T -	_	- • < „	«
rmUSBKD AMD DISTRIBUTED OTPS* PBMIT (Ko. 556) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBEK «, 1117, OirgMiT THE FOOT OFFICE of Few Yori^ g.Y. By Order of the PrfM^wf X B. BnrIesofi,~Porfmi«t€f CkBtfal
The Largest Slovenian Daily m in the United States
lamed Every Day Except Sunday; end Legal Holidays — ^
• ' ♦ 75.000 Readers	„
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
• Vajveftji slovenski dnevnik '-> ▼ Zodin jenih državah
Velja za vse leto	$4.00
Za pol leta	'l	$2.60
TELEFON: 2876 tJOBTLANDT.	Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, H. Y, under the Act ol Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT,
NO. 249. - ŠTEV 249.	*NEW YORK, THURSDAY. OCTOBER 23, 1919. — ČETRTEK, 23. OKTOBRA, 1919.	l^Kj~VOLUME XXVII. LETNIK XX VIL
POGAJANJA RADI ^ PREMOG. STAVKE
Delavkemu tajniku Wilsonu se dosedaj še ni posrečilo preprečiti
bodočo stavko premogarjev.
Washington, D. C., 22. okt. — Premogarji in delodajalci so danes že drugi dan pričeli s posvetovanji, a so očividno glede plač in delavnih ur tako daleč liura-' *en kot so bili v pričetku pogajanj.
Ko se je vršil sestanek, se je izvedelo v Beli hiši, da je vlada že razmišljala o možnosti, da sama prevzame obratovanje premogovnikov, ve bo treba to, da prepreči trpljenja in dcmoralizacijo industrije. Vlada pa bi se poslužila tega koraka le kot skrajnega sredstva. O tej zadevi se je razpravljalo na zadnji seji kabineta.
Kljub površnim znakom, ki kažejo, da ni nobena stran voljna sprejeti kompromisa, so dobili delavski tajnik Wilson in oni. ki u-pajo preprečiti stavko premogarjev, novega poguma na podlagi dveh faz konference.
Prva stvar je, da niso niti zastopniki delavcev, niti oni delodajalcev dosedaj pokazali kakega resničnega razpoloženja, da l»i prekinili pogajanja. tVprav ^ta šli včeraj obe stranki na sestanek z zagotovilom, da ne bosta izpremenili svojega stališča in da nočeta ničesar slišati o kakem kompromisu, sta bili vendar obe stranki voljni razpravljati o zadevi.
Druga ugodna stran položaja pa je, da so sedaj sorazmerno tihi voditelji ob«»h strank, ki so še par dni poprej izdajal iugotovila, v katerih so drug drugega dol ž i -11 profitirstva in kršenja kon-trakta.
Tajnik Wilson, ki predseduje konferenci, ni dosedaj še predložil svojega lastnega kompromis-nega predloga. Jsačrt tajnika je nadaljevati s sejami ter dati vsaki strani priliko, da obrazloži svoje stališče, dokler bi mu ena i»li druga stran ne pokazali poti, ki bi vodila k kompromisu. Po zaključenju včerajšnje seje so se sestali delodajalci v prostorih National Coal Ass., da napravijo načrt za današnjo sejo.
-	DENARNE POŠILJATVE V -
-	I8TR0, STA OORlftKO IN -
NOTRANJSKO. ~ «
Izvršujemo denarna Izplažila popolnoma zanesljivo in sedanjiiri razmeram primerno tudi hitro po celi Irtri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlja ki je aedeno po italjanski armadi.
Jamčimo Ali gar&ntimamo it vsako pošiljatev, toda za kake mogoče zamude ▼ izplačila ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
50 lir ....... $ 5.75
100 lir ....... $ 10.90
* 500 lir ....... $ 54 .00
1000 lir ....... $108.00
Denar nam pozlati je najbolj« po Domestic Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft,
TVRDXA TRANS 8AKSER, at nortUndt New Tor*. M. T.
TUJERODCISE
BODO VRNIL!
_
Tiaoči onih, ki so se vrnili v Evropo, so našli tamošnje razmere ve-1
liko slabše kot so tukajšnje.
-
Philadelphia, Pa., 22. oktobra. Tujerodei, ki so hiteli v svoje do-| mače dežele koncem vojne, se že | vračajo v Ameriko po kratkem j obisku v svojih domačih krajih
Presenečeni vsled bede in opu-j stošenja, katero so našli v vojnih . ozemljih in istotako presenečeni vsled dejstva, da so življenski stroški v Evropi še veliko večji kot v Ajneriki, se vračajo sedaj nazaj v Združene države. Velike organizacije v tem mestu se pri- < pravljajo na veliko seljenje iz 1 Evrope, ki se bo najbrž pričelo v teku par tednov.
Soglasno z Naouin Perikleou- ; som, upraviteljem grško ameriške agencije, so se hoteli številni njegovi rojaki vrniti po končani ' vojni domov, da izvedo za usode I svojih sorodnikov in znancev. 1 Oni, ki so dobili posebna dovoljenja za povratek na Urško, se ho- < eejo sedaj zopet vrniti nazaj v Združene države.
Ko so dospeli do svojih družin doma, so izvedeli, da sta hrana in obleka tam velika bolj dra-fja kot pa v Združenih državah. Vojaške omejitve njih lastne via de niso še odpravljene in vsled ■ tega so prišli do prepričanja, da [ je Amerika še vedno dosti boljši dom.
Slične stvari poročajo tudi iz italijanskih naselbin. Številni prejšnji prebivalci "majhne I ta- ] lije" v Philadelphiji, ki so do- 1 ninevali, da bodo boljše vozili v Italiji, so se vrnili v svoje rojstne kraje s svojimi prihranki. Našli pa so, da je tam mogoče kupiti i z denarjem veliko manj kot pa v Ameriki in vsled tega čakajo tudi oni na priliko, da se vrnejo1 % Združene države.	i
STAVKA NEWYORSKIH LONGSHORMENA
Velika večina štrajkujočih longšormenov. ki šestnajst dni o-nemogočuje vsak prekotlanstki promet, je predložila včeraj svo-ie zahteve ne\vyorškemu županu Ilylanu.
Pri njem so bili zastopniki dvaj-seterih največjih loiigšormeuskih organizacij.
Po njihovem mnenju naj bi žu pan aranžiral konferenco z gospo darji.
Njihove zahteve so sledeče:
Dolar na uro in dva dolarja zj vsako uro overtime.
44-urni delavni teden.
Na vsakem pomolu naj bi bile postaje za prvo pomoč.
Ce je le mogoče, nobenega dela v nedeljo.
Delavci pravijo, da se pod nobenim pogojem ne vrnejo prej na delo, dokler ne bo do pičice ugodeno vsem tem njihovim zahtevam.	'
! PREDSEDNIK SE j NOČE POKORITI
Dr. Grayson se jezi, ker se noče predsednik pokoriti posebnim poveljem špecijalista.
! Washington, D. C., 22. okt. — [Predsednik Wilson in njegovi zdravniki so se "sprli". Osebno so si puv taki prijatelji kot preje, a predsednik se noče pokoriti njih poveljem, tikajočim se počitka v toliki meri kot so mu zdravniki predpisali.
Danes se je izvedelo, da je dr Grayson, osebni zdravnik pred
! sednika, gledal z zelo mrkim oče-
i
■ som na včerajšnjo delavnost pretS-Isednika, ki je obstajala v odpo- 1 šil jat vi pisma na tajnika I^ane, predsednika Industrijalne konference, v katerem prosi predsednik tkake konstruktivne akcije pred-no bi se konferenca razšla.
(llasi se, da je bil tudi "ozmer Jja*i" tajnik Tumulty, ker je dajal predsedniku •• pot uho" ter odnesel pismo Industrijalni konfe-': renči. Delo je izmučilo pred se J 1 nika, vendar pa se zdravniki niso J j bali toliko direktnih posledie de- i kot dejstva, da je bila s tem po- i Jdrta prva vrsta oj^raj, katere sr. zjrradili zdravniki kro»r predsednika. da preprečijo s tem vsako tlelo z njejrove strani. / Prvo stvar, katero je storil da lies predsednik, je bila, da je po- , jslal svojo ženo na telefon, da | vpraša tajnika Tumultv-ja gledt I položaja na Industrijali konfe- , j renči. To kaže, da niso zdravniki v stanu ohraniti duha predsedni
ka mirnim in nemotenim.
--
PROHIBICIJA BO
j UVELJAVLJENA:
; - i;
Nepodpisana bo postala prohibi-cijska enforcment postava pravo-močna dne 28. oktobra.
Washington, D. C., 22. okt. — Prohibi cijska enforcment postava i i bila še vrnjena v Belo hišo iz justičnega departmenta, kamor je bila poslana, da izreče department
0	njej svojo sodbo. Generalni pravdnik je bil zaposlen z drugI
J z namenom, da se koristi Jugoslo-jčujo njegovi pomočniki. I Vedno bolj prevladuje utis, da s*- predsednika sploh ne bo naprosilo, naj podpiše predlogo. Gla si se, da bo predloga uveljavljena avtomatično dne 28. oktobra brez njegovega podpisa, če ne bo do onega časa okreval. Nikdo, k pozna položaj, ne pričakuje, da bi nasprotoval genei. pravdnik katerikoli določbi postave, kajti V poznal je posamezna določila š.» 1 predno so prišla v njegov depart
1	men t.
ij-:-
J potresni sunek, ki je trajal pet
j fr*kund. Ljudi se je polastila panika, ki pa ni dolgo trajala, 'i Italija leži v enem najbolj ak : tivnih pasov sejzmične akcije na svetu. Seznam potresnih sunkov ter s tem sledečih nesr * sega v i prve dni zgodovine italijanskega polotoka.
V zadnjih desetih'letih je bil. cpazi t i v Italiji veliko število močnih in usodepolnih potresov. V decembru 1908, po letu manjših sunkov, ki so oznanjevali pri-1 ajajočo nesrečo, je potres, ki je obiskal južnp Italijo in Sicilijo, uničil mesti Messina in Reggio. pri čemur je izgubilo življenje več kot 77,000 ljudi.
Od onega leta naprej so sledili manjši potresi tesno drug druge* mu ter dosegli svoj višek v ža-lostni nesreči v Abrucih, januarja meseca leta 1915, tekom kate-s rega potresa je izgilbilo življenje t okrog 40,000 ljudi.
POKAŽITE TO ONIM,	j
KI VAS ZANIČUJEJO!
! i
Naprtenje krivde inozemcem
Pod tem naslovom piše včerajšnji newyorski "World''t
— Kak srečen, uspevajoč in kreposten narod bi hili. ee bi ne telo teh tujerodcev! Ti so vzrok vsega našega gorja. Edinole oni zapirajo vrata v zemeljski paradiž!
Senator Frelinghuysen je vse to zopet pojasnil včeraj senatu, ko je razpravljal o preteči premogarski stavki. — Pozorišče temu pogu j botiosnemu dogodku, — je rekel. — je postavilo 500,000 mož, med iaterimi jih je nad eno tretjino zunaj rojenih, ki ve znajo govoriti angleškega jezika, ki ne poznajo naših naprav ali re simpatizirajo /. njimi.
To je bistv eno resnično. Kako pa je prišlo do ti ga. ua je več ena | trelina premogarjev v okrajih mehkega premoga tujerodcev? Kal o1 je prišlo do tega, da ne znajo govoriti angleškega jezika in da ne poznajo naših naprav? Kdo jih je spravil semkaj? Kdo jih je držal in ohranil v nevednosti? Kdo jih je držal v tujem duhu, ki jih naprav-Ija lahkim žrtvam vsakega demagoškega agitatorja, ki jim prične pripovedovati, kako bi lahko dobili nekaj za nič?
Ti tujerodei niso tukaj slučajno, temveč vsled določenega načeta. Tekom trideset let so praznili Evropo, da so jih spravili semkaj I Dokler ni posegla vmes postava, so velike korporaeije importirale 'e tujerodee kot so importirale vsako drugo surovino, ki so jo slučajio' potrebovale za svoj biznis. Tekom dveh desetletij so prihajali ti tujerodei, povprečno milijon vsako leto, in skoraj vsaka velika industrija je bila zgrajena na dobičkih njih dela.
Sekali so gozdove te vlekli vodo. Dokler so trlo delali za nižje plače kot pa jih je zahteval v Ameriki rojen delavee, se ni nihče bri | gal, kaj bo postalo iz njih. Industrija jih ni poznala po njihovih i imenih, temveč le po njihovih številkah. Kadar je bilo kaj dela za-' nje, ki so ga samogli opravljati, so ga dobili, kadar ga pa ni bilo, sol iahko stradali.
Živeli so v svojih lastnih naselbinah. Govorili so svoje lastne jezike m narečja. Čitali so svoje lastne liste, če so sploh znali čitati. Ka I so se naučili angleščine, so se naučili slučajno. Nikdo jih ni skušali amerikanizirati. Duh ameriških naprav ni pomenil zanje ničesar, kajl li ničesar niso vedeli o ameriških napravah. BiH so dividende in zelo j dobičkanosne dividende. Dokler je bilo mogoče ustvarjati velika bo « gastva z izkoriščanjem njih dela, je bilo najboljše kar najmanj govoriti o njih.
Dokler je ta velika reka priselniškega delavstva prihajala v dežel. se ni bilo treba velikim industrijam dosti brigati za to. Vedno je bil poln rezervar nezapcsljenega delavstva, in te kak človek ni hotel delati, je bil drugi pripravljen prevzeti njegovo mesto. Ta rekama je preneliala teči, in nastalo pomanjkanje dela. Nobenega rezervarja ni, iz katerega bi se lahko črpalo. Gospodarski nemir, ki se je lotil celega sveta, se je lotil tudi teh tujerodcev. Ubili so jim v glavo prepričanje, da lahko sedaj primejo delodajalca za vrat. ter konfiscira-jo zase vse dobičke industrije. To tudi skušajo storiti.	!
Niso pa sami v tem poskusu ter slede le vodstvu, ki ni tujerod-' ho, temveč tukaj rojeno. Vsako demagoštvo je zapjsljeno čez čas in' povsem naravno je, da so prišli pod njegov upliv najprej oni, ki n<fc rntjo govoriti angleški in ki ne poznajo naših naprav ali ne simpatizirajo žnjimi.
Ameriški narod sam je odgovoren za ta položaj. Dopustil ga je ler se skuša izogniti svojim odgovornostim. Pokrival si je oči vspri-eo nevarnosti ter pričenja sedaj plačevati kazen za svojo malomarnost. Težko ji dobiti v Združenih državah le eno veliko industrij«, ki bi mogla obratovati brez take vrste delavstva, katerega senator trelinghuysen sedaj tako zgovorno obrekuje. In n.hče ne ve boljše' tega kot isti zunaj rojeni element, ki je sedaj pripravljen potepta-! ti vsako javno pravico in vsako ameriško napravo, da doseže svoj! eilj
i
--------i
Blaming the Foreign-Born
Under this heading the folio wing editorial was published in the - New York World" of Oct. 22, 1919.
What a happy and prosperous and virtuous people we shoulJ if it Mere not for tlie foreign-born I They are the cause of all our woe. They alone bar the gates to an earthly paradi:*.
Senator Frelinghuysen explained it all to the Senate again yesterday in discussing the threatened coal strike. *'The stage has l«eeu set for thi* disastrous event", he said, "by 500,000 men, over one-third of whom are foreign-born, who cannot speak the English language and who have no acquaintance or sympathy with our in-kti'utiou*".
That i> substantially true; but how does it happen that over » third of the miners in the bituminous districts are foreign-borti^ How dom it happen that they eaniiot speak the English language mmI ha\t* no arquaitunce or knowledge of our institutions? — Who brought them over here? Who left them in ignorance? Who hasj k«-pl them in an alien spirit which makes them the easy prey of every demagogic agitator who undertakes to tell them how to get something for nothing.
They are not here by accident but by design. For thirty vea*^;! Europe was w-oured to bring them in. Until the law intervened, the j :«r. «t eorf>oration* imported them as they imported any other raw material that they happened to want in their business.
For two decades they arrived at the rate of a million a year,; and virtually every great industry has been built up on the profits^ of their labor.
They haw been the hewers oof wood and the drawers of water. Ah long an they worked hard for lower wages than Amerean-born,
labor demanded, nobody cared whet became of them. Industry did not know them by their names but by their numbers. "When ther^ wa» work for theiu to do they eould work, and when there was no work for them to do they could starve.
They lived in their own colonies. They spoke their native lan-j truagcM and dialect*. They read their own newspapers, if they eould read at all. What English they learned they learned by accident. No effort was made to Americanize them. The spirit of American institutions meant nothing to them, because they knewr nothing about American institutions. They were dividends, and highly profit bale dividends, and as long as great fortune« could be made by exploiting their labor, the less said about them the better.
While this great stream of immigrant labor poured in, the great J industries had little to worry about. There was always a reservoir o*j unemployed labor, and if one man refused to work, another man w«-/sl ready to take his job. lilt the stream has stopped flowing in flood, f Tl»ere is a labor shortage. There is no reservoir on which to draw. Th* eeonoiuic unrest that has affected all the world has seized up-«.n these foreign-born. They have been lead to believe that they can iMiw take the employer by the thoat and confiscate for themselves! all the profits of industry, and they are trying to do it.
Hut thev are not alone in this, and they are only following a leadership that is not foreign-born but native-bom. Every demagogue is working overtime, and naturally enough the first to be ir-flueneed are those "who cannot speak the English language and n ho have no ae<juuitanee or sympathy with our institutions".
The American people themselves are responsible for this situ-l ation They permitted it. They evaded their responsibilities. They shut their eyes to the menace, and now they are beginning to pay ■ the penalty of their neglect. There is hardly a great industry In the! 1'nited States that can be carried on except by the kind of labor that Senator Frelinghuysen so eloquently denounces and nobody knows it better that the same toreign-born element that is now ready to trample every public rigth and every American institution rnderfoot to gain its ends.	\
razite na nove cene
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrratafeo, ▼ Slavonija Bfleno in Hercegovino popolnoma sanesljivo in ae lan jim razmerah primerno tndi hitra.
Jamčimo tU garantiramo m Ttako poiOJater, toda sa kake toe» ioSe zamude ▼ izplačilu ne moremo prevzeti	obveznosti.
Sedaj poffjemo ▼ staro domovino, nap rimer:
100 kron .... $ 2.35	500 kron .... $ 10.90
200 kron .... $ 4.65	1000 kron .... $ 21.80
300 kron----$ 6.70	5000 kron____$105.00
400 kron .... $ 8.95	10,000 kron .... $205.00
Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo s dm-
Denar nam podati je najbolje po Domestk Postal Money Oritf eH pa po Wew,York Beak Draft.	.
f — O stvari se je razpravljalo na konferenci, katero sem imel z I generalnim pravdnikom Palnicr-jera ter vojnim tajnikom Baker-Ijern. Nismo piišli do konečnega sklepa, če naj se proda del zalo-Ige sladkorja, ki jo ima mornarica.
j Vojni department je danes objavil, da ima armada sladkorja | komaj do konca decembra.
POTRES V RIMU
V ftimn se je pojavil močan potresni snnek, ki je trajal celih pet seknnd. — Panika prebivalstva.
Vm, Italija, 22. oktobra. -Danes zjutraj ob sedmi uri se je pojavil v atestu in okolici močan
danje osobje mornarice za neka-j ko sest mesecev.
Od te naloge je tri miljone funtov na krovu različnih bojnih la- ( dij in drugih ladij mornarice. Ostalih šest miljonov funtov paj se nahaja v skladiščih v mornariških postojankah Boston, New. York, Norfolk itd. V razpravi glede zalog sladkorja pri mornariei je rekel mornariški tajnik Daniels ;
— Mornarica ima vedno zalogo sladkorja najmanj za tri me-sece. Vprašanje, s katerim se mo ramo pečati vspričo sedanjega pomanjkanja je, če je smatrati za logo 9,000,000 funtov za kupice-1 nje. Če je tako, potem bo mornarica Wredila vse potrebno za prodajo trek miljonov funtov
setlnik I^ane, da konferenca ni končana. Zborovanje se bo nadaljevalo. kakorhitro bo podal predsednik svoje nasvete, kar bo naj-brže še danes storil.
Zastopniki delodajalcev so iz javili, da bodo toliko časa zborovali, da bodo sestavili natančen načrt za industrija!no porav-I navo.
SLADKOR MORNARICE
Mornarica ima v svojih zalogah1 devet miljonov funtov sladkorja
ter lahko odda tri miljone.
- •
Washington, C\ 22. oktobra. I Mornarica Združenih držav ima v svojih skladiščih 9,000,000 funtov sladkorja, ki bi zadostoval za se-
DELAVSKI DR EG ATI ODŠLI S KONFERENCE
Zastopniki kapitala so včeraj porazili resolucijo, ki zahteva kolektivno pogajanje.
Washington, D. C., 22. okt. — Danes zvečer so delegati delavske skupine zapustili industrija!-no Jiotifereneo. Skupina, ki zastopa delodajalce je namreč pri splo šneni glasovanju porazila resolucijo, ki zahteva pravico organize eije ter pravico kolektivuega pogajanja.
Za resolucijo so glasovali zastopniki delavcev in javnosti, pa > . * • __M___f
Kljuk temu je pa izjavil pred-
"GltASfrNAAODA"
Vlotuio fUKi.mmaq pokputv W- '
—fcAJ	S—fc iU ISIWM llftl >	-__ t
■l MM Mi Trite M « 'iMMlll tm za pol Mm m, ta H«t I«t H*
...................... HM z« Mrt tat* s* MU N« Tock I1H
W	)»-•............... arm II®®	-m __.	_ MU
k. i -a ■ - -	• M	pol ItU .»mm Am m ■ «wjmmm -
»in MU ••tlO«*»A»t(M<>. -Lil	M*
MU UU m BMto MM Tork |Sfl Za Evropo u celo Mt«
• LAS NARODA
("Voice M tho People".) _______ -
mmm lf«7 day except »und*y« tAl MMSh _ Subscription yearly M-OS.	j
Advoi <wuwrt on »inimlit ____
A	............———————
Dogfctf km podpis* In oMboort m n« prlobtajeld.
Denar bjJ as hlajrovoU pottljatl po IConoy f»rSar._______
fr hnMoW knji ntroMkor prMlmo. d« m nan Cndt mM* **MM» nuBtni. hitreje najdemo nutotau^
L A « NAHODA- _
■ m«intr Him Bororvrt of Mtchstun. Nov TM CMP. W-_TMMon« SSTS Cortland!.
POJASNILO
Kadar rabite ure ali kake druge zlatnine ali prav« - trpežne glasne Columbia gramofone in krajske plošče* obrnite se na vašega rojaka IVAN PAJK, 24 MAIN STREET. CONEMAUGH, Pa DobiU bost« pošteno blagor in se ne boste kesali za vaš denar.
PIŽITE MU PO CENIK
"Ozdravi kilo
kot sem jo jaz'
Star kapitan je ozdravil svojo lastn<j§ kilo, potem ko ao mu zdravniki rekli: "Pustite ae operirati ali pa bo-Jete umrli."
j Njegovo zdravilo In knjiga ae poilja zastonj.
Kapitan ColUnps je vozil po morjih!
' mnogo let. Sltdnjič Je dobil dvojno l:ilo j ln ni moral samo ostati na auhem. temveč j*- moral biti več let v postelji, j Poskusil je sUruvnika aa zdravnikom in | pas ti pasom. Pa »i imel uspeha. ; njič mu Je bilo rečeno, da se mora podvreči nnarni operaciji, ali pa mora u nireti. Napravil n; ne tega, na onega. , temvef »e Je um ozdravil.
prepričana, da bo umikajočim st boljševiškim flam odprta le ena pot. pot v Moskvo, skozi .Iar<»,la\ in preko Volge. kjer je bil prete-; klo leto uničen velikanski most. Ce bo Judenič tesno sledil tej svoji trategiji. bo mogoče to do vedlo do zveze njegovih čet s silami admirala Koh'aka. ki se na jhajajo v Sibiriji.
"Možje in žene, ni treba se rezati In ne
potrebujete rvasa'\
Kiirrftan Collin*?« je prout-il nam frvoje teli* in .sleijtij;«- Jzn liel način, po katerem	lioMill idr.iv, mučun in BleOcn
človek.
Vsakdo s<- rr».>re poslužiti t«»Ku narlnu,
ki. čisto jiriproat, lahek, lanesljiv ln
brez stroAkov. V«al:do t* kilo bi moral
imeti Collinguovo knjigo, ki mu pove, k i-
kit se mor,- nzdravili, kuko se more v»uK ko poslu^.i t i načina v vsojem stanovanju
lirest l;ak.- težave. Knjiga, in zdravilu se I [tošljejo ZASTONJ. Vse se pošlje vsuke-nm, kdor izpolni dolenji kupon, katerega izpolni iti odpoAlji takoj.
KUPON ZA KNJIGO O KILI IN ZDRAVILO BREZPLAČNO.
Kapitan \V. A. Oollings (Inc.) »>o\ 31'. 1». Wfttertown, N. Y, Prosim pošljite mi Vaše BREZPLAČNO zdravilu proti kil; ter kriji-po brez kake obveznosti od moje strani.
Ime ..................................
Naslov ..............................
I
j I_l_J L.1 -J LJ -J J I i -i L J 11—L/Li."	- UWI——1 L
Pozor!
SLOVENCI. HRVATJE IN SKB1
1
! ki potujete skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel' kjer i dobite najboljša prenočišča in bo. j rte najboljše postrežem. — Čist® : sobe z eno ali dvema posteljima
Prostora za 2DO oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene
AUGUST BACH.
; 63 Greenwich St. New York, N. Y.
1
uajo Krasno Gorko. Boljšcviki sof] severno od Pskova v ofenzivi. i ]
General Judenič bo naprosil ^ skandinavske dežele za materijal- j. no in moralno pomoč. Po njegovem mnenju bi bila akcija uspeš* j tia, če bi se mu pridružili tudi j Finci.
-
RDEČA ARMADA
< V NEVARNOSTI;
—
Srategija Judeniča pri Petrogra-du ima za namen obkoljen je bolj-'
še viških sil.
--
Pariz, Fram-Lja, 21. oktobra. —| (Zakasnelo poročilo.) — Mirovna! konferenca tukaj ji* bila danes šel vedno brez potrdila poročil, ki soj javljala, tla je stopila armade generala .Judeniča v Petrogrrad. do-čim se je v francoskem zunanjem uradu glasilo, tla ni dobil urad v zadnjih dveh dneh nobenega po-! ročila glede vojaškega položaja ! v Rusiji.
V krogih konefrence so krožila vsakovrstna poročila, a nič tlefi-niliviiega ni prišlo na dan. Celo diplomatična poročila ne vseliti jejo nikakih natančnih informacij. Domnevati pa je, da je bolj-ševiška armada pretrgala zvezo krog mesta tekom svojega hitrega umikanja.
Zavezniške vojaške avtoritete tukaj, ki študirajo pozicije na-^rotujoeih si armad, so prišle do
šla skozi usta in ji je v vratu ob-	^
tičala. S.ioriIea J*o djali pod kljač.	i
•	I sp'«diuja je v bolnišnici; zdrav-	I je se ji r.a boljše obrača.
K«.neent dopisa pozdravim vse	i
čit atelje in čitateljice 11 ga li«ta.	j
Štraikar.
lTllimat rodu I^obkovicev .... j
Organizirano delavstva v Roud ' ničih v L. je sklenilo na velikem j ljudskem taboru, tla se knježjemu rodu Lobkovieev, ki stanuje v tem I l mestu, odpošlje ultimatum, j Ugotovljeno je namreč, da je ee * li rod Lobkovieev denarno po Ipi 11 ral zadnje klerikalne demonstracije proti čehoslovaški republiki J in tla so se na gradu Roudnice vr i
•	šila večkratna posvetovanja ljudij, ' . ki st* boje dnevne luči. Razni lju- i
dje so l»ili dolgo gostje in poli- j ciji sploh naznanjeni niso bili.
Delavstvo nima do tega izdajalskega rodu nobenega zaupanja j več in zato se glasno .zahteva, da odide vse, kar spada k rodu Lob-kovieev. v urah iz Roudnic i." da prevzame upravo gradu z ve-leposest vom vred odbor, ki mu bo ljudstvo zaupalo. I Po 4S urah delavstvo ne jamči , več za osebno varnost članov teg:>. rodu.
j Dalje smatra delavstvo za sra-' (moto čehoslovaškega naroda, da t je slavnoznana gora Rip še danes ( last Lobkovieev in zato slavnost-= no proglaša to goro za last celokupnega češkega naroda in nala ! ga novemu okrajnemu odboru, dr« uresniči to soglasno voljo del-i*-; nega ljudstva na Podripskem. I Ta energičen protest Podripske , ga delavstva nam je jasen dokaz za mišljenje in voljo čehoslova škili proletarcev.
Ktlaj se pa zganemo mi — pro-' le tare i v Jugoslaviji?!
i ----:—
' TROCKl JE ZA VSTAVIL JUDENIČA.
i London, Anglija, 22. oktobra. I Zadnja poročila iz Revalii naznanjajo, da so velik.' utrdbe meti < »ačino in Petrogradom zavstavi-I-* prodiranje generala Jutleiiiča.
Štiri boljševiške divizije napa--------—--
Revmatizem
ZDRAVILO DA ONI. KI GA »MA.
Spomladi leta 7S93 ts me je lotil
miiskula.rni in vnetni revmatizem. Trpel sem več kot eri leta. trpel kot ve do samo oni, ki ga Imajo. Poskuftal zdravilo za zdravilom, zdravnika ra. zdravnikom, toda dobljena porr.o5 je bila zafa.sna. KonOno sem »lol»il z<lravllo, ki me je ozdravilo in t>o:e zi-n se nI več vrnila. Dal sem ga, Ste ( vilnim. Moja želja je, Oa bi vsak po skušal to čudovito zdravilno moč. Ne pošljite nobenega c^nta. Pošljite" samo svojo ime in naslov in jaz vam bom poslal poskušnjo zastonj. Ko boste to porabili in se boste prepričali da je uspešno za vaS revmatizem, pošljite ceno. en dolar. Pomislite, da j:iT nočem denarja, dokler ga ne pošljete i prostovoljno. Ali niso to čisti računi? Zakaj bi trpeli nadalje, če se vam nu di uspešna potno^? Ne odlašajte PiSite* Mark H. Jaofcson. No. 156F Curney
Bi dgr., Syracuse. N. Y.
Mr. Jackson Je odgovoren. Gornje ugotovilo je resnično.
Dopisi
Farrell, Vsl. ;Š
Tu iz Farrellii je večkrat kak 1 dopis po "aznih slovenskih čas o-'1 pisili. Ni doigo, i<o smo čitali v J 'ilasu Naroda, koliko imamo ?ke hov in skebovk tukaj. Rečeno je ' l il«, prvikrat, da je «-deu moški iu dve dekleti, vdrugič pa. tla so trije moški in dve dekleti. Ak«> bolj natančno pogledamo, bilo jt pet moških i»t dre dekleti, vsi v Ame rica-i Steel & Tin Plate < o. Dekleti sta ;zprevideili v enem tednu. 1 da je res to garjevo delo iu sta ostali doma. Kako bo z ditiifimi-)1 7. rojaškiui pozdravom
Jakob Tiojar. I
M??oillon, Ohio.
Ko Vam naročnino posiijam. Vas orosini. da priobčite ta skroin-,,
dopis v \'aš list. C'< imam prav bolj okretno roko za pisavo, pa ho /e kako šlo. Nimata ravno posel -uih novic, če me nc bo kil ; kaj vsekal, ker, dokler človek r.c piše. -o vs: tiho. l-.i pa t »pis bere. ho"e' I pa v<e vedeti.
Ni tlolgo teqa. ko bral do-I»is v (I. S, da tukašnje toiarne obratujejo s pjolno ]>aro idv/tmši .M I S. i 'o. To je liil-i tutli r» s. ali >etbt j r«l *J"2. se:.tem h? a st> pa ve j čina s polno paro vsi na stavki Mi-lim da bo stavke km;.l i konec. Kompanije vedno po ameriških li-| -tiii '»"šejo. da i oliko in toliko lju-j tli se je /« na delo vrnilo, pa j samo * hlutT". Nikar naj nilu« ne hodi sem za delom. Nckol:!:o sc ■. jih je res /e vrnilo kot stavkokazi i >>e dela se pa št nič. P > li-tili i i-št j' . da so vsei»a iu^zemci krivi, i iia niso lojalni napram Ameriki iii . š, vse ne vem kaj. Tist:. s.> šli j skebat.- so res sami Amerikanei., inozenici s » trdni slavkarji. Kom-(panike so najele toliko polici-'.»v, in deputijev. da se človek res bo ji. ,i!iimo njih iti. Koinpanija j" po-, dala pisma vsem delavcem dm- 1-"» ) oktobra da n::j gredo naz.t) delati. da je že stavke konec Mi-, slini, da jih niso dosti dobili. I'o-j liciMi so sami bi\si amerikanskij vojaki, so Še vsi jako ;tila<li, da bi( jim človek ovac ne zaupal na pašnik gnat. Tn.kaj pa s t:sii:n krepelceiu tako pokonci hodijo, kot bi bili oni čez vse gospodarji Tovarne so povečini vse z ž -b-z-II i tu prometom, izvzemši dveh malih gum-jvn in ene irla^.nte.
Prebivalci so tukaj vsiil<ov:vtili.
Dosti je tudi eineev. Najmanj je menda Slovencev. 10 družili in nekaj pečlarjev. S slovenskimi cvet kami sc ne morem dosti pohvaliti, ker jih še sploh ni.
Tukaj je tudi en i največjih državnih norišnic je do ".iKMl ' < llli-k.-v in bolv.ic in.lri Imajo jako lepo poslopje i'.a od dah-v gledati.
li ko tja prideš t" žalost obkle, Vidiš vsake vrste stare in mlade /a omreženimi okni.
V bližnji slovenski naselbini l.rewster se je p!*ipetila družinska tra»eidija. Neki hoarder po narodnosti Hrvat, je ustrelil svojo gospodinjo l->. oktobra. Krozla ji jc
Kdo je torej kriv?
N'ewyorikl "World", o katerem ne moremo trditi, da je delav ski li>t ali posebno naklonjen stremljenjem orjjani/.iraneira dela, ki pa je vendar bolj pravičen in nepristranski kot so ostali kapitan s.i. .li listi, je priobčil na najuglednejšem mestu članek, katerega objavljamo na f>rvi strani.
V tem Članku se obrača list proti hinavskim tfjavatn kapitali ittoT in njih pr\oboriteljev. ki pravijo. «la wi tiljerodei v tej deželi krivi sedanjega industrijalneira nemira iu da skušajo oni strmoglaviti sedaj obstoječi družabni red.
Povs»w pravilno pra\i člankar. tla so ravno velekapitalisti pri vabili v deželo ^ <-e te tujerotlce. Dokler so ti pridno delali za majhne pla<-e, st ni nihče brigal zanje ter jih pustil /«veti#kot so sami noleli Nihče jih ni hotel seznaniti z ameriškimi napravami, kajti ka pi^alisti tlo+irti vetleli, tla bodo tujerodci v trenutKu. ko bo<io znali govoriti dobro angleški ter se seznanili s svojim": pravicami z oz>-rom na ameriški! nstavti, tudi zahtevali več za svoje delo. To pa so hoteli kapitalisti na vsak način preprečiti, da tako obdrže svojo nad vlado nad tujerodnim delom prebivalstva.
Soei jalni nemir, ki se je pojavil v vseh deželah sveta tudi Ameriki ni prizauesel, in takoj po sklenitvi premirja so se pričeli pojavljati štrajki v vedno večjem številu. Jasno je. «la niso mogli tesra itrajkaškega gibanja v Ameriki votli ti tujerodci, k: ne znajo angleški tt-r ne {>oznajo ameriških naprav. Vodili so ga in ga še vodijo v Ameriki rojeni delavski voditelji, ki žive od delavcev in v kojili interesu je, <la ne gre v^e gladko naprej.
Neumno je torej trditi, da so tujerodci krivi sedanjih kriz v de yi li in tla so oni zasnovali pretečo premogarsko stavko ki bo največja katastrofa, kar jih je doživela Amerika.
Kapitalisti žanjejo sedaj, kar so nekoč sejali \ svojem nenasit-tiem pohlepu po denarju.	»
PREDNO ZAMORETE POTOVATI V STARI KRAJ
imeti morate potni list ali pos od konzula. K i\no tako morite tudi imeti potrdila in izkažnice, da ste zadostili določbam dohodninskega zakona (Income Tax). Ako pridete brez tega v New York, imate samo nepotrebno sitnost. Vsledtega je najbolje, da si to že prej uredite, in v tem slučaju se obrnite na mene in jaz Vam bodem ^adevo povoljno uredil. Izdelujem tudi vsa v notarski posel spadajoča dela.
ANTON ŽBASNIK, Javni Notar, ■oba f42 Bakewel! Building. Pittsburg Pa. — Corner Diamond and Grand fta.
(Nasproti Court Houia.)
Columbia
SLOVENSKI REKORDI
I
HENRY J. SCHNITZER STATE BANK	I
ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD STALNO	(
DRŽAVNO KONTROLO	[
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO GA-	j
RANdJO	I
PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIOL	j
_ NALNI CENI	t
IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU	{
KI tel* potovati v staro domovino, ki žele poslati denar ali kateri lr»a-	I
lo opraviti katerokoli zadevo v atari domovini, naj se obrnejo na na-	i
io banko, ki služI svojim rojakom ie preko 25 ist v popolno zadivolj-	j|
stvo, poiteno In sigurno.	JJ
VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA dobi vnUc takoj v	1
materinskem Jeziku.	M
Henry J. Schnitzer State Bank	|
141 WuUngtaa Street New York. N. Y.	D
H REKORDI BODO POVSPEŠILI VAŠE DOMAČE PLESE
10 inč 85 centov
C GORSKA KRALJICA, Kmečki valček	( TRGATEV V ITALIJI. Polka
E-4326 j LJUBEČI PAR. Kmečki valček	JB-4327 jDVA BRATA. Valček
Evropska kmečka Jazz Godba *	'	Biborjev kmečki Jazz orkester
Ta dva valčka igra starem načina evropska krneč.	" Trgatev je živahna polka, ki vsebuje
kai .Jazz godba. Vodilne motive Igrajo živahno pi-	italjanske teme ter je igrana po 'aškem kmečkem
halo, godba na loka konča glasovne finoče. 1'speh	načinu v lepih tonih s prevladovanjem klarinet;«,
teh dveh valčkov je velik, in skušnjava, ki jo nu	"Dva brata" je vesel valček s fino instrumentu-
di ples, je tudi velika. Ta dva plesa vam napravija-	<"ij«», dobrim spremljanjem in tempom. Olga Br«-
ta življenje vrednim.	-	bar kmečka Jazz godba spravlja oba do polne ve-
4	Ijave. Ta dva pie a širila soliice v vaše življenje.
RECITE SVOJEMU PRODAJALCU DA NAJ VAM ZAIGRA TE KRASNE REKORDE
t KMETSKI PLES, Štev. 1. Polka	/DEKLIŠKI VZDIHI
E-4309J KMETSKI PLES, Štev. 2. Landler	E-4213.J MOJ MILI KRAJ.
(	Columbia orkester	(	Avgusta Danilova, sopran
i EVROPSKE ROŽE. Mazurka / ~ E 4325	t' Narodna Columbia godba
( I R M A . Landler	)
ZAHTEVAJTE NOVI KATALOG MEDNARODNIH INSTRUMEN TALNIH REKORDOV.
Vsak Columbia prodajalec bo rad zaigral katerega koli teh rekordov za vas in sicer brezplačno. Dal vam bo	,
tudi seznam Columbia rekordov slovenske godbe. Vpra /ZlI^^^S \ šajte ga zato.	fttj	\
■	Kadar kupuješ rekorde, vprašaj vedno	11 I jšKm J
KUPUJTE WAR n Columbia rekorde in imenuj številko.	\ \ AHŠ	J
SAVING STAMPS	mamko M V8ak«m akordu.	CCV
qoxjjks^ osaPHOPHONE COMPANY
NA SE S VARI L O
. Poznavajoč velike dobrote našega Bolgarskega Krvnega Čaja ln Bolgarskih krvnih čajnih Tablet, ki jih dajajo trpečim vsled re\-matizma, zaprtja, neprebave, kislega, vetrovnega želodca, bolezni na jetmh, ledicah in krvi, so PONAREJA VALCI takoj začeli dajati bolnim in prizadetim PONAREDBE' pod raznimi imeni in garancijami ter jih silili kupovati cenene in nič vredne imitacije. Veliko! jih je bilo ©sleparjenh in vsi se spominjajo izkušnje-ter razočaranja VSLEDTEGA svarimo tvoje prijatelje in čitatelje tega lista, naj ne pošiljajo denarja brezsrčnim ponarejavalcem. Samo zdravje boste riskirali. <Ne eksperimentirajte z ničvrednimi xdravili.
Lansko leto Je bilo najboljče	^ /A/ Bolgarski Krvni Čaj In Bolgar zdravilo proti iranski Influen-	ake Krvne Čajne Tablete prozi Bolgarski Krvni CaJ vzet	^JJOT^ dajajo • vsi dobri lekarnarji In vro£ z citroninim sokom. On	jgMeESSSftfe^ vsak dober lekarnar varrr ga bo prevredl ves sistem ter preie-	veseljem dal. Če ga vai le-ne bacile. Poglejte, da Je t*.	karnar nima. vam bomo ml oo-varniika znamka na vsakem za	^^H^BR^ slall velik družinski zavoj ca voju. Edino žnlo Je pristen Bol.	UP* ai| trije zavoje za »3.13. garskl Krvni CaJ In Bolgarske	•T^B'L. sil test zavojev za Pl-Krvne Cajns Tablete.	ute na:
mŠJM.iUm AMIl inif FmilHt#ARV£L#PHODttCTS, llC. illl II« lull 3I1IILII1R9 211 TIHO AVL. PITTSBURGH. fA.
Beg iz pekla
IleNin/fors fTi SttK'kbolm sta »"nla iz Rusije tako številne in ne-\ritth- stvari, da bo treba pričakovati potrdila, prodno se sprejo.c Itorovilo, da je bil Petrograd /op«*t pri«U»bljen za civilizacijo.
V« dno b< Ij |»;i M' intiože znamenja, da sc bo kiualu izč-rpalo tiran-rtvo ruskih rde«'-karjev, katerim nat-eljujejo eifuti.
Potekla sta dva leta, odkar je postala bolezen boljševizma epl-mirna tir se lotila tudi ru>ke«ra trlaviiega mesta. Nikdo ni pričako \ al. da bo bolezen trajala tako dolpo kot je dejanski trajala in vsak p mt t« n iluv»'k bo vesel, ko bo prišla vest, da je Llsznega tiranstv.« • lijievikov konec.
liol jševikov ne bodo ljudje kmalu pozabili. Dolgo se jih bodo soominjali. kajti prispevali so več k človeški bedi kot katerakoli skn piti* ljudi, ki s«* je led a j polastila sile ter • jo zlorabljala.
7. \\t sti*n j< prizor, ki jra nudi Petrograd, m^sto strašnih dni ia bol i stiasiiili no«" i, Prebivalst%*o Petrojrrada je pa«'lo o<l dveh mi* lijoitov iu i.fKMI. M*-st<» v resnici dom žalu^ti in vsi poznajo la-!,..t. li r so ,]i v'lxlali v <*či, 7. izjemo dobro nasičenih plačancev tim-
K<» ji» ti izginilo \ neko upanje, je bila edina rešitev — beg po iiir/nj* ni |N»fi. v upanju, da b<» našel begunec kaketra kmeta, ki bi .1 lil t njim majhno zalogo živil, katera je skril kiuet pred valpeti LnuM.
Težko breme je naložila vojna Rusiji.
Tn Urt-rn.' jf bilo ve»"-je kot ga je mogla prenesti. Se veliko večje :-r« z.'t«-pa so .''akale Rusijo jxizneje. Ko nt' je ruakr naro<l v svoi: ' a t - —t i u<lal »uiiia. ki so mu rekli, da ImhIo odvrnili od njega čas* «_r"riupa, ni spoznal, «la ga ImmJo ti ljudje poverili v dobo, v primeri s iter o je hit vojni čas doba izobiliee.
Ni v,,laj v hi< m I i, da bi pripisovali »ebesom sovdeležbo pri člove -k.l za.b vsh. a mistik l»o videl v strašni kazni, katero je morala pla-. ati Kosi j«, ceno njenega izdajstva.
Ru-ija je tn>ela da pripomore k zopetnemu uveljavljenjn star? r mikt. 1 i a je vlada glavno stvar in da napačne doktrine uničijo jav-i.i blajr« r, kadarkoli %r jih skuša prevesti v dejanja.
Puhu« Nemčije je svarilo na naslov imperijalističnih be<lakov. .us,,,« R u si jo pa ie alično darilo na naslov revolucjonamih beda kov hI. pravzaprav na naslov njih še bolj bedastih privržencev.
iMktrir.e so bi It- izstavljene pretskušnji. Svet pa je videl, ka-: kc \ rste so njih sadovi.
POTNIKI POZOR!
Zaradi stavke p' istaaukih delavcev v New Yorki' nc vozijo parniki. Potoikov, ki čakajo na odhod, je toliko, da se za nje ne more dobiti prostora v hotelih Vsi oni, ki so murenjeni potovati v stari kraj, naj sedaj ostanejo nr. svojem mestu toliko časa, da bo-mt ▼ **<Has Naroda ' naznanili, da se zop^t lahko potuje.	j.
MO MIME
VSTANOVLJENA LETA 1896.
GLAVNI TOAD ELY, MINN.
S-
IE JEDHDTE
DfKOKPOBISANA LETA 19C0.
je mnenja: — Zdaj sem še plačal in če se mi na poti kaj pripeti, sem zavarovan; ko pa pridem čez lužo, mi je pa Jednota deveta briga!
Po pravilih se mora vzeti potni list, kadar član odpotuje v stari' k/a j, ker pravila to velevajo, se vsak član(iea) sua-tra suspendira niiu, ivora»no bi imel asesment plačan in je odšel v domovino brez . potnega lista.
Potne liste izdajajo društva, za dobo "sest mesecev, asesment pa se mora vnaprej plačati, potem se potni list lahko ponovi na vsakih šest mesecev, za dobo dveh let. Če se v tem času član ne vrne, pre neha biti član društva in Jednote; ako se pa povrne, pa lahko takoj zopet postane enakopraven član.
i
Ker člani, ki odpotujejo v staro domovino, niso opravičeni dc . nobene podpore izvzemši posmrtnine, plačujejo samo tozadevne a segment e, kakor nap rimer članice, ki niso enakopravne in zavarovane saino za posmrtnino. Tajniki društev morajo poslati srednji del
potnega lista na glavni urad.
i
Poročajte tudi v mesečnem poročilu člane s potnimi listi za v staro domovino, pod rubriko: "Premenili zavarovalnino" To je potrebno v »vrho premembe vsote asesmenta in preuiem.be iz enakopravnega na neenakopravnega.
*
Oporoke ali imenovanje dedičev.
Zelo važno in potrebno je. da ima vsak član(ica) svoj certifikat, v katerem so imenovani pravi dediči, za slučaj smrti Se vedno se dobijo člani, ki sploh nimajo oporoke, če jo že imajo, pa ista ni več taka kakor član želi. Imeli smo že slučaj, ko je bil član oženjen več let, bil je ubit v rovu, zapustil je udovo in pol dueata otrok. —! oporoko je pa imel narejeno še vedno na svojega brata in na mater. Jednota ni smela v tem slučaju dati smrtnino onim, ki bi " resnici imeli biti dediči, medtem ko so bili vsega obžalovanja vredni.
Cenjeni brat ali sestra! Ko si to preeital, pomisli malo. ali imaš svoj certifikat in ali so v njem imenovani dediči, tisti, katere naj-j 1 bolj ljubiš? — Ako ne, tedaj pojdi brez odlašanja k tajniku društva ter izdelaj novo oporoko in prošnjo za nov certifikat. Stari certifi , kat vrni društvu. Če je pa slučajno zgubljen, se je treba tako izjavili ti v prošnji, katera se ima podpisati lastnoročno pred pričami. , Predno naredite prošnjo za nov certifikat in za oporoko, se ozrl-rite na pravila, točka 275. Posmrtnina se ne more zapuščati v druge: £\rhe kakor pravila velevajo. To ni samo zahteva naših pravil, am-, pak to zahteva postava, pod katero smo inkorporirani.
Če ima član še tako dobrega in zvestega prijatelja, mu posmrtnine ne more zapustiti, ako nista sorodnika, i Za pogrebne stroške je pravilno da vsak član odloči $150.00, če > kaj preostane, dobijo dediči, odloči se sicer po pravilih lahko de >200.00 za pogrbe. ako član sam tako želi, to pa mora biti izrecno izrečeno v oporoki.
V
Trading with the Enemy Act.
Tako se imenyje postava, katero je spreje kongres z dnem 6. oktobra 1917 povodom svetovne vojne. Ta postava prepoveduje vsako poslovanje z sovražnimi tujci, bodisi direktno ali indirektno. V smislu te postave se je smatralo sovražnim tujcem vse prebival-1 i-tvo Nemčije, bivše Avstroogrske in nje zaveznike.
Za sovražnega tujca se je smatralo še celo ameriškega držav -
-	ljana, ki se je slučajno nahajal v državah, ki so bile zapletene v
-	vojno z Ameriko.
Jednota je bila s tem primorana poročati na Alien Property' i Custodian (Oskrbnika tujezemskili lastnin) v Washington, D. C-., vse deleže posmrtnin, pripadajoče dedičem živečim v stari domovini. Vladni oskrbnik je pa obratno za vsak delež poslal posebno zah-i tevo, da se mora njemu denar oddati v oskrbo, kar smo tudi storili. Skupno smo izplačali vladi teh deležev za vsoto $44,404.49.
Gotovo je, da bi dediči poprej prejeli denar, če bi ga Jednota jim naravnost izplačevala. Denar je na varnem, ker ga ima vlada v rokah, ni zgubljen, vendar se ga sedaj še ne more od vlade na noben način dobiti, ker konogres ni še določil, kako in kdaj se bode izplačevalo dedičem. Jednota je dobila pobotnice za ves denar in ker je zadostila postavi je prosta, ravnotako, kakor ee bi denar izplačali direktno dedičem.
To pojasnujem, ker prejemam dan za dnem vprašanja za deleže v fctari domovini živečih dedičev, ravnotako prejema vpraianja tudi blagajnik neizplačanih smrtnin. Kadar pride čas, da l»o vlada pri čela vračati denar dt-dičem, bo v Glasilu vse potrebno pojasnjeno.
•lavni uradniku rrilaiinliž MIZA«. BOTiNiKK. boa Ki. C..h—»rt. P*. Mtnenitt: IX>LT1S BALA NT bos 1M Pavi Ar*. Ur»m. OMt T«JmlS: JOMKPH PiaKLCR. Ely. Klan MaaajBlk: O BO U BROZ1CH. Bj. Mina
— rfln: LOUW COflTILLO. MMft. OaM. VRHOVNI ZDRAVNIKI t*. jom v. i i■ i ■ — ml a okto «l. NB nttaburgk. »m.
.	NADZORNIKU
john ocota ar. Min
ANTHONY MOTS. M41 An. M. S*	OL *
IVAN VAAOOA. UM Na trn— Allay PltMwrik. Pa
POROTNIKI i
onaooa i. PORBNTA. k« in Back uunuod. vus
lJBpNAKrj RLABODNfK. boa <M. Dj Min. JOHN lti:PKlML I 1 I« a Sxport. Pa.
____ __PRAVNI OOSORI
joeem plaot«, Jr «sstta st ciiua«. mm.
JOHN HO V CRN. iMtDd A Ta.. Duluth. Mino.
MATT POQOBMIjC. V W. Ma<Hao« Ml ELoom M« Ctoaa«a. m.
__________ZDRUŽEVALNI OOROR:
RLDOLf PKRDAN. Ml St. Clair At«., NB Ortlu«. OM
PRANK fly HA H KO 44C4 Waahlntun Street. Denver Colo OHJBOOM hbkACajc. *rrst» at^ jotutuwa. Pa.
JHnottM ateada: QLAI NABOOA
**varl tikajo« m uradnih zadev kakor tudi denarna poSlIJatv« naj ae po "iiaj« na glavnega tajnika. Vaa pr;totb« naj aa pošiljajo na predsednika porotnega od 1'iiia. PriAnJe *a aprejern novih Članov ln sploh vaa. adravnifika »pričevala, ae na1 pošiljajo na vrhovnega adravnika.
JuaroMi. vai.aka KatollAka Jednota a« priporoma vsem Jufoalovanom ca obilen prt-»to,» Jedrn,tu posluj« po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima I3i<« ijOo. (IrmtodHoS dolarjev). Bolnlftk;h podpor, odikodnln ln poanirtnln J* »plji« aJa ta nad poldrual mlljon dolarjev. Jednota aleje okrog 8 tisoč rednih članot <lc) In okrog S Uaofi otrok v Mladlnakem oddelku.
Druitva Jednota aa nahajajo po raanlh alevenakllh naselbinah. Tam kjer Jih ni, priporočamo vatanovitev novih. Kdor eli postati Clan, naj se zglasl pri tajniku bljiiiiega druAtva J. H K.. J. i Za vatanovitev novih druAtev ae pa obrnlta na glavnega tajnika. Novo drufttvo aa lahko vstanovl s 8 Clanl ali Clanjcanfl.
Iz Urada Glasnega Tajnika
NEKOLIKO PREGLEDA IN POJASNIL.
Čtrajk jeklarskih delavcev.
Ko je bil nedavno proglašen jeklarski štrajk v Ameriki, je odlomilo svoj*' orodje tudi veliko naših članov. Šli so na borbo za svoje pravice, katere jim vedno kratijo jeklarski maguati v korist svetega profita.
Živimo v veliki svobodni republiki, kjer bi v smislu največjih «l j ku men to v svetovne demokracije — deklaracije neodvisnosti in l (institucije Združenih držav — zamogli vsi sloji zadovoljno živeti in proevitati ter biti takorekoč vzor vsemu človečanstvu, vsem, ki živo-iarimo na obli tega puklastega planeta. Izkoriščanje delavstva ima-■iio na dnevnem redu. Delavec, ^i naredi vsa bogastva, vse krasote 11/košn os t i je — izkorišeevan. Gara in dela, končno mu vendar pride n«i misel, da je rojen kot človeško bitje in nekotkužek, tako se ho ce otresti izkoriščanja in postati v realnem SVOBODEN in vživati praviee, katere mu pripadajo, odloži orodje ter zaštrajka za svoje praviee.
Nekateri pa ne poznajo ali nočejo poznati splošnega stališča, — fcpozabijo se tako daleč, da gredo prodati sebe in svoje bližnje. Ne pomislijo, da krajšajo sam svoj kruh in kruh svojega otroka in svojega brata.
Kako niskotno je stavkokaško delo, je nemogoče povedati z besedami, ampak le z čustvi: z srdom iu jezo v sreu.
Mnogo vprašanj prejemam zadnji čas. kaj je boriti z takimi • lani. Na vsa vprašanja odgovarjam javno v Glasilu.
Društva imajo pravico suspendirati vsakega člana, ki dela kot stavkokaz i Glej pršilu toOka 201), kjer je štrajk pravilno napovedan <>d pri poznanih delavskih organizacij. Ker se pa suspendacije j ri nekaterih društvah dokaj površno napovedujejo, opozarjam vsa društvu, da delujejo v tem oziru natančno po pravilih. Potrebno je. d.i je \Kaka tiu*peudacija odobrena na seji društva od večine čla-irjv ter tako tudi zabilježeno v zapisnik društva. Zapisnik je velik« važnosti in vsako društvo naj skrbi, da je zapisnik pravilno urejevali. (Glej dolžno«ti zapisnikarja, točka 23(i iu 237). To naj se vpo-števa strogo v vseh slučajih.
V interesu društva in Jednote je, da so dobri zapisniki, to naJ VSHko društvo \ pošteva iu to delo primerno plača. Mnogo društev je, ki imajo prav malo ali celo nič zapisnika, medte n ko se na sejah sklepajo važne reči, dolžnost uradnikov in članstva je, da zahtevajo popolne zapisnike od vsake seje. Ni dovolj, ako se član(iea) suspendira in samo označi v imeniku droštva ter potem poroča na gl. urad potom mesečnega poročila. Biti mora tudi zabilježeno v zapisniku društva in zapisnik mora biti potrjen od večine članov na seji.
Ker ravno oiuejam mesečno poročilo, naj omenim, da je umest-' no za vsakega tajnika narediti mesečno poročilo v duplikatu, enega se pošlje na glavni urad, drugega pa društva hrani v svojem arhi-j \u in vsak uradnik naj se um lastnoročno podpiš-3 na zahtevanih' prostorih. To omen jem vsled tega, ker iz skušnje razvidim, da v nekaterih slučajih vse podpise ena roka piše. Sem že opominjal dru-j štva o tem pismeno, pa sem prejel odgovor od tajnikov:
— Predsednik mi je sam naročil, da ga podpišem itd.
To pa ni zadoetni izgovor; vsak uradnik društva je zmožen se 1 podpisati in je tudi dolian to itoriti lastnoročno, kjer forme tako zahtevajo. Vsak uradnik je tudi pod varščino za spolnjevanje svojih'! dolžnosti; ako pa svoje dolžnosti drugim prepušča, jih ZANEMAR | J A. — Ne Štejte mi v alo, ker večkrat dajem kaki navodila, ki soil obenem tudi kritika. Moj namen je viem za dobrobit Jednote in na-< šega članstva, kojti čembolj smo popolni tem manj je nevarnosti «'' , neprilike.	<
6« enkrat o potnih listih.
Nedavno sem podal pojasnilo glede potnih listov za v staro do- ; movino. Nekaj članov, ki so odpotovali, so si nabavili potne liste < •»vojih društev, nekateri pa kar na tihem nidejo čez lužo, da ae dru- > štvo ne ena o tem.	i
Za tisti mesec, ki potuje navadno plača vsak, potem pa je vse \
* »ho in tajnik druitva »ve, da se član že nahaja v starem kraju._ !
I rpušftvo je mogoče sanj založilo eden ali dva asesmenta is svoje < uugiju* m — denar zgubilo, član pa, ki tako na tihem odpotuje, i
Opomin!
Cleveland, Ohio.
Sklep redne mesečne seje z dne 1!» oktobra t. 1. je, da tajnik r.po />ri vse !,r v in članice društva s v. j Janeza Kr«nika št. 37 JSk.l. v Clev./landu. da >e Ik» C-rtaio j»o pravilih na strani 63. člen 16. toe-ka L'Ul vsakega, kdor stavkokaz T.>"ka se tjlasi:
"Vsak član, kateri dela kot >tavkokaz. se ima takoj su-pendi-i -iti i/, ili 'cš' v:i in Jednote za dol>o treh .m <■•{•.• v. Ako v nadalje prostovoljno spravlja delo stavkoka-zn, se enostavno črta. Soproge ■"laii-jv. ki s i W.U suspendirani ali Ičitaui žara li tukaj navedeneeu .vzioka. sc ne suspendirajo, dokler plačujejo svoje prispevke Jcdnoti i:i društvu.**
Kakor je vsem <nano se rrši |.'o vseh Združenih držurah jeklarski štrjijk. zato je treba, da ste člani .ISKJ ]»r"vi«lni in «la 11*> };rc»JttJ opravljati delo stnvkoka/a, dru-ira'e vns doleti nesreča, da sle iz-občem iz .JSKJ., kakorhitro se dokaže da je kdo k<»i >tavkoknz. i l»ru5ivo s tem opomiuoin opozarja nekaj čImiov. katt ri /e to <l«*l«i opravljajo trr >koduj»'je svojim sobratoni in soJelavcrin, d?, takoj pren«Ji:\jo skihnti, <"e pa te-•4a ne <ti>rijo v teku osmih dni .1»11 t, bo društvo s\. Janeza Krstniku Jšt 37 JSKJ enostavno su>p« ndi-1 vn!o
Rudolf Per lan, t^jni.c
Brezposelnost v Poljski.
"Xapr/.od" poroča, da je na Poljskem 441,000 brezposelnih, .hI tega odpade na Lodz 11(1,410 in na Varšavo 93,4.") 1. Tu niso všteti oni. ki so že uslubeni pri javnih 1 delih in v državni obrti.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA I''GLAS NARODA", NAJVEČJI 1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.
se tonlo tudi tz JSKJ., "e se zdrn-l z! na podlaiii pogodbe, ki je liii.ij pri zjanji združevalni konfet -nci c Jobrena
Ne, dra«»t moji' Dovolj ko->e je eno katoliško organizacijo I na z\it način zvabilo 11a led. Nr-bena dnn»a katoliška Zveza ali Jednota ne sme takim zvijačam sesti na limanice. -ISKJ. je !.ato-lišl a or^anizaeija Nie članstvo m? pusti in ne bo pustilo, d.: bi jc zvabilo v pa>t, kakor se je t«, v.uodilo z društvom sv. Bar'inrc. Dvojno glasovanje pri r.aši Jed-noti je ?e pokazal), da članstvo •ie trpi da bi «e :';i!il4> ]»iepri«"a-11 j«' te^a ali onega čle.na. Iu če pride do ponovn<*!»a jrla^ovanja. . sem uverjpn. da bo članstvo odklonilo združenje na podlagi pr» godot, -prejete pri zadnji eleve-landski konferenci Ce hočemo j priti do združenja, moramo opusti.i vse -sebičnosti Treba jc dali garancijo in zasipurjenost član s t vu vsake organizacije, da se lie ,bn žalile verskega a:š nol:t;čne«r:i ču'a • atoličana. da >c ne In rabilo glasilo organizacije za ^oeijali-stično ali boljševiško |»ro|.a«_rando Sedanja pogodba trga ne garantira, caradi tega je ne more nobeden dol er "lan JSKJ. odobravati D«.1 ti. polteni katoliški člani 'j?.!\ J ne bomo nikdar pri. »ali v to. da bi se napravila združitev na 'podla™*! take pogodb?, kakor jc bila sprejeta pri zadnji alrnževal-'ni k« nferenci.
! (Viatic naše poštene JSK.T. opozarjani- da paxuo zasletlnjejo delovanje za zdiu/.enie in se posta-'vij'. kol en 1110« v bran proti te-inu, tla bi naša organizacija sprejela rogodbo, kakoi sklenjena
7. . napr.-dck in x>rocvit ostajam z bratskim pozdravom
John Ilren, član dru&va sv. Petra in Pavla št. GG JSKJ. v Jolietu. 111.
0 združenju
Joliet, 111. j
Zadnje čase se je zopel začela 1 agitacija za združenje slovenskih Jcdiiot in Zvez. Iz zapisnika združevalne konference nam je razvidno, da so z bo rova k-i napravili popobn načrt za »združenje. Pogodba, ki je bila napravljena iu sprejeta pri zadnji konvenciji v ("lcvelandu, je res mojstersko delo. Človek bi se skoro od veselja zjokal, ko je pogodbo p reč it al. Kako se vse lepo glasi Kako je vse legp zloženo. Kar načudit« se človek ne more lepim frazam 111 zavijan.iam, ki kinčajo to po«»o»l-bo. l.'e človek zasleduje delovanje pariške k«>ii!'erence. če se primerja sklenjeno pogodbo z ustavo in pravili 'Lige r.arcdov", pride lahko vsakteri do zaključka, da kar je "Johnny Bull" (Anglija) pri pariški konferenci in kar bo "Joliuny Bull'' v "Ligi naro-J dov če se sedanja konstitueija lin pravila Lige sprejmejo, to so bili zastopniki SNPJ. pri eleve-1 lan-aski konferenci in t<» lioče biti SNPJ., če se združijo slovenske j podporne Jednote in Zveze.
Določilo se je združitev Jednot in Zvez pe<l č&rtor SNPJ. Kot taka oraranizaeija zasluži v«e pri-j znanje. Pa poglejmo njo glasilo. Prednik glasila kot vrhovni poveljnik dan. za dnevom napada vse, kar je katoliškega. Razširja katoličanu sovražno in nasprotno soeijalistično mišljenje in prepričanje. In 1111 člani JSKJ., ki smo ;pristopili v našo lepo 111 pošteno organizacijo, naj sedaj našim verskim nasprotnikom na ljubo izročimo Jednotino premoženje in poslovanje Jednote v roke in kontrolo. Ali naj m: sedaj tebi nič lnoni nič sprejmemo sklenjen.1 pogodbo in sc priklonimo SNPJ., ki se bo potom glasila te Jednote na-prepričanje sramotilo in žalilo katoličanstvo ?
1
Poglejmo nekoliko nazaj, kaj se je zgo<lilo z društvom sv. Barbare. Prav na lep in zvit način so to organizacijo spozili z drugo Zvejjo. Tudi pri konvenciji zgoraj imenovanega društva sv. Barbare se je povdarjalo, da se ne bo kratilo verskega in ne političnega prepričanja članstvu. Todi kaj sc ;.ic -»torilo? Komaj se je združitev napravila, že je glavni odbor odstavil glasflo, ki jt bilo od članstva postavljeno kot tako te se je namesto "Cilas Naroda" postavilo za *• lasi i o rdeče socijiTutično ter svohoJomi^elivo glasilo ' P-oleta-ree"'. lTrndno plašilo razširja «<*»-| .-ijalistično propnirando, ž di Cut katoliškega članstva. /
Dr«išivo svete Bail are b bili ustanovljeno od katoliških mož. to je razvidno iz io.ena d ".štva samega. I11 kaj je danes? Ravno t: dt bri. zavedni možje, n»-tanov!-t. Iji diuštva in drugi katoličani, ^padajoči k dništvi sv. Barbare, morajo danes čitati kot uradno j glasilo list, ki nima niti ene dobre,
sede za katoličana ali za or.«.' kar je verskega. In kar se je štirih. z društvom sv. Barb-re, t" bi
rovanje meseca oktobra jo bilo vsiljeno glasovanje za ta sklad. Bilo je navzočih 32 članic; 17 glasov je bilo oddanih za sklad in 15 proti >kladu. Ker pa ni dospelo uradno naznanilo v planilo pravočasno o tej zadevi, je bilo glasovanje neveljavno. Kadar se gre za j kako važno stvar, p'-sebno, če spada v privatni namen, je dolžnost' odbora, da obvesti vsako članico' t.raduim potom v glasilu, da r.i potem nobenega ifcgovora, da ni o' tej zadevi nič vedela v	j
Katera hoče radevolje skladati za Dom, ji je prosto, od nobene j se pa ne bo zalitevalo plačevanja za D*<m z nasilnim potom. Tudi kaznovati se jo ne more z nobeno globo, ke/ to ne spada v delokrog naše organizacije.	j
Toliko v pojasnilo vsem člari-| cam, posebno onim, ki nas hočejo ( vstracati s svojo grožnjo, pa se no damo.
S sestrskim poedravom
Odbor.
Dopis
f : John Surla.
! Skupaj nabrana svota $(ift.r»0; darovaleev pa ravno Ul.
Društvo sv. Mihaela se tem potom zahvaljuje vsem darovalcem I11 daroval ka 111
D«-!.ar bo po omenjeni veselici, ki se bo vršila 1novembra, skupno odposlan 11a glavni urad 'JSKJ. in potem na American Jugoslav fleliei', kateri oskrbuje na
1	.. l-i	• -
tisoče sirot v nasi rodni domovini, n to oskrbovanje je odvisno 'hI darov, kateri prihajajo o:l tukaj, lo je i/. Amerike.
Cenjeni rojaki in rojakinje, ve-d.te da je to b-lo usmiljenja, da katerega nas veže naš narodni '*Mit. Doiirc je, da pomairamo svojcem v d< movini direktnim potom, ali viileti moramo, da je tisoče sirot v domovini, katfri niso toliko srečni, da ni imeli soro<lnikc v A-nieriki. na katerih pomoč bi se za-. nioiili opirati Take sirote so odvisne edino i d skupne pomoči, katero jim daje American Jugoslav Relief.
Ako kater-i rojak želi še kaj darovati. to lahko stori do 15. nov. pot« m pa se bo nabiranje zaključilo.
F. Župančič in A. Sem rov, nabiralca.
IZ ČEHO SLOVAŠKE REPUBLIKE
Zemlje legijonarjem!
Zemljiški odbor če^ko-slovaške-ga N.%P." je obravnaval v svoji |wji elj navvočnosti" zastopnike v jagrameua in finančnega ministrova ter zastopnikov legijonarske-ga zemljiškoga i^lbora predlog o oddajanju zemljišč legijonarjem 1'«» oltšimi razpnivi je bil sprejet predlo«, da .^e izvoli pododbor, ki bo legijonarjem oddajal. — Z d«*-loni in ravimevanjem ljudskih koristi sc napravi že kaj več kot pa s .sabotažo parlamenta in s kričanjem.
Claridge, Pa.
Društvo sv. Mihaela štev. 4< JSKJ. je na svoji redni mesečni seji dne 12 oktobra sklenilo, pri rediti veselico, katere čisti prt t»i tek bo v korist jugoslovanski min dini v stari domovini Omenjen') društvo poživlja tudi vsa tukajšnja iugcslovanska društva, da bi sodelovala pri tej veselici, da s. tako doseže boljši in ve'ji uspeli I Veselica sc bo vršila v sobotu :!."» novembra.
! Da se za prepotrebno stvar doseže kar je mogoče največjo svo-'to, je društvo pooblastilo dva čla na, da gresta po naselbini ter prosita milodare /.a pomoč bednim si rotam, katerih bede si niti pred stavi jat i ne moremo Pooblaščenca sta jima izročeno nalogo po seji takoj pričela in ob f). uri zvečer sta delo z 'epim uspehom do-gotovila. Darovali so slc-de"i:
Po $5.00: Jakob Jerina in Anton Sem rov.
$2.80: Frank Končina.
Anton Kozo gi a v.
Po $1.00: Jakob Lazar. Frank Ja. bec, l.ovrene Arhar, Matevž Droftina, John Novak. John Ca-dež Anton Ilren, PJaž Likar Jožef Hren, John Butič. John Car-va-s. Frančiška T.ikar, John I "ran kar. Mihael Pušnik Jo/^f Juvan. Matija Mažgon, Mihael NVkič. Filip Katic, Maitin Buear, Martin Rižner, Valentin Rednak: Jakob «1:1 m.si k, Anton Jerinn, Jožef J.u-zar, Jlartin Bratkovič. John Vozel; Anton Menart, Anton Mehko vec, Anton Kokel. Martin Žakel. Anton Šurla, Mihael Polen^el: l.nka Pivk Matija Regina, Mihael Praznik, Anton Jakcl in Frank lJak ar.
7.*V: Frank Nov.k.
Fo 50Frank Žurman, Anton Likar, Mihael Kutar. Frank Župančič, Mihael Baloh, J«,!m 71-gore, Jakob Orel. John Kastelic. Frank Jarc, Peter Lazar, J*.l.n! Močnik, Matija Hrovatič, Jožef Bizjak in Jožef Jarkovič.
Po 25^ • John Arhar, Frank Retina in Alojzij ŠurU
nrjeni v društvenih razmerah, pa »>r»iIejo na sejo vpiti, svojih dol-goi ,pa ne porvnajo, ampak po hišah čez ted«Mi tiste krajcarje no sijo in to samo zato. da tajniku iiv blagajniku več sitnosti delajo. Od' se<Iaj zanajrej se jih ne čaka no < he\\ dan, ampak se jih bo drugače 1 poučilo, ako sami ne vedo, da je to proti pravilom.
Pozdrav vsem članom in člani-!i cam JSKJ.
Martin Hudale, tajnik.
1 <
Ely, Minn.
Naznanjam tlanicam tlruštva ] Marije Čistega SSpočetja št. 120 1 JSKJ v Klv, da se brez izjeme h Ase vdeleže zborovanja, ki se bo vrSilo dne 2. novembra v dvorani ^ stare cerkve. Na dnevnem redu •< bo volitev za sklad j>o 50^ na me- 4 see od vsake članice za Jugosiov Narodni Don. le sa zadnje sbo-
-----aŽi	l^^gi .....	_ .1,
Braddock, Pa. 1 Iz urada dnwlva sv. Alojzija št. ol JSKJ v Bridd<n;ku se naznanja sledeče:	i dede članov, ki se nočejo pri- ' ■ znati krivim, da niso plačevali 1 j svoje mesečne asesment e ali kake i društvene naklade v mesecu apri- 1 Iu, sc je na društveni seji zaklju-,] j čilo, da VRak član plača $1.00 v j 'društveno blajrajno v treh mese-eih Preteklo je že 6 mesecev, pa ( šc niste eni ]>oravnali svojf.ga dolga. Naj tudi člani ne pozabijo, da j je fcilo pri društveni seji zaključeno, da tisti člani v okolici Brad-tioeka in North Jiraddocka, ki se ' ne udeleže 1 mesece seje, bodo « morali plačat: $1.00 v društveno i blagajno ali pa iz društva ven 1 Naj ne mislijo tinti mladi člani, ki 5 so tukaj rojeni, da so oni kaj več, 1 da se ne bi morali udeleževati sej. s Tuli, ki ao popolnoma modri in is. ]
„-..	. ........... ■ p - 1 ijfiWarrt«riiT *iii iiiaif m 'n 1
Naznanila
Zdravim samo moške.
Dr- Keler jm Mjstzrejll alorenikl »dravnik, ApecjaHat t Plttv-tattStaa tu lat 28-letno lafcuinjo ▼ ■drmvljenju mofikih bole«nl
tžaetrupljenjf krrl adrmrl • ■tOTltUn 60«, ki ga J« LmaJal profesor dr. Ebrllch. A ko Imate UpoMaJe ia Msrifl po telean, e grlu, a ko vam Izpadajo luK tm boli r kosteh, pridite la MlatU tm htm bi Nikakor mt
Urpo*fan> »ode adrarim po mj-noveJSi metodi ln r kolikor mo-toCe kratkem Sara. Kadar ■nate, da nimate reč mofike mott. oe čakajte, temveč pridite ta vrnil vam bom moiko mol.
KUoMdravlm v BO arah M
Bolečine v mehurja, od M-'	mi prihajalo bolečine v hrt**
oiovenaki sdravnik« . in krilo, paienje pri mokrag« la oetale bolečino te vrste sdrmvtm s največjo gotovostjo.
Hevmaiixem. trganje, kslsflns, stekline. iiiaj. ikrsfljs ta top kstas kolesni ki nastanejo vsled aofilsts krrl. oodrarln t kratke« taso. da nI treba Usta ti.
Uradne an: ¥ poaodstjok. sredo ln potek od & tfvtraj do t. pa poldne. V torek. Astrtak ta soboto od a ajotiaj da I avaflsr. V asda IJe <*o 1. gMt^dne.
Dt^lČoffiCe^PENN "AVE1*
PITTSBURGH, PA.;
^ •'■"lUU...........................MU......IIIIIIIIIIIIII.....Iltllll............................................... 1)111	_ _r	'I
(ZASTONJ! F0N06RAF VSAKEMU ZASTONJ! t
FZARAZDELITI IMAMO 5 TISOČ PONQ6RAFOV. PtSlTE TAKOJ, IN Ml YAM 6A BOMO { |	POSLAL! ZASTONJ.
s. Samo pomislite, kakšno veselje bo Ime-
I ti krasen fonograf v vaši hiši. Fonog-af	UVJ^tfjA
: kov ooste razveseljevali svojo družino m
| denarja za drag fonograf, ker Je ravno- in'	^"MSjffijjjjj? I jI? '*c
ftako dober kot so dragi stroji. Te fono. I': j J'*	^jlpjjj"! !| I'
S grafe drago prodajajo, toda m) na bo- ■>''-.	ImImKIc iiil,''ii|| lil H'-
š mo dali vsakemu CISTO ZASTONJ. Na- I •.	, • ' fij TjL^ f
I ročfte od nas spodaj opisano	llKSllPtr !H .nl^i lill^feičateB^K -
| uro. Ura je močna, krasno umetniško Iz K**^^"*"*^"" i1'" aijriitfMI^T I delana In ima pozlačeno pokrovje. Ko- iBa^^^^fl"' i lesje je iz niklja in jekla. Ima 22 kam- IIJ M m^-Tffljji I nov in je tako urejena, da ne gre pre- lyBW B a ^iuliiWiniiraill^B | hitro in ne prepočasi. Vsledtega uporij-	I ■ ■^HyB^^HH
s ijajo to uro profeslonisti kot so napri-	^ H	1
I mer atrojevodje in kenduktorji ki so od*	*
E vianl od točnega časa. Brez ozira na to, k|e
fkuplte uro, je ne boste dobili boljie za *30.	A
i Te ure ponavadi prodajajo po (25.00 in draz-	**W E-V-1*1 "d n
| je. toda ml jo bomo dali po tvorniškl ceni zn	m> J
i $12.95. Poleg tega damo tudi zgoraj omenje-	^^Z^ar
| -ni fonograf, pet rekordov in sto Igel ČISTO
| OPOMBA: Ta ponudba je veljavna le za kra-	^d^^BtilJI^BS^^V^ |
s tek čas. kajti ml imamo 5000 teh fonograMv ^BHfarjf^^KV V I za razdeliti, da seznanimo Javnost z našimi iKi^	j
| urami. Na en naslov ne bomo poslali več kot	-jt^	§
i eno uro za $12.95. Fonograf In renorde dobi- m emgJr*?-jjakHUESs^vflgft | te ZASTONJ. Svetujemo vam, da hitite z r.a- M	jSPC^Sprl t
| ročiiom, ker bo v kratkem času zaloga *z> 1 llwRy^j^MlxjltjKfl \
I praznjena in se bodo ure podražile. Pomiril-	_
i te. da jih prodamo na stotine dnevno In da	-k (gyl l
I' dobivam o zahvalna pisma. Ljudje vas bodo wBBQMr	|
f zavidali. In uro lahko prodate svojim prlja- Tp^^mivfrSMlfT^/^ifiraaP | tel jem za več kot ste plačali zanjo. Fonograf a^Tg^Ptffiljg^nM" S r In rekorde dobite ZASTONJ. Ml nočemo de-	VlC/Hy
s narja vnaprej, fcqmp pišite nam tvoje Ime tn	^lE^ifiJJifcjregJgM^
ž natančen naslov ter prldenite $2.00 za depo.	^M^^jMr
I zlt. Ostanek boste plačali ko dobite na d o« ti	^^HB^T'
| poiiljatev. Vaakdo naj se Izkoristi a to ponudbo, kot so se Izkoristili drug«. Po- | f dobne prilike ne bosta več Imeli v tlvljenju.
IEtfMKAM WATCH CO., 1065 MitaaUe Ave^ Ckieago, lil., B»pt. 3261
Strokovno gibanje i
-
Mezdno gibanje čevljarjev v
Mariboru.
-- !
Dne 1. sept. je pričelo v Mariboru šei\t naših in šest mojstrskih zastopnikov p°gajanja. Naše zahteve so bile osemurni delavnik ii. tri kategorije dnevne plače, in si- ' cer po 32. 40 in 48 K. Mojstri teh zahtev niso hoteli sprejeti, pač pa smo se sporazumeli: privolili smo, v devet urni delavnik in končno skelnili naslednjo pogodb0:
1.	kategorija: Reviji šivani do pete ženski kakor možki 70 K. Šivani samo spredaj 50 K. gladko' zbiti 35 kron.
2.	kategorija : V drugi katego-!. riji v se kakor zgoraj, samo po- i vsod za 10 K manj. Vse staro de- ' 1° se plačuje v tedenski plači \ treh kategoirjah, in sicer pa 180 K, 150 K in 120 K.
Med pogajanjem smo morali prenehati, ker nas je prehitela : polieijska ura. zaradi česar naj bi se druge točke zlasti glede dela v delavnicah obravnavale dne 2. septembra. A glej ga vraga. Komaj se drugi dan sestauemo, pa nam predstojnik mojstrov naznani, da dogovor prejnjega dne nc velja, ker pa je mestni magistrat razveljavil, češ, da bi bile to previsoke plače za čevljarje ter i da se šele dne g. prično p°gajanja j ob navzočnosti zastopnika obrtne oblasti. Izjavil je tudi poleg dru- ) gih žalitev, da bo policija vsake- j ga čevljarja, ki bi v sredo ne de- ( lal, dala zapreti' in izgnati.
Ali sodrugi so ostali trdni. Ra- i dovedni smo bili. zakaj se rnagi- i strat vtika v naše zadeve, ko se to ni še nik°li zgodilo In tam siuo izvedelit da so mojstri sami prišli prosit, naj mestni magistrat razveljavi dogovor, ker jih je pekla vest, da so preveč obljubili. Mestni magistrat nam je pristal, da se vrše pogoj an ja že drugi dan ne šele v petek. In zgodilo se je tako. Po kratkem pogajanju je zast°pnik obrtne oblasti izjavil, da mora ostati pri dogovoru, h? tem smo dokazali mojstrom, da
znamo tudi braniti svoje pravice. -
BREZŽIČNA ZVEZA MED AME RIKO IN ŠPANSKO.
Madrid, Španska, 21. oktobru. — Špansko brezžično brzojavno postajo pri Madridu so začeli popravljati. V kratkem bo vstanov-ljena brezžična brzojavna zveza
med Špansko in Zdr. državami. ,--
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "OLA8 NARODA", NAJVRČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRtAVJUL __________
| Zadnja seja tržaškega občinskega sveta
V tretji in zdanji seji tržanške-ga mestnega sveta dne 20. juija je prečital župan pismo generala Petittija, ki se zahvaljuje mestnemu svetu, da ga je imenoval z* , častnega meščana. Priobčil je opo rečne določbe G.ida Zanettija. ki je kot italjanski prostovoljec padel na bojišču in zapustih vse svoje imetje 470.000 kron tržaški občini za ustanovitev patriotičue u-stanove.
Priobčil je tudi oporoko pok. Adele vdove Udovicich, ki je zapustila 100.000 kron za ustanovitev društva "Lega Xazionale".
Xato je povze1 besedo svetnik Brochi. ki je poual pregled o dosedanjem delovanju mestnega sveta. Povedal je, da je šlo težavno. Brez denarja, brez uradov in brez programa tako so morali delati poprej. Urade jim je u-ničil prejšnji cesarski komisar, ki jim je namesto imetja 24 milijonov pustil 56 milijonov dolga.
Kdo jim je vzel program, ni povedal.
— Naša naloga bi mogla biti ta, »la redno upravljamo občino, — je rekel Brocchi. Nadaljeval je, da so morali pripraviti tla za bodočo upravo. Bili bi zapustili svoje mesto, da jili "i vlada pozvala, naj vendar ostanejo. In tako so ostali, toda v vsem so bili navezani na vlado: če je bilo treba denarja, so morali teči k vladi, da je bilo treba drugih sredstev, vlada jim jih je vedno radovolj-no dala.
In sedaj so mirni: zapuščajo upravo in se zatekajo zopet k — vladi, ki naj sedaj prevzame mestno upravo. Gotovo je, da bo vlada upravljala mesto v njihovem duhu.
Prosi župana, naj izrazi hvaležnost mestnega sveta vojaškemu gubernatorju in vojvodi d'Aosta. Prosi mestni svet, naj izrazi hvaležnost županu, ki je vedno modro vodil njihovo delo.
Končno predlaga, naj se pokU-«V vsak mestni svetnik po imenu i" naj se vpraša, če hoče še nadalje ostati na pozornici mestnega sveta.
Vsi so rekli: Ne!
Župan se zahvaljuje mestnemu svetu. Svojo zahvalo konča s klikom: — Živela Italija!
Ara familo predlaga, naj se pošlje pozdrav Reki. Asesor Gabrie-li se zahvaljuje v imenu občinskih uslužbencev županu in sve-tovalcem in izraža up. da jih bo še videl na teh stolieali.
S tem je bila zadnja seja sveta končala.
PTICE SELIVKE.
Skozi doilga leta je bilo letno j sel jen je ptic, čeprav splošno znali:« dejstvo, zavito v temo ter j skrivnost, katere ni mogel nikdo I pojasniti. Z izjemo maloštevilnih ptic, ki prezimijo nedaleč južno od svojih poletnih bivališč, kam so odšle naše ptice-pevke ali druge ptice na jesen ali kedaj so pričele spomladi s svojim poletom proti severu.
, O tem predmetu pa so skrbno in ustrajno razmišljali tako šte-jvilni opazovalci in naravoslovci, da je sedaj mogoče precej točno I odgovoriti na ta vprašanja. La-j stavke prežive svojo zimo v tro-[pični Južni Ameriki. Znani kibic, ki gnezdi ob arktičnem morju, prezimi 8000 milj vstran v Ar-, gentini. Druge ptice prezimijo v : Eeuadorju in Peru in še nadaljne j v Brazilji.
: ki je o tem obširnejše poročal v j "interesu države'7 in — "liarod-- nega zdravja" zabrisal celo no-, tico. Blagor...
Odiranje naših
Amerikancev
Kako jih v Ljubljani na kolodvoru do golega oskubijo. — Goljufije se vrše po celem Balkanu.
Na južnem kolodveru v Ljubljani gotovi ljudje verižijo z denar jem na nečuven način. Kadar se vračajo iz Amerike delavci žaljivih rok in pridejo na kolodvor v Ljubljano, jih ti ljudje obkolijo s pomočjo kakega železniškega uslužbenca in jim ponujajo za ameriški dolar 20. :J0. 40, 50 K.
Ako pa vidijo, da jim preti ne-varnost «»tl tlrufrih ljudi in »la ne bodo mogli te siromake do golega oskubiti. jih kratkomalo povabijo s seboj iti jih toliko ča i
obdelavajo, da napravijo knpči-
—
Pred več. dnevi so plačali dotr1* je po .'»0 kron. ko je bila cena dolarju .""►<> kron. I)ne 17. septembri mi pokupili od slovenskih trpinov vračajočih se iz Amerike, dolarj? po .50 K. v resnici pa je bila cena do'arju (>4 kron.
Nek družinski oče je pravil:
— W-eraj sem s<» wiiil i/. Amerike. Tu na kol«»dvoru smo padali dolarje, .laz sem jih prodal po 50 kron. Sedaj vidim, d« bi jih v mestu lahko prodal p■> »14 kron. Samo mene so oškodovali za 7,<N>0 kron. Poleg tega mi . ukradli še kovče«; med »"iisoi.n ko M*iii pi'inlajal dolarje. V k»>v .-egu sriu imel obleko, perilo, želeno uro in druge reči za svojo dT*r.-žino.
Koliko je samo ta siromak ni ško.li! Ali takih slučajev je vsa1* dan veliko.
Vprašamo meredajno pa tudi vojaško oblast, je li voljna stv^r preiskati, krivce strogo kaznovati in jim denar zapleniti ter napraviti konee temu reči o veš k emu počenjajnu goljufov na južnem kolodvoru v Ljubljani?
Goljufije z ameriškim denar-' jem se ne vrše samo v Ljubljani, j ampak po vsej progi globoko lini Balkan.
Goljufij se vdeležujejo. kakor se poroča, najrazličnejši ljudje, m tudi tisti, ki so po vlakih ali na kolodvorih v službi, naj bo že kakršna koli. Pri tem je kupovaleem denarja popolnoma \seeno. ali »»-drejo kakega Madžara. Rumunn i ali državljana SIIS. Nujno potreb no bi bilo. da naša \Iada ustanovi v Logatcu ur,i«lno menjalnico, ki bi nadaljne goljufije zr.atno o-mejila. <"e ne popolnoma prepre-: čila.
——
Za zdravje naroda.
Razne bolnice na ITrvatskerc: skrbe za svoje bolnike prav izvrst no. Posebno venerični in tuberkulozni bolniki so hitro "zdravi". Pošiljajo jih namreč neozdravlje-ne domov, da se bolnice 1'očisti-I nardd pa — "da bude zdrav". — In zagrebški cenzor je "Hrvatu",
i šče za potrebe eelega sveta. Rusija, ta preogromna poljedelska država, ki bo mogla preskrbovati z raznimi surovinskimi proizvodi cel j svet. bo postala velika tovarna, kakorsne svet še ni videl.
In če so Zedinjene države mogle postati pravcati eksportni trg i vse svetovne industrije, središče trgovine in brodarstva z manj šte-< vilnim prebivalstvom in manjšim prirodnim bogastvom toliko bolj bo postala to velika Rusija.
Tpliv konsolidirane velike gospodarske Rusije bo neizmeren in odločilen tako za nas Jugoslovane, Čehoslovake, Poljake kot Bolgare. O temni dvoma. Ta gospodarski upliv Rusije bo odločilne važnosti za politiko vseh kontinentov.
Politično-gospodarakega živjjenja ni bilo tam cele veke ker jj tlačil ru*ki narod k tlom carski oreL
Danes tega orla ni več! Lene je prebudil. Mane si oei in gleda, kje in kako U, ai* # ■ ■ ^ ■ , ^ i	^
Iz Urada Glavnega Tajnika JSKJ
Ars. stev.	Oct. 1, 1919.
• ' *	JC- .
! Poročilo umrlih članov katerih smrtnine so bile nakazane tekom me.
seca septembra 1919.
Umrli brat ANTON LOVKO, cert. štev. 17931. član društva Sv. Janeza Krstnika, štev. 37, Cleveland, O. — Umrl 21. avgusta 1919. — ^'zrok smrti: ubit od avtomobila. Zavarovan za $1000.00. — Pristopil k Jednoti 30. jan. 1915.
Umrli brat LOUIS BELC, eert. štev. 3Š27. član društva Sv. Milia-
i cl i Arhangela, štev. 40. Glaridgc. Pa. — Umrl 14. jul. 1919._ N'zrol:
-:mrti: vnetje cevi, ki vodi v želodec. — Zavarovan za -^1000.00. — Pri I stopil k Jednoti 1. decembra 1904.
Umrli brat SERVAOIJ BARIČ1, eert. štev. 1240, član društva sv. j Cirila in Metoda štev. 9. Calumet, Mich. — Umrl dne L»."». avg. 1919. - -Vzrok smrti: ubit v rudniku. — Zavarovan za .$1000.00. — Pristopil k Jednoti 25. marca 1909.
Umrli brat JOSEPH STRUNA, cert. štev. 0444. član draft va Sv. Janeza Krstnika štev. 71, Collimvood, Ohio. — Umrl 22. avgusta 1919. Vzrok smrti: opekline od gazolina. — Zavarovan za £1000.00._ Pristopil k Jednoti 23 feb. 1907.
Umrli brat FRANK SKUŠEK, cert. štev. 17834. član društva Sv. lan. Krstnika štev. 82. Sheboygan, AVis. — Umrl 3. septembra 1919. — Vzrok smrti: srčna bolezen. —• Zavarovan za $1000.00. — Pristopil k Jednoti 18. oktobra 1914.
Tekom meseca septembra je bilo izpl acanega kak or sledi: Za posmrtnine članov	-$r»,000.00
Za boln. podporo, operacije, odprav, in odškod.	5,600.81
i
---
,	Skupno	$10,660.84
RUSIJA
Ku< ja linmano^ ih ne obstoji več. Požrla jo je svetovna vojna Tol-t.. j in I	-»ki sta proniknila v dušo ruskega naroda, med-
tem ko Bal utitn iii Nečajev zanesla v nj^ga plan te«'o i»kr«» reve In. »je. I.jviiiu m Trtiekij sta končno raznesla splošni požar po vsrj n»»k /. mu i in vpUmenila dušo ruskega naroda. I/zvala sta revo-, 'Urijo iu i*\ (»Ilirijo ct-le ruske države.
Ali r-\oli»cija je revolucija slovanske dnše, ki danes trium-
fira nad )>tariui i»ilitarn»tičnim Neuxitvom in Madžarstvom in ns*d j
* i
antfli-iikiiii iiwli\ iditauzmon '
Hu>ka > o'uci ia je evolucija celokupnega Slovanstva v Evropi in A/iji In il<-bro je fMiveilal Me režo v ski j Evropi v obraz, da Ev-1 r"t»a	,«■ i.c razume, da ne po/na moči Slovanstva, njegove duše.
K'k« I • < ,i . 1' r pa " polit i<"-na svetoznanka", medtem ko j«' Ku j «.,ja — nvolurijonarna.
I. i-	• I vt-ruje v revolucijo — v tem tiči čista vera v silno
nio. In- < a i j. sigurna in velika bodočnost Rusije v Evropi ii.j \/i.ii T,, m«- ia vera ljudske Kusije bo še odločbo vplivala na *»|n.| ?i. ni in U"s|MMlar%ki ustroj vseh petih delov veta
< < It. Na|m . n |i ■ i.paite je — bežeč iz Krimejj z ostanki svoje vojttke — vzflihnil tui rnski meji:
r<ijt;i ali f»"»tane ruska ali pa l>o tekla neprestano kri..
in (■»■-> '"'žji zakon revolucijoname sile vladi nad Rusijo i:' nad Slov u -»tvoui. Temu zakotni se niso mogli upreti najhujši sovra/ niki, ni'i x. Iiki Nemci in Avstrijci, niti Madžari n*ti drugi. . Vsi so e>>tali ».n» iiiotfli f»r»-d ra/<levajočim sevom runko-slovanske svet odrt-, 6uj««"e duše...
Maknim (iorkij. ki z mi^ti.-iiim poroštvom prorokoval vstaj* j ii j«- rii*.k«-«ra kin.ta. je vetlel prav dobro. «la bodo vstale tudi Ceskoo | i	.Jugoslavija. Poljnka in Ukrajina. Pogo<lil jo j ». Velika ri,-'
ska duša je razgreta s sv ojim dihom Sfovanstvo in mu vcepila v srce iu v mo/ g upor in umevunjc svojega nepremagljivega svobodnega ( i .
Uoska lav ina ni š*- dovršila svojega veličanstvvnega dela: drvi naprej in drobi s svojo tiuiso \ se, kar se mora zdrebiti. Sele ka<lar e bo la n. k.i bi vina u%tavila na ravnini dovršene velike revolucije »►o d<,segla s\oj velepoineiabnieilj.
Vs., Rusija se boše dvignila, postavila na svoje noge in ures t.h ila to Ln* ji narava nalaga. Zgradila bo čvrsto gosp«mlarsko politi* Ho fronti*, ob kateri sc bo razbila vsaka evropski lobanja, ki ji f bo hotela zrušiti.
I/ Kusij . \/ <1 i\nc Ckrajine sveti danes božanstvena luč poliiie-neg;i osj».,.|at I e ;i in društvenega Jilepornda \ seli nas. VWh Slova nov, v t h sm tov. X'erujmo torej s čvrsto vero v srcu in r neomajnim prepričanji ni v duši v \« liko in lepo boilo<-inrst vseh Slovanov.
Hiisija |e itii/čr-pna zakladnica plemenitih slovanskih duš in
I
• . •
liu^i .t j« ohromilo skladiš»'-e vsakovrstnega prirodnega blaga.j Kos |.i na vs, m i.iko lmgata, da litore celo Evropo iu tudi druge kontinente zalagati svojim prebitkom. In ko prične jaka roka ri:~ k, ga mii/ijca s prav i m »»poznanjem prave svobode in s trdno z:» lednotstjo svoje slovanske naloge z marljivostjo in veseljem obdeio j \ati n v o j i ]n,lja, njive in vrtove, takrat b«>do ruski "silosi" fžit.l-ci ln.it 1« • i,:ti<-n m et i. muči-ne Evrope. Svet bo spoznal, koliko bogastva je v liusiji.
Ko bo ru^ki mužik poprijel svoje zemlje in svoje živinoreje, bo v veli vrši živil, v-eh potrebščin, vseli firinluktov zadosti.
In kaj je z rusko industrijo T
liusijii K'oiinmovih ni bila industrijska. Pa m- isto malo indt:-l s t nje, kolikor je je bil«» v Rusiji, je bila nemška. 0.1 slej bo imela Rusija s v ojo lastno, takorekoč narodno industrijo Tekstilna indu 11rija se bo razvila v Rusiji do popolnosti, do najbogatejše produkcije. Kdor je pred vojno videl vsakoletni semenj v Nižjem Novgoro du.se je mogel prepričati, kaj ima in kaj premore Rusija, celo pod go*podatvoiu Romanovih!
Iu koliko več bo zamogla v bodoče! —
liusija j.- neizmerno bogata na rudah. Ali rude leže 5e p<»d — zemljo! A meri kanci in Angleži so deloma preiskali rusko Sibirijo Prepričali -o se. koliko je tam zlata, železa, bakra, grafita, platina premoga in raznih dragih rud. Dobili bodo zdaj radosledne konce vije v Sibiriji. Japonska, katerih rudosledei s oiskali rude preko Mandžurije. Koreje in Saludina do Sibirije, so vlado opozorili v Te-kiju. koliko ogromnega bogastva bi japonski kapitalisti in industn l jalei lahko črpali iz Sibirije. Skupni interes gospmlarskih krogov Amerike, Anglije in Japonske je meril na rudarsko bogastvo Rusije </ato balkanizirajo" Kolčake, Dcnjikine in dr proti materi Ru-s-ji.i Toda nova vi,,vanska Rusija bo vedela, kaj ji je početi. _ Busija ho |m.stala — in mora postati — veliko proizvodno sred i-
SR1NCE „ LBERT
^^^^	the
mm ^S^^aj,. HtJma national
- smoke
yyjMMy m
fS^B^Sf	*
pRINC ALBE1RT je naj više upotrebivan Zgž?:	duvan kod naroda za liiu i cigarete u celoj
^gg^j Ameriki. Toje zaoto sto je u Princ Albert naj bolj a roba. Vi možete stalno pusiti i
^	pUt kada naPunite lulu uvek če vam
^vM bolje prijati i bolju ukus davati.
{p^^odl Princ Albert ukus je različiti od drugih duva-i^fl^V na sto ste ikada prije pušili. Vi če te više tJlpP^ > više, sva^i dan radje pušiti nego i koji drugi ,/iM™	i on če vam uvek jednako prijati.
Princ Albert, ne če vam vas jezik grisiti i Vaš vrat neče biti suv nego čete se naj sretnije osečati toje za oto što su naše moderne mašine usred našeg patenta israzali sav rdjav ukus što ostaje u drugum duvanu. Kupite danas prvi put/le što dobro za pušiti a to je Princ Albert.
^	Crvena plehano kulija u pol funle i irdnu
v	funtu u alalclenotn sulu od čistoga rezanoe
stakla »a pokjivačom od sundjera.
R. J. REYNOLDS TOBACCO CO.
WINSTON-SALEM. N. C.
Novice iz Jugoslavije
...ulj
I tem zadržujejo vsak napredek in ^zstavijajo domovino v nevarnost
frevcieije in razkrajajo etični raz I log u jediu jen ja..
Zahtevamo še enkrat, da naj pride zemlja samo ekouomko neodvisnemu teaku Nečemo miro-i vati, pred no se ne izvedle pravic* j ua agrarna reforma.
~ — Protestiramo proti redovi t vini dajatvam za svečenistvo,
ker jih smatramo nedostojnim za •tvereuiitvo in škodljivim za kmete ter zahtevamo, »la se ta zadeva resi zakonitim potom.
AMKBIŠKE ČETE V HOBOKENU PRIPRAVLJENE, DA PREVZAMEJO DELO V PRISTANI
6CU VSLED STAVKE LONOŠOKMENOV.
I	'I ~ 1* ' *	' ------------- I	M	-----------
OT.AS NARODA. 1'i OKT 191!»
Mandat za Bospor
Prejšnji ameriški poslanik v Carigradu, Morgen'hau. je narisal lepo sliko o prilikah, ki se nudijo Ameriki v slučaju, da bi prevzela mandat nad bližnjim iztokom. On je za to, da hi Združene države prevzele mandat za Armensko, Anatoli jo in (4ari«riad. Veliko bolj kot za vse drugo pa se zavzema za to, da bi dobil i Vmerika v roke Carigrad.
— Turško glavno mesto bi lahko postalo četrto največje mesto ra svetu, če bi Združene države izdale za to tristo do štiristo milijonov dolarjev.
Po mnenju Morgentliaua bi moral igrati mi v Tručiji aktivno in energična ulogo v namenu, da vzbudimo zanimanje Amerikaneev. — ')a storimo to. M morali preskrbeti zase ozadje za svojo delavnost in to naj bi obstajalo v trgovskih možnostih, katere nam nudi starodavno mesto Carigrad. Pod našim nadzorstvom l>i le'o opaziti sploš -.o oživljenje posperitete sedaj umirajoče Turčije in slednja bi postala dežela intenzivne aktivnosti in dežela bogate lagrade za kapitalista in priseljenca.
To je mnogo obetajoč izgled.
Morgenthau pa ne posveča dosti pozornosti vprašanju stroškov in dohodkov tega investiranja našega kapitala. Najbolj površne učene glede obsega ameriške okupacijske armade, katero bi bilo Irena v Turčiji-se glase, da bi morali poslati tjakaj najmanj 150 tisoč mož. Vrjetuo pa je. da bi bilo treba do četrt milijona mož.
Morgentliau izjavlja, da bi morala trajati okupacija najmanj trideset let.
Reda j pa nastane vprašanje, kaj bo postalo s turškim ozem-' 1 jem, potem ko bi potekla ta doba T
Združene države gotovo ne bodo hotela staln'h priveskov v , bPžnjem iztoku. T'maknile bi se z mesta mandatarja ter prepustile celo zadevo Ligi narodov, ki bi gotovo v tem slučaju določila dni jrega mandatarja.
Balkan in Dardanele so bile skozi generacije središče obširneen trgovskega tekmovanja ter povod za neštevilne vojne.
Naša sreča je bila. da nismo imeli nobenega opravka s temi sp •• ri. Vsledtega je tudi povsem neprimerno, da bi se pričeli sedaj vmešavati v zadeve tega kota Evrope, kjer je razburjenost na dnevnem i reJu.
Ameriški narod goji brez dvoma simpatijo do armenskega naro-1 da ter bi bil vesel. <•«• bi mogel ta narod doseči svojo neodvisnost in varnost. Malo vrjetuo pa je, da bi kongres ali dežela v splošnem odo-j brila podjetje, s katerim hi morala Amerika prevzeti varilstvo nad I Carigradom ter Turčijo v splošnem.
Izpred sodišča
Tragičen umor v Tržiču.
Mali sliki nam kažeta predsednika in podprdsednika longsormenske unije.
__man sum nam k.
Doživljaj v
Anatoliji
Mesec je osvetljeval s svojimi ! žarki stepo ter metal modrikasto senee na železniško tračnico. Tovorni voz smo v Halebu priklopi!! turškemu rekrutnemu transportu. ki je odhajal v Carigrad.
Naenkrat je padel strel, kojega , odmev se je razlegal po stepi.
i Strel v Anatoliji ni ničesar posebnega. Nikdo se ne zanima za 1 take pojave. Šele takrat, kadar j pade več strelov, je primerno u-gasiti luči. leči na tla ter pričakovati nadaljnih razvojev.
Padlo je več strelov.
Storili smo. kar je treba stori-ti v takih
si u čajih in nato je sple zal eden izmed mojih dveh tovarišev. s katerima sem se vrnil iz Palestine, do vrat, kjer se je pre-IvidfTo ozrl naokoli.
Naenkrat pa je re kel:
—	Mrtvec!
I
I Ker ni mrtvec ob železniški progi v Anatoliji ničesar posebnega, smo mi ostali molčali. Ker pa je bilo čuti razen običajnega streljanja še izvaiiredno močno streljanje ob celi črti. sem sple zal tudi jaz do vrat.
—	Poglejte---tam leti
presegal moč mojih živcev.
Ob nasipu železniške proge. — tik ob tračnicah — je ležala, nepremična, neka postava. Deser korakov incto nadaljna. Nato sem videl dve, tri, eno poleg dru ' ge. S streh in vrat so padali streli. Ena kroglja je prežvižgala tik i poleg iAene. Obrnil sem se na 1"-vo ter videl nekega častnika, ki je streljal na vsakega "mrtveca" iz neposredne bližine.
Odmev vsakega strela je odmeval v stepi. Še bolj skrivnostno j pa je bilo v našem smislu, da io število bojevnikov vedno narašča-| lo. Cele verige ljudi so ležale ob železniškem nasipu. Sempatam je bilo čuti kak presunljiv krik- a to je bilo vse.
Naenkrat pa je zakričal moj sosed ter rekel:
—	Pogledajte--tam leti
mrtvec! -
Ozrli smo se v dotično smer — 'in mrtveci so v resnici bežali!.. 1 Hrtel
i so od nasipa proti prosti
j stepi.
Vlak pa je enakomerno zasledoval svojo pot.
i Vstali smo, ket pred kako za-» gonetko ter se ozrli drug druge-; mu v obraz. Nastal je kratek premor, tekom katerega sem bil v sta j nu zaklicati turškemu stražniku i svoje vprašanje, i Rekel je:
—	Rekruti dezertirajo iz prednjih vagonov. Postavljajo se kot
I	mrtveci ob nasip, da ne bi stre-
II	jali nanje.
Takoj nato je pričel kričati ter streljati, kajti stepa se Je nanovo oživila t. skrivnostnimi postavami.
Za nas je postal položaj nezanimiv. kajti luč vlaka je postala negotova in vlak je vozil poeas: naprej.
Ko so nekateri takozv. mrtveci vrnili ogenj ter pričeli streljati na nas, je postala zadeva povsem drugačna.
Bpltssl sem preko streh v vagon, v katerem se i« oikual tnni
Dne 2.1. septembra, ves dan. se je vršila pred ljubljanskim porotnim sodiščem razprava proti Leopoldu Sevdlu. 42-letneum ključavničarju, ože njenemu. rojen« -mu v Oberlaa pri Dunaju. pristojnemu c Sehelbring na Gor. stojneniu v Schcibringu na <»or. nekod polna dramatičnih prizorov, zaslišanih je bilo 2:? prič.
Leopold Seydl j«- obtožen hudodelstva prisilne nečistosti in hudodelstva umora, ker je dne 11. julija t. 1. v gozdu pri Tržiču posilil 11 lev no deklico Milado in jo potem zadavil s Irakom za čevlje.
Obtoženec priznava samo dejr«, nje umora, dočim odločno in vztrajno taji dejanje posilstva.
Obtoženec je tekom dneva 11 julija hodil po Tržiču po raznih gostilnah, ponujai sladkor na prodaj ter nagovoril razne nedoletne deklice. Popoldne se je sešel tudi z Ano Brejlovo. kateri je ponudil sladkor na prodaj in zahteval, naj gre 11-letna hčerka Milada ž njim na mesto, kjer ima shranjen sladkor.
Ana Brejlova je v to privolila, obvestila pa je o tem svojega moža Jana Breji a- ki je bil zadovoljen. Jan Brejla je nekaj časa sie dil obtoženca, ki mu je pa v gozdu izginil. Ker se Milada zvečer ni vrnila domov, so stvar ovadli orožnikom, ki so začeli zasledovati Seydla, katerega so prejeli drv. gi dan.
portni poveljnik. Pil je ravno kr-vo ter bil oči vidno vesel mojega prihoda. Vsaj obnašal se je tako.
Na moje vprašanje, zakaj ne pusti hitreje voziti vlaka, ni ničesar odgovoril ter mi ponudil slaščice, katere je ravnokar zav-žival sam. Ko pa nisem odnehal ter ga vprašal, zakaj ne da zapreti vrata vagonov, v katerih so s<1 nahajali rekruti. se je sprva ozrl name na začuden način ter rekel nato:
— Veš, efendi, ti imaš izvrstno misel. Na tako misel bi nikdar ne prišel.
Povsem zadovoljen sem splezal nazaj v svoj voz. a lov na ljudi se je zopet pričel ter se končal šele tedaj, ko smo dospeli v mesto Konieh.
Vlak je bil skoro popolnoma prazen. Ixrned šeststotih rekru-tov. ki sto vstopili v Halebu, jih je bilo le nekaj nad sto. ki so ka zali nekako zanimanje za lepo mesto Konieh. Vsi ostali s° smatrali za dosti boljše, če pričaku jejo nadaljnih vojnih razvojev v neposredni bližini mesta.
V splošnem pa bi moja ideja, da se namreč zapre železniške vozove, kaj malo koristila, kajti rekruti so na naravnost ženijalen aaein napravili odprtine v vseli železniških v°zovih Hedžas železnice, ki je imela vsled tega gotovo veliko škodo.
Podpolkovnika, ki je poveljeval transportu, sem videl pozneje v neki kavarni v Carigradu. Zdelo se mi je, da ne polaga prevelik«* važnosti na obnovi jen je znaustva. katero sva sklenila.
Jaz, za sv°jo osebo, se tudi ni-am brigal na to.
M* •» • ~ »ij	--- —— — —
ZASTONJ! FONOGRAF ZASTONJ.
Vsak, ki bo naročil od nas čudovito uro, bo dobil ta fonograf ČISTO ZASTONJ.
Ta ura, najnovejša iznajdba kaže uro in minute kot vsaka druga. Močna je iz jekla kot bojne ladje, ponik-ljana in niti ogenj je ne uniči. Za-more trajati veliko let. Boljše kaže kot vsaka druga. Ima alarm, kt vas prebudi iz globokega spanja. Preneha zvoniti, ko vstanete in jo zaprete. Ponoči ni treba vstajati in svetiti, ampak pritisnete na gumb. . ki jo bo razsvetlil. Vsebuje banko z ■ dvema oddelkoma za denar in dragocenosti. Močna vrata banke imajo tajno ključavnico, katero zamorc« te samo vi odpreti. Z naročilom vam — •	- j^^hv bomo povedali, kako je treba skrbe-
ti zanjo in kako odpreti. Kakšna dobrota imeti tako krasno uro! Kupite kakoršnokoli uro, boljše no boste dobili. V vsaki hiši naj bi bila. Primerna za božično darilo. V Evropi bi presenetili žnjo prijatelje. Vredna je najmanj $20, ker jo pa hočemo seznaniti z javnostjo, jo prodajamo malo časa po tvorni-ški ceni $10.95. Žnjo vred damo fonograf, 5 rekordov in 100 igel CISTO ZA8T0NJ. Denarja ne zahtevamo naprej. Pošljite točen naslov ter $2. za depozit. Ostalo plačate, ko sprejmete posiljatev. Nikdar v življenju ne boste imeli take prilike. Ne odlašajte, pišite še
*	danes!
UNION PRACTICAL CO.
*	DEPT. 400
1065 Milwaukee Avenue	CHICAGO, ILL.
s===== 1 1 —.......- ===r — ,...... i
Sokolstvo in
politične stranke
——.
i Gotovo je. da se zaradi nar —j po svoji domišljavosti "višje stoječih posameznikov — ne riore očitati h lin jenih načel svobode, e-nak"sti iu bratstva celokupnemu Sokolstvu. Dokler je Sokolstvo v splošnem res na.lstraiikarsko, nepolitično in dokler je zastopan v njem po večini delavski stan, se' ga pri njegovt-m delu od strani ' s«*'ijalne demokracije ne sme ovi-; rati. T" bi bilo lahkomiselno. —I Nasprotno! Bila bi naša dolžnost njegovo «ielo podpirati, kakor tr j dela že dolgo sedanja demokrat-j ska stranka, da si pridobitno čim j več Sokolov v strank0.
V Sokolstvu je zastopan naj Ntevilnnjv- delavski stan in vsled i tega mora biti ravno njegov vp-' liv odločujoč.
Naša dolžnost hi bila poskrbeli. da pridobimo te delavce So-1 k"le v svoje vrste. Gotovo je še j precej Sokolov v naši stranki. —f Treba bi bilo torej samo malo truda in uspeh bi bil tu. Poklica] ti moramo v spomin vsem delav-j eem-Sokolom. da ne pozabijo svojih političnih in stan"vskih dolžnosti napram svojemu stanu.
Sokolstvo samo na semi nam to-, rej ne more biti škodljivo. Škodijo nam pa lahko lastni tovariši-1 Sokoli, katere si pridobiva z raznimi mahinacijami druga, nam nasprotna stranka.
Da se to ne zgodi, ne smemo Sokolstva v njegovem delovanju J ovirati, pa«" pa moramo agiluo po j seči vmes. V spričo tega bi bilo' neumestno ustanavljati lastna telovadna društva, naj bi vsak so-
»ristopi! k S°kolstvu in imeli bi kmalu us|»che na naši strani.i
Nam se očita, da smo mednarodni in da narodnost popolnoma zanemarjamo. Kavno sedaj se snuje pri nas ''Narodna soeija!-ua stranka", kar ne pomeni v splošnem nič drugega kot cepljenje delavskih vrst, da se osi a be za boj pr'ti nenasitnemu kapitalizmu.
Da je dal mieijativo osnovanju; te stranke naš ' narodni*' kapitalizem iz pravkar omenjenega vz-' roka, je jasno. Ta je ljudem naslikal mednarodnost kot narodno izdajstvo in jih zaslepil pri tem tako daleč, da ne vidijo, kako je kapitalizem sam mednaroden, če j I je treba kaj dati iz sv°Jega epo i za svoje rojake, za svoj naroči, j kateri mu polni njegov žep. Te-! ga ne pove, da je kapitalistu na-: rodnost deveta briga, ampak da I mu je tudi narodnost le kupčjia.!
l>a se torej krivičnih predsodkov o prepotrebni mednarodnosti, j v svojem razrednem boju iznebi- i jmo, da jih ložje odpravimo, nam bo k
temu ravno Sokolstvo veliko pomagalo.
In če Sokol samo pravi: Kot] (svoboden državljan m°re biti so-i eijalni demokrat kot sin svojega' naroda pa sem Sokol, ki mi je na- j loga in dolžnost, da dvigam nrav 1 ne in telesne sile naroda kot celo-1 te, — zakaj bi mi ne rekli: j — Slovenec sem. če me izlenoj j v Kongo, »v°j narod vseeno lju-j bim. ker sem izšel iz njega, ker mi je dal življenje, ljubim svojo' domovino in ji >e]im napredka,!
'blagostanja in zato sem Sokol.
.__,
VKT.IKA NESREČA V MAJNI.
Penzance. Anglija, 21. oktobra. | — V Levant premogorovn pri St. Justu ae je pryietila velika nesreča. Vsled nedostatka pri nekem stroju je padlo 150 mož gio- ' i- bok o v rov. 40 jih je bilo na mestu mrtvih, ostali so pa več al? 1 nanj ranjeni.	i
* ESI ISS3 W EES ' fflsa W JSS IBS W flEBN
h.......
Shod delavcev ▼ Kropi.
I* Kr.>pc podočajo • Shod. ki st je viiil 21. *ept , je bil zelo dob, obiskan. Tudi v Kropi *o pri*! delavci in delavke do zavesti, da s«- iuoihjo vsi priklopiti pioletur ski armadi, če hočejo zase spojili pravit- Dolgo mu > ječali pod ter.* ri/mom ljudi, ki »o vedno klicali:
Molite iu n<**ite svoj križ, ket tako koč* večni Bog'" Tiho in ndano *te, ponižni Kropeačani trpeli med (urami, kovali «te že
t^l	d« mraka, možje, že-
ne, otnrei. Uboga dt-kleia, M danes morate jxivzdihovati tcika kladiva. Ali uo«podje v črnih aik njah ImhIo in so že s|«*/!iali d*: niste več tako tihi in udatii, kaksi bi NI gotovo i«- nadalje želt-!» iu-1 aUrri ^mjx^dje. Saj bo kmalu pr š- I	ko bi»t«> lahko tudi vi
z glasovnico v roki pokazali vrata tistim, ki vam še dane« obetajo
bit*
Na shodu je ]H>ročal srd nit' Veho vte o poJitičuem in gos|H>dar-«l»etu položaju delavstva Danes iivimo v dobi, hi nam prinaša vsak dan kaj novega, največ pa budili ddareev ta delavstvo, (io-s{m la je *sHctalii ye pr ei»hj«>tiia In vedno	držati lelavsl ,r
*loj«- v imuvedno«!i, i^a bi lažje i*osp<><Lt*rimul njttni. In ta pne-objentna	ie uprizorila tu-
di to drašno svetovno vojno. Ne komo fK>/.ihili, kako je cerkvena fo»|»oda s kri/eni v roki blago-^!; i v I,) a i t ubogo paro, ko jt >ia ll Stfirst na boji»>-a za kapitaliste. J Ugos levijo že imamo Kakšna naj bo ta Juiroslavija, juto moramo sedaj piedv-em skile-ti. Ne puhtimo, da bi |H»svctna in cerkve Ha i/ovpoda sedela ^a preobk./eno mizo d -lav«tvo pa da 'u g!-dalo skozi pr»4e. Ako d.-lavec d. la. te daj naj ima za to delo tako plačilo, tla bo lahko preživljal «woje Otroke IMnvee lotira biti south'-le-« u tlobička, ki jia on proizvaja SoeijaJtzaeij«»	j*-t.i j hočemo
natlai,'e *#»ei jahto zavarovan je. Z.t-htevamo tukojinj«- volitve, občinske in državne. Vidimo, da v lbd-gredn danes h«»e*-jo* vsa ta za nas tako vama vprašanja spraviti z i trn- v nega reda, pri čemur so j>o-s. Imio ii:i*i klerikub i pi-idno ua «1« Iu - Kako je v Kropi* Delavcev, ki se razumejo na d« lo. n*-mu a jo. Za delavec, ki so 15 let ib kili v zadrugi, nimajo dela. I)e-lav«-i, ki so strokovnjaki, ne smejo biti člani zadruge' Na *a način *e v Kropi zida hiša' Stavba je pa le takrat d>bra. k udar jo zidajo -trokuviijaki. Kakorhitro ni \ihMvo tovarne v pravili rekah v lokali strokovnjaka, tovarna ne m ore napredovati« Ako te? a ni
je \*ako podjetje ob-ojmo na mu rt Vse t » ttdpravite delavci Krope s tem da Me z vnemi mo«'mi oKleuete naš«« soeijalno-demt^kra-tične organizacij**. Ne iščite rešitve v latinskem pregovoru: 44ln vina Veritas", v vinu je r***iiea, tu rešitev! Dokažite. delavci, da ste poznali v «ebi čl,»veka za ka kriin ga vas noče priznati gospo da! lztr*.ijtc se iz rok cerkvene in pouvetiie gospode, ker prej ne. *KMio nastopili Indjši časi!
Po »hodu se je vpisalo preeej delavcev v politično organizacijo
Delavci, netu <«! rašeno naj »rej za • pravično delavsko stvar in ne sti .iirte ae gr>»ienj s buaicem!
Združenje monopolzkih uslužben cev za SRS.
Dne TI. sept »t- je v lielgrsdu konstituiralo ztlnižfnje in«mplitkih uradnrtov m uslo/.l»eneev x*. kraljestvo Srb«»v, llrv«tov in Si•» i veneev. Izvoljen je bil odbor, ki naj izvede organizseijo po vsem kralje-1 v u. S vrh a združenja je varstvo interesov članov. Društvo bo izdajalo «tvt j list.
Ustanovitev *amoftojne občine Grahovo.
I'stanovi m samostojna selška občina f»rahavo s sadežem v lira- j novem, obsegaj«W- a ' elotne kata-} »■«raln«k oi»čine Grahovo. Žirovnica : Obločte? in Ltpscfij s pridržkom tla se poprej i«vr6i sa U» potrebna j ločitev fkupnerra	in!
imovine ter sknpuih bremen.
Gibanje kmatovv Dalmaciji.
Odposlanci teskov, ki so zdm-i ženi v Dalmaciji v 'Pokrajinski' težaški »m" v Splitu, so dne T.' sept, sprejeli to-le resolucijo:
1. — Konitatiramo da ae «tc-žujs ostwijsilje sakena o agrarni reformi od strani antisocijalnih in reakcijonamih elementov, ki s
To in ono
li mali srebrni zvončki. Tstotako >e IkmIo tudi na njihovih golih niečeli lesketali zlati obroči. • . •
Preobjestna bogataška sodrga ne ve, kako hi razsipa vala svoj denar.
Nedavno smo čitali tudi v ameriških listih, da si je let°šnjo zimo kupila žena nekega bogataša — plašč, sešit iz dragocenih in redkih kožic, za katerega ni dala Iti«"- manj kakor tričetrt milijona dolarjev.
To se je zgodilo letos, ko je na milijone ljudi stradalo iu ko je na milijone delavskih otr°k zmr-zovalo po kleteh, kjer niso ime-lt niti najpotrebnejše skorjice kruha...
* * *
ln svet naj se divi tako človeški in socijalni družbi!
Vaše zdravje Je vaš najboljši prijatelj. Ce ni«te zdravi, vas milijoni ne moreio razveseliti. Če ste zaprti, nervozni, če imate neprebavo, kltel želodec, dlspep-sijo, potrošite v zadevi vašega zdravja 2 centa za poštnino ter pošljite svoje Ime na Dept. F. T. 6, Laxa! Medicine Co.. Pittsburgh, Pa.. Bo* 963 za brezplačno loskušnjo slavnega Laxcarlna. (Adv.)
1
Zrcalo sijajnih socijalnih razmer. ]
I Žene in hčerke pariških bogata-j; šev so sklenile, da bodo nastopale i v let<tšnji zimski soz"ni na plesih in podobnih prireditvah brez nogavic in čevljev ter odete le v lalike haremske plašče, ki botlo oblike njihovih teles bolj razkrivali kot zakrivali.
Njihovi prstki bodo okovani z dijamanti in briljanti. na prstih! 'njih°vih nožic pa botlo zvončka-i
—--1
( stialni rin, rojen hudotlelec, du- < ševno degeneriran, manjvreden ! čb»vek, da je stori! svoje dejanje , v popolni razsodnosi in tla je tt> i raj za svoj čin otigovoren. Slično , mnenje je podal dr. Plečnik.
Po kratkih phulojerjih držav-: nega pravdnika in zagovornika ter sklepu predsednika so <porot-iniki enoglasno pritnlili obe glav- j, ni vprašanji glede hudodelstva posine nečistosti iu glede umora. | Predsednik Regally je nato, ; preeital sodbo. katero se obtoženec obsoja na smrt na vešala.
Obsojenec je hladno sprejel sod bo in prijavil pritožbo.	P(
O dejanju pripoveduje obtoženec :
—	Dekle sem vprašal, t"-e ima denar. Odgovorila mi je. da ni-'
ima denarju sladkor. Nakat, sem ji rekel, naj mi da uhan. Ona je vzkliknila: 'Baraba! Ravbar* J ter hotela utt ."-i. Mene je prijela' jeza in v nagli jezi seiu ji vrgel trak okoli vratu. Nato sem jo vlekel v goščo. Posilil jo pa nisem.'
Izvedenci dr. Vučina, dr. ITla-j vina iu tir. A. Šerko ter dr. Plečnik podajo mnenje, da je bila l1-letna Milada zadavljena, da so poškodbe na sjmlovili bile neposredno predsmrtne, ker imajo znake podputh.
Nato je bilo zaslišanih 2.1 prič. ki so z vso natančnostjo opisale j delovanje obtožcnčevo. Olavni priči: Ana in Jan Brejla sta obširno očrta!i Xeydlovo ponašanje in prigovarjanje glede slatlkorja in deklice. Zlasti je bil dramatičen prizor, ko je priča Jan Brejla dejal obtožencu:
—	Te ne boli srce?	.
Obtoženec se je liekam izgo- ,
j varjal. priča inu pljune v obraz.' na kar obtoženec :
—	To je nečisto od vas!
Priča Jan Brejla je dalje s 1rn-
kim. pritajenim glasom izjavil:
—	Odškodnine ne zahtevam, ker ini on ne more vrniti moje hčerke. Prosim samo, da dobi smrt tiiko, kakoršno je pretrpela' moja hčerka !
Po zaslišanju prič sta podala vseučiliška docenta dr Šerko iti dr. Plečnik izvedeniško mnenj ' glede duševnega stanja obtožen-' čevega in glede njegove odgovornosti. Dr. Šerko je povdaril.1 da je obtoženec, ki jc storil ta bc-
Pekoče grlo, bolečine v prsih znamenja influence.
Dajte grlu in prsim oživljajoče vdrgnitev a
Pain-Expellerjem
ter pokrite prsa s sukueno obvezo. Ne
izpostavljajte se jtotom zaiiam&rjanja
prehlada vnetjem, pljučnici, intluenci iu drugim nevarnim boleznim.
Kupite Pain-Expeller danes v vafii i Je karu i. S« iu Cv centov steklenica Pri-
i gtui ima u&Ao tvomižko znamko
"SIDRO"
Ne jemljite nadomestil ali posnetkov.
F. AD. RICHTER & CO. 326-330 Broadway. New York
c,t;a3 nakopa, n. okt.
| Phelps Črta
I Direktno potovanje na Or-iko aH na Trat.
I	Coaullck črta oarn i k Aroanftlna —
|	xgodaj v novembru.
|	Nek ameriftkl oarnlk — v prvi
s	polovici novembra.
s	Nek ameriiki parnlk — v druol i
f	polovici novembra.
| Parniki odplnjejo i pomola | 7 ob vznožju 41. nlic«, Booth ,
Brooklyn, i Za cene in drage informacije f (	vprašajte pri:	i
1 PHELPS BROS. * 00. f | 17 Battery PL New York. |
v zadovoljstvo vseh Jugoslovanov v Ameriki, kakor tudi v za-iovoljstvo Jugoslovanov v stari domovini. Prefita rezolucijo, ki se glasi:
(Dalje prihodnjič)
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
Sada hi izvedela, kje se nahaja moj brat FRANK T LUK, doma iz Verda pri Vrhniki na Kranj- J skem Profilu eenjene r».juke "i- ( roni Amerike-, da mi pošlje ka- i teri njegov iia>'1«>v. ie boljše pa. i Ako sam čita, da se sam oglasi , svoji spodaj podpisani se-tri. ] ter mu imam nekaj zelo važne- j ga sporočiti iz starega kraja.— Mrs. Annie Cigale (r<*j. Turk K 13 Douglas St., Little Fails, j N Y.	(23 25 -10)
Išče se F RAX C ERJAVC, rojen na Velikih V« denicah, Kranjsko, potem stanujoč na Malih Vodenicah, sedaj v Ameriki -JO h t. Jšee ga njegov brat -J.;že'
I ."rja vv. Whiie Vodenice % Kranjsko. Jugoslavia Prosim, ako kdo kaj ve o njern, naj n.i bl:.?ri<vt li sporoCiti njegov nu-slov, ali naj se sam oglasi.
(2-J-2:>—10)
išče se 20 do 30 mož
m delati kemična drva. Plača od kvarta	Stoje-!- gozd. Podrob-
nosti daje: John Knaus, Box :i, .Masten, Pa.	(21-25—10)
Kje je H KLENA PR1MC. rojena t'ELIGOJ! Doma je iz vasi Trnovo. po^ta Ilirska Bistrica na Notranjskem. Prišla je v Ameriko pred Vi. leti tel- se na-ta-nila v Pittshurghu, Pa. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njen naslov, naj mi ga izvoli javiti. Jaz sem njen brat in spo-r -**iti ji imam važne novice. Nash, v: Anthony Čclignj 511 \V. Tih Ave., Homestead, Pa.
' —• 1 PRILIKA PRI PODJETJU.
The European Commercial C o., In-;., 226 Lafayette St., New York City, želi dobiti dobro poznanega, izobraženega Srba, ki govori angleški in srbski jezile, da bi prevzel srbski oddelek v pisarni paro!.rodnih listov. VpnLiajto os.-L-no med 9. uro zjutraj in 5 pop.
(22-24—10)
liad bi izvedel zu naslov svojega prijatelja LOT ISA ŠAJN, po-doinaee Andrejev iz Juršie pri »Št. Petru na Notranjskem. Pred
par le;i .je l»il v I." ledi, Pa., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake in rojakinje, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naiaiani, ali naj se pa sam oglasi na: Louis Colister, Arden, Nov.
(22-24—10)
Rada bi izvedela, kje se nahaja , moj brat JOHN ŽNIDARŠIČ, p »domače Matcviev iz Podcer-kve ori Ložu na Notranjskim). Cenjene eitatelje prosim, ako kateri ve za njegov naslov, naj mi ga pošlje, ako pa sam bere tele vrstice, naj mi piše. — Mrs Mary Seljak (roj. Žnidar-šič), Box 56, Franklin, Kansas.
(22 24—10)
IŠČEMO GOSPODIČNO
od do 25 let, ki zna hrvatsko pisa'i na pisalnem stroju za veliko hankovno podjetje Mora rtz-umeti brv.tski jezik in biti dobra tipka lica. Spodobni osebi je napredek zagotovljen. Pišite in pojasnite svoje sposobnosti — Personnel Bureau, to 1'.road way, New-York. N. Y.	(22 2:i—10)
Pf d odhodom v staro domovino !>i rad izve I"1 za svoja dva prijatelja ALOJZIJA SOUr iz Šil Talna pri št. Petru na Notranjskem in FRANKA VKP.ANČIČ i/ Kuežaka *;a Notranjskem. Prosim cenjene rojake sirom Amerike če kdo ve, da mi naznani nju naslov, ali pa naj se sama javita — Alois Fabee Sedlar, Box 101, Mm ley, Colo.
(21-24—10)
VAŽNO NAZNANII.o!"
Pisarna Jugoslovanskega gene-ralnega konzulata • New Verb i se je preselili iz hiše .št 4'ifi »V St. v razširjene prostore Srbskega Doma v New Yeika Kdor ona s konzulatom kaj opravka, naj se obrne na sledeči naslov: Comulati General of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 443 W. 22 St., New York, N Y.	(15-10—15-11)
Rojakom v Cleveland, in sploh r državi Ohio naznanjamo, da jih m ▼ kratkem obiskal nal potnik
V NAŠEM URADU DOBE PIS MA IZ STAREGA KRAJA:
JOHN RUDOI.F, ki je bil v Camp 50, Riehwood \V. Va., piše mu Ivanka Rudolf iz vasi Ravna pošta Št. Vid.
ANTON GABRKNJA. ki je bil v Madridu, Iowa, R. D. 2. piše mu ,:ena Marija '/. 'grahovega
JOHN O ALIA N. :>iše mu Ib.r bara Galian z Oore.
FRANK ŽAGAR, pkše mu žena Filipka.
EVA ŽAGAR, piše ji Janez Truden iz Loža
FRANK GAP.RFNJA pismo od žene Frančiške Gnbrenja iz vasi Martinjak pri Cirkniei.
TFREZMA RKNIČ, pi*mc od Franceta Plevnik iz Zagorja ob Savi
FRANK MOŽE. doma iz Lokve, ima pismo od Karoline Može
LEO DRNOVŠEK, ki je bil v Jerome, Ariz., ima pismo od Štefana Drnovšek Zagorja o*» Savi.
F ARH. ki mu piše R Rede.
FRANK PONČA ima pismo o J he.jre Marije Logar iz Ljubljane
JOHN OALTANIČ ima pismo od sestre Mimiee iz Zagreba.
J'»ŽEF KASTELTO. ki je bi' v Dulntlni. Minn., ima pismo od žr»-ne Antonije iz Trnovega.
MARIJA PAVLIN od sestre Josipine iz Trsta
FELIKS ARČON od Emcsta Sp.ii-apan iz Ren«" pri Gorici. 1
JOŽEF SALMIČ ima pismo o<l «vojega sina Ivana v italjan.skern vjetnietvu.
I RBAN* STRAŽIŠAR ima pismo od Helene StraŽišar iz Nove vaM
MARIJA P.AROVŽ roj. Knaus, ima pismo od Lucije Knaus iz Srednje vasi.
IGNACIJ MASTER od Ane Master iz Središča.
ANA MEDI.E od sestre Neže iz Novega mesta.
Vpravništvo Glas Naroda, b'l Cortlandt St New Yjrk, N. Y. _(22-23—10)_
ŽELITE POTOVATI DOMOV?
1' Če ze imate parobrodni li- I stek ali ne, pišite ali pa pri- I dite v svojo lastno korist k I bančni tvrdki	I
EMIL KISS	N Y I
Iščem svojega brata JOHNA SCHAVVEli. Doma je iz Nem ske Loke pri Kočevju. Zadnji«* mi je pisal v mailt Dulutha Minn Nahaja se nekje v Minnesota nli M iehiganu. Ako sam be re te vrstice, naj se oglasi, ali pa naj spor<*či kak njegov zaa-nee r.a naslov: Miss Margareta Sehawer. 1472 Madison Avenue, New York N. Y.
(18 21 2 {,25,28 '10—10)
Ana Zajar. za^cl ni a na -Težili št. občina Ježica. okraj Ljub Lanska < kohea, išeeju svojeira nečaka GEORGE ŽAGAR, ki je 1 1 na 506 E S2. St., New York City OJ izbiuha vojne so \>a i m ločila otl njega poginoma 'v,-ostal3. zato prosim, da se mi javi. Tudi druge rojake prosim, da ga opozore ni ta o«jlns. — Ana Žagar Ježiea štev. 2:1 pri Ljubljani, J j»os!avia (23-25—10)
Kje je JOSIP KAPEL? Doma je i/ Kala pri Sent Petru na No-tjanjskem. Pred štirimi leti je bival tu v Clevelandu. Imam mu več vainoga poročati iz sta-reirn kraja Ako kdo rojakov ve z.t njegov naslov, jnosini, n?j mi »a na'liani, za kar mu bom /■ lo hvaležen, ako pa sam bere ta oglas, naj se mi sam oglasi.— Frank Kapel, 675 E. 159. Št . Cleveland, Ohio. (23-25 -10,
POZOR ROJAKE
^^^^^ mašilo as hub lase kakor todl m
n C- ff	brada Od top
KlaTifP	—rila anutejo «
WBMJ	tin kn»
^p^f	u, ioni ln dolgi Jl^aj« kakor tndi
gRf^k ki la brada ta as bodo odpadali ta
atn» fc*!*11«^ an trssajo r rokah, Mph ta r krila, t
ornih dneh popolnoma oodrmrtia, i» m, opeklina, bol«, tora, krasta to (rinte, potao race, kurja afieaa, oasb lina r par dnerih popotaKMLA adstra mm Kdor bi SK>)a adrarUo braa «a peha rabil, mo JamCba aa $5.00. W to takoj po cenik, ki «f takoj onilj» ttstonj.
Barva xa sive lase, od katere postane 1o las]« kakorSne ste imeli v mladosti, steklenica. $1.76 • poštnino.
JACOB WAHClC na »o—a Am n. (iiftim.»
Dr. MOT je uspešno OBdravilna* dnhof boijast, ataksijo, vodenico,
_crce, jetra, ladioa
J^jjmželodčne bolh-jj^^^^H Sin« na čndeien - n^čin. Bolečine t jV vjJ ttrebuhn,
▼ prtih,
iiI*	j očeh, nogah, ro-
/N-^l kah ali kriin;^o.
teklino, revmatizem, koine bolezni, izpuščaje, ogreo. Moške ali ženske bolezni aH slabo kri ae lah ko ozdravi fans operacijo v najkrajšem časa in po najnižji eenL
Uradne ure: ob delavnikih od t. dop.do« C. pop. Ob nedeljcl) In prmanlklh: od Š. dop.
*"" "*'_ Of. Ji FIIE¥ MHY
3N fiwWwl ffTTSMM, Mi
Konvencija J. R. Z.
(Nadaljevanje.)
110 organizirajo. Da se prepreči izkoriščanje posameznikov in ee lote jugoslovanskega naroda ^ Ameriki in domovini, naj organi zacija skrbi za ustanovitev trgovskih, kmetijskih, tovarniških in importnih in eksportnili bančnih in drugih jiotljetij na zadržni po dla«ri, ila se skuša dobiti solidar-
I
j,no zvezo z enakimi skupinami ii. i podjetji v Jugoslaviji in povsod kjerkoli je kaka skupina .lujro-' slovanov. Dolžnost .1. K. Z. naj j bo, da navaja v Z.lmženih drža-) vali živeče Jugoslovane, da pri stopajo k dobrim podpornim ot •ranizacijam, da si ustanove čital-niee, dramatična, pevska, telovadna in poučna društva povsod kjer jih še ni. in tam, kjer pa že obstajajo, da se jim pridružijo ip jih vseskozi podpirajo.
Naloira J. K. 'A. ne more bit-končana tako dolgo, dokler ne bo Jugoslavija v vseh ozirih taka, da jo bo nj»'iio ljudstvo smatralo za svoj najboljši dom in našlo v njej naj večje zadovoljst vo.
Za dose«ro teli ciljev bo treba še veliko trdejra dela. mnogo sa inozatajevanja in požrtvovalnosti, iii jaz mislim, da ho naša or-uanizacija kos svoji nalogi, da bo dobila med narodom irmotno iu moralno podporo da s«' ne bo mo ustrašili ovir iu da bomo šl ustrajno naprej ]>o pf>ti, katero -vino si začrtali že na prvem zbo i ru J. 11. Z. Delajmo neustrašeno naprej dokler ne dosežemo vsega česar si želi celokupen jugoslovanski narod. Pozivam brate in sestre, ako ima kateri kake na svete, predloge ali resolucije, ti čoče se bodočih nalog J. K. Z. (i a iste predloži zbornici in odseku, da bomo iz vsega izbrali najboljše in si začrtali tozadeven pro gram, katerega naj eksekutiva J. ; R. Z. skuša po svojih najboljših močeh in previdnosti in kolikor bodo v to dopuščala sredstva, izvede.
Po podanem referatu opozarja delegate in delegatinje, da naj pazno zasledujejo rezolueijo, tika jočo se nalog J. R. Z Svetuje, da naj vsak pripravi svoje po-misieke in nasvete ter jih odda odboru, ki je bil izvoljen na dopoldanski seji, zakar npa. da bo i rezolucija nekaj enakega, kar bo
1. Organizatoričnega dela po i vseh naselbinah, kjerkoli žive Ju- i goslovani, pa bodi to po Zdrnže- ] z:ih državah ali drugod. 2. Pro- . pagande med Jugoslovani, pisme- ; ne i ustmeJie za skupen in harmo- j ničen nastop in delo v dosego teh i ciljev. :{. Zbirati prostovoljne in j obvezne prispevke v pomoč in', pokritje stroškov, ki nastanejo :
r
pri organizaciji, da bo v stanu na-: j daljevati svoje delo. 4. Prirejajo naj se ljudski shodi, predavanja in zabave v ta namen. 5. Cpliva p ij se na vse centralizirane in sail. ost o j m* politične organizacije.!, kakor kulturne in podporne, ki /e niso pridružene .». K. Z., da to store in vsaj formalno izrečejo, ila so za to akcijo ter dajo tej or ! j'iiiizoeiji največjo moralno in ko-l kor mogoče tudi gmotno podpori. «la b'o čim preje desežen cilji v ik aterim stremi J. K. Z. iu na-r hI. (i. Javna agitacija med ame-r >ko javnostjo, sploh, da vrši or-j_;mi/.aeija vsa primerna dela, ki h; mogla kaj pripomoči do popolne osvoboditve in neodvisnosti Jugoslovanov v federativni republiki Jugoslaviji.
Naša iTalotra je; izobraževati in pnliičavati vse jugoslovanske I ebivab-e v Združenih državah: i) *magati z dobrimi nasveti jngo \ nskim naseljencem in jih varovati pred izkoriščanjem ter jim priporočat i. da postanejo ameri š; i državljani in to dobri in zavedni. Svetovati naši mladini, da zahaja v večerne iiulustrijalne in droge višje šole. da si pridobe ceeje znanje in izboljšajo svoj g!irotni položaj, neoziraje se nato. če mislijo za stalno ostati tukaj ali pa se kdaj vrniti v domovino, ki nujno potrebuje inte-I l;gentn;h delavnih moči.
Provesti akcijo pri jugoslovan- ^ ! skem časopisju v Ameriki, da 1 poučuje naše rojake o dolžnostih'
državljanstva in jih skuša prive-
I	..	;	i
sti na boljšo soeijalno stopnjo, tako da bodo izvajali veliko večji npliv pri domoroileih in da se bo-
.1 i bolj zavedali svojih državljan-	<
s! :ii pravic, s«' havili s politični-	]
tiir, ekonomskimi iu socijalnimi	1
vprašanji, ki so vitalna za njih	<
lastno izboljšanje in ugled.	i
Priporočam, da organizatorično	<
a f i ti ramo iu širimo meti našim.	] ro jaki, da gospotlarsko in kultur-H
Mr. JANCQ PLSft£0.
Id je poeblaMen pobirati aaroi nine in bdajeti praveveljavna potrdila. Kajaka preeneo, 4a m gredo na rok«.
PptSTiatTi WM WtTeda.
D^LORDiZfft 644 Penn
flovouA zDRAvm 'J/ avenne m&^mmm	PittsbflT^I, Pa.
—.MoJa stroka ta adrarUeaje akatalb ta imunih tinliral. jm mm Se adravte aad 31 lat tar tout akaflnje r vanh lini—Ik ta har aia ilovenako, aato tu morem popolnoma raaometl ta m* mmti raio h nI new, da ras oadravtm ta vrnem saoi ta sdi«rj% nfcMd ae lat aa pridobil poeetmo alratajo pri adravUmtja moOktt
rnmi T trta. isftadaaja las. bnlaftas r kosteh, stai/raiiaJM^ >nH—I. nalslMiinaf, boleanl r mebnrjv, ladtrab, Petrah ta taleiflh mamico, laimsllmm. katar, rte to Hlo, aadoho Itd.
m Uradne ma mi V peeeieijkih, aredak ki pefeHfe Min ■>Hi l d* a »aim*, v urun, »»».tutk in lamii m i m Stahej de h m aahr. Ot aedeljaii ae de % ara nnldaa. m
DrTLoRENZ, 644 Punrn., PHtebjggh, Pi.
Kadar ja kako druitvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, re gmljie, kape itd. ali pa kadar potrebujete godbene inštrumente ni lok ali pihala, na kopita prej nikjer, da tndi naa za eene vprmiata Vprašanje ru stane le tri eente, pa si bodete prihranili dolarje.
• Imamo največjo zalogo vsakovrstnih inštrumentov v nori aa logL	na zahtevo brezplačno.
Y1IT0BlATIIilK SSI Gram Street, ________________Oonnangh, Fh
ANGLEŠČINA
Pouk potom dopisovanja a pomočjo angleiko-slovenzki* ečnih zvezkov
Traja 6 mesecev. Vpišete ae lahko vsak čas.
ftofinina za oeU tečaj $10.
Oe ielite imeti več pojma o aagleikii klavnici in jeziku Stloh, pišite še danes sa pojasnila.
SLOVENSKA KORESPONOENČNA SOLA (Tka Stovealaa CirnanmiiiM Sckaol) •lie SV. C LAIN AVI (BOX tO)	CLEVELAND. OHIO
VK-OHKA KORSSPOKDKNeNA ftf^l-A.
ein t. clair avn <box m>. cucvwland. ohio.
Izreite ta listek in ga pošljite a svojim naslovom:
QEM e • • • • • * • e a e ••••••••• e e • e	e a • a a • • § mesm a • e e • a a e o e e e a« a a • e
CJMI'T A Al J a JB^O-SC* ••••• e e e e e • a • e ••• e •••••• e ••••••••• e d ••• e •••••• a a •• a «ane
M '^MMTII^O • • * «>■•-«	# o •• >aeaeseee>»»e> #»»»*«<♦» »>**"	-a * *
GOZDNI ROMAR
FlAMOOHn 8P1BAL QAB1T1T. RUT.	,
Ih *'01as Haroda" prevedel Q r.
61	(Nadaljevanje.)
—	Prijel je za trnek. —je rekel Bois-Rose.
—	.laz bom tega pasjega sina zopet spoznal, — je rekel Pepe,
— ter mu plnčal za :»trah, ki mi ga povzroča.
—	To je Črni sokol, — je odvrnil Bois-Rose, — on je pogumen in previden g'avar.
lndijaue« je zopet nameril puško na trupla, ki so ležala nepr* niično. Meni .<<• tako mirno kot sirelee, ki hoče pri tekovalnem stre Ijt-iijti dobiti prvo darilo. Konečno ^e je odločil ter ustrelil. V onem trenutku j* rnzpraskal kos lesa, katerega je odbila krogla, čelo Pe-peta. Pepe v> je tako malo premaknil kot mrtev pes, na katerem je slonel ter se le zadovoljil z besedami:
—	Prokleti rdečekožee, kmalu bom obračunal s teboj! Par kap-ljise krvi je tudi padlo na čelo Kanadea.
—	Ali je kdo ranjen? — je vprašal s tresočim se glasom.
—	I-e majhna praska, nič drugega, — je rekel Pepe.
—	11 val« Bogu!
Nato j- dvigni! Imlijanee zopet zmagoslavni krik ter splezat S" drevesa, nu katerem se je nahajal.
Trije love i so m- pošteno oddahnili.
.Medt 'tu pa ni hi! uspeh njih zvijače še popolen. Nekaj dvomov moralo še ostati v duši IndijMiea, kajti zadnjemu strelu Apača je tdedil dolg, slovesen mir.
Solnee je zašlo. Sledil je kratek mrak, ki se je umaknil noči. Luna je pri«'-« I a svetiti nad reko, ne da bi dali rdeči vojniki od sebe kako življensko znamenje.
—	Naši skalpi jih mikajo, a si še ne upajo priti sem, — je re kM Pepe.
—	Le počakaj. — je odvrni! Kanadee. — Indijanci niso kot ja : trebi, ki m ne upajo lotiti se trupla človeka, dokler ne prične gni ti. A pači bodo napravili kot orli. Zased imo zopet svoje postojanke za. biče v ;em.
Isovei no se počasi dvimili na kolena ter pričeli nanovo opazovati krefi" Indij« ;«ev. Za tn-nutek je bil breg prazen, a kmalu rato je bilo V -det i hidijaliea. ki se je bližat bregu reke. Kmalu jih je naštel kanadee deset in luna je osvetljevala njih pobarvane o
braze.
—	I »d i ju n«-i bodo šli »lrug za drugim v reko, če jih prav po znam. j.- r« kel Kar adee. — Fabijan. ti boš vzel na piko prvega !N pe Imi un-ril na sr. do in jaz prevzamem pr«*dza«lnjega. Na ta na čin nas l m m h i mogli napasti le v gotovi razdalji drug od drugega in kmalu bomo gotovi z njimi. To Imi hoj na življenje iu smrt. Fahi-jai., d oči m jih bova midva čakala z nožem v roki. boš ti nabasal pusk«- Pri spominu na tvojo mater t i prepovedujem poskusiti se ^ tem« vragi v v ročnem boju.
Ko je L i Kanad«< ta povelja, je stopil prvi Indijanec v vrwlo in zn jim vj»i ostali. Illižali mi se z veliko previdnostjo in noben šum m iz«lajat njil. nav/.očiiosti. Človek bi mislil, da so to sence vojni-kov. ki so <-,. \ rnili i/ dežele duhov ter hiKlijo sedaj molče po vodi.
Petintrideseto poglavje. ČRNI SOKOL.
Po mialili Indijam-ev je plavala smrt nad otokom, kajti lovci so zadrževali celo »vojn sapo. Kljub temu pa so se bližali Indijanci 1« r največjo previdnostjo. Prvi, ki je koraka) na čelu eelega sprevoda, j«* dosp«-l do mesta. kj»*r je pričela voda postajati globlja. Hi! je Črni H-.kol Zadnji vojnik pa je ravnokar zapuščal breg. Te daj pa je pt >še| tre:;iit«-k, da se izvede povelja Kanadea.
Ravno ko j» )i«»t**1 Fabijan ustreliti na glavarja, se je slednji naenkrat i>otopil p«*! vodo.
—	Ogenj! — j«- zaklieal Bois-Rose.
V istem « asu je padel t tuli Indijanec, ki je korakal zadnji, v I vodo, ter ni več vstal Oba uadaljna. katera sta si izbrala Fabijan j in Spanee, *tr se valjala nekaj časa |w> vodi, ki pa je kmalu odne-j sla s seboj dva mrtva trupla.
Pepe in K a nad"« >ta hitro vrgla puški nazaj, da bi ju Fabijan nabasal kot dogovorjene ter pričakovala napada.
Le s» «lern Apa«"ev je še, — je vzklikni! Kanadee z močnim glasom Hote! je namreč napraviti^ kouee temu prizoru. — Ali si bodo upali vzeti ška!pa dveh b.-lih?
Ker j* glavar izginil ter so bili trije nadaljni tovariši mrtvi, niso vedeli ostali In«l janei, kaj naj store. Niso bežali, temveč stali neudhteiio '<ot črne sk: le, katere obliva vtsla reke.
Ali znajo rd«-:. vojniki škalpirati le mrtvece? — je dostavil Pepe h I »o re^in vlili lehljajem. — \li so Apači le jastrebi, ki kljujejo le mrtveeef Le m-ui, vi psi, ve stare babe! — je zakričal Indi-jancem, ki s«» medtem >lezli na breg.	,
Me«lt-m pa je ::.pazil v nekaki razdalji temno truplo, ki je plavalo po vodi.
—	Fabttxn, za bežjo voljo, mojo puško! To ic C'rni sokol, ki se dela mrtvega ter se pusti gnati od vihIc. Ne bi mogel dobiti boljše prilike za po* račilo
Pepe j« vzel puško ter poir.eril na plavajoče truplo, a izjemo oči, ki ao ble-tele ket žareče oglje, se ni premaknila nobena mišica. Pepf je povesil puško.
—	Zmoto aem se, — je rekel. — Belokožei nc trošijo kot Indi janei Kvojegs xmrnlttika nad mrtveci.
Trujdo jc šc vedno gnalo na hrbtu in Pepe je zopet vzel v roško. Zopet je pomeril, a bolj natančno kot prvič ter vnovič povesi puško. Ko je domneval, da je povrnil strah, katerega je preje sam pretrpel, je ustrelil. Truplo ni več plavalo na vodi.
X	(Dalje prihodnjič.)