PoaaMMB* ft**4fca 1.—•
STEV. 216.
Poštnina platan* ▼ g*t*vini.
LETO R
i*KXx*BWBrik
m~r~r ir v mim iii'Tiiu n » iii n i minini h mi i niinnnr i m n i mi i ~ ~nnnin»tiT nimimmilJim^iiiiili^TiiliHiHiliriTnTliUiiKiiiii    imuni« »H m i min rannmr i imuni n   m niTimir nin—
NARODNI DNEVNIK
Maja vmk dan opoldna, izvzemši ned$tj in pramikov*
Ifosetana naročnina: V Ljubljani pošti: Din 20-—, inozemstvo Din SO
In po
(O--.
■M III iHijhriin
iatfdvisen peuiičen lisi
UKBDHT9TV8 I* UJMUL VK BSf V ®t smcw 68BG0KCIČ1VA BMCA 8T3V. «.
SSUBM Kav. 88?-
Kokoptei se ne vračajo. — Oglasi po tarilu.
Pismenem vpražanj«« naj se prtioH m&nka ra odgovor.
Satan pri poiiQ»m oek. uradu Ho*. 13.633.
Zaključujemo debato.
Na naša zadnja izvajanja o vstopu SLS v vlado je odgovoril v nedeljskem »Slovencu« dr. Gosar z uvodnikom >Moj odgovor«. Ker smo mnenja, da smo v tej stvari že dovolj jasno povedali svoje misli in ker na drugi strani ne vidimo pri SLS voije, da bi našemu predlogu sledila, rato zaključujemo s svoje strani to debato, prepuščajoč SLS, da sama najde pota, kako bo najuspešnejše uporabila vso politično moč, katero ji je izročil pri zadnjih volitvah slovenski narod.
Ko je postala SLS s pridobitvijo ‘20 mandatov legalna zastopnica slovenskega naroda, je bila njena dolžnost voditi slovensko in ne strankarsko politiko. Ali točneje: Dolžna je bila 'potisniti svoj strankarski program v ozadje, da zato tetn bolj zadosti slovenski.
Praktično bi to pomenilo, priboriti slovenskemu narodi čim več olajšav, čim več gospodarskih in kulturnih pridobitev, da bi tako slovenski narod čim lažje rasJ vil svoje sile, da bi čim bolj napredoval bil čimbolj koristen za našo državo. Na dva načina je mogla SLS to izvesti: ali gre ss opozicijo aii pa gre z vlado, ker je bila vloga nevtralnega opazovalca z oziram na ostroto tedanjega parlamentarnega boja nemogoča.
SLS se je odločila za opozicijo in bila
dosledno temu ena najbolj agilnih članov
bloka narodnega sporazuma in seljaške demokracije. Dokler je bila v tem bloku HSS, je imel blok up na zmago in zato je bila taktika SLS tudi utemeljena. Ko pa je HSS iz bloka izstopila in izgubil blok svojo najmočnejšo stranko, je bilo razmerje popolnoma izpremenjeno. Mi trdimo, da bi tedaj SLS morala iti s HSS SLS je ubrala drugo pot in tudi o tej bi se dalo govoriti. Če je hotela ostati v opo-riciji, potem bi imela po našem mnenju, ta opozicija samo tedaj zmisel, če bi imela SLS vsaj teoretično možnost, da i^premeni političen položaj, da ne postaje njena opozicija prazno opozicional-stvo. Z ozirom na ogromnb številno premoč vlade bi se SLS moglo to posrečiti la, če bi bila njena delegacija s stvarnim parlamentarnim delom tako na višku, da bi se njeno -sodelovanje v vladi pogrešalo, ali pa, če bi znala SLS stvoriti slovensko fronto brez separatistične primesi.
7, ozirom na boj zaradi cirilskega napisa nad vratini Jugoslovanskega 'kluba smo videli, da se SLS ni posrečilo prvo, z ozirom na potek političnega življenja v Sloveniji pa nismo mogli upati na drugo. Ostalo je torej le opozicionalstvo, ki slovenskemu narodu ni moglo koristiti, ker je pomenilo, da ostane vsa slovenska politična moč neizrabljena.
In ko smo to videli, smo napisali svoj poEiv, da vstopi SLS v vlado. Dejali smo: n» dobila SLS politične moči od sloven-s °ga naroda zato, da jo zakoplje in da mu vrne po zaključitvi skupščinskega zasedanja nedotaknjen talent, temveč da pridobi iz tega talenta tri nove. Ali pa ni kazalo izterja vanje davkov, da niti ieročeni talent ne pride cel nazaj?
Samo v interesu slovenskega naroda siuo ta poziv napisali, pa čeprav smo znali, da nam bodo naprednjaki — in mi smo napredno glasilo — to zamerili. Toda bili smo mnenja, da je interes naroda vftč ko pa eventualna zamera.
Mi pa s tem rečeno, da moramo na svojem pozivu vztrajati večno in če SLS odklanja naš poziv se tudi ne Čutimo primoranim, da ga ponavljamo. Naj osta-»e torej SLS v opoziciji, naj goji opozicio-»alstvo in naj poskusi izvleči dobiček iz nakopanega talenta, Če se ji posreči,
Seji radikalnega kluba.
PAŠIČEVE IZJAVE ZA SPORAZUM. - NA LJUBO SDS NI MOGOČE RAZBITI
SPORAZUMA.
Beograd, 19. oktobra. Včeraj dopoldne se je vršila plenarna seja radikalnega kluba. Bilo je navzočih preko 100 poslancev. Ko je prišel na sejo g. Pašič, so ga vsi pozdravljali. Seja je trajala dopoldne.
Predsednik kluba Živkovič je otvoril sejo in pozdravil vse poslance. Ker ima vlada večino v parlamentu, naj poslanci marljivo vršijo svojo nalogo.
Nato je povzel besedo ministrski predsednik
NIKOLA PAŠIČ,
ki je izvajal, da je bil sporazum sklenjen hi podpisan za časa njegove bolezni. Zato ni mogel priti v klub, da sam osebno pojasni postanek in uspeh sporazuma.
Zato hoče porabiti danes priliko, da to popravi. Resnica je, da je radikalna stranka od ujedinjenja želela, da za svoje poglede o edinstvu države, o monarhiji in dinastiji pridobi tudi brate Hrvate in Slovence. Dve leti so trajale priprave in dogovori glede ustave. Nato je ustavotvorna skupščina izglasovala današnjo. ustavo, Id je utrdila edinstveno in unitaristično državo.
Ko so se pričela pogajanja s zastopniki HSS, smo i. naše strani izjavili, da se bomo pogajali z njimi na tej podlagi. Prav na isti podlagi je bil sklenjen tudi sporazum. HSS je sprejela edinstvo države, monarhijo in dinastijo ter vse, za kar smo se vnemali od početka ujedinjenja pa do danes. Tako se je izvršilo zbllžanje. Našli smo se na istem terenu.
Zelo delikatno vprašanje pa je bilo glede SDS in to vprašanje nam je povzročilo mnogo težkoe. Najprej smo rešili vprašanje sporazuma in dosegli soglasje glede uprave države. Ko smo dosegli to soglasje, smo prešli na vprašanje samostojnih demokratov. Delal
sem z vsemi silami na to, da uklonim te težkcče in sem vztrajal na tem, da je treba pozvati tudi Pribičeviče v vlado. To pa tem preje, ker je imel isti program. Kakor mi. Poskušal sem, ali nisem uspel, ker so radičevci izjavili, da ne morejo s Pribičevičevo stranko. Nato smo se ločili od samostojnih demokratov in smo vplivali na nje, da ostanejo na istem stališču, napram obči državni politiki, na katerem so bili dosedaj in da ne napravijo nobenih težkoč radi vprašanja njihovega sodelovanja v vladi. Povdarjal sem, da je to vprašanje vzporednega značaja, pa nisem imel uspeha.
Nato sem prišel v dilemo: ali pustim sporazum, katerega sem dosegel s HSS v načelnih državnih vprašanjih in ohranim koalicijo s Pribičevičem, ali pa skle-i.em sporazum brez Pribičeviča.
V takem položaju sem se postavil na stališče, da radi vzporednih vprašanj, ki niso načelnega značaja, ne zavrženi sporazuma, ki je širši in važnejši. Od strani Pribičeviča nam je bilo sporočeno, da radičevci ne bodo držali besede. No, mi smo nni odgovorili: »Videt’ čemok
Verujemo in trdno smo prepričani, da delamo iskren posel. S tem činom smo se opredelili za politiko, ki je privedla do sedanje koalicije. Prijatelji so Pribi-čeviču svetovali, naj ne stopi radi tega v opozicijo. On pa, kakor veste, jih ni ubogal.
Grešili bi, ako bi delali drugače. Nas so vodili interesi države in naroda. Kmalu bodo tudi oni, ki peljejo boj proti sporazumu, uvideli, da so grešili. S tem je g. Pašič končal svoj govor.
Sledila je še diskusija o volitvah pred-sedništva skupščine. Sklenili so, da glede radikalnih zastopnikov ostane vse pri starem, d oči m dobe radičevci podpredsedniško in p od tajniško mesto.
Padec grške drahme,
Beograd, 19. oktobra. Vsled padca grške drahme je grška vlada podvzela vse mere proti spekulacijam z inozemskimi valutami. Ko so se te mere pokazale kot nezadostne, je grška vlada sklenila, da se zapre za nekaj časa borza_v Atenah. Tudi drugim bankam je prepovedano trgovanje z devizami. V Solunu smejo banke napraviti zaključke samo za male vsote in za gotov denar.
PAPANASTASIU ZAHTEVA NOVE VOLITVE.
Solun, 19. oktobra. Predsednik zajed-nice republikancev, Papanastasiu, je izjavil, da je prišel v Solun, da se sporazume s svojimi pristaši glede situacije v državi. On misli, da so edini izhod nove volitve, ki se imajo izvršiti po pro-porcijonalnem sistemu. Obenem je tudi izrazil nezadovoljstvo nad slabim delom vlade.
OTVORITEV GRŠKE SVOBODNE CONE V SOLUNU.
Solun, 19. oktobra. Včeraj je bila na svečan način otvorjena grška svobodna cona. Slavnosti so prisostvovali trije ministri in številni predstavniki vojnih, mestnih in trgovskih krogov. Ta cona je bila v prvi vrsti otvorjena zaradi tega, da bi se pozvali sosedje na skupno sodelovanje za ekonomsko zbližanje. Zlasti se želi, da bi balkanski narodi Čim prej obnovili medsebojne gospodarske stike.
„Vreme“ o vstopu Slovencev v vlado.
V PRVI VRSTI PRIDE V POŠTEV ZVEZA SLOV. KMETSKEGA LJUDSTVA.
Beograd, 19. oktobra. Današnje »Vreme« prinaša sledečo beležko o razširjenju vladne koalicije s Slovenci: Takoj po sestavi današnje vlade so nekateri ugovarjali, da v njej niso zastopani Slovenci, češ, da bi bilo to potrebno, ako hoče biti nova vlada prava zastopnica narodnega sporazuma. Taki ugovori so se culi zlasti iz slovenskih vrst. Tudi radikali in radičevci so bili mnenja, da bo sedanja vlada prava vlada šele potem, ko bodo v njej tudi Slovenci in so zato eni ko drugi delali na tem, da bi se vlada razširila tudi s predstavniki Slovenije. V poštev pridejo v prvi vrsti napredne slovenske stranke in njihov blok. Klerikalci so izključeni od vsake kombinacije. V ta namen je St. Radič sprejel g. Puclja v svojo grupo, ne nasprotuje pa se sodelovanju tudi ostalih napred-
nih strank opozicije. Z merodajne strani pa se dela na tem, da pristopijo tudi slovenski samostojni demokrati k takemu sodelovanju.
Sodec po članku dr. Kuloveca v >Ohzo-ru in dr. Pivka v »Taborju* ter po gotovih člankih voditelja slovenskih samostojnih demokratov dr. Žerjava, moremo sklepati, da so slovenski samostojni demokrati pripravljeni vstopiti k vladni večini. To sodelovanje naj bi pomenilo ali podpiranje, ali pa aktivno sodelo-\ anje.
Vendar še ne moremo ničesar predvideti, v vsakem slučaju je to -samo sondiranje in vsekakor se rešitev ne pričakuje. Mogoče je, da že pride to sodelovanje do izraza ob priliki prve rekonstrukcije, ki se bo vršila v mesecu novembru.
ODMEVI LOCARNSKE KONFERENCE.
Pariš, 18. oktobra. Vse časopisje pozdravlja v Locarnu dosežen sporazum. Nekateri listi ga pozdravljajo celo tako navdušeno, kakor so svoječasno pozdravljali Versajski mirovni dogovor. Vsi drugi dogodki so stopili v ozadje. V Matinuc, ki je najbolj veren izraz mišljenja pariške ulice, piše senator Juvenel: »Prvič po mirovnem dogovoru smo se oddahnili, ker je mir zasigu-ran. '
CAILLAUX BO DEMISIONIRAL.
Pariš, 18. oktobra. Radikalni kongres v Nizzi je z veliko večino odobril resolucijo Herriota, da je treba v svrho sanacije državnih financ uvesti poseben davek na premoženje in kapital. Ker je Caillaux opetovano nastopil proti temu predlogu, se pričakuje, da poda demisijo.
ŽIPOVSKA KONFERENCA V ZAGREBU.
Zagreb, 19. oktobra. Včeraj se je vršila konferenca židovskih delegatov, katere so se udeležili zastopniki iz cele države. Konferenci je predsedoval g. Alkalay.
SKUPŠČINA ŽENSKE ZVEZE V SKOPLJU.
Skoplje, 19. oktobra. Včeraj je bila otvorjena redna skupščina narodne ženske zveze, kateri je prisostvovalo 64 ženskih društev in 149 delegatov. Pri otvoritvi so bili novzoči tudi veliki župan, zastopniki vojnih in civilnih obla-stev. in mnogoštevilni ugledni meščani.
prav in priznali ji bomo to, če se ji pa ne posreči — in o tem smo prepričani — pa tudi ne bomo pozabili tega konstatirati.
Veliko zanimanje je vzbudil govor ge. Tavčarjeve iz Ljubljane in ge. Kovače-vičere iz Zagreba. Skupščina je poslala 'brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju in mednarodni ženski zvezi v Parizu. Nato je bilo prečitano poročilo o delu zveze.
PRIPRAVe”zA~"FRGOVINSKO POGOD-BO S ČEŠKOSLOVAŠKO. Beograd, 19. oktobra. V ministrstvu trgovine so se pričela dela za nova pogajanja v svrho sklenitve trgovinske pogodbe med našo državo in Češkoslovaško.
NESREČA ŽENE NOTRANJEGA MINISTRA.
Beograd, 19. oktobra. Včeraj popoldne se je pripetila nesreča ženi notranjega ministra Bože Maksimoviča. V nekem beograjskem predmestju je nek deček vrgel kamen v avtomobil in ranil gospo ministra. Šofer je takoj ustavil avtomobil in hotel dečka vzeti s seboj. Pasanti pa so mislili, da gre za ugrabljenje otroka in v splošni zmedi je deček ušel.
ŠPORTNE VESTI.
Zagreb, 19. oktobra. Včerajšnja nogometna tekma med W. A. C. in Gradjan-skim je končala z zmago dunajčanov v razmerju 5:1.
**,TOOBK«»s>*acr-:	■
Povrnite škodo!
Dne 10. t. m., ob petletnici 'koroškega plebiscita, smo objavili pod naslovom »Propagandni fond za Koroško« sledečo notico:
»Poudarjalo se je, da sta bila naša otroška lahkovernost v dobrohotnost posameznih velesil in naša nesposobnost krivi nesrečnemu izidu. Res je to! Toda vsemu temu so se pridružile na slovenski strani žalibog še razne nepravilnosti pri fondu, ki je bil tedaj v Ljubljani na razpolago za (plebiscitne -svrhe, t. j. pri .»Propagandnem fondu za Koroško«.
Po naših informacijah je bil ta Jo ud protipravno prikrajšan za nad Din l.OHiMiOl).— vsled manipulacij pri prodaji svinca iz 'takrat sekvestriranega mežiškega rudnika in sicer pri poslih, ki tvorijo dol znane svinčene afere. Do dotacije je imel Propagandni fond pogodbeno pravico
Te manipulacije so bile zgrešene s slovenske strani v času, ko smo Slovenci bili v najhujšem boju za slovensko Koroško in iko bi moral slovenski narod, kakor se je- pred dnevi v listih pravilno poudarjalo s strani Jugoslovenske Matice: usmeriti »vse duševne in gmotne sile na koroško bojišče«!
Z ozirom na bližajočo se končno rešitev koroškega vprašanja poživljamo veliko župan--ivo ljubljanske oblasti kot upravitelja gornjega 'fonda, da varuje njega pravice!
' in še nekaj: »Propagandnemu fondu za Koroško je v letu 1922 tedanji upravitelj, 1. j. predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo dalo brez pravega povoda naslov »Propagandni fond predsedstva pokrajinske uprave*. Javnost želi vsekakor zvedeti, ali so bile dispozicije iz prekrščenega koroškega fonda tudi po tej neutemeljeni spremenitvi naslova porabljene za Koroško, ali vsaj za diuge na-rodno-gospod. namene. Vsekakor pa zahtevamo v imenu javnosti, da fond, ki je bil ustanovljen za Koroško, ki je v to s vrh o bil d (»tiran, in ki ima v isti namen tirjati še nai. 1,0(10.000 dinarjev, ostane temu namenu ohranjen oz., da se ga temu namenu zopet povrne!	,
Obračamo se na vso javnost, naj podpre našo opravičeno zahtevo, da končno naši na-i odno-obramibeni »Propagandni fond za Ko-
roško« dobi kar mu gre, in-da se bo denar tega fonda uporabljal v one svrhe, katerim je iz vsega začetka "namenjen.«
Ta naš apel na javnost do sedaj ni našel odmeva. Istotako tudi veliko županstvo ljubljanske oblasti, kolikor nam znano, ni do danes še ničesar ukrenilo v varstvo pravic Propagandnega fonda, vsled česar se nam zdi potrebno poudariti, da bo dokazni material za pravice fonda že v najbližii bodočnosii na prosto razpolago — ker pri ljubljanskem deželnem sodišču teče proces, v katerem bo tožena stranka v kratkem morala predložiti sodišču ves na novo zbrani dokazni material, ki se tiče svinčene afere.
Ker pa so bili z manipulacijami pri svinčenih poslih oškodovani tudi socialni Teh-r, iško-visokošolski fond v Ljubljani i" naš«
.• beekoristne, zadružne - gospodarske rr:;av-zacije, smatramo za svojo dolžnost, da pri tej priliki tudi te opozorimo na vsote, »\ katere so bili oškodovani in do kateri'! morejo priti s pomočjo gornjega dokazne;/.’ materiala. Glasom tega materiala imajo, brez obresti, terjati v okroglih vsotami:
Propagandni fond za Koroško 1,000.000 Dia, Tchniško-visokošolski fond *	600 000 Din,
Zadružna zveza v Ljubljani	80.000	Din,
Zveza slov. zadrug v Ljubljani	60.000 Dia
Glasom dokaznega materiala so doline izplačati gornje vsote in obresti: solidaričao /airansko-podunavska banka in Jadranska montanska družba z o. z. v Ljubljani, kar jima v ostalem menda ne bo preveč težko, ker glasom materiala imajo do manipulantov regresno pravico ih razven tega pravico na povrnitev 5 milijonov dinarjev, za katere so bile one same oškodovane pri raznih svinčenih poslih.
Na eni strani stoje oni, ki so povzročili škodo in njihovi zaščitniki: njihov interes je, da celo svinčeno afero zagrne plašč pozabljenja. Na drugi strani pa stoje javnost in oškodovanci: opravičeni interes in pravica teh pa je, da se bo črni madež br-ea-;:ogojno opral in da bodo končno naše obče-koristne zadružne organizacije, posebno pa naši narodno-obrambni in socialni fondi dobili, kar jim gre! —
Pokrajinski občni zbor Jugoslovanske Matice v Ptuju
Včeraj so se sestali v starodavnem Ptuju delegatje vseh podružnic Jugoslovenske Matice, kjer jim je ljubljanski odbor poTočal o svojem delovanju v minulem poslovnem letu. Ob desetih dopoldne je ob zvokih mestne gedbe izstopilo okrog sto deset gostov, katere je v imenu šolske mladine pozdravila mala Dana Fermevčeva in izročila predsedniku J. M. lep šopek, nakar je sledil pozdravni govor predsednika ptujske podružnice g. Dr. Bratine, ki je poudarjal idealno misijo organizacije, v katero zre ves narod kot v predstaviteljico njegove sloge in enotne volje, da zavaruje pravice naši!1 narodnih delov onstran mej. V imenu mesta Ptuja je pozdravil došle g. župan dr. Senčar, ki se je spomnil zborovanja CMD 1. 1908. in pozdravil v J. M. rešiteljico neodrešenih bratov, ki ječijo pod nemškim in italijanskim jarmom. Po prisrčnem pozdravu je zaigrala mestna godba »Lepo našo domovino« in ob burnih živio klicih se je zahvalil za pozdrave g. Pretnar, ki je poudaril pomen zborovanja v kraju, ki ie pod Avstrijo trpel pod nemškim nasiljem Z osvobojen jem se je delo JM pričelo in ne bo nehalo prej, dokler ne donese rešitve bratom, ki trpe v Italiji, v nemških deželah ni na Madžarskem. — Z godbo na celu so na delegatje in mnogobrojno občinstvo odšli \ Društveni dom«, kjer so si ogledali 'Koro-ško razstavo«. Nato je predsednik ot\ onl zbor, pozdravil navzoče, posebno g. župana, zastopnike prosvetnih zvez, CMD. nacijonal-nih organizacij in žurnalistike. V kratkih in jedrnatih besedah je razpravljal o organizaciji, katere naloga je sedaj, ko se je tekom pet let obnesla, delo tako razširiti, da bo obsegala ves narod. Zato pa je treba delavcev, in tu so poklicani zlasti učitelji, duhovščina
in naša akademska mladina. Učitelji so stali Matici v svojem delu vedno ob strani, ravno tako tudi duhovščina, ki je tudi pozvala »Prosvetno zvezo« naj Matici vedno in povsod pomaga. In tako bo omogočeno delo Matice tudi med delavci in krneti. Žalostno pa je, da se naši akademiki ne morejo všteti med sodelavce. Pa so tudi drugi, ki se za delo Matice premalo brigajo in to je — vlada, od katere ni dosegla podpore za potrebe rojakov onstran meja. Po vzgledu Splita, ki je zainteresiral Južno Ameriko za delo, bo naša dolžnost, da zainteresiramo rojake v Severni Ameriki, ki bi širili idejo Matice in tam pokazali na veliko razliko^ na razmere, kako žive oni v Ameriki in rojaki v Avstriji in Italiji.
Štiri narodno obrambne organizacije so, ki Matici delo otežkočijo. Odbor se je posvetoval, kako priti do ugodnega zaključka za skupno delo. Slical je anketo, katere so se delegati udeležili in pojasnili stališče. Jug. Straža, bo aktivno delala za Matico, Gosposvetski Zvon ni še izrekel zadnje besede, Ciril-Metodova družba, se sicer z Matico ne moro združiti, a ji je obetala pomoč, Prosvetna zveza bo šla Matici v njenem narodnoobrambnem delu na roko. Listi so se izr rekli naj bi Matica polagala v listih več obračuna javnosti, kar se je pa spoznalo kot nemogoče in delu le v škodo. — Notranji napredek v društvu je velik: uredili so si pisarno in omogočeno je točno poslovanje, ustanovili so manjšinski muzej, z namenom da postavijo delo na znanstveno podlago. Tekom t. 1. je odložil mesto predsednika mariborske podružnice njen ustanovitelj, in glavni delavec dr. K ibarie, kateremu gre zahvala za njegovo požrtvovalno delo. Nato poziva zbrane,
da se odpošlje iz zbora udanostna brzojavka Nj. Veličanstvu in se ga s tem opozori, da društvo eksistira. Dalje se pošlje resolucija ministru za zunanje posle dr. Ninčitu. Nato poda izčrpno poročilo o delovanju društva glavni tajnik Mahkota. Zvon Gospesvete še ni zapel tako učinkovito, kot v soboto in nedeljo, ko so se združile vse org: irzacije brez razlike v veličasuo manifestacijo. Svetovna vojna je sicer končana, a kaj ko narod ni ves rešen, ko so nam odvzeta pljuča — Primorje in srce — Koroška, in to je vzrok, da se moramo boriti za narodni obstanek. Mi smo tu straža, naša predstraža pa so ljudje na Koroškem in Primorskem. Z njimi moramo biti v stiku, ker kako naj govorimo o rešitvi, če ne vemo za njihovo življenje. Nato je opisal trpljenje tužnega Korotana, in gorje naše lepe Primorske, ki ječi pod fašisti. Vendar, kjub vsem temu naši neodre-šeni bratje niso izgubili vere v zmago, vere v lepšo bodočnost in delajo. Njih delo se pozna v prosvetnih in športnih društvih, medtem ko jim je v telovadnih otežkočeno.
— Nato je bil govor o delu za državo, ki ga vidimo v tem, da vzgojimo vsakega človeka za dobrega državljana. Potem bo država trdna in močna. Potrebe naroda so vedno večje, in če zdaj odnehamo je vse naše delo za man. Sicer so časi težki, a ideja je velika in delo za idejo nam bo povrnjeno. Nato sledi zahvala članstvu in poda obračun: prispevki, zbirke, knjižna loterija, naši pirhi, to so dohodki poleg koroških in rapallskih dnevov. Dalje je prodaja kvasa in zvezkov v korist Matice, ki ji donaša lepe prispevke. Zunanje delo se o>paža v resnih inozemskih časopisih, v manjšinskem institutu, izdaji učnih knjig, propagandnih brošur, katekizmov in molitvenikov. Misel J. M. mora v zadnjo hišo. In naši uspehi nas morejo le podžigati k nadaljnemu delu. — Nato so spregovorili zastopniki raznih društev, kot Ciril-Metodove družbe, ki je izjavila, da je pripravljena delati z Matico roko v roki, Prosvetne zveze is Maribora, ki povdarja skupnost in nedeljivost, obeh društev, in Oriune, ki bo posvetila vse delo v korist bratom onstran meja. — Nato je podal g. Mahkota mesto obolelega blagajnika Marušiča blagajniško poročilo, ki izkazuje v petletnem delovanju saldo 120.000 Din. — Po izrečenem absolutoriju odboru so prišli na vrsto predlogi podružnic, kot mariborske, vrhniške, škofjeloške, moravške, domžalske, katere bo Matica upoštevala in izvedla, če ji bo pomoč na razpolago. Nato so sledile volitve z vsklikom, ki so poverile nadaljnje delo staremu odboru, v čigar imenu se je predsednik Pretnar zahvalil za iskreno zaupanje in obljubil, da bo odbor storil vse, da bo delovanje poglobljeno in razširjeno in izrazil upanje, da bo prišel odbor prihodnje leto z bolj zadovoljivim poročilom. Ker slučajnosti ni bilo je bil zbor ob 13. uri zaključen in so se delegati podali k obedu v »Narodni doni1. Po obedu pa so spregovorili za »Narodno čitalnico« dr. Fermevc, načelnik srezkega po-glavarstva, v imenu mariborskega velikega župana Pirkmayerja, dr. Vončina, župan mesta Ptuja dr. Senčar, starosta »Sokola « dr. Salamon, dr. Gosak, pater Alfonz in predsednik »Orla« pater Konstantin, ki so vsi poudarjali vzvišeno idejo Jugoslovenske Matice in želeli odboru mnogo uspeha in uresničenje lepili idej.
Odveč bi bilo govoriti v lepih frazah o delovanju in smotrih »Jugoslovenske ■ Matice«, ko vsi vemo, kaj je, pomeni, in hoče.^ — 1—
Politične vesti.
— Radičeva izjava o pogovoru s Pašičem
V soboto popoldne je sprejel Radič novinarje, da jim poroča o razgovoru s Pašičem. Ves razgovor je trajal dve in četrt ure. Najprej sta°oba utrdila temelje, metode in cilje sporazuma. Tu je zlasti Pasič podčrtal socialno oziroma seljačko obiležje sporazuma in( • njegovo nacionalno, ne nacionalistično vse-1 bino. To pomeni popolno sprijaznenje Srbov in Hrvatov v nasprotju z nacionalističnim jugoslovenstvom, ki da pomeni vsiljevanje nekih stvari Hrvatom. V drugem delu je podal Pašič zgodovino radikalne stranke, njen boj proti birokraciji in pa avtonomne pra-
• •- • vice naroda. To je bila tudi prva perioda radikalne stranke. Druga njena doba je bila, ko je s pomočjo Amerike in zaveznikov izvedla osvobojenje in ujedinjenje. Najvažnejša pa je sedanja tretja doba, .ko je treba ekonomsko, kulturno in moralno povzdigniti aa-rod. Treba je, da pri tem delu sodeiuje ves narod, toda zadovoljni smo lahko, da je za to sodelovanje dvetretjinska večina parlamenta in ogromna večina naroda. Mimogrede j* iu Pašič omenil, da ni za borbo z opozicijo.
in ogromna večina naroda. Mimogrede j«
... Pašič omenil, da ni za borbo z opozicijo. — Nato je prešel razgovor na vstop Radiča v vlado. Ta vstop je samo detalj. Radič sprejema stališče radikalov, ki so mnenja, da mora 011 kot šef koalirane stranke vstopiti v vlado. Vendar pa Radič želi, da pride v*« vodstvo stranke v parlament in potem po potrebi tudi posamezniki v vlado. Pašič ni tega predloga niti odklonil in niti sprejel. Hoče ga še proučiti in kakor je izjavil, be podal odgovor kmalu. Radič je nato dejal, da smatra najkoristnejše za sporazum, da vstopi sam v vlado šele potem, ko bo reieno vprašanje vodstva stranke. Da pa dokažs svojo pripravljenost, je pripravljen vstopiti v vlado in prevzeti tudi formalno odgovornost za politiko vlade tudi preje, če bi oma-tral radikalni klub to za potrebno. Končno sta se razgovarjala o Ženevi in ločila sta se, je dejal St. Radič, ne kot sodelavca, temveč kot prijatelja.
= Druga etapa izvajanja sporazuma. Radikalno »Vreme« piše: »Dosedanje delo je bilo samo priprava terena za končno realizacijo narodnega sporazuma v državnem življenju. To je bila prva faza, v kateri se je razvijalo medsebojno zaupanje in so se odstranjevali sledovi nemile preteklosti. Sedaj je potrebno, da se na podlagi izkušenj, pridobljenih s skupnim delom v vladi, preide na drugo in končno fazo izvedbe sporazuma. Ta faza bi bila izpolnjena s plodovitim delom v skupščini, z izglasovanjem zakonov, prožetih od duha sporazuma in z reformami v državni upravi. Vse delo vlade m skupščine bi se gibalo odločno v smernicah, določenih po sporazumu in delalo bi se na tem, da se popolnoma in trajno likvidira plemenski spor, da se ta nikdar več ne bi mogel pojaviti in v-nobeni obliki. Tudi ia druga faza bi se izvajala na podlagi Vidovdanske ustave. Vladni krogi zatrjujejo, da pri izvedbi tega načrta ne more priti do prav »•-benili nesoglasij, ker so že preje v pismene« dogovoru ,na podlagi katerega je prišlo do sedanje 'koalicijske vlade, določene smernice tudi za delo te druge faze. Ker našla1'-' sedaj nova perioda dela in vsled novega zasedanja skupščine, je nastala potreba, da se izdela podroben načrt dela za to drugo lazo. Vsled tega ostane g. St. Radič par dni v Beogradu ko pa prične skupščina z delom, bo tu dalj časa ostal in v neprestani zvezi s prvaki radikalne stranke. Ta načrt za janje druge faze sporazuma se bo izdeloval postopoma.«
— Kakšen je l>il potek zadnje seje konl* renče v iMaini? V soboto se je vi-Sila aad-
rija konferenca ministrov v Locamu. Najprej so bili odobreni arbitražni dogovori med Nemčijo, Poljsko ter Nemčijo in Češkoslovaško. Zatem se je prešlo na izdelavo generalnega protokola- v katerem je zaregistri-rano vse delo konference in njeni zaključki. Predsedniki delegacij Briand, Chamberlain, Mussolini, Stresemann in Vandervelde bo nato izrekli kratke govore in potem so bili^ vsi ; dogovori parafirani. Nato je sporoč 1.B vsem udeležencem, da so med *ian * Češkoslovaško in Poljsko sklenjene .P0Be®T konvencije, katerih cilj je zasiguranje uspe -ne uiporabe arbitražnega dogovora in da bodo te konvencije shranjene in registriran* pri Zvezi narodov. Koncem seje je bilo sklenjeno, da se izvrši 1. decembra v Londonu podpis vseh dogovorov in da bo besedilo dogovorov objavljeno v torek, 20. t. m. Pred a»-ključkom seje je bila poslana brzojavna »a-hvala predsedniku švicarske republike za gostoljubnost, ki sta jo izkazala udeležencem konference švicarski narod in njegova vlada. Nato je bil povabljen v dvorano župan točama g. Rusco in se mu je Chamberlain v imenu vseh ministrov iskreno zahvalil »a g stoljubnost. Pred palačo se je med tem »bra-
lni. M. Klodič:
Železniška zveza Slovenije s Sušakom.
(Proge:	Kočevje—Staritrg—Lukovdol—(Vrbovško)- Srspske
Moravice, Črnomelj-Vinica-Lukovdol in Sevnica-Št. Janž.)
Zveza Ljubljane oziroma Maribora s Splitom po novi j liski progi meri 53t> oziroma 600 km, je torej 255 krat ozi- ; voma 188 krat daljša kakr po novih progah na Sušak. Iz tega ie posebno jasno razvidno, kako je Split za nas od rok. Ako upoštevamo pa nove proge v smeri na SuSak tudi v relaciji v Knlit se skrajša pot Ljubljana—Split za km, Maribor Split pa za 19'km. V vsakem slučaju je jasno, da je in ostane Slovenija, o 11 je tiran a na K v a r 11 e r. Podrobnosti kilometerskih razdalj so razvidne u tabele.
3. Varijante železniških zvez Slovenije z morjem.
Iz časa železniškega službovanja podpisanega v Ljubljani v dobi od prevrata do konca leta 1919, ko n. še obstojala direkcija za zgradbo novih železnic y Beograd^	J
tedanja direkcija državnih železuic oziroma pozneje 1 spi terat drž. železnic v Ljubljani, tudi referat za l\r0J novih železnic v rokah. Podpisani je skupaj z g. inž. K. žitom službeno predlagal izvedbo prog. St. Janž—Sevnica in Murska Sobota—Ljutomer—Ormož. Prva je bila mišljena kakor nadaljevanje zveze Ljubljana—Trebnje—Št. Janž, da se ■stvari delno paralelko s progo Ljubljana—Zidani most— Zagreb bivše južne železnice v svrho nje razbremenitve in da »e otvori šentjanski okolici in ondotnemu delu Slovenije sploh nova pot proti Zagrebu. Druga je bila neobhodno potrebna, da se mursko-sobotski okraj priklopi državi, da ne bode potom na Madžarsko držečega železniškega spoja gravitiral v to deželo. Oba predloga sta bila sprejeta in sta napravila v Beogradu trajen utis, kar je gotovo veliko pripomoglo, da je danes prva zveza trasirana, druga pa izgrajena. Na novo železniško zvezo z morjem se takrat ni mislilo, ker ni nihče pričakoval, da bodemo izgubili St. Peter in Reko.
Pač pa se je takrat oživotvoril stari projekt železnice Črnomelj—Oguliu, da se odpre prometu viniški okraj in ustvari boljša zveza Ljubljane z Dalmacijo potom li»ke proge. Zveza Črnomelj—Ogulin je za smer samo v Dalmacijo tehniško najlažja in najcenejša. S tem je postaio vprašanje zvezo dolenjskih železnic z reško progo sploh aktuelno, vedno z ozirom na to, da tvori proga Bubnjarci Karlovac predolgi in tehniško pod kritiko izveden istočasni ovinek. Ako bi ne ležala med izhodišči Kočevje in Črnomelj dolenjskih železnic ter reško progo globoka dolina Kolpe, bi bila rešitev vprašanja zelo enostavna stvar. V okolici Broda na KuJinJ« ravan doline tri četrtine kilometra Široka, pobočja *?**"	.	, ■■
stopajo bolj v ozadje. Ali nedaleč proti vzhodu p . • j * na ožja ter tvori slednjič pravo sotesko, v ka eri naj< < p« štora samo Kolpa, dočim štrle bregovi 300 m tud. več metrov visoko v zrak. Šele pri Severinu sc izgubi ta značaj doline in postanejo bregovi nizki in odprti. Vodna površina Kolpe leži na koti 210-170 m, Kočevje 471 m, Brod Moravice us Delnice na reški progi pa celo 507, oziroma 730 m visoko.
L. 1920. je nastal projetk železnice Kočevje- Brod Moravice, osnovan od dr. ing. Musila z varjanto čez Brod na Kolpi na željo interesentov. Projektant je priporočal most čez Kolpo pri G o r š e 11 li s e v e r n o v z h o d-no od lir. Mo ra vic, 120 m visokega nad vodo 11 železa; glavna odprtina naj bi merila 135 m, dve stranski pa po 80 m, stebri 1 z k a m n a naj b i b i 1 i 87 m v i s o k i. To izrecno konstutujem, ker sc je to takrat odobravalo, dočim sc isti ljudje zgražajo nad mnogo nižjim in manjšim mostom, ki se ga predlaga pri Radencih na projektirani progi preko Starega trga in ki je tam v tej obliki, kakor bodemo še videli, popolnoma upravičen. Tudi ta zveza je merila po izjavi projektanta bolj v Dalmacijo in le postransko na Kvarner; pritegnila naj bi zriuen kolikor mogoče nase tudi promet iz Nemčije in Avstrije, služila naj bi vojaški obrani, ljubljanskim in tkalnim interesom ter zbližanju Slovencev in Hrvatov. Leta 1921. je obvladal projekt čez Brod na Kupi, ker je služil bolje lokalnim interesom dotičnih krogov z ozirom na lesno industrijo in trS°VI"0-tej varjanti izraža se dr. Musil takole: »^a v ar jan ta drii mimo večjega števila naselbin otvar je posebno kolpsko dolino pri Brodu n a K u
V * i n v o r
na njenem dnu, je pa daljša, za jak t"’0** brzi osobni promet manj pripravna. 1 e-vor se mora prevažati globokejse n av z dol v dolino in zopet 11 a vrhove. Proga č e z <> « r * • * služi bolj daljnem prometu, d c:z e 11 1 n j.-ju u 1 j a n i, v a r j a 111 a čez Brod na K “P ‘P. j j m(>gU
iLSWs: fVr -
Musil sam svoj projekt preko Broda na Kupi m kako ga ka-rakterizirajo njegovi pristaši danes. Istega leta je to pr*£* na inicijativo privatnikov dr. Musil trasiral in izdal detajl«<
projekt!
Dolžina novogradnje meri 47 km, najvočji usponi o f.w» smereh so 23-25°/oo, most čez Kolpo je nizek, ker leži op' bališče Brod— Moravice v sponu 16 °/oo, jo za priključek * uporabna. Projektirana je zaradi tega vodoravna pri J postaja izven obstoječe proge, toda priključek J jLnloSk* beno kompliciran in obratno ne brez nevarnosti, t-eoios razmere terena pri Brod Moravicali niso poso ,1im ..	^ ^
Dr. Musil pravi v prvo t n e l.*l*r j in er j a Saobr. predloženem pr o jek tu , k^ (J' n u Kuj i. varjanto čez Goršeti
'n ”	1	., i v mehkejših skladih s o
teren 1 red	kcm pritisku in se jih
izpostavljeni & gin vseskozi obzidati. P * e-morft 11 ,'nHd o mn a K. i n B r o d M o r a v i c a m i 1 • »• K^nnClnoma v. m a n j zaželjenih skladih (p*-žiLniaki. škriljevci, ilovica) verlcnske l»r-macije. Mnogoštevilni jarki so globoko v b r a zajedeni in silijo k g r a d b i mnogih tre' dorov in viaduktov. Ta del proge imenovati težko in drago železnico, gl®“ gradbe in glede vzdrževanja.
(Dalje sledi.)
la velika množica ljudstva, ki je navdušeno pozdravljala ministre, ki so če ne že čisto aasigurali mir, pa vsaj za dolgo dobo odklonili od Evrope vsako vojno nevarnost. Ie-kom dneva so nato vsi ministri odpotovali iz Loearna.
Šport.
Štafeten tek Kranj—Ljubljana.
A. S. K. Primorje zmaga v rekordnem času
Pred dvemi leti je S. K. Jadran razpisni štafeten tek na progi Kranj—Ljubljana ter v lo svrho ustanovil tudi lepo prehodno d v : Bilo za zmagovalca. Prvič si je pribori! to trofejo sam ustanovitelj. Lansko leto se šta-teta radi raznih ovir ni tekla. Na iniciativo lahkoatletskega podsaveza pa se je ta lepa prireditev, ki je že skoraj zapadla pozabljenju, zopet oživotvorila. Tega teka so se ude- ' ležile tri stafele in sicer ena Primorja ter dve Jadrana (!.: 4X 6000 m; II.: 3X8000 m). Ilirija je svojo prijavo radi nemožnošii nastopa svojega rekorderja Deržaja, preklicala. Proga je dolga 24 km ter bila razdeljena v ‘ « etap po 4 km. Organizacija je bila .prav dobra', tako da se je tek izvršil brezhibno. .Start se je bil v Kranju ob prav lepem vremenu ob” 10.45. Zmagovalna štafeta Primorja je nastopila v sledeči postavi: Arhar—Perko —Pintarič—Slamič H.—Slapničar—Vidic. Prvih 1200 m so vse tri štafete držale skupaj. Tu se pa Arhar odloči od skupine ter pridobi do prve predaje že 800 m naskoka. Naslednji tekači so nato ta naskok stopnjema zvišali, tako da je zadnji tekač Primorja Ajdič ob živahnem vzklikanju občinstva rezal cilj okrog 12.15 v času 1 ura 27:57.2, 2 km pred Kregeljem zadnjim tekačem Jadrana, ki je prišel na cilj 6:50.2 minut za Primor-janom. Zanimanje "za to prireditev je bilo v Ljubljani izredno veliko. Cilj pred kavarno Emona ter cela Aleksandrova cesta je bila natrpana občinstva, ki je zmagovalcu prirejala prav živahne ovacije. S to zmago si je A. S. K. Primorje priborilo lepo prehodno darilo Jadrana v enoletno posest.
Nogometne tekme
V Ljubljani se ie včeraj poleg ene prijateljske tekme vršilo tudi več prvenstvenih tekem, od katerih pomeni ena zopet malo senzacijo. Rezultati so sledeči:
Ilirija : Rapid (Maribor) 7 : 4 (5 : 0).
Prijateljska tekma, ki je šele v prav zadnjih trenutkih postala zanimiva. Ilirija uit bila baš dobra, vendar je že ob polčasu brez večjega napora vodila z rezultatom 5 : O, ki ga je po pavzi celo povišala že na 7 : 0. Rapid je do tu igral zelo nervozno in raztrgano. Tu pa se moštvo nenadoma znajde, Ilirija nekoliko popusti in v zadnjih 20 minutah ima niša jo agilni in požrtvovalni Mariborčani naskok nasprotnika za cele 4 gole. Vsekakor lepi momenti borbene sile, s katero so si gostje popravilj slab utis, ki so ga v početku igre zapustili. Sodil je g. Sternad.
Slovan : Hermes 2 : 1 (1 : 1).
Zmaga Slovana nad Hermesom v tej prvenstveni tekmi je vsekakor mala senzacija, vendar docela zaslužena. V sicer odprti igri je Slovan s svojo znano žilavostjo in prodornostjo ter izborno defenzivno igro popolnoma zaslužil 2 točki. Hermes ni bač razočaral, vendar ni več v oni kondiciji kot nekdaj.
Ilirija rez. : Svoboda 10 : 0.	^
Prvenstvena tekma, v kateri je nastopila Ilirija s svojo rezervo. — Prvenstvena tekma Primorje : Slavi ja se ni vršila, ker je Sla- ■ vi ja prosila za odgoditev.
HAZENA.
Atena : Ilirija 5 : 4 (1 : 3).
Odločilna tekma za prvenstvo.
Zanimanje, ki je vladalo za to toliko važno prvenstveno tekmo, je bilo veliko in tudi docela upravičeno. Igra, ki sta jo nudili obe družini, je bila prav dobra ter izrazito bor- j bena. V prvem polčasu je Ilirija igrala bolje j in je le vratarica Cimpermanova preprečila večje skoke. Po pavzi pa izrabi Atena šibke , momente Ilirije ter gladko zabije še^ štiri . gole in doseže s tem zmago. Strelke: Erbež-niikova 4, Zupančič 1. Sodil je g. Schneller iz Zagreba dobro le preveč rigorozno.
'Aagreb: Team Jugoslavije : W. A. C. (Dunaj)
3 : 3 (1 : 1).
V svrho treninga naše reprezentance za 1 predstoječo tekmo proti Češkoslovaški je igral v soboto naš tenm proti dunajskemu WAC-u. V tej tekmi je naše moštvo pokazalo toliko hib, ki nam ne dajejo baš upov na časten uspeh na vročih praških tleh. _
Včeraj je pa WAC nastopil proti Gradjan-•skemu ter ga uprav katastrofalno porazil z rezultatom 6 : 1.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
19. oktobra, pondeljek, »Periferija«. Red E.
20. oktobra, torek: Zaprto.
21. oktobra, sreda: »Zimska pravljica«. — Red C.
22. oktobra, četrtek: »Pegica mojega srca«. Red D.
‘23. oktobra, petek: »Za narodov blagor«. — Izven.
34. oktobra, sobota: »Periferija«. Red A. Opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
19. oktobra, podel jek: Zaprto.
20. oktobra, torek: »Manon«. Red F.
21. oktobra, sreda: »Mrtve oči«. Red B.
22. oktobra, četrtek: »Nabor - Povratek« (pre-mijeri). Red E.
23. oktobra, petek: zaprto.
24. oktobra, sobota: »Aida«. — Red D.
Dnevne vesti,
PREORIENTACIJA SDS
Po dr. Pivku se je oglasil v »Obzoru« dr. Kukovec, ki še bolj energično zahteva, da se izreče SDS za sporazum. Obenem se poroča iz Beograda, da sta dobila dr. Žerjav in dr. Pivko od vodstva SDS proste roke v svrho pogajanj z radikali. Včerajšnje »Jutro poroča, da je treba tudi sedaj nadaljevati politiko narodne koncentracije in da treba brez ozira na sedanjo sestavo vlade sodelovati z vsemi onimi, ki to hočejo.
Kljub vsej sramežljivosti »Jutrove« vesti je jasno, da išče slovenska SDS stike z radikali in da skuša tako rešiti svojo pozicijo, ki je od dne do dne slabša ,pa čeprav se to v javnosti še ni pokazalo z vso silo.
Mislimo, da najbolje označimo stališče slovenske javnosti do te preorientacije SDS in njenih prizadevanj, da pride v vlado, če ponatisnemo besede radikalom blizu stoječega »Obzora«, ki piše:
»Ce hočejo slovenski samostojni demokrati sodelovati pri sporazumu, potem je pot primeroma lahka. Treba je da dosežejo v Sloveniji sporazum s pristaši Radiča in Puclja in treba je, da izločijo iz vodstva vse one lju-. di, ki so se eksponirali za Pribičeviča in za katere se danes sumi, da sklepajo z njimi gotove akcije.«
Jasneje bi označili »Obzorov« stavek takole: Tisti, ki so krivi razkola med slovenskimi naprednjaki, tisti, ki so uvedli v slovensko politično življenje poslovno politiko, tisti, ki niso držali dane besede, tisti naj gredo — in napredna Slovenija je enotna. V vsakem drugem slučaju pa bodo vsi poizkusi brezuspešni in je zato škoda tudi najmanjšega truda.
— »Uradni list« št. 96 z dne 15. oktobra prinaša: Pravila o opravljanju teoretičnega izpita civilnih uradnikov, naredbo o izpre-membi železniških tarifov in objavo\o določitvi mnogokratnikov za mesec september 1925 davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski.
— Kulturno-zgodovinska razstava v Zagrebu. Prometno ministrstvo je dovolilo obiskovalcem kulturno-zgodovinske razstave v Zagrebu polovično vožnjo na vseh osebnih in brzovlakih državnih železnic razen Simplon-Orient-Expresa in nočnih brzovlakov št. 6. in 7. na Progi Zagreb—Beograd. Vsa navodila so natisnjena v legitimaciji. Legitimacije se dobe v Ljubljani pri Prvi hrv. štedionici in Zvezi za tujski promet. Razstava traja do 15. novembra t. 1.
— Zbor gospodarskih korporacij in organizacij v Sloveniji zaradi prevelikih davčnih bremen. Združene gospodarske korporacije in organizacije, kakor Zveza industrijcev, Zveza trgovskih gremijev, Zveza obrtnih zadrug, Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov, Jugoslovanska obrtna zveza, Kmetijska družba, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo itd. prirede v petek, dne 23. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani >Kino Matica« v Ljubljani veliko zborovanje, na katerem se bo razpravljalo davčno vprašanje, ki postaja vsled trajne gospodarske krize v Sloveniji vedno bolj pereče. Na zborovanju se bodo v obliki resolucije stavile zahteve za izpremembo sedanjih davčnih zakonov in za omilitev davčne prakse. Na zborovanje so povabljeni zastopniki vlade, centralne in oblastne, zastopniki vseh gospodarskih korporacij in organizacij, predstavniki političnih strank, zastopniki oblastev in uradov. — Zbor je javen.
_— Razsodišče rudarskega zavarovanja * Ljubljani. G. minister pravde je v sporazumu z g. ministrom za šume in rhdnike imenoval pri razsodišču rudarskega zavarovanja v Ljubljani za predsednika g. višjega sodnega svetnika Frana Rekarja in za njegovega namestnika g. višjega sodnega svetnika Petra Keršiča v Ljubljani.
— Za občine, ki so trpele škodo vsled elementarnih nezgod' je dovolilo ministrstvo poljoprivrede in vod podporo v znesku 2 milj.
900.000 dinarjev. Podpora se ima takoj razdeliti.
— Pravilnik o radioaparatih. Ministrstvo pošte in brzojava je izdalo nov pravilnik o radioaparatih. Po tem pravilniku sme imeli radioaparat vsak državljan. V manjših krajih je dovoljena tudi uporaba aparatov z reakcijo.
— Kongres železničarjev v Ljubljani. Dne
24.	in 25. t. m. se vrši v Ljubljani kongres železničarjev iz vse države.
- Agrarno zadružništvo. V ministrstvu t.a agrarno reformo je ustanovljen nov odsek za agrarno zadružništvo. Za agrarno zadružništvo bosta postavljena dva strokovna referenta.
— Posojilo mesta Beograda. Te dni se odloči vprašanje dolarskega posojila beograjske mestne občine. Zatrjuje se, cia se bo posojilo sigurno realiziralo. Ameriška ponudba stavi sledeče pogoje: Visokost posojila je 10 milijonov dolarjev, ali po današnjem kurzu okrog 600 milijonov dinarjev- Investiralo bi se posojilo v sedmih letnih obrokih po 1 milj.
430.000 dolarjev. Posojilo se ima uporabiti izključno za v pogodbi navedena.(komunalna dela. Vsa dela bi se izvedla v režiji poso-jilodavca po načrtih in pod kontrolo beograj-
ske mestne občine. Za delo je uporabiti domače delavske moči. Posojilo se obrestuje po 8 odst., izda se po kurzu 84 (1 dolar 84 dinarjev). Amortizacijski rok znaša 20 let. Ameriška grupa zahteva poleg tega eksploatacijo elekirične centrale, in sicer za dobo 30 let. V centralo bi se investiral potrebni denar tako, da bi se zvišala njena kapaciteta tekom 6 let na trojno sedanjo. Ameriška skupina se zaveže, da zniža cene razsvetljave za 10 odst., to pa takoj. Za osiguranje posojila se zahteva državna garancija in zastava občinskih dohodkov in premoženja brez posestnih privilegijev, tako da bi prišla poznejša posojila v isti red kot to.
— Nova železniška postaja pri Mariboru. Generalna direkcija državnih železnic je odredila, da se otvori v Holmecu na progi Ma-ribor-Prevalje nova postaja za osebni promet.
— Magistratno poslopje v Celju se bo končno vendarle enkrat temeljito prezidalo. V pritličju napravijo trgovine, na obširnem dvorišču pa se sezida dvonadstropno poslopje. V pritličju tega poslopja bodo skladišča, v gorenjih pa pisarne..
— Največja hiša v Mariboru. Za jetmiške paznike mariborske kaznilnice se sezida velika stanovanjska hiša, v kateri bo nad 40 stanovanj. Komisionalni lokalni ogled se je že vršil. Ker stanuje doslej nad 50 paznikov raztresenih daleč naokrog, pozdravljajo ti krogi projekt z velikim veseljem. Po načrtu bo ta hiša največje poslopje, kar se jih je zidalo zadnja desetletja v Mariboru.
— Med lastniki zemlje in kolonisti v Panami je prišlo, kakor poročajo iz Newyorka, te dni do krvavih spopadov. Iz Zedinjenih držav je bilo poslhno na pomoč vojaštvo, ki pa ni opravilo ničesar. Spopadi so zahtevali večje število človeških žrtev, seveda je bilo tudi mnogo ranjencev.
— Mednaroden kongres za pobijanje malarije. V Rimu zboruje te dni prvi mednarodni kongres za pobijanje malarije. Na kongresu je zastopanih 30 držav. Predseduje italijanski vseučiliščni profesor, znani specialist Vittorio Ascoli.
— Sistem revirnih natakarjev bodo uvedli na Dunaju. Karakteristikum tega sistema je, da ima gost opravka samo z enim natakarjem, ki vrši vse tri natakarske posle, je torej obenem točilni, jedilni in plačilni natakar za svoj revir, obstoječ iz toliko in toliko miz. Ta sistem se je povsodi prav dobro obnesel. Napitnina ostane, to pa predvsem zato, ker je imela odprava napitnine povsodi slabe posledice.
— Pobijanje oderuštva pri prodaji kruha v Berlinu. V petek je podvžela berlinska policija v 2000 prodajalnah kontrolo teže kruha. Uspeh, je bil presenetljiv: 554 pekov je bilo ovadenih radi oderuštva.
—- Za 1 milijon dolarjev vina so izlile te dni ne\vyorške oblasti v vodo. Zaplenjena je bila namreč velika pošiljatev najboljšega burgundca in šampanjca, ki so ga hoteli v Ameriko vtihotapiti.
— Žrtev znanosti. Londonski kemik profesor Maxewell, izumitelj cele vrste strupenih plinov, ki je iznašel med drugim skupno z Amerikancem Levisoni strašni strupeni plin levizit, je postal te dni žrtev znanosti. Sestavil je nov strupen plin, ki naj bi bil služil za uničevanje muh in drugega škodljivega mrčesa. Spustil je plin v stekleno posodo, v kateri so se nahajale muhe Ker posoda ni bila hermetična zaprta, je plin uhajal ne da bi bil profesor to pravočasno opazil in tako se je zgodilo, da je zastrupil nehote samega sebe. Našli so ga nezavestnega na tleh. Ker skrivnosti svoje iznajdbe ni nikomur izdal in tudi ni zapustil nobenih pismenih podatkov o sestavi plina, ga zdravniki niso mogli rešifi. Ironija usode je hotela, da plin muham prav nič ne škoduje. Vse muhe so frčale zdrave pod sleklom okrog kakor prdje.
— Razgozdovanje Istre. Po istrskih gozdovih poje neprenehoma sekira. Kmetje prodajajo les ne da bi mislili na prihodnost, če ne napravijo oblasti temu početju konca, bo
■ Kras v par letih zopet gol in Istra še bolj revna kot je.
— Razpisana mesta. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje pri stolici za vodne grad-be na tehnični fakulteti asistentsko mesto s prejemki uradnika I. kat. Prošnje je vložiti do 15. novembra. V drž. zdravilišču v Topolščici je popolniti dve mesti pomožnih zdravnikov. Prošnje je vložiti do 31. oktobra. Odda se mesto pisarniškega pomočnika-zva-ničuika pri okrajnem sodišču v Ptuju. Prošnje je vložiti do 18. novembra 1925 pri okrož. sodišču v Mariboru. Podrobnosti glede vseh razpisanih mest glej v »Uradnem listu« št. 96 z dne 15. oktobra 1925.
— Več stalnih učnih mest je ponovno razpisanih na osnovnih šolah mariborske oblasti. Pronšje je vložiti do 10. novembra 1925. Podrobnosti glej v »Ur. listu št. 95 z dne 15. oktobra 1925.
— Promocija. Na zagrebški visoki šoli sta bila diplomirana .Joško Trškan za iuženjerja agronomije, Franjo Stepančič pa za inženjer-ja forestike.
— Povodenjska katastrofa na Kitajskem traja dalje. Po zadnjih poročilih je 80.000 oseb brez strehe. Domneva se, da ni izključeno, da bo poplavljala Rumena reka pokrajine, ki leže v njeni bližini vso zimo.
Na splošno željo tn zahtevo podaljšano še za danes:
„TJULEN V ZASTAVLJALNICI" ali »VESOLJNI POTOP"
Kolosalna burka v 6 dejanjih. — Originalna vsebina! — V glavni vlogi izvrstni
S. CHAPLIN v novi maski
Predstave ob: 4., iji6., */,8.. 9. — Vse popolnoma novo in prvič v Jugoslaviji!
Izven sporeda: Hrv. sokolski zlet v Zagrebu leta 1925. in vseslovanski sokolski zlet v Pragi leta 1911.	— V sporedu se posebno razločno vidijo znani ljubljanski
obrazi ... Ne zamudite! Kaj sličnega še niste videli!
Jutri tY\ DE PUTTI.
Elitni KINO MATICA (tel. 124)
— Karambol ekspresnega vlaka ■ art»M«-bilom. Kakor poročajo iz Newyorka, j* prišlo v Torontu do karambola med nekim ak*-presnim vlakom in nekim avtomobilom, v katerem je sedelo več oseb, ki so bile vse ubite razen nekega štiriletnega otroka.
— Vsa rodbina zgorela. V neki tovarni porcelana v Berlinu je izbruhnil iz neznanega vzroka požar, ki se je razširil na soaednjo stanovanjsko hišo. V gornjem nadstropju je spala rodbina osmih oseb. Požar se je razširil tako hitro, da je vsa rodbina izgorela.
— Roparski umor. V Javorju pri Črni ob avstrijski meji se je vtihotapil te dni neke noči v spalnico 14 letne pastirice Elizabete Molar neznan lopov, ki je dekle brez povoda zadavil, nakar je pobral njeno obleko, čevlje in nekaj drugih malenkosti v skupni vrednosti 1800 Din ter pobegnil, in sicer najbrže v Avstrijo.
— Preprečen atentat. V eni izmed velikih pariških kavam je oddala te dni ljubosumna zakonska ženica na svojo rivalinjo pet revol-verskih strelov. Zakonolomilka se je zgradila kakor mrtva, ko pa so jo natančno preiskali, so ugotovili, da ni imela prav nobene poškodbe. Stvar se je kmalu pojasnila: Prodajalcu orožja se je zdela razburjenost dame, ki je prišla k njemu kupit revolver ih naboje, sumljiva in dal ji je mesto ostrih nabojev — takozvane »eksereime«, s »projektili« iz papirja, napadena dama pa se je streljanja tako ustrašila, da se je onesvestila.
— Pol milijona zlatih mark ie ukradel te dni neki uradnik Reichsbanke v Berlinu ter pobegnil. Policija ga je izsledila že drugi dan, toda denarja ni našla pri njem.
— Čuden obisk čudnega posetnika. lastnica dvorca Ilogues v bličini Fecampa na obali kanala La Manche, gospa Deubel, ki je bila zapletena lansko leto v hrupen proces, obtežena, da je zastrupila svojega moža, je imela te dni čuden obisk. V avtomobilu se je pripeljal pred dvorec zelo elegantno oblečen tujec ter vstopil meni nič tebi nil v salon in zahteval popis služinčadi. Na začudeno vprašanje gospe Deubel, kaj da to pomeni, je odgovoril, da je postal lastnik dvorca ter se mu ima vse pokoravati. Ko je snel črne naočnike, je opazila gospa, da ima opravka z enim svojih bivših služabnikov, ki ga je spodila pred letom dni iz službe. Avizirala je orožnike, ki so našli pri njem 13.500 frankov, glede katerih je trdil, da jih je priigral v neki pariški igralnici. Podrobnosti ni hotel povedati. Pozneje je priznal, da je prišel iz Toulona, kier je sedel 4 mesece v ječi, zakaj, ni hotel povedati. Govori jako spretno in videti je zelo izobražen. Kaj je iskal v dvorcu še ni ugotovljeno.
— Dvojno življenje vclesleparja. Radi velikanskih defravdacij aretirani ravnatelj charlottenburške filijalke Reichsbanke Arnold, o katerem smo zadnjič poročali, je bil dvoživka. V uradu je bil silno marljiv, naravnost pedantičen. Ko pa je zaprl pisarno, je krenil v najelegantnejši berlinski okraj, kjer je razsipal denar v družbi demimor.dk s polnimi rokami. Naravno je, da je bil med damicami polsveta silno priljubljen. Vendar pa je doživel z deklicami tudi bridke inkuž-nje: Več lahkoživk je vedelo za njegove manipulacije in so to temeljito izkoriščale. Plačevati jim je moral velike tribute za molčečnost. Po posredovalcih je nastopal na borzi kot velikopotezen špekulant. Pri tem j» izgubil velikanske vsote. Razen tega je poso-’ jal proti oderuškim obrestim denar ter spravil več trgovcev in obrtnikov na beraško palico. Ko je opozorila ena od njegovih irtev banko na denarne kupčije, s katerimi se j* pečal ravnatelj, je banka odgovorila, da ne more ničesar ukreniti, češ s svojim privatnim premoženjem dela ravnatelj kar hole. Njegove knjige so bile namreč na videa vedno v najlepšem redu. Pri neki banki je imel visok konto. Da odvrne vsak sum od sebe, je raztrosil govorico, da je blagajnik raznih korporacij. Sedaj je lepega življenja kone« in lahkoživec Arnold se dolgočasi v preiskovalnem zaporu. Pa ne samo on: Aretiranih je bilo tudi že nekaj demimondk, ki so si dajale izplačevati od Arnolda nagrade im molčečnost. Štiri osebe, ki so imele biti a njim vred aretirane, so pravočasno pobegnile.
— Soprog — ženska. »Magyarorszag« poroča o zanimivi zakonski aferi. Mlada dekliea se je seznanila pred par leti z nekim natakarjem, s katerim se je kmalu nato poročila. Mlada, neizkušena ženica je živela tri leta srečno in zadovoljno s svojim soprogom, dokler ni končno povzela iz pogovora z nekim prijateljem, do mora biti njen soprog — ženskega spola. Nato je vložila tožbo na razveljavljenje zakona. Natakar je pri obravnavi priznal, da je pravzaprav ženska, da pa se je izdajal doslej na podlagi potvorjenih dokumentov za moškega. Vsled tega bo »sedel« sedaj radi hudodelstva goljufije. Najbolj zanimivo pri tem je, da je rodila soproga med tem časom tudi otroka. »Mož« ji je dal nspa-valno sredstvo ter pripeljal k njej svojega prijatelja, ki je oče otroka.
Ljubljana.
— Fran Medica, Tržaška cesta 4, na novo
otvorjena gostilna. Prvovrstna vina, gorka iu mrzla jedila. Dobra postrežba.
1 _ Prostori *a otroški vrtec. Mestna občina ljubljanska nujna potrebuje prostore »a otroški vrtec v šentpeterskem in poljanskem predmestju, obstoječe iz ene velike sobe ia 1 manjše sobe. Ponudbe je poslati do 22. oktobra 1925 z navedbo najemnine na mestni gospodarski urad.
GLAS IZ OBČINSTVA.
Ze pred par dnevi smo opozorili kompetentne faktorje na to, da ne gori na poti, ki vodi od tivolskega gradu skozi nasade k hotelu Tivoli niti ena luč, vsled česar vlada tam praVa egiptovska tema. Ker se nedostatek do danes še ni odpravil, opozarjamo mestni magistrat še enkrat naj v nadi, da to opozorilo ne ostane glas upijočega v puščavi.
POJASNILO.
T »Slovencu« z dne 17. oktobra t. 1. je objavljen dopis iz Kočevske doline, katerega »oram že iz javnih interesov razčistiti.
Dopisnik dela g. dr. Sajovicu, županu mesta Kočevje, krivico, ko mu očita, da izrablja akcijo za melioracijo Kočevske - dolenjevaške doline v politične stvrhe. Ko sem pregledal teren v avrho določitve delovnega programa, »«p naprosil g. dr. Sajovica — da celo zadevo pospeSimo — da skliče na sestanek županstva prizadetih občin v svrho ustanovitve pripravljalnega odbora za vodno zadrugo. Ker je mesto Kočevje centrum obeh dolin je naravno, ker bodo župani na sestanku obveščeni županstvo Kočevje inicijativo, ker bo Kočevje tudi sedež bodoče vodne zadruge. Zaradi pomanjkanja časa in ker sem uradno preveč zaposlen, nisem mogel o tej akciji obvestiti tudi ostala županstva. Je pa tudi nepotrebno, kar bodo župani na sestanku obveščeni in poučeni o celi akciji. Povod za sklicanje sestanka sem dal torej jaz in ne dr. Sajovic.
Gr. poslancu šukljeju gre v resnici vsa zasluga, ker se je zavzel za celo akcijo in jo »pravil zopet v tir ter izposloval potrebne kredite za proučevanje terena in izdelavo generalnih načrtov. Ali to je šele skromen začetek, ogromno delo je še izvršiti in zato je potreba smotrenega, skupnega dela, da dosežemo zaželjeni cilj.
Da odpadejo v bodoče vsa nesoglasja bi želel, da se slični incidenti ne ponavljajo, »ieer bo uradno delo oležkočeno, kar ne bo ravno v prid podjetju.
Inž. Hočevar.
Dopisi.
Marenbcrg. Mariborski veliki župan je raz-pustil tukajšnji občinski odbor in imenoval jerentski sosvet. Da je to storil je popolnoma prav, ker sedanji občinski odbor itak ni mogel več opravljati svoje funkcije. Ni pa na mestu, da je imenoval gerentom in v sosvet razven dveh Nemcev, kakor poroča »Jutro« v št.2S2, same pristaše SDS. Mimo se lahko reče, da je ves sosvet z gerentom vred v rokah samostojnih demokratov. Kako pravi-<*o imajo samostojni demokrati, da imajo ob-•ino popolnoma v svojih rokah, ko so pri zadnjih volitvah dobili od približno 300 gla-
sov samo 25 kroglic, ostale slovenske stranke pa okrog 150, pa nimajo sedaj nobenega zastopnika! Ce se pomisli, da je zadnjič vsled pritiska volilo najmanj 15 nameščencev sam. demokrate, ki jih sedaj ne bo več, jih sedaj v Marenbergu m niti toliko, da bi spravili skupaj kandidatno listo. Ce ni bilo velikemu županu vse to prej znano, je njegova dolžnost, da to sedaj takoj popravi in pokliče v sosvet sorazmerno zastopnike vseh strank. (Up. uredništva. Vsled tiskovnega zakona smo morali več stavkov izpustiti. Priobčimo jih pa, če dopisnih izrecno izjavi, da prevzame pred sodiščem vso odgovornost in tudi event. stroške. Pa brez zamere!)
Gospodarstvo.
XUlance za trgovino s senom in slamo. — Pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se bo vršila v četrtek, dne 22. oktobra t. 1. ob 10. uri anketa za določitev trgovskih običajev za trgovino s senom in slamo. Zbornica je poslala interesentom načrt uzanc, ki se bo obravnaval na anketi.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. oktobra t. 1. po-
pm« f vtiv'« n •uoe.vc
nudbe glede dobave 9000 kg jute; do 30. oktobra t. 1. za dobavo spiralnih svedrov za kovino, za dobavo 7000 kg španskega trstja, za dobavo 200 komadov železnih sodov, za 1 dobavo spiralnih svedrov. — Predmetni po-' goji so na vpogled pri ekonomskem odele-1 nju te direkcije. — Direkcija državnega rud-: tiika v Ljubiji sprejema do 25. oktobra 1.1. ponudbe za dobavo 4000 kg kalcium karbida. — Dne 14. novembra t. 1. Se vrši pri direkciji državnih železnic v Subotici ofertal-na licitacija glede dobave 10.000 kg lesnega oglja in 1500 kg katrana. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prodaja starih sodov. Direkcija državnih železnic v Subotici razpisuje za dan 3. novembra t. 1. licitacijo za prodajo 500 komadov starih lesenih sodov. — Predmetni oglas je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
MKHANI0NI PTIC.
V neki baraki na letališču Tempelhof pri Berlinu izpopolnjuje že dolge mesece dan
GAZELA
f^lLO
GAZELAMIIO
na dan častitljiv star gospod z nesmrtnim imenom svoje življensko delo: 701etui starček stavbenik Gustav Lilienthal, brat Otona Lilienthala, pionirja letalske tehnike. Naloga. ki ji je posvetil vse svoje življenje, je konstrukcija mehaničnega ptiča, letala, ki bi se gibalo po zraku po principih ptičjega poleta. Ze Oton Lilienthal se je bavil intenzivno s tem problemom. Postal je žrtev naa-nosti: Dne 10. avgusta 1896 je s svojini letalom ponesrečil. Čas je medtem rapidno napredoval. Druge genialne glave so izpopolnile tekom let letalstvo in danes grme okrog male delavnice sivolasega konstruk-terja motorji potniških in poštnih aeropla-nov, ki posredujejo promet med glavnimi mesti evropskih dežel.
Model, ki ga gradi Gustav Lilienthal z asistenco par navdušenih mladih inženjerjev, izgleda kot velikanski ptič brez glave z razprostrtimi prozornimi perutmi. Dolg je IS metrov, peroti merijo po 5 metrov. V trebuhu velikanskega ptiča je motor 3 konjskih sil.
Gustav Lilienthal hoče dogotoviti model v treh mesecih, nakar podvzame prve poizkuse. Ves material so mu dali na razpolago prijatelji in velikodušni meceni. Pred kratkim ustanovljena »Otto Lilienthal-Gesell-schaft« skrbi po svojih najboljših močeh za to, da bo model res dograjen. Vendar manjka še nekoliko denarja. 10.000 mark potrebuje Lilienthal še za poslednja dela.
Predaleč bi nas vedlo, če bi hoteli obrazložiti zakone, po katerih se dvigne mehanični ptič v zrak in' odleti s človekom na hrbtu kot ptič Ra v »Tisoč in eni noči«. Gustav Lilienthal je študiral problem ptičjega poleta že pred 16 leti v Braziliji. Med vojno je imel tri leta poskuševalno postajo pri Stettinu. Spisal je o tem problemu več knjig. Rezultat njegovega teoretičnega raziskovanja je sedanji model. Če se poizkus posreči, bo realiziran star problem človeštva, ki ga srečamo v antični pripovedki o Dedalu in Ikaru, problem, s katerim se je bavil tudi Leonardo da Vinci in za katerega je umrl Oton Lilienthal.
Ne vemo še, če bodo privedli poizkusi Gustava Lilienthala do praktičnega Tezultata. Vsekako pa zasluži sivolasi učenjak — ki se trudi kljub finančnim težkočam z mladeniškim elanom za rešitev problema — vse priznanje in spoštovanje.
V okioonjaku okoli sveta.
Spisal Robert Krak.
»V Indiji. Neki Anglež, po imenu Austin. Izvedeli s«»o tc. Potem vam povem obširneje. Saj je popolnoma enostavno, da se moramo bati tekmecev. Kdor ima »lorrisit v rokah, ga zna tudi takoj delati. To je ono grozno za nas. Smo vedno tik pred porazom. Torej kratko, zdaj ne gre zato, da dobimo morrisit in vso skrivnost, temveč ves morrisit in vse osebe, ki poznajo skrivnost, moramo odstraniti iz sveta, izginiti morajo brea sledu. Razumete?«
O da, master Artur razume prav dobro.
»Potem pa izgubimo zaslužek, ki šteje več sto »lilijonov,« reče še.
»Oh kaj, potem pa ne razumete! Zato pa teko dalje naše dividende.«
»Razumem, razumem.«
»Dobro. Da bi z druge strani nadlegovali avto na potu preko Afrike, tega upam, da ne. Sele Kaplandija t»i prišla tu v poštev. Mi pa obrnimo oči tudi že v divji Afriki. Priprave sem že uredil. Torej, razumete, avtomobil s potniki mora izginiti brez sledu.
»Če pa vseeno pride srečno skozi, zakaj s to žensko je sam vrag v zvezi, morate storiti vi svoje pripravo v južni Afriki. Saj ste si vendar preskrbeli ono knjigo od Georg Hartunga?«
»Se razume.«
Potem poznate pot, ki jo bo naprav il avto. Leonor Morris je še vedno obdržala smer, ki jo je hodil tedaj oni potepuh, najbrže se je bo tudi odslej držala. Torej vi pripravite vse v južni Afriki. Kaj, tega mi pač ni treba reči...«
»Avtomobil mora pač izginiti,* se smehlja Artur razumno.
»Nič drugega. Nažagajte mostove, položite na gotovih krajih dinamitne mine — vse je dovoljeno, da spravimo ta peklenski stroj s sveta. In da dosežemo
to, lahko izdamo onih sto milijonov dolarjev; ki smo jih prvotno hoteli plačati za morrisit.«
Stari gospod ni govoril nikakor tako, kakor govori hudoben človek na odru, temveč popolnoma kupčijsko in Artur Deacon je tudi na isti način vzel vse na znanje.
Šele sedaj dobi lisičji obraz svetohlinski -izraz.
»Mi gotovo nismo morilci,« nadaljuje stari gospod v sladkem glasu. »Ne, to smo dolžni vsemu svetu ... ali vsaj neštevilnim tisočem marljivih delavcev. Le pomislite, kaj naj začne več ko stotisoč rudarjev po pre-mogokopih in vsi oni, ki so zaposleni' pri petrolejskih vrelcih, če nenadoma ne bo več treba premoga in petroleja! In potem še vse drugo! Neštevilni kurjači, ne-številni ljudje, ki so zaposleni v tovarnah za svetilke, — o Bog, "o Bog, če vse to pomislimo — to so milijoni in zopet milijoni — in ti vsi naj bodo nenadoma brez kruha — le pomislite na nedolžne otroke... ne, ne, peklensko iznajdbo moramo poslati na vsak način tja, kamor gre. to smo dolžni- vsemu svetu, amen!«
33. Brez vode in brez elektrike.
Egipta in drugih delov Afrike, preko katerih vozi avtomobil ne bomo opisovali. To lahko vsak poišče v špecijalnih knjigah.
Povemo le, kar je važnega za naš avtomobil in potem še nekaj, česar pa ni najti v drugih knjigah.
Odkar so naši svetovni potniki preplavali Sueški prekoj), so že tretji dan v Nubiji in ponoči Leonor niti ui vozila. Teda Maksimu« pa je rabil le vodo, katere je bilo tu v izobilju in tudi brez nadomestitve je lahko
izdržal osem dni in osem noči s pomočjo akumulatorjev, ali pa je napravil s to silo tisoč geografskih milj. Kraja, kjer bi toliko časa ne bilo vode, na zemlji seveda sploh iii.
Potovali so vedno po karavanskih cestah, ki drže po vsej Afriki na vse strani, in ki so zaznamovane tudi na onih večjih zemljevidih, ki sicer nimajo namena, da hi kazale potniku npot. Pač drže včasih preko gorovja in močvirja, kamor bi ne mogel vsak avtomobil; t; Ja ker so tam lahko hodili konji in kamele, je prišel tu li Maksimus z lahkoto preko. Glavna reč je bila, da ni bilo sotesk, ki bi bile za avtomobil preozke, ali ozkih mostov ali preširokih prepadov, ki bi jih Maksimu« ne mogel preskočiti.
Georg pa je vodil po isti poti, ki jo je že prehodil in rekel je že preje, da ni enakih zaprek.
V Nubiji, kjer je mnogo divjačine, saj se imenuje ta kraj lovski paradiž, so ustrelili slona z revolversko kanono iz oklopnega stolpa.
(Dalje prih.)
, MODNI SALON
MINKA HORVAT, Ljubljana
STASI THO STEV. 21	'
ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo.
MALI OGLASI
e&Lasaat de S9 besed Din 5*-58 par.
vfi&ka nadaljnji beseda
Stanovanje
obstoječe is kuhinje in ene »obe, tU« proti nagradi zakonski par. —! Ponudbe na upravo lista pod: »Sta-j novanjec.
Absolventinja
trgovske šole želi vstopiti kot prak-ttkantinja h kakemu večjemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe prosi »a upravo lista pod: »Marljiva«.
Gospod
išče preprosto sobico za takoj. Ponudbe na upravo lista pod: »Soba«
Gospod
v starosti 30 let se želi seznaniti s gospodično iz boljše rodbine, ženitev ni izključena. Le resne ponudbe proti na upravo lista pod >Značaj<.
i ------------------— -----------
Katera dama
je pripravljena posoditi uradniku-•kadaosiku 1000 Din. — Dopisi ns ■pravo pod »Posojilo«.
(Premog
-Čebin-
le pr) tvrdki
Kit se lipi ?
SLIIU PREŠERNOVEGA spomenika ob vodi
najboljši ŠUalni stroj J* rodbinsko .11 obrtno rono. s*eto*no jnanih „6RITZ ER1- ..ADLER" - ..PH0NK Isto tam pos,.mirne dele » »«"{• I" «• «*. Igle, olje, lermena,	°
niu no stroj brezplatenl Vetletno S»r»"6l» Ns veli o I	N. malo!
Stekleno
sir šno opeko imajo 6talno v gi Združene opekarne d. d. v Ljubljani. _____________________
trgovski uradnik
jerfekten knjigovodja ln korespon-
!«nt s večletno prakso, išče primer-s-oga mesta pri večjem trgovskem «11 industrijskem podjetju. Ponudbe i* upravo lista pod »Prvovrstna moč«.
Oglašajte v ,Narod. Dnevniku*!
a
-OROM
CMUNIKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BUBEAU E.JUBLJA.NA, KOLODVORSKA ULICA. 41.
Naslov brsojnvknmt	Telefon	Inferurban
.OROM*.	Štev.	4S«.
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek.
Ofcsvljo vse v to stroko spndaJoCs posle nnJhilreja ln pod kulnntnlml pogoji.
Bastopnlkl družbe spolnih vose 8. O. E. so ekspresne pošiljke.
je vendar najbolj!!
Vrtnarske zadeve
posreduj’e
društvo „Vrtnarska šola“ v Kranju-
IadsjateM 1» sdfarvsnrt nrsasik: ZKLRZN1KAH ALBKSAMDBR- — tiskamo »Msrkur« v Ljtsbljspi: AaArsj Us »er.