SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 grid., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: J Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedicija [v ,,Katol. Tiskarni", Todnlkove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. rrr. V Ljubljani, v soboto 4. avgusta 1894. Letnik: XXIX. Gimnazija v Kranju. Vsled znanega dislokacijskega ukaza bivšega naučnega ministra barona Gautscha z dne 8. avgusta 1887 se je c. kr. nižja gimnazija v Kranju opustila. Mestna občina kranjska je po svojem zastopu storila vse potrebne korake, da se ta za mesto Kranj in celo Gorenjsko prepotrebni zavod ohrani. Dne 17. oktobra 1887 se je posebna deputacija, v kateri so bili župan kranjskega mesta Savnik, bivša državna poslanca dr. Poklukar in knez E. Windisch-graetz ter tedanji dež. odbornik O. Detela, poklonila Njegovemu Veličanstvu ter izročila prošnjo za obstanek gimnazije. V prošnji je dež. odbor navajal, da 150.000 inteligentnega gorenjskega prebivalstva nima nobene srednje šole, ako se opusti gimnazija v Kranju. Ljubljanska gimnazija je bila že tedaj tako prenapolnjena, da ni mogla sprejemati vseh učencev z Gorenjskega. Kranjsko mesto je z velikimi žrtvami pripravilo gimnazijsko poslopje in donašalo h troškom 1000 gld. vsako leto. Mesto ima najugodnejšo lego sredi Gorenjskega in učenci se tam ceneje oskrbujejo in bolje nadzorujejo, kakor v večjih mestih ; pa tudi učencev je imela gimnazija lepo število. Poleg tega bi bil hud udarec za celo deželo, ker bi se skrčilo število v srednjih in v višjih šolah, na Kranjskem pa še v vseh strokah primanjkuje kompetentov, ki bi bili zmožni obeh deželnih jezikov. Toda tedajni g. učni minister je imel za to prošnjo trdo srce ter vrnil prošnjo sklicevaje se na Najvišji odlok. Toda mestni zastop se ni dal ostrašiti, trkal je na vrata naučnega ministra, prosil pri državnem in deželnem zboru, da se ohrani zavod, ki je obstajal že 25 let na korist mestu in deželi, a ga je hotela odpraviti naučna uprava vsled napačnih informacij, ki so se kovale ne iz najboljših nagibov. Deželni zbor je dne 20. oktobra 1888 sklenil prošnjo do državnega zbora, naj c. kr. vladi priporoča nadaljni obstanek gimnazije in za vzdrževanje postavi potrebni znesek v državni proračun za leto 1889, a brez vspeha. Dne 29. oktobra 1889 je deželni zbor kranjski ponovil svojo prošnjo. Pri tej priliki je bila dolga in burna debata. Z narodne strani se je naglašalo, da je mnogo gimnazij v državi, ki so slabeje obiskovane, kakor je bila kranjska. Pri nas se ni bati duševnega proletarijata, kajti vsepovsod se izgovarjajo, češ, da za javne službe ni dovolj domačinov, veščih slovenskega jez>ka. Sicer pa javne šole niso samo za bogatine in večje narode, kajti po tem pravilu bi bile kranjskih kmetov sinovom zaprte sploh vse službe. Naglašalo se je celo v zbornici, da mora človek ne hote misliti, da se je gimnazija v Kranju prej ko ne zaprla, ker je bila jedina slovenska gimnazija. Zato se je tudi z nemške strani vedno naglašalo, naj se v Ljubljani otvori druga gimnazija, kjer bi se mladina mogla vspešneje vzgajati v nemškem duhu ter odtujevati narodu. Narodna večina ni poslušala neutemeljenih ugovorov ter sklenila : Ker je gimnazija v Kranju iz mnogih razlogov neobhodno potrebna in vsi pogoji opravičujejo razširjenje gimnazije v višjo gimnazijo, naroča drž. zbor dež. odboru, da vnovič prosi pri naučnem ministerstvu in drž. zboru za obnovljenje gimnazije v Kranju in sploh stori vse potrebne korake, ki bi pospeševali ohranitev tega učnega zavoda, oziroma njega razširjenje. Dne 22. nov. 1890 je dež. zbor sklenil reso-cijo: Vis. c. kr. dež. vlada se naprosi, da stori pri c. kr. naučnem ministerstvu z nova vse potrebne korake zaradi zopetnega otvorjenja kranjske gimnazije in razširjenja na osem razredov. Dne 8. aprila 1892 je dež. zbor isto resolucijo zopet ponovil, a vedno brez vspeha. In iz katerih vzrokov je bila naučna uprava gluha za vse te prošnje? Ali iz pe- dagogičnih in finančnih vzrokov ? ako bi bili ti me-rodajni, potem ne umemo, zakaj je isti naučni minister svoj ukaz za češko in Moravsko preklical. Naravnost povemo, da ni bila kriva samo ministrova trdovratnost, temveč mnoge skrivne spletke, o katerih danes več ne govorimo, boječnost dež. šol. oblastva in naša neumevna pohlevnost, kedar je treba braniti ustavne pravice. Kakor petelini se ravsajo in kavsajo Slovenci mej sabo, s cepcem udriha nasprotnik svojega tekmeca, ali kadar je treba govoriti odločno besedo na pravem mestu, tedaj iz raznih ozirov krivijo svoja hrbtišča pred višjo gospodo, ki ne pozna ali noče slišati naših prepohlevnih teženj in prošnja. In če se ta ali oni osokoli, da resneje odkrije domače potrebe in zahteve, pride drugi, ki zopet vse podere. Vsakdo ima svoj program, svoje namene ter vleče v nasprotno stran. Zato je jalova vsa naša politika. Gimnazija v Kranju ni nobena koncesija kranjski deželi, oziroma narodu slovenskemu. Davkoplačevalci imajo vso pravico zahtevati, da se jim povrne, kar se jim je vzelo brez tehtnih vzrokov, do česar imajo ne-ovržno pravico po ustavi, ki vsem narodom zagotavlja jednakopravnost. In če vlada veruje na piškavi narodni radikalizem mej nami, bodi naj uverjena, da ga vzgaja nehotd ravno s takim postopanjem. Zato je naravno, da se nekak pesimizem prijemlje tudi onih, ki so doslej s ponižnimi prošnjami upali ustreči še skromnejšim željam prebivalstva. Če se bodo časnikarska poročila o obnovitvi kranjske gimnazije uresničila, odstranjena je s tem krivica, ki se je godila slovenskemu narodu na Gorenjskem. To iu slovenske paralelke na celjski gimnaziji so najmanjša zahteva, katero smejo naši poslanci staviti do vlade, katero podpirajo. A LISTEK Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. Človek od žene rojen malo časa živi, in je z mnogimi nadlogami obdan. Job. Sem li pisal te spomine iz nnčimeruosti, da bi govoril o sebi? Želim, da bi temu ne bilo tako in koliuor more človek soditi samega sebe, zdi se mi, da sem imel boljše namen*: upal sem da bom z opisovanjem zla, katero sem pretrpel, in tolažb, katere sem vžil, okrepč-l nmrsikacega nesrečnega človeka; pokazal bi bil r»d, da mi vse moje muke še uiso dokazale, da je čio\eštvo tako krivično, da da bi za-luž lo tak<> obs dbo in da so blaga srca tako redka, kakor se navadno trdi; povabiti sem želel vsa plemenita srca, d« 1 j u b i j o siicega človeka, a da ne so*ražijo nikogar, da sovražijo samo hiuav-ščiuo, obupanost in veako iirladočeške stranke zahtevali, da mladočeška stranka ostane tako dolgo v opoziciji, da se vpelje češko - generalni deželni zbor, vpelje občna volilna pravica, in notranji češki jezik, dovoli deželam Češke krone popolno sama-uprava v šolstvu in finančnem gospodarstvu in osnuje češko vseučilišče za Moravsko. Po našem mnenju bodo Mladočehi morali biti pač dolgov opoziciji, ako bodo čakali, da se vse to vresniči. Nadalje radikalci zahtevajo ločitev cerkve od države, ker mora po njih mnenju vera biti zasebna stvar vsacega posamičnika. Poleg tega pa zahtevajo od Mladočehov, da naj ne podpirajo kapitalistov, temveč se z vsemi silami potegujejo, da delavcem pribore politične pravice. Radtkalixem na Češkem je tako narasel, da že Mladočehom dela strah. Čudno to ni, ker prebivalstvo sedaj vidi, da se je varalo v nadah na Mladočehe. Radikalci imajo že privržence po vseh čeških krajih. Izjemno stanje v Pragi je radikalno gibanje na Češkem le še pospešilo. V Pragi je vse tiho, ali tem huje pa radikalizem dela na deželi. Zmernejši Mladočehi pa drže roke križem. Sedaj že imajo radikalci večina mladočeških listov v rokah. »Narodni Lisy" omahujejo stdaj na jedno, sedaj na drugo stran, drugega lista pa ni, da bi Mladočehe proti radikalcem zagovarjal. Radikalno časopisje je pa dobro organizovano. Seveda narod ni več navdušen za Mladočehe, ki so poslednja štiri leta samo proti Staročehom zabavljali in se mej seboj prepirali, druzega pa niso storili. Radikalizem se je v tem opomogel, da je že mladočeški stranki nevaren. Mladočehi so večkrat strašili, da za njim pridejo še radikalnejši in sedaj se pa kaže, da se kmalu to uresniči. Sicer se pa čeških radikalcev ni bati; ko pridejo v postavodajne zastope, se bodo ravno tako malo mogli pomagati, kakor Mladočehi. Bolgarija. Stambolov dobil je iz Trnovega poročilo, da so mu požgali tamošnjo vilo. Tudi iz drugih krajev prihajajo poročila o požarih, o katerih se pa še ne ve, če so resnična. Stambolov je izrazil mnenje, da Stojilov ne bode mogel zadržavati rusoiilstva, ako se obrne proti knezu, kakor se kaže, da se bode. Vojno uporabljati bi bilo nevarno, ker bi Rusija se utegnila vmešati, češ, da se s silo zatira ljudsko mnenje. On misli, da bi bilo najbolje, da še Tončevu in Radoslavovu izroči notranja uprava. Ta dva imata več vpliva nego Stojilov. Poslednji namreč ni v najboljšem imenu v Bolgariji, ker je ob svejflm času bil pripomogel, da se je bila ustavila ustava. Busija in Japan. Po dosedanjih poročilih je bilo videti, da so Japanci začeli boj s Kitajci, ali sedaj se pa kaže, da so Kitajci začeli boj. Kitajska ladija „Tčin Jen" je spustila torpedo proti japonski čutil, da bi mi bilo prihajalo tako tesno pri srcu, kakor tedaj, ko sem odpotoval od starišev. Jaz ne verujem v spomine, čudil sem se pa vendar, da ne morem premagati svojih bolečin in moral sem prestrašen reči: „Odkod ta nenavadni nemir?" Zdelo se mi je, kakor bi videl pred sabo veliko nesrečo. Sedaj, v ječi, sem se zopet spominjal onega strahu, one tesnobe; spominjal vseh besed, katere sem bil čul pred tremi meseci od svojih starišev. Ono tarnanje materino: „Ah, naš Silvijo ni prišel radi nas v Turin" težilo je zopet moje srce. Očital sem si, da se jim nisem tolikokrat skazal bolj nežnega. Tako jih ljubim in kazal sem jim svojo ljubezen tako malo ! Nikdar več jih ne bom videl in tako malo sem se radoval njihovih pogledov I Tako malo sem jim skazoval svojo ljubezen! Take misli mučile so me. Zaprl sem okno, hodil eno uro gori in doli, mislil sem, da ne bora imel miru celo noč. Ulegel sem se na posteljo in utrujen sem zaspal. III. Prvo noč v ječi vzbuditi se, to je nekaj groznega! „Jeli mogoče!" dejal sem, spomnivši se, kje da sem, j e-ii mogoče? Jaz tu? Ali niso to samo sanje ? Včeraj torej so me zaprli ? Včeraj so me toliko časa zaslišavali, kar bodo jutri, in kdo ve, kako na dolgo še nadaljevali ? Sinoči, predno sem zaspal, sem se tako jokal, ko sem mislil na svoje stariše ! V Mir, popolna tihota, kratek spanec, ki je bil okrepčal duševne moje moči, zdelo se mi je, da so pomnožili stokrat moje bolečine. Ko sem bil tako brez vsake zabave, stopila je pred duševne moje oči z neverjetno silo skrb mojih dragih, posebno pa še očetova in materina, ko bodo zvedeli, da sem zaprt. „Sedaj", dejal sem, „spč še mirno ali pa morda v sladkih mislih name bude, prav nič ne sluteč, kje da sem ! Kako bi bili srečni, ko bi jih Bog vzel k sebi prej, ko pride v Turin poročilo o mojej nezgodi! Kdo jim bo dal moči, da prestanejo ta udarec?" Zdelo se mi je, da mi odgovarja neki notranji glas : On, katerega kličejo na pomoč, ljubijo in v sebi čutijo vsi tužni; On, ki je dal Materi moč, da je šla za Sinom na Golgato in da je stala pod križem Njegovim ! Prijatelj nesrečnim, prijatelj vsem ljudem! To je bil prvi trenutek, ko je vera zmagovala v mojem srcu ; otroško ljubezen pa moram zahvaliti za to dobroto. Kar se tiče preteklih časov, sera se za vero, ne da bi jo bil zaničeval, le malo brigal. Navadni ugovori, s kojimi se pobija, niso se mi zdeli mnogo vredni, a vender je sto in sto dvomov omajevalo mi vero. Vže dolgo niso se zadevali ti dvomi vprašanja, ali je Bjg ali ne, in rekel sem, ako je Bog, je naravna posledica njegove pravičnosti drugo življenje za človeka, ki toliko trpi nn krivičnem tem svetu ; torej ima po vsem prav, kdor upa v dobrote prihod- i J ladiji .Nanivi" in to je dalo povod, da so Japanci začeli boj. Zadnje dni minolega meseca so v bojih na suhem Japanci bili tepeni in zgubili mnogo ljudij. Ladija, katero so Japanci zavrtali, ni bila kitajska, temveč angleška in Kitajci so jo imeli v najemu. Anglija misli zahtevati odškodnino. Japanska vlada je tudi pripravljena škodo povrniti, ako se pokaže, da njeni častniki niso prav imeli. Ker je pa ladija peljala vojake, najbrž Japanci ne bodo marali dati odškodnine, dasi je ladija imela angleško zastavo. Ta dogodek je pa prestrašil evropske paro-brodne družbe, da ne bodo dajale svojih ladij na razpolago vojujočim se za prevažanje vojakov. Kazgled po slovanskem svetu. Deželna razstava v Levovu. (IX. izv. dop.) Na prostoru razstave je okolo 150 poslopij in paviljonov. To je res celo mesto, in še kakoŠno 1 Kakor v tisoč in ena noč 1 Vse je krasno, olepšano, čarobno razpostavljeno in preskrbljeno z vsemi ugodnostmi. Tukaj vidiš življenje samo od prijetne strani, o žalosti in trudu ni niti sledu. Ves dan si lahko tukaj zamaknjen, vesel in zadovoljen. Saj imaš mnogo videti, jesti, razvedriti se. Ako bi bila tu še postelja, mogel bi noč in dan tu bivati dobre volje. Dva paviljona sta pripravljena za vojaško godbo, katera prijetno zabava goste. Tudi ciganska godba je tu, ki vabi gosta, da bi pokusil še ogerskega vina in konjaka. Niti zamorske godbe tu ne pogrešamo. Izbereš si tu lahko, kar ti je ljubše : ali gledališče na večer ali koncert v „Hali koncertovvčj." To jelju-beznjiv pavilon iz »pruskega zidu" (Fachwerk), kateri meri 1145 kvadratnih metrov in sprejme do tisoč oseb. Kjer hočeš, zabavaš se lahko z gosti. Ako pa si prijatelj poezije in umetnosti, sprehajaj se po razstavi, kadar je razsvetljena z električno lučjo. Mili hlad krepča, glasba govori duši s polnimi akordi, a smejoče se gruče ljudij polnijo ves prostor s prijetno govorico. — Lahko sedeš, gledaš, poslušaš in sanjariš. Obrisi poslopij se kažejo čarobne in sredi noči in svetlobe, a petje se glasi tiho, m'lo, kakor žvrgolenje nočnih ptičkov. Količkaj sanjava domišljija prenese te v kraje čarobne, nad-zemske. A ure hite naglo — občinstvo se že vrača iz gledišča, — pozno je že. Treba je misliti na prenočišče. Pač bi se rad še radoval govorice, smeha, dovtipov, a pretrgaš svoje misli in nameriš svoje korake za drugimi proti vratom. Še jeden pozdrav migneš z glavo vodnim božanstvom, podpirajočim vodomete, in pavilonom, kateri so se ti tako priljubili, in šepetaje »na svidenje 1" sedeš na tramvaj ali na voz in se odpelješ v mesto. Mesto je veselo, jasno in se živo giblje do pozne nočne ure — a to ni čuda, saj broji 130.000 prebivalcev. Pa naj se sprehajajo mestni prebivalci po dnevnem trudu v večernem hladu — gost nima časa za sprehod, ampak išče počitka. Kdor se je prenasitil večerov na razstavi, lahko se tudi prijetno zabava v mestu. V gledišču „Skarbka" njega življenja ; od tod ljubezen do B.^ga in do bližnjega, vedno teženje po svojem zasluženju, ki se pridobi plemenitim tveganjem samega sebe. Vže dolgo časa sem vse to premišljeval in dostavljal: in kai druzega je krščanstvo, ko vedno teženje po svojem oblaženju? In čudil sem se, kako je mogel za tako čisto, tako filozofično, za vero, ki se je skazala tako neovrgljivo, kakor se je krščanska, priti čas, v ko-jem se je upalo trditi modroslovje : Od sedaj naprei bom jaz na njenem mestu 1 In kako boš ti na nje nem mestu ? Učd pregreho ? Ne, tega ne 1 Učd čednost? Da, da, gotovo, a ta bo ljubezen do Boga iu do bližnjega, ona bo isto, kar uči krščanska vera. Dasi sem vže nekaj let sem tako mislil, ugibal sem se izvajanju posledice: bodi torej dosleden 1 bo u kristijan! nikar se več ne p a«i ob zlorabah ! nebu duj se več nad tako težkoče v nauku cerkve, ker glavni in najjasneši nauk je : ljubi Boga iu svojega bližnjega. V ječi še le sem se vender odloč I zato posledico. Pomišljaj pa sem le n-koliko, ko sem mislil, da bi mars kedo, ko bi zvedel da sem pobožu^iši od prej imel se opravičenim in bi mn sodil, ali da sem hinavec ali pa da sem ttko obupan vsled svoie nezgode. Ako niiem bil niti hinavec niti obupan odločil sem se, nikakor se ne brigati za mon-bitn i nezaslužena očitan a ter naprej kristijan biti in se kot tacega spoznavati. (Dalje si6di.) je vsak večer predstava, trikrat na teden opera. Tu je letno gledišče, v katerem magiki in drugi čudo-tvorni umetniki predavajo svojo spretnost. Pa tudi cirkus Sidolega na Frančiškanskem trgu zelo vleče občinstvo nase. Tam se občudujejo izvrstno dresirani konji, tako, da se mora človek res čuditi, kako se more žival takih »umetnostij" naučiti, in jih na dano znamenje tako točno vršiti. Tudi Rusini imajo svoje gledišče. Židje seveda tudi niso pozabili svojcev. »Deutsch - judisches Theater" vabi s kričečimi plakati gledalce k sebi. Pravi Nemec se jih sramuje in ne obišče te posebne umetnosti, ki je opravljena v prav židovsko obleko._Ks. Lukaszkiewicz. Slovstvo. Glavna skupščina „Matice Hrvatske". Iz Zagreba, 29. julija. Glavna skupščina »Matice Hrvatske" vršila se je v preteklem mesecu. Predsednik Matice g. profesor Tadej Smičiklas je začel skupščino z govorom, v katerem je najprej omenil smrti odbornika dr. Iv. Broza. Muogo let je sedel iu delal v odboru Matice ter s svojimi književnimi deli proslavil sebe in Matico. Ali ravno zdaj. ko bi ga Matica najbolj potrebovala, pobrala ga je smrt. Matica je namreč sklenila izdati hrvatske narodne pesmi, in ravno Broz je priredil že prvi zvezek za tisek, ko je hudo obolel in tudi umrl. Vsa osnova o izdanju narodnih pesmij je pokopana ž njim v črni grob, kajti nobeden drugih književnikov se ni smatral sposobnega, da bi mogel nadaljevati to pretežavno delo, za katero je potrebno tolike priprave. In tako bode moralo izdavanje narodnih pesmij za nekaj časa prenehati, dokler se ne pripravi drugi književnik za to težavno delo. Zato je izvoljen mladi profesor Bosanac, ki se je posvetil z vso ljubeznijo tej težavni nalogi. Ko se je predsednik zahvalil še vsem dobrotnikom „Ma-tice Hrvatske", začel je čitati zanimivo izvestje o delovanju »Matice Hrvatske" v prošlem letu njen neumorni tajnik Ivan Kostrenčič. Iz tega izvjestja posnamemo sledeče. Knjige za leto 1893 so bile razpečane, če tudi so bile tiskane v 10.000 eksem-plarih, še poprej nego je prišel čas razpošiljatve. Za tekoče leto 1894 se že tiskajo knjige Matičine. Namenjen je pa tudi to leto prav lep dar članovom M&tice. Profesor Ivan Hoic nadaljuje to leto svoje »Slike iz občega zemljopisa". Knjiga četrta, v ka-terej opisuje: Španijo in Portugal, Italijo, Grško, Turško in Rumunsko. Profesor Franjo Valla pripoveduje nam v tretjem delu svoje: »Povjesti srednjega vjeka", ki sega od druge polovice 11. veka do leta 1453 zgodbe zapadne Evrope v tem času, a profesor dr. Milivoj Šrepel prikazuje nam v drugem zvezku „Slike iz svjetske književnosti" dandanes v vsej Evropi tako slavljene »ruske pripovedače". V »Slovenskoj knjižici" podaje Matica to leto drugi zvezek Turgenjevih „izbranih pripovesti" v prevodu Josipa Miškatoviča. V preteklem letu započeto iz-danje „Pjesničkih dela Mirka Bogoviča" nadaljuje se to leto kot drugi zvezek Bogovičevih pripovestij, ki so za Bachovega absolutizma oduševl)e»ale mlajši naraščaj, pa ni dvojbe, da se bodo tudi sedaj rado čitale, ker so večjidel nepoznate sedanjemu naraščaju. Razven teh petih knjig tiskala bode Matica v zabavnej knjižici dela starih Matičinih sodelavcev gg. Jos. E. Tomica, Ks. Šandor Gjalskega in Veče-slma Novaka, in jedno dramatično delo od pesnika Trešic - Pavičiča. Od teh devet za članove Matice oprrdelienih knjig za leto 1894 sedem jih je že deloma dotiskanib, deloma pa v tisku, a tudi ostali dve prideti kmalu v tisek ter bodo, če ne bode posebnih zaprek, dobili članovi Matice knjige že okoii Božiča. Razven navedenih knjig bode Matica izdala letos v „Kniižmci za klasičnu stariuu" preteklega leta iz DraAkovičeve zaklade nadarjeni rokopis dr. Milivoja Šrepela: »Rimska satira", a kot drugi zvezek: »Pri-jnvoda novijih pjesnika" nameravala je Matica to 1 to tiskati — kakor je to bilo že lani omenjeno — prevod: »Diutovega pakla" od prof. Step. Buzolica. Nenadna smrt prof. Buzolica je preprečila Matico, da izvede že letos svojo namero. Mesto Dantovega »Pekla" izide bržkone »Mamlay, Essayi". Preteklo leto je razpisala »Matica Hrvatska" za leto 1893 tri književna nateča|a, in sicer iz zaklad : grofa Ivana Nep. Draškovida, Dušana Kotara in Adoifa Veber-Tkalčeviča. Za Draškovidevo nagrado so se natecali 3 rokopisi, dva sta nadarjena, in sicer rokopis prof. T. Maretica, ki obsega prevod »Ver- | gilove Eneide", katero je pisatelj Matici odstopil, da ga med prevodi grških in latinskih klasikov tiska. Tudi za Koturovo nagrado so bili priposlani 3 rokopisi, ali Matica ni mogla pri najboljši volji nagraditi nobenega od njih ter se je razpisal iznovič natečaj do konca tega leta. Iz zaklade Veber-TkalČideve je nadarjen rokopis prof. M. Srepela pod naslovom: „Ruski pripovedači", ki pride letos na svetlo med Matičnimi knjigami. Slike štirih Matičinih dobrotnikov, ki so položili posebne zaklade za izdavanje knjig, a katere smo, kakor je bilo javljeno že v lanskej glavnej skupščini, naročili pri našem slikarju g. Vlahu Bakovcu, so dogotovljene ter visč v dvorani. Naš umetnik si je dal mnogo truda, da naše dobrotnike čim verneje naslika, kar se mu je tudi posrečilo. članov je imela Matica za leto 1893 v vsem 10.006, več nego za 889 članov leta 1892. V prošlem letu se je tiskalo vseh za članove namenjenih knjig v vkupnem številu 80.000 komadov ter so do zdaj pošlje že vse knjige. Vsled tega se tiska letos vsaka knjiga v 12 000 komad;h. Tro-šek za tisek lanskih knjig je popolnoma pokrit z letnimi tekočimi dohodki. Potrošeno je za izdanje knjig Matice za leto 1893 vsega 28.384 gld. 41 kr. Vloženo je v smislu društvenih pravil v glavnico 5133 gld., a od presežka od tekočih dohodkov 1954 gld. 63 kr. v smislu zaključka skupne odborske sednice Matice od 7. junija t. 1. vloženo je v Matičino zaklado za podporo hrvatskih književnikov za leto 1893 svota od 1500 gld., a preostali presežek od 454 gld. 63 kr. prenaša se za tekoče leto kot trošek. Matičina hiša je dala leta 1893 čistega dohodka 3786 gld. 67 kr. ter se je od tega upotrebilo v smislu zaključka glavne skupščine od leta 1891 v književne svrhe 3000 gld. za tekoče leto, a 786 gld. 67 kr. pa je vloženo v amortizacijalno glavnico za Matičino hišo. Vkupna temeljna glavnica »Matice" razun hiše iznaša sedaj 25.653 gld. 55 kr. »Matičina" zaklada za podporo hrvatskih književnikov ima sedaj 3803 gld. 11 kr. Zaklada grofa Ivana Nep. DraŠkovida šteje 20797 gld. 67 kr., zaklada Dušana Kotura 4361 gld. 80 kr. a zaklada Adoifa Veber-Tkalčevičeva 7033 gld. 45 kr. Če se seštejejo vse te svote, ima »Matica" koncem upravnega leta 1893 razven društvene hiše v vrednosti od 90.000 gld. deloma v gotovini deloma v pa v papirjih 61.649 gld. 58 kr. Dar prevzvišenega škofa Strossmayerja za „Matičino" izdanje »Hrvatskih narodnih pjesama", v iznosu od 1000 gld. je narasel do tega leta s obrestmi na 1236 gld. 61 kr. Vsled »Matičnega" poziva na naročbo in pred-plato na prvo knjigo »Matičnega" izdanja narodnih pesem — katera radi smrti pokojnega dr. Broza ni mogla iziti — priposlano je »Matici" od članov naročnine za leto 1893 (po 1 gld. 50 kr.) za 1443 komadov 2164 gld. 50 kr., katera svota je shranjena v blagajni „Matice", ter bodo naročniki — kadar knjiga izide — njo točno prejeli. »Matičina" nakladnina »prevodi grških in latinskih klasikov" ima sedaj 529 gld. 78 kr. a prvikrat pretočenega leta izdana „Matičina nakladnina »prevodi novijih pesnika" imela je prošlega leta dohodka 614 gld. 91 kr. „Matičina" nakladnina »Klaičeva hrvatska pjesmarica" imela je vkupnega dohodka 2425 gld. 46 kr. Od te svote je izdano za Klaičevo hrvatsko pesmarico v vsem 1507 gld. 92 kr. Ostane presežek od 916 gld. 54 kr. Potem se izbere odbor za pregledovanje računov in društvenega imetka za upravno leto 1893. Za tem je društveni tajnik Kostrenčič obrazložil svoj predlog, po katerem se »Matičin" odbor po-oblaščuje, da v svrho zavarovanja »Matičinega" redo-vitega poslovanja iz presežkov tekočega letnega dohodka osnuje po mogočnosti »Matičino" prometno glavnico, o katere upravljanju ima odbor »Matice" dolžnost izveščivati društvenim članovom vsako leto v rednej letnej skupščini. Skupščina je sprejela ta predlog enoglasno. Ker ni bilo nobenega drugega predloga na dnevnem redu, prešlo se je na volitev novega odbora. Izvolieni so od prisotnih članov za bodoča tri leta : v književni odbor za predsednika, Josip Evgen Tomid, vladni svetovalec ; za odbornika, g. Ljubomir Babič. kotarski pristav in Avgust dr. Mušid, vse-učiliščni profesor ; v gospodarski odbor za odbornika, gg. Gjuro Deželid, mestni svetovalec, in dr. Avgust Harambašic, sodnijski prislušuik. Koledar za 32. teden leta 1894. Nedelja 5. avg.: 12. pobinh; ev.: o usmiljenem Samaritanu Luk. 10. Marija D. Snežnica. P o n d e 1 j e k 6. avg.: Gospodovo spremenenje na gori. Torek 7. avg.: Kajetan sp. Donat. šk. m. Sreda 8. avg.: Cirijak, Larg Smaragd, m. Četrtek 9. avg.: Roman m., Domicijan šk. Petek 10. avg.: Lavrencij m. Sobota 11. avg.: Suzana dev. — Prvi krajec 8. dne ob 11. uri 11 min. dop. Dnevne novice. V Lju bljani, 4. avgusta. (Poslanec Šuklje pred svojimi volilci.) Včerajšnji telegram o shodu poslanca Šukljeja v Metliki smo objavili brez opazke, kakor smo ga prejeli. Ker nam še ni došlo od naših somišljenikov do?daj natančneje poročilo, ne moremo vedeti, ali je poročilo povsem resnično ali ne. Za danes le toliko omenimo, da bi se nam jako čudno zdelo, ako se je shod res tako vršil, kakor je poročala brzojavka. Dasi ne preziramo zaslug, ki jih ima posl. Šuklje za ceste na Belokranjskem, in truda, ki ga kaže za belokranjsko železnico, v čemer se belokranjski volilci strinjajo s svojim poslancem, vendar je še dokaj druzih načelnih in gospodarskih vprašanj, v katerih po našem mnenju volilci ne morejo biti v so-glasj u s poslancem Sukljejem. Ne bilo bi prav, ko bi volilci zamudili priliko, ako poslanec Šuklje skliče še kak volilen shod, tudi o tem ž njim spregovoriti. Opomnimo pa že pri tej priliki, da glede celjske gimnazije že rabi „N. Fr. Presse" Šukljejevo poročilo v svoje namene. Pravi namreč, da poslanec Šuklj e omenjajoč samostojnega spodnjega gimnazija za štajerske Slovence nikakor ne zahteva, da bi ta novi gimnazij moral biti ravno v Celju. Po tem potu, pravi dunajska Židinja, bi bilo mogoče rešiti to vprašanje v obojestransko zadovoljnost. Mi ne vemo, je-li Šukljejevo poročilo gledč te gimnazije tako, kakor ga podaja „N. Fr. Pr.", ali ne, vendar če je govoril v tem smislu, gotovo ni govoril v smislu štajerskih Slovencev sploh, ki iz raznih vzlasti praktičnih vzrokov složno zahtevajo novi gimnazij samo v Celju. (Maša na Rožniku.) Katoliška družba ima prihodnji torek 7. avgusta na Rožniku sveto mašo za žive in umrle družbenike zjutraj ob petih z darovanjem za uboge podpirane od Vincencijeve družbe. (V Krškem) je bila dne 2. t. m. v tamošnji vikarijatski cerkvi za rajnega nadvojvodo Viljema sv. maša, katere so se udeležili podmaršal pl. He-gediis z vsemi častniki, uradniki, učitelji in mnogo ljudstva. (Nevarno bolan) je g. Frančišek Božič, kapelan v Železnikih. Priporoča se v molitev. (Vojaška vest). 0. kr. topničarski polk št. 37 pride dne 14. t. m. v Kostanjevico, kjer bode drugi dan počival; dne 16. v Novo Mesto, 17. v Žužemberk, 18. v Vel. Lašče, 20. v Cirknico in 21. na Razdrto. (Misijon.) Iz Logatca: 4. t. m. prične se v Logatcu sv. misijon. Vodili ga bodo č. g. lazaristi pod vodstvom č. g. Heidriha. Sklep bode 15. t. m. na Včliki Šmaren. Bog daj mnogo vspeha! (Za medicince.) Deželni odbor kranjski je sklenil, da ne bode namestil nobenega okrožnega zdravnika, kateri ne dokaže, da je vsaj dve leti se vadil v kaki bolnišnici. (Goriški župan.) Dne 7. junija je bil izvoljen županom goriškega mesta dr. K. V en u t i. Oče njegov je bil iz Karnije, mati Slovenka iz Kanala. Minoli teden je bila njegova izvolitev na najvišjem mestu potrjena. On je odločen nasprotnik narodnim pravicam goriških Slovencev. (Goriške novice.) „Lega nazionale" otvori prihodnji september ljudsko šolo v Devinu, da poitali-janči slovenski Devin. — Nov telegrafični urad je pričel poslovati v Št. Vidu na Vipavskem. — Utopil se je v nedeljo neki kovač po imenu Basin v Soči pri Solkanu. — Na Travniku v Gorici se je vnelo v nekej hiši. — Porcijunkulski odpustki privabili so v frančiškansko in kapucinsko cerkev obilno pobožnega ljudstva. Ni se ustrašilo vročine. (Izza celjskih hribov) se nam poroča: „Da, če nikjer, tu gre Slovan na dan," tako sem vsklik-nil, ko sem prišel v prijazno mesto ob blagodejni Savinji. Ni še ravno deset let tega, ko sem se poslovil od tega lepega kraja, gredč v tuji svet, potrebnih naukov si pridobit. In kaka izprememba v tem kratkem času! Da, strah zagrizenih nemčorjev ni dopolnoma neopravičen, ker bati se je res, da se Celje in ž njim cela okolica posloveni; seveda ne pomislijo pri tem ti možje, da to ni nič kaj nenavadnega, ko je pa vendar veČina prebivalcev slovenskih, kar se njim je že tolikokrat dokazalo in kar tudi sami sinovi majke Germanije dobro vedo; a vkljub temu napenjajo vse svoje moči, da rešijo to mesto sovražnikovih napadov. Pa Slovenec je neomahljiv, ou se ne da tako hitro prestrašiti. In tudi v celjskem mestu moramo priznati, stojijo Slovenci trdni ko skala, kar pričajo zmage, katere so si pridobili z ustanovitvijo različnih družb, katere so nastale kljub tolikih zaprek, ki so jih nam napravljali nasprotniki. Kako lepo se razcvita ženska podružnica sv. Cirila in Metoda in kako vspešno deluje! Res posnemanja je vredna ta podružnica in želeli bi pač, da bi se tudi drugod ustanovile take podružnice. Saj je namen te prevažne družbe tako imeniten in gotovo Bogu zel6 prijeten, slovanskima blagovestnikoma pa dopadljiv, katera gotovo prosita gori v nebesih blagoslova vsem udom te družbe. — Zelo velike važnosti je tudi lepo se razcvitajoče obrtno društvo, katero prav lepo širi svoje veje na vse strani ter vabi vse slovenske trgovce, da se združijo ter se drug drugega oklenejo in tako z združenimi močmi delujejo narodu in sebi v prid. Tudi temu društvu manjka podružnic in mi ponavljamo že izraženo željo, da bi se v raznih krajih ustanovile take podružnice. — Lep sad narodnega gibanja in zavedanja je tudi tako krasno kopališče Diana. Dan na dan prihajajo tujci iz raznih krajev ter hitd v to na tako lepem kraju stoječe kopališče, da si utrdijo zdravje v zdravilni vodi deroče Savinje. — Pravi kinč celjskega mesta in sploh vseh štajerskih Slovencev pa bode narodni dom, katerega stavba je ravnokar potrjena in kateri se bo že letos začel zidati. Huda je bila borba in nasprotniki so vse sile napeli, kakor je znano, da bi zabranili stavbo tega zbirališča vseh Slovencev. Pa zaman! Konečno so morali privoliti in upati smemo, da bo dom čez leto dnij dokončan, kateri bo gotovo prava dika celjskega mesta in vse Savinjske doline. In če še dobimo slovenske paralelke na gimnaziji, kar nam pristaja po postavi, tedaj je pa oblekel savinjski biser slovensko obleko, katere, dal Bog, ne bo več slekel. Zato pa, rojaki slovenske krvi, bodimo vztrajni in ne oma-gajmo na potu, na katerega smo srečno dospeli in pokažimo našim nasprotnikom z dejanjem in besedo, da ima tudi Slovenec svoje pravice (Žendarmerijska postaja) v Št. Lovrencu ob Temenici je z 31. julijem ponehala; moštvo je umeščeno na druzih postajah. (Umrl) je včeraj zjutraj v Celovcu ces. kr. finančni nadsvčtnik dr. Fr. Adamič. (Dvajsetice in četrtaki iz prometa.) Finančno ministerstvo objavlja: V izvršilo zakona z dne 2. avgusta 1892. 1. (drž. zak. št. 126.), s katerim se ustanavlja kronska vrednota, in pa po dogovoru s s kraljevim ogerskim finančnim ministerstvom se z ozirom na razglasa z dne 1. maja 1893. 1. (drž. zak. št. 72) in z dne 1. aprila 1893. 1. (drž. zak. št. 48) ukazuje, da naj se srebrni drobiž po dvajset krajcarjev (dvajsetice) in bakreni drobiž po štiri krajcarje (četrtaki) avstrijske vrednote po teh-le pogojih popolnoma spravi iz obhoda: 1) Srebrni drobiž po dvajset krajcarjev in bakreni drobiž po štiri krajcarje avstrijske vrednote se s 1. dnem januvarja 1895. 1. vzame iz zakonitega obhoda. Ta drobiž je torej samo še do 31. decembra 1894. I. v zasebnem prometu jemati v plačilo po imenski vrednosti, oziroma po plačilni vrednosti, določeni s členom XXI. v zakonu z dne 2. avgusta 1892. (drž. zak. št. 126.), in sicer po meri člena X. v zakonu z dne 1. julija 1868. 1. (drž. zak. št. 84.). 2) Počenši z dnevom, katerega ta ukaz zadobi veljavo, ne smejo se ti novci po c. kr. blagajnicah in uradih več izdajati. Pač pa jih morajo c. k. bla-gajnice in c. kr. uradi vštevši do 31. dne decembra 1895. 1. sprejemati pri vseh plačilih in v zameno po imenski vrednosti, oziroma po plačilni vrednosti, določeni s členom XXI. v zakonu z dnem 2. avgusta 1892. 1. (drž. zak. št. 126.) in sicer po meri člena X. v zakonu z dne 1. julija 1868. 1. (drž. zak. št. 84.). — Po preteku tega roku mine vsaktera zavezanost države, da mora te novce zamenjati. 3) Ta ukaz stopi v moč s 1. dnem julija 1894. leta. (Cerkvena umetnost.) Kakor poroča „Laibacher Zeitung", našel je nedavno konservator osrednje komisije za umetnost in zgodovinske spomeuike v cerkvi sv. Rozalije pri Krškem slikan lesen strop, ki je velike zgodovinske in umetniške vrednosti. Do-tična komisija je izrazila željo, naj fr se pri popravi cerkve ta strop ohranil ali pa prepustil kranjskemu muzeju. (Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Novem Mestu.) Opozarjamo cenjene čitatelje na veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo vtorek, dne 7. avgusta v Novem Mestu. Odhod iz Ljubljane ob 6 7 zjutraj. Prihod v Ljubljano o polnoči. (Vojni ukaz.) Zadnja številka „Verordnungablatt fur das k. und k. Heer" prinaša lastnoročni cesarjev vojni ukaz, v katerem se Nj. Veličanstvo v lepih besedah spominja umrlega nadvojvode Viljema katerega imenuie plemenitega, viteškega vojaka, vzor vseh vojaških krepostij, ki se je nad 30 let odlikoval na čelu avstrijskega topničarstva. Konečno je ukazal cesar, da topničarski polk št. 3 (v Gradcu) za večne čase obdrži naslov nepozabnega nadvojvode Viljema. (Avstrijska armada svojemu cesarju in kralju.) Vojaški upravi je bil predložen v odobrenje predlog, da se v spomin 50. letnice vladanja Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa I. iz prostovoljnih prispevkov postavijo trije prelepi spomeniki, in sicer na Dunaju, v Pešti in Pulju. Prva dva spomenika predstavljala bi cesarja kot vrhnega poveljnika avstrijske armade, tretji spomenik kot najvišjega poveljnika namorništva. Prispevki naj bodo prostovoljni, in prispeval bi vsak vojak od prostaka do feldcajgmajstra. In sicer bi: prostak plačal 12 kr., narednik 24 kr.; desetnik 48 kr., šikovnik 96 kr., stražmojster 1 gld. 92 kr., častniški aspirant 2 gld. 33 kr., poročnik 5 gld., nadporočnik 7 gld. 50 kr., stotnik II. razr. 10 gld., stotnik I. razr. 15 gld., major 24 gld., podpolkovnik 36 gld., polkovnik 50 gld, generalmajor 120 gld., pol.jni podmaršal 240 gld., feldcajgmajster in general konjiče po 500 gld. Poleg tega še vitezi in baroni doklado 50 odst., komorniki, grofje, knezi in vojvode 100 odst., princi 200 odst. Vsak ima pravico ta prispevek plačati bodi si naenkrat ali v 12 mesečnih obrokih, in bi torej prostak plačal svoj prispevek v 12 obrokih po 1 kr. na mesec. (Vojaška godba) svirala bode zopet, kot navadno ob nedeljah in praznikih t „Zvezdi", ob četrtkih zvečer v Tivoli, in ob petkih bode mirozov po mestu. (Glas izmej občinstva.) Ker so se vedno množili izgredi vojakov 27. polka, ukazalo je tukaišno vojaško poveljništvo, da vsako noč po štiri vojaške straže skrbe za red, posebno pa morajo iste paziti na prepovedane gostilne, da ne zahaja tje vojaštvo. Ker se je pa zadnji čas često pripetilo, da je taka straža hodila po gostilnah, ki nikdar niso bile vojakom zabranjene, ter s tem nadlegovala goste in gostilničarje, želeti bi bilo, da se vodje straž natančno pouče, kaj spada v njihovo službo, oziroma katere gostilne smejo nadzorovati in katerih ne. (Krški raki) so bili pred leti znani po svetu ter donašali mnogo novcev ribičem, dokler jih ni pokončala do zadnjega račja kuga. Pred petimi leti je nekdo prinesel 36 rakov iz Bele Krajine ter jih spustil v potok pri Pleterjah v šentjernejski fari na Dolenjskem. Letos so jih že do 100 nad 12 palcev velikih vjeli. Love seveda le samce. (Promet.) V prvi polovici leta so na škofjeloški postaji naložili 464 komadov velike živine, ki je bila z malimi izjemami poslana v Pulj. Na Veliki Loki ob novomeški železnici so od otvoritve železnice do 20. julija naložili 75 komadov velike živine in 182 prešičev. (Z velocipedom čez morje!) V Londonu omislil si je neki Jurij Pinker tricykl, s katerim se je možno voziti tudi po morju. V dokaz, da je njegova iznajdba istinita, spustil se je s tricyklom v morje in sicer v ožino mej Dovrem in Calais. Obljubil je, da pride v ponedeljek v Folkestone. Skrb je prevzela radoznale čakalce, ko povodnjega tri-cyklista ni bilo ob določenem času na omenjeno mesto, tudi nobenih sporočil niso dobili o njem. — Še le v torek se je srečno pripeljal na suho. Pripovedoval je, da mu je prišlo mej potom na misel ribe loviti, to pa da ga je na potu zadržalo, da ni mogel dospeti pravočasno na določeno mesto. (O života in delih Radoslava Lopašica). Akademik g. T. Smičiklas je čital dne 9. julija v akademiji o životu R. Lopašica. Po bileškah, katere je Lopaš č napisal kot početek svoji autobiografiji, bilo je akademiku mogoče pogledati celo v njegovo prvo mladost. Nadalje je ocenil njegovo mukotrpno delo- vanje pri uabiranju spomenikov iu njegove književne proizvode. Posebno se je bavil s pokojnikovo zapuščino, katera je sedaj po posredovanju pokrovitelja škofa Strossmayer-ja svojina akademije. Samo one zbirke, katere so že pripravljene deloma za tisek, bodo obsegale do dvesto tiskanih pol. Hrvatskim jezikom spisani spomenici od XIV.—XVIII. veka bodo obsegali štiri zvezke. „Monumenta ecclesiae graeco-orientalis" za dva zvezka so popolnoma pripravna la tisek. Akademik je ocenil še več drugih gotovih zbirk, ki bodo v »Starinah" ali pa v »Monumenta" razsvetlile mnogo temno stran zgodovino hrvatske. (Goriške novice) Bivši dolgoletni vodja laške kmetijske šole v Gorici, prof. G i o r d a n o , je imenovan kraljevskim komisarjem in nadzornikom za vse kmetijske šole v blaženi Italiji. Tekni mu laška polenta! — Laški listi so lagali, da je slovensko zabavišče v Ločniku obiskovalo koncem leta le 6 otrok. V resnici jih je bilo 36 — Pri Sv. Luciji je zopet pričel kopati dr. Marchesetti iz Trsta. Odkril je doslej na 3000 predzgodovinskih grobov. — Na Žagi pri Bolcu se 15. sept. prične košarska šola, kjer se bodo otroci učili plesti koške in košare. (Filozof.) A: Kako da si vedno tako prijazen s svojim čevljarjem, kadarkoli ga srečaš? — B: Da, hvaležen sem mu, ker ravno moj čevljar mi je že napravil mnogo prav srečnih trenutkov v življenju. — A: Kako to ? — B: Vsak večer, kadar sezuvam čevlje, katere mi je naredil, čutim se neizmerno srečnega! Aaroduo gospodarstvo. Banka »Slavija." O J Kolpe. V 153. številki letošnjega »Slovenca" piše dopisnik iz Hrvatske, kako draga da je pri njih zavarovalna banka »Slavija". Koncem dopisa pravi: »če je glavni zastop v Ljubljani ceneji od našega, ne vem." Bodi dopisniku onkraj Kolpe povedano, da letne premije banke »Slavije" ca Kranjskem niso tako visoke kakor na Hrvatskem, ampak so dosti nizke, po 90 in 100 kr. pri stavbah, kakeršne so navadno na kmetih. Pristojbine so pa tudi pri nas visoke in če jih primerjamo s pristojbinami drugih zavarovalnic so previsoke. Na razpolaganje so mi zavarovalne knjižice »Foucier", »Slavija" in »Unio". Zavarovalni znesek 2780 gld. pri „Foncier" plača na pristojbini in za kolek 1 gld. 10 kr., zavarovalni znesek 350 gld. plača 50 kr.; pri »Unio" plača zavarovalni znesek 4000 gld. 67 kr. pristojbine. Zavarovalni znesek 5700 gld. pri »Slaviji" znaša na pristojbini 3 gld. 5 kr. Poslopje je zavarovano za 10 let. V knjižici so plačilni obroki zabilježeni za 5 let, in se plača prvo leto 77 kr., druga leta po 57 kr., tedaj skupaj 3 gld. 5 kr. Upam, da bode druga zavarovalna doba pristojbine prosta. Iz treh zavarovalnih knjižic »Slavije" posnamem, da je pristojbina pri zavarovalnem znesku 250, 350 in 400 gld. jednaka za 4 leta po 42 kr. ; a prvo leto znaša pri 400 gld. 92 kr. tedaj skupaj za 5 let 2 gld. 60 kr., pri znesku 350 gld. 62 kr., skupaj 2 gld. 30 kr. in pri znesku 250 »Id. 2 gld., skupaj 3 gld. 68 kr. Tako je zapisano in tako berem v zavarovalnih knjižicah. »Slavija" daje za 2 petletni dobi 10% popusta, pri ..Foncier" je prosto vsako peto leto, »Unio" daje cerkvam in župnim poslopjem popusta 25°/0. Pripomnim, da pri »Foncier" in »Unio" -navedena pristojbina se le jedenpot plača. Telegrami. Smrt nadvojvode Viljema. Dunaj, 3. avgusta. Dopoludne vsprejel je cesar portugalskega poslanika v Berolinu grofa Pindello, ki je zastopal portugalskega kralja pri pogrebu nadvojvode Viljema. Poslanik Pindello je obiskal ministra vnanjih stvarij. Pruski princ Friderik je odpotoval v Berolin. Reka, 3. avgusta. Danes je bila tukaj črna maša za nadvojvodo Viljema, katere so se udeležila vojaška in civilna oblastva, moštvo mornarice pod vodstvom kontread-mirala Hinkeja. Pravda proti Caseriu. Lyon, 3. julija. Danes je bil zaslišan za pričo Le Blanc, ki je bil s Caseriom v bolnici. Ta priča trdi, da je bil z žrebom odbran, da umori Carnota. Caserio je na to odgovoril, da je to vse laž. Državni pravnik je na to spregovoril. Rekel je, da Caserio ne pripada nobeni narodnosti, on je anarhist. Zaradi tega on obsoja izgrede proti Italijanom v Lvonu. Caserio pripada oni vrsti hudodelcev, ki kakor divje zverine napadajo eivilizovano človeško družbo in jo hočejo uničiti z razrušenji in umori. Proti takim zločincem se je družba dolžna z vsemi silami braniti. Caserio ni političen, temveč navaden zločinec. Končal je s tem, da je potrebno v interesu svobode, civilizacije in človečnosti največje strogosti. Zagovornik se je skličeval na to, da zatoženec ni pri zdravi pameti, da so duševne bolezni dedne v njegovi rodbini, čemur je ugovarjal Caserio sam. Porotniki so zatoženca spoznali krivega in sodišče ga je obsodilo k smrti. Vojska na Koreji. Berolin, 3. avgusta. Po poročilih iz Tientsina je v boju dne 25. julija, ko se je potopila kitajska transportna ladija, nemška topnjača „Iltis", ki je bila slučajno blizu, rešila 150 Kitajcev. London, 3. avgusta. Vlasti se ne mislijo mešati vmes, da bi zabranile boje mej Kitajci in Japanci; prizadevale se pa bodo, da se kolikor je mogoče omeji ozemlje za vojne operacije. Madrid, 3. avgusta. Vojna ladija „Don Juan" pojde na Korejo, da bode opazovala bojevanje mej Kitajci in Japanci. Dunaj, 3. avgusta. Predsednik državnih železnic vitez Bilinski je odšel na daljše inšpekcijsko potovanje in se vrne v septembru na Dunaj. Budimpešta, 3. avgusta. Srbski ministerski predsednik Nikolajevič prišel jp semkaj, ogledal je znamenitosti po mestu in potem se odpeljal na Dunaj, kjer dalje časa ostane. Sredec, 3. avgusta. Stambolova vila v Trnovu ni pogorela, pač pa neki majhen hlev blizu. Kako je ogenj nastal, se ni dognalo. Pariz, 3. avgusta, Kornelij Herz je obsojen v odsotnosti v petletno ječo in 3000 frankov globe zaradi tega, ker je izsilil od Reinacha in panamske družbe večje denarne svote. Monakovo, 3. avgusta. Umrl je bivši ravnatelj politehnične šole tajni svetnik Bau-ernfeind. ■Hk Popolnoma svilene tiskane foularde od 75 kr. do gld. 3'65 meter — (kacih 400 različnih baz) — potem črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11*65, gladko, progasto, prižasto, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baz in 2000 različnih barv, načrtov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci peljejo so z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr., dopisnice 5 kr. v Švico. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (10 2) (c. in kr. dvorni založnik v Curihu (Ziirich). (16-10) Umrli no: 2. avgusta. Franc Morella, ključaničar, 30 let, Poljanski nasip 50 srčna hiba. 3. avgusta. Antonija Vindišar, davkarjeva hči, 6 mesecev, Kravja dolina 2, daviea. — Jožef Mizelli, pivovar, 62 let, Rožne ulice 5, pyaemie. Tržne cene v Ljubljani dne 4. avgusta. gl- kr gl.|kr. Pšenica, m. st. . . 6 30 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 64 Rež, „ . . . 4 50 — 72 Ječmen, r . . . 4 50 Jajce, jedno . . . — 25 Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 6 60 Mleko, liter . . . _ 10 6 — Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 5 — Telečje ..... — 60 Koruza, ..... 5 80 Svinjsko „ » . ... 60 Krompir, „ . . . 1 80 Koštrunovo..... _ 36 Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... _ 40 Grah, „ . . . 12 — Golob..... _ 16 Fižol, » . . . 8 — Seno, 100 kgr. . . 1 511 Maslo, kgr. . . — 92 Slama, 100 „. . 1 421 Mast, » . . Špeh svež, „ . . — 6* Drva trda, 4 kub. m. 6 40 — 58 „ mehka, 4 „ „ 4 80 Vremensko sporočilo. a Cas Stanke nna7nvanift *»komera toplomere opazovanja | „ nr1 po Cellfjc Veter | Vreme 2 a c is i s « /. u. zjut. Ž u. j'op. y a.i.te "733-9 7324 732 3 16:0 29 4 21 4 b1. svzn. si. zapad jasno i» del. oblač. 0-00 SreHnh tompprutiira 22-3 za 2-5° nad nnrmalom. Zahvala. K sklepu šolskega leta, katerega je praznovala šišenska šolska mladina (broječa nad 160 glav) /. zahvalno sv. mašo na Rožuiku in imela potem šolsko veselico na Drenikovem, podarila je veleslavna tvrdka bratov Koslerjev 75 litrov piva, velespoštovana gospa Ana Knez-ova ves kruh, predsednik krajnemu šolskemu svetu in veletržec g. J. C. Juvančič in g. Jakob Matijau. posestnik v Gorenji Šiški pa sta plačala zajuterk petdesetim ubožnejšitn šolskim otrokom. Vsem tem imenovanim dobrotnikom in prijateljem šolske mladine izreka podpisani najtoplejšo zahvalo. Povrni obilo Bog! O jednem tudi vsa Čast in zahvala gospodu Fr. Kavšek-u županu Spodnje Šiške, kateri je otrokom svoje občine zadnji šolski dan izplačal vse nabrane hrošče ter jim s tem napravil mnogo veselja. V Šiški, dne 31. julija 1894. Anton Javoršek, šol. voditelj. Za Matej Cigaletov spomenik v Črnem Vrhu nad Idrijo so darovali p. n. darovalci: Ces. svetnik J. Murnik, deželui odbornik v Ljubljani 10 Kr.; L. Svett c, dtželni poslanec in c. kr. notar v Litiji 10 Kr. ; J. Vidmar, župnik v Žireh 10 Kr. ; vodija T. Zupan, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani 4 Kr. ; J. Ambrož, kapelan c. in kr. mornarice 4 Kr.; J. Rudolf, šol. vodja in posestnik na Viabčah 4 Kr.; G. D?1 Cott, c. kr. okrajni glavar v Logatcu 2 Kr. ; V. Zupančič, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Ljubljani 2 Kr.; J. Bt-r-gaut, c. in kr. murski pr^dčnstnik 2 Kr.; L. Picigas, katehet v Idriji 2 Kr.; Neimenovanec v Poddragi 2 Kr. ; Tereza Hrovatin, posestnikova hči v Vipavi 1 Kr. ; Mici Preinru, trgovčeva hči v Št. Vidu 1 Kr.; Ivana Kristan, soproga oružniškega vodja v Mengšu 1 Kr.; Mici Lampe, trgovčeva hči v Črnem Vrhu 1 Kr.; Ana Larapj, trgovčeva hči v Črnem Vrhu 1 Kr.; Franja Kos, peštua upraviteljica v Črnem Vrhu 1 Kr.; Anton Lampe, trgovčev sin v Črnem Vriiu 1 Kr.; Franja Rudolf, trgovčeva hči v Črnem Vrhu 1 Kr.; Mici Cuk, trgovčeva hči v Črnem Vrhu 1 Kr.; J. P. v Črnem Vrhu 1 Kr. : I. J. v Črnem Vrhu 1 Kr.; V. Tonči, čevljarski mojster v Idriji 1 Kr.; V. Kopatin, dijak v Št. Vidu nad Vipavo 1 Krono. Odbor za Cigaletov spomenik v Črnem Vrhu nad Idrijo. Eksekutivne dražbe. Mat. in Neža Žagar iz Vasi št. 11 posestvo s pri-tiklinami (720 gld. iu 35 gld.) dne 22. avgusta in 26. septembra v Kočevji. Fr. Lekana iz Petkovca št, 74 posestvo (3585 gld.) dne SO. avgusta in 29. septembra (ponovitev) v Logatci. Ive Prusa iz Draščic zemljišče (1227 gld.) dne 17ega avgusta v Metliki. Marija Ponikvar, omož. F 1 o r i j a n č i č v Ljubljani terj. posestva (116 gld. 66 kr.) dne 7. avgusta in 4ega septembra v Žužemberku. Jak. Brinška od Sv. Gregorija zemljišče (1711 gld.) dnd 28. avg. in 2. okt. v Vel. Laščah. Ant. Korošca iz Čateža zemljišča (1994 gld. in 32 gld. 40 kr.) dnč 28. avg. in 28. sept. v Trebnjem. Jan. Škofa iz Dol. Vasi (radi terjatve 99 gld. 63 kr.) posestva (2286 gld.) dn6 27. avg. in 27. sept. v Cirknici. Agrarske operacije. V izvršitev glavne in nadrobne razdelbe posestnikom v Kovku invGojzdu skupno v last spadajočih žemljišč davčne občine Križna Gora, in sicer : 254 oral 1177 štiri-jaških sežnjev == 146 hektarov 59 arov gozdov in 159 oral 147 štirijaških sežnjev = 91 hektarov 55 arov pašnikov skupne površine; dalje v izvršitev nadrobne razdelbe posestnikom v Kovku skupno v last spadajočih gozdov in pašnikov davčne občine Kovk, in sicer: gozdov 331 oral 1578 štirijaških sežnjev = 191 hektarov 7 arov, oziroma 84 oral 336 štirijaških sežnjev = 48 hektarov 46 arov skupne površine postavila gospoda c. kr. okrajnega komisarja Jožefa Oreška v Postojini, oziroma v Ljubljani, kot c. kr. kraj-nega komisarja za agrarske operacije. Uradno poslovanje tega c. kr. krajnega komisarja sc prične dne 10. avgusta 18 9 4. — Načrt o nadrobni razdelbi v katastralni občini Dertija ležeče pašne parcele št. 224 bode od dnž 8. avgusta 1894 do vštetega dne 2 3. avgusta 1894 v občinski pisarni v Dertiji razgrnen na upogled vsem udeležencem. Načrtova obmejitev s kolci in njegovo pojasnjevanje po c. kr. krajnem komisarju se je že vršila. To se daje na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor posredno udeleženi svoje ugovore zoper ta načrt v 30. dnAh, od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 8. avgusta 1894 do dnž 8. septembra 1894, pri krajnem komisarju g. Margheriju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. č. <3cfimarda ® priporoča p. n. potujočemu občiustvu svojo oblastveno dovoljen i Nm ~E3o znižani ceni! |j|j K S potnišfio pisarno s pravico za preskrbo vanje navadnih, - povratnih, naročniških in obhodnih Al voznih listov, za prirejanje zabav-M nih, romarskih iu druzih posebnih L|J vlakov, dalje za podajanje pojasnil potnikom za tu- m inozemstvo po železnici in po morju. V Uredil dr. Fr. Lampe. — Izdala katol. družba za Kranjsko. Letniki XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI po 60 kr., letnik XVII 80 kr., po pošti 10 kr. več. Zanimiva vsebina z nekaterimi slikami. — Primerna knjiga za sloveuske družine. Dobivajo se v,.Katoliški družbi za Kranjsko" v Ljubljani, Stari trg it. 13. fl cPisarna je v JOjuBljani, Selen-fi 406 3-1 Gurgove ulice št. 3. France Pavšner krojač v Ljubljani naznanja preč. duhovščini in si. občinstvu, da se je preselil v Dijaške ulice št. 9. |H Ob jednem se prav toplo priporoča v izdelovanje talarjev, sukenj, havelok in razne obleke 182 26-19 ter zagotavlja trajno delo in uljudno postrežbo. p—1 1- V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na GLAVNO SKLADIŠTE Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebarljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo. (VIII.) 51 27 Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju. Tovarna cerkvene oprave. Premovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Brllckuer. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd.. pa tudi cela mašna obleka v najpravilnejši ____obliki. 54 26—14 Cerkveni paramenti. 0 zlatih, 13 srebrnih kolajn frtf7) * 'SP5 9 častnih in priznal-nih diplom 136 20-8 Kwizdov IX 126 (8—5) korneuburški živinoredilni prašek za konje, govedo in ovfiad. Škatlja 70 kr., pol škatlje 35 kr. Z najugodnejšim uspehom rabi se že 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanja slasti, slabemu prebavljenju, v zboljšanje nkusnega ln Izdatnejšega mleka. Pazi naj se na varstveno znamko in zahteva le K w iz do v Korneuburski živinored. prašek. Glavna za oga: Frano Iv. Kvtrlzda c. in kr. avstro-ogerski in kralj, rumunski dvorni založnik Okrožna le li tirna v Korneuburgu pri Dunaji. Pristen dobiva se v vseh lekarnah in droguerijah avstro-ogerske dežele. Ako hoče prečast. duhovščina in si. občinstvo kupovati prav dobro in trajno izdelano tapetarsko pohištvo i naj se obrne do ta petni k a in dekoraterja J Adolfa Klarer-ja j v Ljubljani, Florijanske ulice št. 22, j kateri prevzema vsa v to stroko spadajoča naročila I in je natančno izvršuje. | Zanesljivim naročnikom dovoli tudi pla- j Sevanje na obroke. 389 c " ' v Ljubljani PreIem.B7 tig Pravo francosko žganje. Za notr. in vnanjo rabo. Stekl. 40 in 60 kr. Dunajske želodčne kapljice Domače bolečine tolažeče in okrepčujoče sredstvo. 1 stekl. 10 kr., 12 st. 1 gl. Indicon, novo, sig. učink proti kurjim očesom in bradavicami. Stekl.30kr. Lekarna pri orlu Svobode nasl. Za čiščenje zob in ust: Menthol, ustna voda 40 kr. ilto zobni prašek 30 kr. dto zobna pasta 20 kr. Obvezlla, lastni Izdelek, najcenejše. ■priporoča nastopne Specijalitete za poletje. Kot toaletne predmete: Pariški toal. poudre, r tuleč, bel, rumen 10 kr.. škatl. 25 kr. Amerikans. vazelina po 10, 15, 20 kr. Creme celeste, prirejeno po francoskem receptu, po 10 kr. Št. 535/m. š. sv. 405 (2—2) Razpis ponudbinske razprave. Podpisani c. kr. mestni šolski s\ec razpisuje \novic pismeno ponud-binsko razpravo za oddajo in dobavo zidarskih, kamnoseških in krovskih del ter za dobavo kamenin pri gradnji nove dvoraz-redne ljudske šole na ljubljanskem barju na 20. dan meseca avgusta letos ob 11. uri dopoldne. Dotični načrti, proračuni mer pogoji in drugi pripadajoči pripomočki so razgrnem v pisarni mestnega stavbinskega urada za navadnih uraduih ur vsacemn na vpogled. V ponudbah nast&vi ponudnik s številkami io besedami jednotne cene in na njih podstavi proračunjene skupne zneske ter oddaj te ponudbo zapečatene in opremliene s 5% vadijem v gotovini ali vrednostnih papirjih do določenega roka pri podpisanem c. kr. m<-slnem šolskem svetu. Na ponudbe, ki bi došle prekasno, in ua take, ki bi se ne skladale popolnoma z navedenemi pogoji, se ne bode oziralo. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, 1. dan avgusta 1894. Št. 17.592 IV. 1209/1894. C. kr. za mesto deleg. okr. sodišče v Ljubljani odredi za ja/tr&o dsttšlb© v zapuščino dnč 29. julija 1894 umrlega dr. Pavla Preinitsch-a, hišnega zdra vu ka v blazmei na Studencu, spadnjočib premičnin narok na i>. a\ glista 1894 dopoldne ob 9. uri v zapu-tnikovnn stanovanju na Studencu. Pri tem nar.ku se bouo premičnine proti gotovemu plačilu prodajale ter jih mora kupec takoj odstraniti. Piodajale se bodo razoe hišne oprave, obleke in perilo, posebuo tudi mediemske knjige, glasovir, konj, več voz itd. C. kr. za mesto deleg. okrajno sodišče v Ljubljani, dne 2. avgusta 1894. 409 1—1 fr frfr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr frfr frfrfr & S^T* VI. zvezek: OVESTI AIDREJ KALAI je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v „Katoliški Bukvami" in „Katol. Tiskarni" v Ljubljani. JJobe se še II., III., IV. in V. zvezek, f T f £ f ¥ f +++++++++++++++++++++++++++ 4» DomaČa zanesljiva tvrdka l £ Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov! ~ *f* Najboljše in najcenejše žepne in stenske ure ure budiluice j zlate, srebrne in nikelnate verižice, medaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi Fr. Čuden v Ljubljani Mestni trg, nasproti rotnvžu. Popravila tudi najtežavnejša izvršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za natančno popravo jamči. 158 21 Ceniki ■ podobami so franko na razpolago. trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. ild.. vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izberi ^"drevesa (plu«e) štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsako vrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči, ^fl l - Zunanja naročila so takoj in vestno izvršč. Kar bi no ugajalo, se radovoljno zamenja nlMBl' islolako se kuPyeno blago radovoljno pošilja na dom aH na napovedani kraj J J Kij! m 13' Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. 159 23 ___ _____ • I f»B -------:• • - v--~-.....- .TSrTSEEBfl p=bž HpmBMil fiHilSMH i fffl l"Cnvrjpi I Tu kuPuJele železo naj-ivUVctUl . ceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali! SdT* CAItBOLINKUM! '"l»jj >nnnnnri^ ,ffrn iu u i mtmvHiim^ Vimrdc; nr."7|-7iirr "——^ IUMlim ■■ ----- — ........ I ■ .r 1111'JJMt, ■UI|IIIU.M.lUUXmiU, ^ Jtu Fran Stare, sobni slikar, v Ijjubljaiii, Breg- št. SO priporoča se v izvrševanje vseh v fleRoracijsko-sllkarsKo stroKo 1 spaflajofiiii mi 2621710 z zagotovilom okusno - modernega dela proti zmerni oeni. mnmtm f rt?. ' »♦-■> •*« Obrtniki in trgovci, 375 2fi-5 Člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani, priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele: Razglas. Na javni zmanjševalni dražbi se bode oddalo popravljanje šole v Lescah na lici mesta dne IG. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne. Vzklicne cene so : zidarsko delo • . . . . 1047 gld. 83 kr. kamnoseško delo .... 41 „ 64 „ tesarsko delo..... 425 „ 37 „ mizarsko delo.....193 „ 10 „ ključaničarsko delo . . . 203 „ 11 „ barvarsko delo .... 47 „ 68 „ steklarsko delo .... 61 „ 60 „ lončarsko delo.....48 „ — „ šolska oprava.....134 „ 70 „ Dela se bodo oddala posamezna ali pa skupaj. Zahteva se 10°/o varščine. Natančneja pojasnila v šoli v Lescah. 388 3-3 tfajslgurneJSe in najboljše nalaganje glavnice 4% zastavnih pismih gališkega zemljiško-kreditnega društva. Isti osiguravajo več nego 4odstotno obrestovanje ter so pupilarno varna, davka in fatiranja prosta, sposobna za kavcije, sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavolj; razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 bipotekarne vrednosti. Ta zastavna pisma dohiti so po dnevnem kurzu pri v J\jjiiT>lj»iii. 295 18 Krajni šolski svčt v Lescah. Bonear France plesknr v Ljubljani, Rimska cesta. Blaznik L. v Ljubljani, Stari Trg štv. 12. Zaloga najraznovrstnejšega W galanterijskega blaga. Boucon Andrej stolar v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7. priporoča največjo svojo zalogo najraznovrstnejših stolov natančno in trajno iz najboljše tvarine izdelanih. Čamernik Ignacij hamnoMok v Ljubljani, Poljske ulice št. 49. Cerne Jožef urni-v Ljubljani, Sv Petra cesta 2. Čermelj Jernej trgovina z južnim sadjem i zelcnjndjo v Ljubljani, Semeniško poslopje. Jager Janez mesni* v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu. Kovač France derljnr v Ljubljani, Sv Petra cesta. Kozak Josip mesar v Ljubljani, Semeniško poslopje. Kregar Ivan pasar iu srebrni* v Ljubljani, Poljanska cesta štv. 8. opozarja proč. duhovščino in ccrkv. predstojniStva na izvrstno urejeno delalnioo, v kateri izdeljuje vsakovrstno cerkveno posodo in orodje iz najzanesljivejše kovine, zlata in srebra po najnižji oeni. Matkovie Dragotin brivec v Ljubljani, Pred škofijo Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2. Brata Eberl slikarja ntipisov, stavbinska ln pohištvena pleskarja. tovarna za oljnate barve, lak in pokost, Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. 4. P. n. občinstvo opozarjava posebno na izdelke, katere sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem muzeji „Kndolflnumu. Fajdiga Filip mizar v Ljubljani, Slonove ulice. Petrič Fr. trgovina z munufnkturnim blagom v Ljubljani, Špitalske ulice. Faj d i ga Ivan lnokar v Ljubljani, Krlževniški trg, filijala na Vrhniki priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko in otrobe po prav nizki coni. Hinterlechner Karol bč e v 1j ar bljnni, Francovo nabrežje 23. Plehan Valentin izdelovatelj voščenih sveč iu lectar v Ljubljani, sv. Petra cesta. Rebek Josip 1 '' 'A V- '>. V- V- V- V- V- V. V_ V- 4J- '.K 'J. '.< 'J 'J. V.'> '.> '.< ' V postojnski jami 170 i-i priredi se dne 15. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne običajna 'J kakor o binkoštih vsacega leta. Vstopnina za osebo 1 gld. — Otroci pod 10 leti so vstopnine prosti. 397 3-3 Najboljši in najcenejši vir nakupovanja strojev in orodja "Strojev gj za vinarstvo vsakovrstnih sesalk pralnih strojev ovijalnlkov, zravnalnikov perila patentovanih mlinov za domačo uporabo, 239 na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri (52-16) Avgustu Kolb, tovarna strojev l)iinaj, II., Pasettistrasse 29—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. !W Ilustrovani cenilci zastonj in franko. F. P. Vidic & Co. v Ljubljani 266 2514 priporočajo po najnižji ceni: Mosaik (chamotni) tlak za cerkve. Pripoznalna spričevala od že napravljenih tlakanj so na razpolago. Lončene PeCi vsake barve. Zarezane strešnike, nejše kritje. Roman in Portland cement. Cevi iz kamenine SJfflrft Nasade za dimnike. Drainage cevi mo6virnih Dunajska t> o r z a. Dne 4. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....98 gld. Skupni državni dolg v srebru.....98 „ Avstrijska zlata renta 4%......122 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 97 „ Ogerska zlata renta 4 %.......121 „ Ogerska kronska renta 4 %, 200 kron . . 96 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .1013 „ Kreditne delnice, 160 gld..............363 „ London vista ■ . i > t > t ■ • > 124 „ Nemški drž.bankovci zalOOm.nem.drž.velj. 61 „ 20 mark............12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci.........44 „ C. kr. cekini......................5 „ 45 kr. 45 „ 45 „ 70 „ 50 „ 75 55 02'/, 20 90 55 89 Dne 3. avgusta. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld. ... Dunavske vravnavne srečke 5% . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 Posojilo goriškega mesta .... 4% kranjsko deželno posojilo . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4% 149 gld. — kr. 154 50 197 60 96 40 143 — J» 127 20 107 n 40 M — n — n 67 40 n 98 70 222 25 155 35 128 50 rt 98 n 50 rt Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 25 kr.. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........68 St. Gen6is srečke, 40 gld.......70 Waldsteinove srečke, 20 gld......48 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 164 Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3190 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 480 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 108 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 74 Montanska družba avstr. plan.....82 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 166 Papirnih rubljev 100........133 50 50 50 50 75 50 80 50 37l/. jHf Nakup ln prodaja "£2 vsakovrstnih drtavnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri iicžrebanju najmanjseza dobirk K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Meniarnična delniška družba „M E B C U H" Nollzeile it. 10 Dunaj, lariahilfBrstrasse 74 B. JSJT Pojasnila >35 v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (£ 1 avn i c.