. Noči brez cpspia minevajo t£.ko — ljudje, rodovi propsdajo.
Ko to p:.š::m. p« pišem za svojo slavo; iad Li samo rešil človeštvo pogubnega zla. I:i sa bi si; er upropavtilo. Zato t radlagam. da se v."tanovi >-Li?a za pobijanje smrčanja.« ki noj p. irproča dihanje skozi nos z zaprt;mi us4i ali ležanje na strani, kajti ž? s temi preprostimi sredstvi hj bi! zadan smrčanju smrten udarec. č!ovc-'tvu pa bi bilo vrnjeno spanje in zdravje.
Co bi pa to prizadevanje ne rodilo uspeha. potem — jaz Celestin Stre! — predlagam pri i He ukrepe in sicer: Smrčanje so-orn<*n naj se izreče za zakonit ločitveni razlog, za repobolišljivce oa nai se ustn-nov-iio prisilne skupne spalnice. Naj ti in-div'duii na lastni koži preizkusilo, kako prijp-no je spanje, če ti nekdo noč za nočjo pirkn glogeče. hrka in trobenta nt uho z neznanskimi v mozek vdirajočimi glasovi. Prepričan sem. da bodo vsi ti kaj kmalu spoznali svojo brezobzirnost in začeli spoti z zadrtimi usti dihajoč skoz nos in na stran! ležeč.
Tn človeštvo bo rešeno velikega družbe-npp? zla «
Cole=-tin Strel se 1e razjokal nad svojim
umotvorom, tako «p mu le zde1 imeniten Zaradi večjega učinka je pelai kar »sem uiednikom prepise svojega članka — po-
tem je pa čakal na objavo. Ker tega ni pričakal, je stopil v uredništvo. Potrkal je na prva vrata:
»Jaz sem Celestin Strel, napisal sem članek o smrčanju ...«
»Veni« je zatulil gospod, ki je bil v sobi, še preden je Celestin do kraja spregovoril. — »Najbrž nisem zadel na pravega,« si je mislil Strel in potrkal na druga vrata:
»Sem Celestin Stre!, napisal sem...«
»Vi ste to napisali... Vi. vi?!« je planil drugi gorpod in Celestina brez vsake nežnosti potisnil skozi vrata. »Slabe volje so danes vsi.* si je mislil Strel in poskušal naprej svojo srečo: »Jaz s<yn Ceiestin Strol...«, toda povsod so mu pred nosom zapirali vrata. Končno je naletel na znanca ki mu je nekoč objavil podlistek. Povedal mu je. da je čital njegov članek, pri tem pa se je bog ve zakaj lomil od smeha. »Krasen, ginljiv originalen, udaren, čudovit članek,« je še pohvalil.
»Zakaj ga ne objavijo?«
»Veste, bratec, smolo imate, resomi urednik je namreč hud smrčač, pa tudi direktor in drugi smrčijo,« je pojasnil znanec že vedno v-smehu.
»In vi mi ne morete pomagati?« ,
»Ze... Jaz sem sicer širokogruden.. razumem humor... skušal bom vtihotapiti članek v list..« ampak Jaz — jaz tudi smrčim...«
Ko Je Celestin Strel odhaial iz uredništva. mu Je nekje v bistri glavi poblisnila iskrica razumevanja in zazdelo se mu Je. da zdaj ve, zakaj o tem samopašnem zlu človeštva nihče še ai čital besede.
Mlado
Stana Vinšek:
Kol»
V	kolo hitro se zvrstimo ena, dve in tri, zapodimo starko zimo kaj se še mudi!
V	kolu hitro se vrtimo tri in štiri, pet, pojmo in se veselimo: vigred klije spet!
V	kolu hitro naokolu vsak naj se vrti
da po hribu in po dolu cvetje zakipi!
Kolo hitro zaplešimo ena, dve in tri. pojmo in se veselimo naših mladih dni!
Kako je hotel MUicc
zadržati Savinjo
Sedemletni Mihec ss je lepega dne napotil v Logarsko dolino, kjer ie pomagal stricu pri sekanju dreves. Pot ju je privedla tudi k Rinki, kjer izvira Savinja. »To je torej
1 Belgja: Belgijsko prvenstvo si fo bizone
zagotovil FC Antwerpen, ki je v nedeljo zmagal z rezultatom 3:1 nad Eendrachtom ter ima sedaj 40 točk pred Anderlechtom in Beer-schotom st po 33 točkami. Posamezni rezultati: Liersche—Union St. Gilloise 2:1, Beerschot— White Star 6:3, FC Mecheln—Olympic 3:3, Anderlecht—Tilleur FC 1:1.
Francija. V 15. kolu prvenstvenih tekem je pomemben visok poraz odlične enajstorice Li'la, ki je sedaj & 33 točkami le še za točko na boljšem pred Lensom; temu sledijo Nizza, Reims in Parizl. Posamezni rezultati: Rennes— Lyon 2:1, Monpellir—Clermont 3:3, Lens— Grenoble 7:3, Nancy—Nizza 3:1, Reims— Pariz (Ile db France) 0:0, Pariz (Capitale)— Lille 5:1. Toulouse—Bordeaux 3:0.
Madžarska. Veliki Varadin je ostal v vodstvu s 30 točkami, za njim pa So razvrščeni: Gamma, Ferencvaros, Ujpest in Kološvar. Posamezni izidi: Gamma—Vasas 2:1, Ujpest— Samotar jan 1:1, Kispest—Szclnok 1:1, Elek tromos—Szeged 4:0. Debreczin—Velici Vara dir 1:2. Dimavag—Ferencvarosi TK 1:2, Novi Sad—Csepel 1:0, Kološvar— Beskart 3:0.
Španija. Valencia vedi s 35 točkami prec letalci iz Madrida, ki imajo le 29 točk; za nji mi pa sta Sevilla m FC Barcelona.
Malt oglasi
Kdor tU« «tufi» piate a
ali «tto L 2.—. Najmanj«__
ca vsako besedo L L,— m «m
m te
It —J0. m
dajanja
ali «fro L
_ _	- .	—<M. m dajanje naslova
Je L 7i—. — Za hnttn tn dopisovanja je plačau a —M aa beaedo. aa drž. ta prov. takao L —M.
Je L 10—v
Savinja,« je pomislil Mihec, ko je zagledal majhen potok, ki je bil tako piitek, da je komaj pokrival kamenje v strugi. »Nu, v Celju so pa tako ponosni na Savinjo! Zagodel jo bom Celjanom!«
In kaj je storil Mihec?
Nanosi 1 je v strugo mnogo kamnov in zajezil vodo. da ni mogla teči dalje. »Zdaj v Celju gotovo ne teče Savinja,« si je zaco_ voljno mislil Mihec, »spiavarji ne morejo pluti po nji, kopalci nimajo vode, dia M plavali!« Tedaj pa je stric poklical Mihca, čeS, naj mu pomaga pri delu. Mihec se je nekoliko pomišljal, potem pa je velikodušno zmetal kamenje na breg, in voda je spet veselo tekla svojo pot- »Tako, ponosni Celjani, naj bo. Kar imejte spet svojo Savinjo!« In Mihec se je čutil mogočnega in velikodušnega da nikoli tega...
B^zgsfs
Prvenstva Ljubljanske pokrajine
v namiznem tenisu
ŽSK Hermes razpisuje v dnevih 25. in 26. t. m. prvenstvo Ljubljanske pokrajine v namiznem tenisu v okviru proslave 251etnice svojega obstoja pod pokroviteljstvom g. prezidenta ge nerala Rupnika.
Prvenstveno tekmovanje obsega:
1.)	Prvenstvo gospodov (kategorija A). Sodelujejo lahko vsi igralci iz pokrajine; prijav-nina 10 lir. Pričetek tekmovanja v soboto, 25. t. m., ob 14.30. Zmagovalec prejme pokal g. prezidenta, naslednji trije praktična darila.
2.)	Prvenstvo gospodev (kategorija B). Na stopijo lahko igralci iz'pokrajine, ki se na dosedanjih klubovih turnirjih niso plasirali. Prvak prejme representančno kolekcijo tvornice Van Kait, drugi, tretji in četrti praktična darila. Pr'javnina 10 lir. Prijavnina za kategoriji A in B skupaj 15 lir.
3.)	Prvenstvo d&m. Prvakinja prejme pokal, druga pa praktično darilo. Prijavnina 10 lir.
4.)	Prvenstvo moštev. Prvo moštvo prejme dve plaketi, drugo tudi dve plaketi. Prijavnina 20 lir.
_5.) Prvenstvo gospodov v dvoje. Prijavnina 15 lir za par: zmagovalca prejmeta dve plaketi in tudi drugi par dve plaketi.
6.)	Prvenstvo mešanih parov. Prijavnina 15 lir. Zmagovalca prejmeta dve plaketi; druga dva tudi dve plaketi.
7.)	Prvenstvo naraščaja. Pravioo nastopa imajo mladeniči, roj. L 1928 alj pozneje. Prvak prejme pokal; drugi, tretji in četrti praktično darilo.
Splošne določbe.
Igra se z žogicami »Olympia« — Vse igre se igrajo na izpadanje in na dva dobljena seta. Izjema je finale gospodov kategorije A, ki bcdo«igrali, če bo časovno izvedljivo, četrtfina-le na tri dobljene sete. — Vodstvo turnirja: mki nočejo zamuditi nobene priložnosti, da bi P^^nik: dr. Anton Mauri; vodja turnirja:
Si kljub vsemu ali prav zaradi vsega, kar jih S'T	vrhovni sodnik: Anton
• • •	- - - -	Medved; tajnik: Ivo Andoljšek. — Protesti se
vlagajo pol ure po odigrani partiji. — Prireditelj sij pridržuje pravico spremembe propozicij.
Hengnau! tekaš! za Ž€go
Nogomet slej ko prej obvladuje športne dogodke sedanjih dni, čeprav tudi ostali sport-
AKADiEMlK-TEHNIK
dober matematik, vešč lepopisja in črkoslikair-stva, nudi instrukcije oziroma išče zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Nafraje z* Poi dneva«.	5968-1
FRIZERKA z mojstrskim izpitom, i?če primerno namestitev. Pi-smene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna«.
5998-1
\
DEKLE spreime takoj dvočlanska družina kot pomoč v gospodinjstvu. Plača dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra.
5945-la
FRIZERKO,
dobro moč. sprejmem takoj ali po dogovoru. Plačam dobro. Naslov v ogl. odd. Jutra.	5942-1 a
KUHARICO ali postrežnico za ves dan, sprejmem takoj k dvema boljšima osebama. Plača in brana dobra. N.islov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5979-la
POSTREŽNICO za čas od 2—4 sp-ejmem — Naslov v oglas, oddelku »Jut-a«. 5980-la
POSTREŽNICO trikrat edensko, za dopoldanske ure sprej.T.em. Predstaviti se ie med 9-in 10. uro dopoldne v nebotičniku, IV. nadstr. vrata. 410.	5982-la
KROJ. POMOČNIKA mlaj.%pga, sprejme Križaj, škofia ulica št. 6.
5986-la
POSTREŽNICO
pridno in pošteno sprejmem takoj. Od 13.—17. ure ali po dogovoru. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	5990-la
DELAVCA ali delavko, epreimem. Horvat, avtoličar, Poljanska c. 69 (poleg klavnice).	6056-la
SLUŽKINJA
poštena, dobi dobro službo pri štiričlanski družini 1. aprila. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7049-1a
Krojaiko POMOČNICO 7a delo v roke, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
6029-la
GOSPODINJSKO
pomočnico, zmožno samostojne kuhe in gospodinjstva, sprejmem proti dobri plači in hrani k trem odraslim osebam. Bleiweisova c. 15, »Fototehnika«.
6051-la HIŠNO POMOČNICO
samostojno, iščem k dvema odraslima osebama. Naslov. v ogl. odd. Jutra. Zglasite se po 18. uri.
5999-la Šiviljsko POMOČNICO spretno, sprejme boljši salon. Naslov v Ogl. odd. Jutra.	6007-la
Brivskega POMOČNIKA dobrega delavca, sprejmem takoj ali po dogovoru. — Plača 1000 lir mesečno.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brivski pomočnik«.	6015-la
šiviljsko POMOČNICO samostojno, za boljše delo, in začetnico sprejme salon Aueuštin, Gajeva 8/T.
60!0-1a
/ fiffflliflffff.TS
/ VAJENKA
ki se je 1 leto že učila v trg. z meé. blagom, •öeli premen iti mesto.. Naslov v ogl. odd. Jutra.
6045-44
VAJENCA
za kleparsko obrt, išč* Lcnča- Franc, kleparstvo — Figovčevo dvorišče.
6027-44
Prodam
Zaslužek.
ŽELEZNIŠKEGA upokojenca, z veliko maturo, iščem za priložnostni zaslužek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Matura«.
5946-3
MMMMMMMMMM«
e 1 t a i t e
pazljivo
oglase
♦t
JUTRA"
♦ ♦MMMMMtlMMMl
obdaja, ne razgibali svojih udov. Naravnost neu piani pa so ti tekači za okroglim usnjem in h kopici nogometnih izidov, ki smo jih utegnili že v nedeljo zvečer ujeti po radiu» dodajamo danes še nekaj novic s teh športnih terenov, predvsem pa naslednje:
Na italijanskih igriščih se je v redu nadaljevalo na novo urejeno prvenstveno tekmovanje. V skupini »Jadranskega Primorja« eo minulo nedeljo opravili ves spored, ki je imel svoj glavni dogodek v Cerici kjer je domače moštvo neoporečno zmagalo nad precej vidnim kandidatom za najboljše mesto Ampeleo, ki jo je odrinilo kar za dve mesti navzdol. Posledica tega pcTaza je bila tudi. da be je Triestina, ki je to pot po starem vzorcu izdatno obračunala z enajst orico iz Tržiča, dvignila zaradi boljše razlike golov na vodilno mesto pred Tržičane.
Podrobni izidi tega kola so bili v te? skupini naslednji: Gorica—Ampelea-3:1, Udinese— San Giusto (Trst) 0:0, Cormonese—Ponziana 4:0 in Triestina—Tržič 4:0. Vrstni red v tabeli je do prihodnjič naslednji: 1. in 2. Triestina in Tržič po 11. 3. in 4. Ampelea in San Giusto po 10 točk. 5. Gorica 9 točk itd.
V	lombardijski skupini so igrali: Ambrosiana—Brescia 8:2, Varese—Cremonese 7:2 in Atalanta—Pro Patria 1:0.
V	ligursko-piemGnlskem okr0žju so napredovali za dve tekmi, in sicer Torno—Biellese 7:1 in Liguria—Novara 1:0.
V	rimski skupim sta bila to nedeljo zabeležena izida: Lazio—A via 3:0 in Roma—Juventus Disperata 1:1. Prvo in drugo mesto si delita tuukaj oba favorita Roma in Lazio s 17 točkami vsak.
Po drugih evropskih državah so preteklo nedeljo v nogometnih prvenstvenih tabelah vzeli na znanje naslednje spremembe:::
^ Žrebanje bo v soboto, 25. t m., ob 14.30. Zadnji rok za prijave isti dan ob 14. Tekmo vali šče: dvorana Delavske zbornice, Miklošičeva cesta. Vsak tekmovalec se obveže, da nastopa na svojo odgovornost ter odgovarja za morebitno škodo, ki bi jo povzročil
Iz Hrvatske
Najvišje hrvaitsko odlikovanje španskega diplomat41, spansäd poslanik v Zagrebu don Gonzales Amau y Amar de la Torre je bil te dni sprejet v zasebni avdijenci pri Poglavniku, ki mu je izročil najvišje hrvatsko odlikovanje veliki križ Zvonimi-rovega reda z zvezdo.
žalna svečanost za žrtvami bombnih napadov. V Zagrebu so imeli te dni mašo za-dušnico za žrtve bombnih napadov. Mašo je daroval nadškof dr. Stepimc v navzočnosti nekaterih ministrov.
Obmejni promet med Hrvatsko tn Madžarsko. po daljšem presledku je bil zooet obnovljen promet na nekaterih obmejnih krajih med Hrvatsko jn Madžarsko. V Veliki Kaniži so imeli zastopniki Madžarske in Hrvatske sestanek, na katerem so obravnavah tozadevna vprašanja.
Prof. Gavazzi umrl. V starosti 84 let je umrl v Zagrebu znani hrvaški geograf in univerzitetni profesor dr. Artur Gavazzi.
Spremenjena policijska ura v Zagrebu. V Zagrebu go doslej imeli policijsko uro zvečer ob 21., od 7. marca dalje pa je dovoljen večerni izhod zopet do 23. ure.
Ne, koliko kdo da za Zimsko pomoč, ampak koliko bi mogel dati, na to bodo nekoč gledali

KEMATQCRAP1
KINO SLOGA	Telefon 27-30
Samo Se danes
Zadnja velika umetnina znamenitega tiimskega igralca Heinricha Georgea
USODA
Iz tragičnega življenja bolgarskega kneza Melmka ln njegovih otrok Sodelujejo: Gisela Uhlen, Werner Hinz, Oskar Sima, Christian Tayssler, dunajska filharmonija Režija: Geza v. Bolvary Predstave ob 15., 17. In 19. url
KINO UNION	Telefon 22-21
Danes zadnjikrat
Usoda moža, ki daje svojim kupčij-skim poslom prednost pred družino — Resnična družinska slika današnjih dni
PRAVICA MLADINE
V glavnih vlogah: Otto Wernicfee, Hildegard Grethe Ltd. Predstave ob: 16. in 19.15 uri!
KINO MATICA	Telefon 22-41
Theo Lingen v izvrstni komediji kot grofovski sluga
JOHAN
V ostalih vlogah simpatična Irene v. Meyendorf, Fita Benkoff ter Hermann Thimmig
Predstave ob: 15., 17. in 19. url
A. E. Weiraueh:
VEL
PRAVE JUTA VREČE
lepe, dokler zaloga traja, ugodno naprodaj : »Petro-nafta«, Ljubljana, Ciril-Me-todova 35a, prej Tyrševa.
1-377-6 MARMORNA KREDA bela, kalijev karbonat 0, 00, 000, 0000. Plasticol, Sintexpomice, karbolinei katran, olje za jermena stalno na zalogi* »Petro-nafta«. Ljubljana, Ciril-Me-todova 35a, prej Tyrseva.
T-376-6 SADNA DREVESA žlahtna ribes, kosmuljo, vinske trte itd- prodaja po zmernih cenah vrtnar v Zg šiški, Pod hribom št. 40.	5701-6
MISI. PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite ▼ drogeriji KANC, Židovska 1.	5930-6
FOTOAPARAT Voigtländer — »Skopar« 1:4,5, velikost «V. X ». zelo dobro ohranien — prodam. Naslov v ozlas oddelku »Jutra«. 5978-6
SPALNICO iz mehkega lesa. Sperano, protìa mizarstvo Anton Hafner. Podutiška c. št. 59.	5984-6
ČEVLJI rjavi, št. 35. polšportni, novi, predvoino blago, poceni naprodai. — Na ogled pri tv. M u 1 e J . Frančifikanska ulica.
5037-6
POVRŠNIK
moški, proda modni stehe Pahor Adrijan, Prešernova ul. hotel »Slon»
5992-6
MOŠKI PRSTAN
žlahtne kovine, z diamantnimi kamenčki, de-sertni srebrni pribor za šest oseb in šest malih žličk, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra».
5994-6
KOVČEfcr-GRAMOKON
prode m ali zamenjam za kaj drugega. Rožni dolina. cesta Vin št. 27.
5995-6
OTROŠKO POSTELJO železno, belo, p-oda Me-stlnšek Jožica, Ljubi 1 n-Ska 17a.	5996-6
DVA SERVISA za vino in žganje, iz ori;šenega stekla, za 6 oseb, prodam. Naslftv v &<1. odd. Jutra. 5935 6
OVČJO VOLNO prod-m. — Vprašati pri vratarju Narodne tiskarne	6057-6
SIFON 180 cm širok, fin, prodam. Ogled od 10. do 12. Naslov v ogl. odd Jutra.	6048-6
KUH. OPRAVO modeme oblike, p-odaro iz druge roke. Naslov V ogl. odd Jutra. 604Ü-6
ZNAMKE kompletno serijo preti-skanih zn-.mk Liubljen-ske pokrajine, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke Mo< 6044-6
BLAGO
za damski plašč ali moški površnik in beli rips za mesarske Jopiče, prodam. Naslov v ogl odd Jutra.	6043-6
SOBNO OPRAVO trd les. prodam za 7.000 lir. Naslov v ogl odd. Jutra.	60426
DVE PEČI izvrstno ohranjeni, ugodno prod: m. Naslov v ogl. odd Jutra. 6039-6
GARNITURO mizo in dva tapecirana fotelja iz trdega lesa — moderne oblike, ugodno prodam. Naslov v cgl. Odd. Jutra.	6040-6
DVA PRTA nova, velika, okrogla, svilena. mrežena, ročno delo prodam. Naslov v otri odd. Jutra.	6046 6
JABLANE in HRUŠKE pritlične in visokodebel-ne, prodaja drevesnica Perko. Ljubliana, Vodnikova c 50.	6034-6
MOŠKO URO lepo. dobre znamke, prodam. Polakova ul. 13.
6021-6 ŽELEZNO POSTELJO zložljivo, z žimnicami in omaro, prodam. Naslov v v ogl. odd. Jutra. 6022-6
PISALNI STROJ
F O"	skoraj popolni-
ma nov, prodam. Nasi >i v ogl. odd. Jutra. 6023 6 FRANCOSKO
salonsko garnituro, odlično ohranjeno, in manjšo garnituro iz mahagonija, brez prevleke, zaradi pomanjkanja prostora takoj prodam. Ogled popoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6024-6
ŠIVALNI STROJ nepogrezljiv, zamenjam za pogrezljivega in doplačam razliko. Naslov v ogi. odd. Jutra.	6030-6
ŠPORTNI VOZIČEK in športno obleko za srednjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
6000-6
KUHINJSKA OPRAVA
še dobro ohranjena, vsebuje : kredenco, zaprti pult, visoko omaro. mizo. stole, naprodai. Ogled v četrtek in petek od 4. ure dalie. Naslov v ogl. odd. Jutra.
6003-6 DESKO DVOKOLO
in gosaka prodam. Ernoo-ska c. 10/a, pritličje. — Ogled od 13. do 14. ure.
6004-6 OMARO ZA OBLEKO
preprosto in nizko za perilo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6005-6
VRTNICE PLEZALKE zelo lepe, močne, prodam. Gorupova 18.
6011-6 OTROŠKI VOZIČEK športni, skoraj nov. predvojni materiial, prodam. Cena 1800 lir. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 6017-6
VEČ BIČIKLOV damskih in moških ie 2 tricikla, zelo ugodno prodam. šušteršič. mehanična delavnica, TyrJeva c. 13 (Figovec, levo dvorišče!.
6018-6
3 MOTORNA KOLESA
125—250 in 500 ccm, izvrstno ohranjena ter motorna trikolica za nosilnost 800 kg. zelo ugodno naprodaj. Sušteršič. mehanična delavnica, Tyrieva c. 13 (Figovec, levo dvorišče).
6019-6
2 bencinska MOTORJA
(stabilna) za mlatilnico, slamoreznico, žago itd., še v novem stanju, zelo ugodno naprodai. Sušteršič. me-hanična delavnica. Tyrseva c. 13 (Figovec '-vn
JORDAN : HANDBUCH
der Vermessungskunde I. in II/l kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Jordan«.
5539-7
PIANINO
dobro oävanjen. kupim Naslov v ogla«, odde.ku »Jutra».	5989-7
VINSKE SODE
pairafinirane, nove, hrastove,, z vsebnio 50 do 500 litrov, kupimo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sedi«
5993-7 DEŠKO DVOKOLO dobro ohranjeno, za 5 let sta-ega f.».ntka. kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra	5072-7
KNJIGE prodamo več kompletnih ve&mih letnikov »Slovana«, »Doma in sveta«, »Ljubljanskega zvona«, »Mladike« in »Ljubljanske kronike«. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5894-7
ZAPESTNICO prstan ali kaj podobnega — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dabro«. 6052-7
ŠIVALNI STROJ ženski, plačam po na i višji dnevni ioeni~ predpogoj : navesti ceno. Ponudbe na osrl. odd. Ju tra pod »Od 3000 do 5000«	6038-7
ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, predvojni, takoi kupim. Opis vozička z navedbo oene poslati na ogl. odd. Jutra pod »Zdrav otrok« 6035 7
KRZNEN PLAŠČ dobno ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. oid. Jutra pod »Ne imitacija«.	6023-7
ZEMLJO (PRST) tudi mešano, v bližini Tržaške ceste, potrebujem, od-peliem sam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zemlja«.	6033-7
PF.RZIJANER PLAŠČ ali bizam, kupim takoi.— Naslov v ogl. odd. lutra.
6008-7
BRILJANTNI PRSTAN uhane ali slično l.ot darilo kurim takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	6009-7
Krojaški LIKALNIK navaden, že rabljen, manjši, kupim. Naslov pustite v oel. odd. Jutra pod »I-i-kalnik«.	6016-7
ŽELOD zdrav, svež ali suh. kupujemo po naivišiih cenah v skladišču »AI.PA«, Ljubliana, Vidovdanska C. 18.
601.1.7
Stanovanja
J.UUU .HAUUAUÜ dam onemu, ki preskr bi v dvosobno komfortno stanovanje s kabinetom mladima zakoncema brez otrok. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Nagrada«.	5482-21a
LIR 1.000 dam onemu, ki mi preskrbi enosobno stanova, nje s pohištvom za dve osebi. Naslov v op! odd. Jut-a	5890-2U
DVOSOBNO stanovanje. p-?.zno. v centru. išče direktor, s..mski, veliko odsoten. Ponudbe na osrl. odd. Jutra pod »Direktor«
©054-21a
1090 LIR
dim onemu, ki mi pe skrbi dvosobno stanovanje s kopalnico — tudi preko bloka. Ponudbe na os!, oddelek Jutra pod »Plačam 1000 lir nagra-de«.	6053-21 a
jr/fcjcurca
ZEL1M SPOZNATI
zarad,: ženitve gospoda upokojenca, sfc-ega do 60 let. Sem vdova sred-nie starosti in imam svoj dom. — Dopse na oglasni oddelek »Jutra« s polnim naslovom pod šifx> »Skupno gosp-dini-stvo«.	5991-25
Um:
TRGOVSKI LOKAL
Z ali brez izložbe v strogem centru, ié'iemo. Ponudbe ha advokatsko Pisarno B-elc Zdene Ci-galetava 3-H 6053 17
Kupim
SREBRNTNO
covance In druge predmete ter dragocenosti vsake vrste kupimo. — Takojšnja gotovina.
RUDOLF ZORE, Ljubljana,
Gledališka ulica številk» 12.
STEKLENICE različnih vrst kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo jih prevzemamo na domu. B. Guštin. Vodnikov tre 1.	T M—7
VRTNO LOPO (UTO)
kupim. N.islov v ori as. oddelku »Jutra«. 5088-7
»ViNj.l3.li, lAbOUSU,
in REVIJE,
raznovrstne, kupu-femo. Knjigama Janez Dolgan. Ljubljana. Strtar-1ev» 4	T-375/7
OTROŠKE VOZIČKE prodaja in kupuie ter zamenjuje »Promet«, nasproti križ"T"*Ve cerkve. 5648-7
HLODE vseh vrst trdega in mehkega lesa. ponudite na naslov: Lavrenčič, Ltub-Ijana, poštni preda' 205 5588-7
STROTE.
vsakovrstne, rahliene, staro orodie za gradbeno in dru. eo stroko, ponudite tvrdki Ileršič. Ljubliana. Rimska cesta 13.	4918-7
PISALNI STROJ, prenosen, kakršne koli znamke, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Nuino potrebuiem«.
5916-7
ZNAMKE
-cdantih Pokraiinskih iz--Ia' tudi kompletne garniture. kupim Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Po-kraiinski*	4077-7
ZNAMKE kompi zbrko ali posa mezne partije, tudi pre-komorske. kutrim Ponud be pod »Znamke« na og' odd Jutra	S524-7
OVČJO VOLNO, kroiaške. pletiljske ia Šiviljske odrezke kupuie vsako množino »Jugovolna«, Ciril-Metodova (prej Tyt-*eva)' 41, nasproti tv. Krištofa.	J—374—7
SOBO
sredi mesta oddam solid I nemu gospodu. Vpr išati p-i Jenko Metki Oi da-liška ulica 11-TI. 5973-23
OPREMLJENO SOBO i s kopaln;co. oddam 1 ali 2 gospodičnama. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Miren kraj«
5937-23
OPREMLJENO SOBO
lepo, s posebnim vhodom. išče mlad ur dnik, čez dan odsoten Zaželen ren+or Vrtača ali začetek Rožne doline. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod fifro »Soliden«.	5983-23a
Pozor ! ZNANSTVENIK
psiholog — Moder — se nahaia v Ljubljani. Trste-njakova ulica l/I, levo, poleg kavarne Majcen. Iz pisave vam pove značaj in prihodnost. Razloži vam astrološka in hiromantska vprašanja. Pišite mu ali pa se osebno javite dnevno od 14 do 17 ; ob nedeljah tudi od 10 do 12. M 336-57
VAŠE ROKAVICE in usniene čevlie, vse jz-delke iz usnia barvamo in semiš čevlie čistimo po nainižii ceni. Džemal Hai-ruia. Mestni trg 11.
T—no—\f—37 DRAP ROKAVICE sem 11. t. m izgubil v Tavčarj'erai, IM kll .ièevi. Pražakovi ali Koldor-ski ulici. Najditelja prosim. da iih proti n gradi odda v oglas, oddelku »Jutra«.	5931-37
ŽIVILSKO KAKTO na ime Glinš?k Jožica, , sem izgubila 10. marca. ! Pošten najditelj se na-px>&i. da jo p-ot; n-ig-a-di odda na Novem tnru št. 2 II — Dular. 5985-37
DOT1ČNEGA ki Je včersi popoldne nnšei v Langusovi ul ci ženski te'ovn'k. p-rs'm. da ga odda v Ma-mont-)-vi ulici 27 .	5997-37
POJ.NA VREČA se je n?šla na Tržaškem vlaku. Lastnik naj se zglasi v upravi Jutra.
6051-37
LISTNICO
z dokumenti, sem izgubil 11. t. m. popoldne v Kinu Matci. Poltenega najdite'ja niproša-n n?.j denrr obd ži, leg tim-c Je pa vrne lastn'k'i ;ili
v upravi Jutra. 6025 37 ...........
Prevodi prošnfe,
prepisi, razmnoževanja. informacije
»SERVIS BIRO«,
Selenhureova ul. 4 tel. št 2109
KLOHTTCARNA
n? A J K"
Vam strokovno osnaži, preobllka in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov, — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča
RUDOLF PA JE. LJUBLJANA. SV. PETRA CF.STA ST. $8
MIKLOŠIČEV A CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union)
Zapustila nas je naša preljuba mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Žagar Alofzlj
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 16. marca 1944 ob %4. uri z Zal, kapelice sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Novo mesto, dne 14. marca 1944.
Žalujoči sinovi: IVAN, FRANC,
ANTON, LUDVIK z družinami
in ostalo sorodstvo.
Š*
Roman
*Da, vredno je, seveda je vredno.« Mario je z dolgimi koraki .hodil sem ter tja. z rokami na hrbtu. »Ali boste kaj dosegli... moj Bog, to je odvisno od tisoč slučajnosti. Od sreče, od učitelja, od vaše pridnosti... ne najn^zadnje tudi od zdravja. Prerok nisem, to sem vam že povedal. Nekaj imate, kar je vredno izobraziti m razviti. Kal, reci va za zdaj. Treba bi ji bilo diati pripravna tla ln jo gojiti. Sodil bi, da bo zrasla v drevo. Tega pa, na kateri stopnji razvoja bo drevo obtičalo, ne more nihče naprej vedeti. Ali se. bo razvilo v vse zasenčujočega velikana ali bo ostalo sirot-:na zel — tega pri kali ni videti- to mora pokazati čas. Možnosti imate... a kje so meje vaših možnost:, ne vem.«
Zamišljeno je molčal in se grizel v ustnico.
»Tafeo, zdaj mi morate le še hitro povedati, kaj naj storim,« je Inge hlastno iSejala. »Samo minuto časa še imava.« dar >imava?« Naglo jo je pogledal in se ne-K.'smehnil. »Kaj naj stor'te? Mda... pojdi-jete k... ne, nikar, ta mi je preosladen n Nerad bi vedel, da ste izgubili svojo trp-' kost. Mlademu dekletu zmerom grozi ne-tarnost, da utone v a? m jaški mehkobi.«
Inge je tiho jn strastno odkimala, pa je ni videl.
»Waldenstein je dober učitelj in velik umetnik. Ima pa napako, da odgaja same male Waidensteine... Kasneje jih ni več razločiti drugega od drugega, in če so zelo nadarjeni, tudi od njihovega mojstra in vzornika skoraj ne. Za to vas je skoraj škoda, bi dejal.«
žarka rdečica radosti ji je planila v ozki obraz, a Mario tudi tega ni opazil.
»Veste kaj? H Gregorju Hesselu pojdite... Ta nekaj zna. Ta res nekaj zna. Ta vas lishko nauči tehnike, ne da bi ubil vašo svojskost. Nedavno tega sem spet slišal nekega njegovega učenca ...« Mahoma se je prekinil, obstal, namrščil obrvi in jo premeril, čuden pomislek se mu je oglasil. Ta, ki je stala pred njim, je biLa otrok... skrbno varovan otrok iz dobre meščanske hiše... v majhnem mestu ali na kmetih... takega otroka Gregorju Hesselu ni -dobro zaupati. Istorije se slišijo o njem, glasovi, dia se njegove učenke navdušujejo zanj preko dovoljene mere in da se on s tem navdušenjem rad okorišča. Da- ko bi bil fant! Ali to dekletce... ta bi utegnila iti po zlu, če bi doživela kaj takega — Nravstveni pomisleki! Mario, kam si'zašel? Starati se začenjaš, prijatelj! »Ne,« je rekel glasno, toliko da ne ihtivo. »H Gregorju Hesselu ne hodite! Le kaj naj storim z vami, nesrečno dekle?«
Pogledal je na uro, ki je stala na kaminskem napušču — pogledal je na svojo... »Res nezaslišano je, kako mi k radete čas! A saj vem, da se ne daste odpraviti, dokler ne dobite sveta! Prav za prav imam pomembnejše opravke, kakor da bi se ukvarjal z nadarjenimi začetniki. Nu, prav... dokler vam ne najdem boljšega učitelja, prihajajte k meni. Na primer jutri... reciva, ob treh. In ta čas se nikar ne vadite, ampak naspite se. Strašno zeleni ste v'ideti. ,Dolgo potovanje' vas je oč't-no na smrt utrudilo.«
Inge je zmajala z glavo. Prav nič trudna ni bila, in vse se ji je zdelo tako nepričakovano krasno, da bi bila najrajši kričala od sreče. Toda na srcu ji je ležalo še silno breme, in težko se ga je bilo iznebi-ti z besedami.
»Ste torej zadovoljni, da je obveljala Vosa trma?«
»Srečna sem...« Bledo se je nasmehnila, kakor da niti tega ne zmore. »In tako neskončno sem vam hvaležna ... upam. da se ne boste kesali... in da vam ne bom delala sramote ... ali... «
»Kakšen ali pa še?«
»Ali vaš čas je tako dragocen... in ure pri vas bodo gotovo strašno drage...«
Tako, zdaj je povedala.
»Moj Bog, to...'« Marlo je zaničljivo mahnil z roko. »Zastran tega, si res ni treba beliti glave.«
v»- ..	~ »v« -* »v ■" - - '» •		
~^^MgggggHgiHBjillil			
»Pač, pa si jo belim. Za vaš čas okras ti vas vendar ne morem. Vem, že to je bilo velika predrznost, da sem se dames vrinila k vam. Saj tudi nisem povsem brez sredstev. Gotovo se ne manjka drugih, ki so še bolj potrebni, pa imajo mnogo več talenta kakor jaz. S tem, da bo treba za študij plačevati, sem konec koncev tudi računala. Samo... toliko plačati, koli Kar je vas čbb vreden, vam gotovo ne morem.«
Ne, tega gotovo ne more. Mario je obletel šibko postavico z bežnim, ocenjujočim pogledom in se nasmehnil.
To je znal: povedati število, ne da bi zardel. Dajati kakor knez, a tudi zahtevati — v vsem je bil širokopotežen. Da bi se spuščal v pogajanja, ne, to ni bila njegova navada. Ta otrok ga je bogme spravljal v zadrego. Koliko naj reče, db se ne bo čutila prehudo obremenjene, a tudi ne obdarovane ?
Povedal je ceno, smešno nirfco, niti desetine t'stega ne. kar je zahteval sicer. In ko jo je izrekel, se mu je zazdela še ta previsoka.
• »AM pojde?« je vprašaj z deško negotovostjo. »Pha. kar pustiva to. Kaj bi neki?«
Pravo misel je zamolčal: »Zanjo je velika žrtev — zame pa vobče brez pomena.«
»Seveda pojde!« je rekla Inge; oči so se ji zasvetile jn globoko je aasopla. »Imenitno pcjde. In strašno hvaležna sem vam.«
Scbriitleitei • Urejuje; Davorin Eavljen. — Für das Konsortium ».Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant. — Für »Narodna tiskarna A <i.«
tisbarnarja: Fran Jeran, —■ Fttr dea Inseratenteil verantwortlich - Za inseratm oddelek odgovarjat l.j«h—ht Voičtt
Imenitno sicer ni šlo. To je bilo pretirano. Inge se je morala zelo omejiti — omejiti do skrajnosti.
Zapustila je čedno penzi-o, kjer srta prej stanovali z Loro Petersenovo, in si poiskala docela skromno, poceni sobico — najcenejšo in najbolj skromno, ki jo je mogla naju v razmeroma dragem okolišu zahodnega Berlina. Toda v Pankow ali Weissen-see se nikakor ni mogla seliti, ko je bilo treba vsak dan točno ob uri nastopiti v Tierg&rtenskj četrti. Zelo pogosto celo po večkrat na dan. Voznina bi bila razliko v najemnini dvakrat in trikrat požrla.
Vsak dan je imela pouk. A to, da je prihajala po nekajkrat na dan, je bilo zato, ker je po telefonu ni bilo moči doseči. Dogajalo se je, da Maria ob času, za katerega jo je bil naročil- ni bilo doma. Po urniku si pač ni mogel urediti življenja. Ka-terikrat je imel nepričakovano skušnjo, drugič konferenco s kakim koncertnim podjetnikom, tretjič nenadni obisk kakega s.abnega tovariša — in včasih še druge reči, ki so delale, je bil mahoma oddan.
Ko je Inge tedaj prišla, ji je moral Jožef z obžalujočim nasmehom povedati, da je gospod na žalost zadržan: če bi se mogla čez eno uro spet oglasiti ali ga čez dve uri, proti večeru, še enkrat poklicati. Zato je bilo treba, da je stanovala kar moči blizu.
als Druckstelle • Za »Narodno tiskarno d. d.« kot