PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 groppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 290 (9292)
TRST, sobota, 13. decembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Nfl POBUDO FEDERACIJE CGIL, CISL IN UIL Zfl ZAŠČITO ZAPOSLOVANJA
Ogromna množica na manifestaciji v Neaplju zahtevala od vlade novo gospodarsko politiko
Ogromna množica na sindikalnem shodu v Neaplju.
(Telefoto ANSA)
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiitiuiMiiiiiiiiiiitiiiiii
RAZSODBA USTAVNEGA SODIŠČA PO DOLGEM POSVETOVANJU
Potrjena ustavna zakonitost ljudskega glasovanja o splavu
Imenovana nova poročevalca o zakonskem osnutku namesto socialistov Signorileja in Musotta, ki sta odstopala po odobritvi člena 2 z glasovi KD, KPI in MSI
RIM, 12. — Ustavno sodišče je danes po izredo dolgem posvetovanju potrdilo ustavno zakonitost referenduma za odpravo zakonodaje o splavu. Svojo razsodbo bo ustàv-no sodišče, poslalo v vednost predsedniku republike, predsedniku vlade in predsednikoma obeh zbornic, nakar bo predsednik republike z odlokom in na sklep ministrskega sveta določil datum referenduma, ki bo moral biti na nedeljo med 15. aprilom in 15. junijem prihodnjega leta.
Razprava v ustavnem sodišču se je nepričakovano zavlekla, ker je zahteva po referendumu predvidevala tudi ukinitev nekaterih členov kazenskega zakonika, ki jih je u-stavno sodišče že v celoti ali delno razveljavilo. Gre za člen 553 kazenskega zakonika, ki je predvideval prepoved propagande kontracepcijskih sredstev in ki ga je u-stavno sodišče že leta 1971 proglasilo za neustavnega, in za člen 546 kazenskega zakonika, ki prepoveduje splav tudi v primeru, da je nosečnica dala svoje privoljenje. Ta člen je ustavno sodišče še letos Proglasilo za delno protiustavnega.
Včerajšnje glasovanje na skupni seji pravosodne komisije in komisije za zdravstvo poslanske zbornice, kjer je bil z glasovi KD, KPI in MSI zavrnjen predlog laičnih strank za spremembo 2. člena zakonskega osnutka o splavu, pa je še vedno v središču pozornosti in predmet ostrih polemik predvsem proti komunistom, ki jim z leve in z desne očitajo, da so poteptali načelo svobode nosečnice pri odločanju o splavu. Zaradi izida včerajšnjega glasovanja sta se socialistična poslanca Signorile in Musetto, ki bi morala v parlamentu poročati o zakonskem osnutku, odpovedala tej nalogi. Na njuno mesto so za poročevalca imenovali demokristjana Misasija in komunista Ventu-rolija. Gre za «tehnično» rešitev, saj pravilnik poslanske zbornice določa, da v primeru odstopa poročevalca prevzame njegovo funkcijo predsednik komisije. Misasi, ki predseduje komisiji za pravosodje, je funkcijo poročevalca sprejel, medtem ko tega ni hotel storiti predsednik komisije za zdravstvo, socialist Frasca, tako da so imenovali za poročevalca podpredsednika te komisije. komunista Venturolija.
Danes beležimo tudi številne polemične izjave v zvezi z včerajšnjim glasovanjem. Socialist Vittorelli in liberalec Cottone sta v intervjuju nekemu rimskemu popoldnevniku o-pozorila na hude posledice, ki bi jih utegnila imeti nepričakovana konvergenca med demokristjani in komunisti. Ko bi namreč v zbornici razpravljali o zakonskem osnutku, kakršen je bil odobren v komisijah, bi PSI in druge laične stranke glasovale proti, medtem ko je malo verjetno, da bi KD glasovala za zakonski osnutek, in to zaradi na čelnih stališč. V tem primeru pa bi zakonski osnutek ne prejel potrebne večine in bi morali torej nujno sklicati referendum. V tem primeru pa je zelo verjetno, da bi KD povzročila predčasni razpust parlamenta, kot je že storila v preteklosti,- da bi preprečila referendum o razpo-roki. Predčasne voiwe, na kate-
rih bi bil glavni argument vprašanje splava, pa bi nujno povzročile hud razkol v državi.
Seji vodstev KPI in KD
RIM, 12. — Pod Berlinguerjevim predsedstvom se je danes sestalo vodstvo KPI. Uvodno poročilo o političnem položaju je imel sen. Bufa-lini, posl. Pajetta pa je podal informacijo o mednarodnem položaju.
Danes se je sestalo tudi vodstvo KD, ki je odobrilo pravilnik kongresa ter datume sekcijskih in deželnih kongresov.
Berlinguer sprejel predstavnike KP SZ
RIM. 12. — Generalni tajnik KPI Berlinguer je danes popoldne spre-
jel Va (fina Zagladina, člana centralne revizijske komisije KP Sovjetske zveze in namestnika voditelja sekcije za mednarodne odnose, ki sta ga spremljala Jurij Zuev in Henrik Smirnov. Pogovor, ki so se ga udeležili tudi posl. Pajetta, Se-gre in Rubbi, je bil posvečen izmenjavi mnenj o mednarodnem položaju in o problemih delavskega gibanja.
Fanfani v Pekingu
PEKING, 12. — Obisk sen. Fanfa-mja v Pekingu se je danes začel s srečanjem z voditelji instituta kitajskega ljudstva za zunanje zadeve. Srečanje, ki je trajalo dve uri, je bilo posvečeno pregledu splošnega položaja v Evropi. Sen. Fanfani bo ostal v Pekingu do 16. decembra, nato pa si bo ogledal še Šanghai.
Govori Lame, Stortija in Vannija - Osemurna vsedržavna stavka delavcev industrije ■ Vodstvo PireEiija preklicalo odpust 1.380 delavcev
NEAPELJ, 12. — Ogromna množica — od 250 do 300 tisoč oseb — se je v Neaplju udeležila vsedržavne manifestacije na pobudo federacije CGIL, CISL in UIL in zahtevala zaščito zaposlovanja in novo gospodarsko politiko za Jug, ki mora prenašati najhujše posledice sedanje gospodarske krize. Na desetine tisočev delavcev je prišlo v glavno mesto Kampanije iz vseh krajev Italije s posebnimi vlaki, avtobusi in avtomobili, s Sicilije pa je priplula celo posebna ladja.
Življenje v mestu se je danes
v mestu se zjutraj ustavilo zaradi stavke industrij, trgovcev in uradnikov, medtem ko je mestne ulice preplavila ogromna množica delavcev, študentov in brezposelnih. Prišle so tudi delegacije iz tovarn, katerim grozi zaprtje: tako so bili navzoči delavci tovarne «Harry's moda» iz Lec-ceja, kjer so že odslovili dva tisoč delavcev, in multinacionalne družbe «Richardson Merrel», katere podružnica v Neaplju je v zadnjem času cdslcvila 315 oseb.
V štirih sprevodih so se udeleženci stekli v največji neapeljski trg, Piazza del Plebiscito, ki pa je bil ob tej priložnosti pretesen. Tu so spregovorili generalni tajniki federacije Lama, Storti in Vanni.
Lama je poudaril, da so perspektive za leto 1967 za delavce še slabše od letošnjih, če se bodo stvari razvijale kot doslej. Spričo politike delodajalcev, ki zahtevajo denar od države brez vsakršnega nadzorstva nad investicijami, in spričo politike vlade, ki pasivno sprejema linijo delodajalcev, preostaja sindikatu samo ena pot, in to je pot enotnega boja, katerega cilj je zaposlovanje in v katerem se morajo angažirati vse sile, na severu in na jugu, v kmetijstvu, v industriji in v drugih sektorjih. Prvi pogoj, da bo ta boj uspešen, pa je enotnost delavcev, je poudaril Lama.
Vanni je v svojem govoru, ki so ga nekateri pripadniki izvenparla-. mentarnih skupin skušali prekiniti z žvižganjem, poudaril, da je na Jugu že 700 tisoč brezposelnih, v sami Kampaniji pa 250 tisoč. Zato pa je potrebna kratkoročna industrijska in kmetijska politika, prav tako pa je treba dokončanti že začeta dela, na primer namakanje in za socialno gradbeništvo.
Storti pa je med drugim govoril o odnosih z vlado in dejal, da ni naloga sindikatov, da bi vlado branili ali jo napadah. Pač pa mora sindi-kar zahtevati in predlagati, tudi s pritiskom in sindikalnim bojem rešitev nekaterih najbolj perečih problemov.
Vzporedno z veliko neapeljsko manifestacijo pa je bila danes v vsej Italiji osemurna stavka delavcev industrije, ki so zahtevali od vlade večjo prizadevnost za probleme Juga ter manifestirali svojo solidarnost z delavci Juga, ki jim grozi odpust.
Na sindikalnem področju pa bele-
iiiiiiiiiMiiiiiiiiimmiiHiiiiiimiiiiiiimiiMiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifimiiiiiimiiimiiiiimiiiiiimiiriMiiiiiuniiiiimiiiniiiimnimmiMiiiMuiiimmMm'iiiiiill
ODLOČNA ZAHTEVA SLOVENSKIH DIJAKOV
Dijaki vseh višjih srednjih šol so se včeraj pridružili splošni delavski stavki ter priredili sprevod s shodom na Trgu Garibaldi. Manifestacije so se udeležili v velikem številu tudi dijaki slovenskih šol, ki so v prvi vrsti izrazili podporo in solidarnost dijakom slovenske strokovne šole v njihovem boju nomijo. Na sliki slovenski dijaki za transparentom na Trgu Garibaldi. Poročilo
je njegova aretacija bila sad de-
za avto-strani.
V Neaplju je bila včeraj na pobudo federacije CGIL, CISL in UiL velika delavska manifestacija, na kateri so zahtevali od vlade zaščito zaposlovanja in novo gospodarsko politiko za Jug. Istočasno pa je bila v vsej državi osemurna stavka delavcev industrije v znamenje solidarnosti z delavci z Juga, ki so najbolj izpostavljeni posledicam gospodarske krize
Ustavno sodišče je včeraj potrdilo ustavno zakonitost referenduma za odpravo .obstoječe zakonodaje o splavu. Sedaj bo moral predsednik republike na
sklep vlade določiti datum ljudskega glasovanja, ki bo moralo biti prih-.dnjo pomlad, razen če medtem ne odobrijo novega zakona o splavu.
Španske oblasti so spet osvobodile znanega sindikalista Marcelina Camacha, ki je takoj zatem, ko so ga spustili iz zapora, na tiskovni konferenci izjavil, da
sničarskih spletk, katerih namen je onemogočiti mirno sožitje in pomiritev ter dokazati, da se hunkisticni režim nadaljuje tudi pod Juanom Carlosom. Glasnik komunistične partije Španije je medtem kritično ocenil novo špansko vlado, ki po njegovem mnenju ne bo povedla Španijo na pot demokracije.
V Bruslju se je zaključilo zasedanje ministrskega sveta NA TO. V sklepnem komunikeju je posvečeno največ pozornosti odnosom med Vzhodom in Zahodom ter popuščanju napetosti.
žimo danes tudi zadovoljivo vest sporazumu za rešitev spora v industriji avtomobilskih gum Pirelli. S posredovanjem ministra za delo To-rosa so sindikati dosegli, da je vodstvo podjetja preklicalo že najavljeni odpust 1.380 delavcev, katerim bi morali poslati odslovilna pisma že v ponedeljek, 15. decembra. Vodstvo podjetja se je obvezalo, da bo skupaj s sindikati ponovno prAučilo program restrukturacije podjetja, poleg tega pa je sklenilo nuditi ugodne pogoje za predčasno upokojitev kakih 600 delavcev.
POSEG PREDSEDNIKA TITA Nfl SEJI PREDSEDSTVA CK ZKJ
h okrepitev gospodarske menjave med SFRJ in državami v razvoju
Komunisti so odgovorni za izvajanje sklepov ZKJ - Treba je odpraviti uvoz tistega blaga, ki ga lahko proizvajajo v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito, ki je vodil včerajšnjo sejo predsedstva CK ZKJ, je ob koncu razprave tudi sam spregovoril in se dotaknil nekaterih pomembnih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu predsedstva v okviru obravnave idejno-političnih vprašanj gospodarske politike Jugoslavije v tem in prihodnjem letu. Tito je med drugim dejal:
«Rad bi povedal nekaj svojih vtisov s te današnje seje. Popolnoma se strinjam z ugotovitvami vseh govornikov, ki so razpravljali tukaj. Toda to ni prvič, da slišimo takšne ugotovitve, dvakrat smo že o tem razpravljali. Zdaj se zastavlja vprašanje, kako se komunisti obnašajo in ravnajo glede sklepov, ki so bili sprejeti na naših sejah in v drugih forumih. Ugotovljenih je bilo precej raznih problemov, ki niso prav vsi objektivne narave. Mislim, da je večina subjektivne narave. Kdo pa so ti subjekti? To smo mi, komunisti, od zgoraj do spodaj. Danes mo-
ramo zares jasno povedati, da ne moremo več ponavljati teh stvari, ampak da je sklepe treba izvajati in da bodo za to odgovorni komunisti. Sklepi, ki jih sprejemamo, se nanašajo tudi na republike, repu-
«Alleanza dei contadini» za globalno zaščito Slovencev v Italiji
BOLOGNA, 12. — Na predlog delegacije Kmečke zveze iz Trsta je vsedržavni kongres zveze «Alleanza dei contadini», ki je te dni v Bologni in se ga je danes udeležil tudi minister za kmetijstvo Marcora, obvezal vodstvo «Alleanze», da prevzame pobude za pritisk na parlament, da se čimprej začne diskusija in odobri zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiurmiiiiiiiiiiiiiizniiiiimiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiitiiitiia
POD PRITISKOM DEMOKRATIČNE JAVNOSTI
Španske oblasti spet osvobodile sindikalista Marcelina Camacha
Sestava nove vlade v ospredju komentarjev španskega tiska - Kritična ocena komunistov
MADRID, 12. — Pod pritiskom nove politične strutkure v svojih dr-javnega mnenja so španske oblasti i žavah. Katoliški dnevnik «YA» pa danes zjutraj ponovno spustile na | piše s svoje strani, da se bo v
svobodo znanega sindikalista Marcelina Camacha, ki so ga v nedeljo, samo teden dni potem, ko so ga prvič spustile iz zapora, aretirale brez slehernega tehtnega razloga. V svoji tiskovni konferenci, ki jo je imel takoj zatem, ki so ga spustili iz zapora pri madridskem političnem sodišču, je Camàcho dejal, da je njegova aretacija po vsej verjetnosti manever španske skrajne desnice, ki ima ves interes, da se odnosi v državi zaostrijo in da politika novega kralja Juana Carlosa, ki se je izrekel za pomiritev in enotnost, propade.
Marcelino Camacho je povedal, kako so ga aretirali. Prejšnjo nedeljo je šel kupit časopise, ko je opazil, da je na ulicah mnogo policije in da agenti zahtevajo od mimoidočih dokumente. Stopil je k agentu in ga vprašal, kaj pomeni ta policijska akcija. V odgovor mu je policaj rekel, naj pokaže dokumente. Ko je videl, da gre za znanega sindikalista, je stopil v avto in telefoniral na centralo, kjer so mu rekli, naj ga aretira. V zaporu je imel Camacho lažji infarkt in ni jedel skoraj tri dni. Sicer pa niti agenti politične policije niso vedeli, kaj z njim, saj niso imeli nobenega vzroka, da bi ga držali v zaporu. S tem v zvezi je Camacho dejal ,da so bili celo policaji mnenja, da gre za pohtični spodrsljaj. Desnica je hotela dokazati, da se v Španiji s Francovo smrtjo ni spremenilo prav nič, da bo Juan Carlos nadaljeval z dosedanjim režimom in da je pomilostitev, ki jo je proglasil, ko je stopil na prestol, brez sleherne veljave. Kljub vsemu pa je ta naklep spodletel, je dejal Camacho, ki je dodal, da je prepričan, da bo v Španiji nastopilo obdobje svobode. Notranji minister Fraga Iribarne bo prispeval k temu, da se bodo nekatere stvari spremenile.
Posredna potrditev za Camachovo prepričanje o novem vzdušju v notranjem ministrstvu je prišla prav od novega notranjega ministra Fraga Iribarneja, ki je po francoskem radiu izjavil, da je pripravljen u-resničiti nekatere zmerne reforme ter povesti Španijo na pot zbliževanja z drugimi evropskimi narodi.
Simon Sanchez Otero, eden najvidnejših voditeljev KP Španije, je izjavil, da pomeni sestava prve vlade kralja Juana Carlosa predvsem polom za frankistične skrajneže, da pa ta vlada ne bo vzpostavila demokracije v Španiji. Poudaril je, da je, v novi vladi nekaj osebnosti, ki so se večkrat izrazile za odprtje in demokratizacijo države. Poleg njih pa so v vladi osebe, ki niso niti demokrati in niti ne napredni. Poglavitna naloga nove vlade bo, po mnenju predstavnika komunistične partije, postopna demokratizacija, ki naj prepreči vzpostavitev prave demokracije.
Z novo vlado, ki bo prisegla jutri opoldne pred kraljem Juanom Carlosom v njegovi rezidenci v palači Zarzuela, se ukvarjajo vsi današnji časopisi. Monarhistični list «ABC» iz Madrida navdušeno piše reformističnem duhu novega ka
Španiji monarhija ohranila samo, če bo odločno stopila na pot reform, gospodarskega razvoja in prenovitve na družbenem področju.
Jngoslovansko-sovjetsko gospodarsko sodelovanje
BEOGRAD, 12. — Podpredsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze Ivan Arhipov je danes odpotoval iz Beograda, kjer je vodil sovjetsko delegacijo na 13. zasedanju medvladnega odbora za gospodarsko in znanstveno - tehnično sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Na rednem zasedanju medvladnega odbora, ki se je končalo včeraj, so razpravljali o vrsti vprašanj, ki so pomembna za prihodnji razvoj dvostranskega gospodarskega sodelovanja. Med drugim so preučili tudi gibanje medsebojne menjave,. vprašanja industrijske ko-
operacije in specializacije, znanstveno - tehnično sodelovanje in skupno nastopanje na tujih tržiščih.
Nova struja PSDI
RIM, 12. — Posl. Nicolazzi, ki je včeraj uradno odstopil s položaja namestnika tajnika PSDI, in posl. Orlandi, bivši tajnik stranke in sedaj ravnatelj strankinega glasila «Umanità», sta ustanovila novo struju v PSDÌ z imenom «socialistična pobuda». Socialdemokratska predstavnika sta pred kratkim izstopila iz Tanas-sijeve večinske struje. Nova struja naj bi Se postavljala nekako na pol poti med Tanassijevo večino in Sa-ragatovo levo strujo.
TOKIO. 12. — Sovjetski minister Andrej Gromiko bo prihod nji mesec obiskal Japonsko Po vesteh iz japonskih diplomatskih krogih naj bi bili Gromikovi pogovori na Japonskem posvečeni predvsem vprašanju pogajanja za podpis mirovne pogodbe med Tokiom in Moskvo.
iiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiMimiiiiiiiiimiiiiiituiiiimiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiimtiiiiifiiiiiiiiiiiiMiiiMriiiiiiiiiiin
Z OBJAVO SKLEPNEGA KOMUNIKEJA
V BRUSLJU ZAKLJUČENO ZASEDANJE SVETA NATO
Končna izjava obravnava predvsem odnose med Vzhodom in Zahodom - Tiskovna konferenca državnega tajnika Kis singerja
BRUSELJ, 12. — Odobritev sklepnega komunikeja, v katerem je obrazloženo stališče Atlantske zveze do poglavitnih mednarodnih vprašanj, tiskovna konferenca ameriškega državnega tajnika Kissingerja, v kateri je ponovno orisal svoje gledanje na najbolj pereče mednarodne probleme in pa vrsta dvostranskih sestankov med zunanjimi ministri 15 držav NATO so najpomembnejši dogodki zadnjega dne zasedanja ministrskega sveta Atlantske zveze, ki se je danes zaključilo v Bruslju.
Sklepni komunike je posvečen v dobršni meri odnosom med Vzhodom in Zahodom in članice NATO poudarjajo s tem v zvezi ,da so pripravljene še okrepiti prizadevanja za nadaljnji razvoj popuščanja napetosti. Po nekaterih neuradnih vesteh naj bi države NATO predlagale SZ in drugim članom varšavskega pakta zmanjšanje ameriških taktičnih jedrskih konic v Evropi s sedanjih
7.000	na 6.000 ter zmanjšanje števila ameriških vojakov za 29 tisoč e-not. V zameno naj bi SZ umaknila
68.000	mož in 1700 tankov. Države NATO menijo ,da popuščanje napetosti ne bo imelo zaželenega učinka, če si zainteresirane države ne bodo prizadevale za njen uspeh tako na politični kot na vojaški ravni. Komunike izrecno omenja helsinškega duha ter opozarja, da po-
bineta ter poudarja, da so nekateri menlf Popuščanje napetosti vzajem-člani osebnosti, ki se lahko no strPnost ln razumevanje.
njeni
kosajo z Adenauerjem in De Gaspe rijem, ki sta v mnogo bolj dramatičnih trenutkih postavila temelje za
V svoji tiskovni konferenci je a-meriški državni .tajnik med drugim govpril o Angoli, o odnosih s Sov-
jetsko zvezo, o položaju v Portugalski, na Bližnjem vzhodu, o grško-turškem sporu o Cipru ter, na izrecno vprašanje nekega časnikarja, o Italiji. Na vprašanje, ali je zaskrbljen ob perspektivi, da se komunisti lahko udeležijo pri vladi v Italiji, je dejal, da gre vsekakor za italijansko vprašanje, ki ne zadeva ZDA. če pa bi moral jaz sestavljati italijansko vlado, je dejal Kissin-ger, bi vsekakor opustil možnost zgodovinskega kompromisa. Kar zadeva Angolo je šef ameriške diplomacije v bistvu potrdil, da je proti uveljavitvi MPLA v bivši portugalski koloniji in da bodo ZDA preprečile, da se oblasti polastijo sile, ki dobivajo «ogromne količine orožja iz drugih držav». Vsekakor pa je dejal, da je za politično rešitev tega vprašanja. Kissinger je omenil tudi položaj V Španiji po smrti diktatorja Franca. S tem v zvezi je dejal, da Združene države podpirajo španska prizadevanja, da se odnosi madridske vlade z evropskimi državami in z Atlantsko zvezo čimbolj okrepijo.
Rezultate zasedanja ministrskega sveta Atlantske zveze je komentiral tudi italijanski zunanji minister Rumor, ki je poudaril, da so po njegovem mnenju pomembne predvsem tri točke sklepnega komunikeja in sicer tiste, ki zadevajo odnose med Vzhodom in Zahodom v luči obveznosti, ki so jih sprejeli v Helsinkih na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, pogajanja MBFR o vzajemnem skrčenju oborožitve ter standardizacija oborožitve NATO,
bliske centralne komiteje in vsi morajo izvajati te sklepe. Jasno je, da so tudi v republiških okvirih nesoglasja okrog nekaterih vprašanj. Toda s tem je treba prelomiti. Odločno je treba zahtevati od vseh od zgoraj do spodaj, da disciplinirano izvajajo te sklepe.»
«Ne bi žele.1, da se spet na eni takšni seji ponavljajo iste stvari. Dejstva so točna. Položaj v gospodarstvu ni dober, in za to smo večji del. krivi mi, komunisti. Zato moramo tokrat zagotoviti, da se tisto, kar je sklenjeno, izvaja, razumljivo z angažiranjem vseh u-streznih forumov in organov. S tem se bo zanesljivo 'ukvarjala tudi skupščina, kjer so prav tako v večini komunisti. Sicer pa so v vseh naših forumih komunisti in oni se tam ne morejo obnašati drugače kot pa se obnašajo v organizacijah in vodstvih zveze komunistov. Danes sem tukaj videl absolutno e-notnost glede reševanja teh problemov in odpravljanja nekaterih pomanjkljivosti. Toda tu je neka stvar, ki me moti. Nekako vedno ostanejo anonimni tisti, ki grešijo. Mislim, da je čas, da te, ki grešijo, postavimo pred javnost.»
«Kritika se v glavnem usmerja na zvezni izvršni svet in prihaja z raznih strani, tudi od tistih, ki nič ne delajo, nič ne predlagajo, a kritizirajo. Zelo dobro vem, da zvezni izvršni svet dela po navodilih in da upošteva sklepe, ki jih sprejemamo v vodstvih Zveze komunistov. So pa težave. Seznanjen sem s temi stvarmi. Včasih se niti doseženi dogovori med republikami ne izvajajo. To pomeni, da so tu torej v prvi vrsti slabosti v republikah.»
«Ko gre za uvoz, je treba poudariti, da je največji debalans v menjavi z zahodnimi državami. Če bi se to nadaljevalo, bi se naše obveznosti povečale in precej bi se zadolžili, izgubljali bi tudi kreditno sposobnost. Za zdaj do tega ni pri-šk>, toda nekega dne bi utegnilo priti, če bi dovolili tako vel k uvoz iz teh držav. Mislim pa, da je ta uvoz tudi najdražji, saj gre za industrijsko opremo. Uvažajo se tudi zelo drage stvari, ki jih tudi pri nas izdelujemo, ali ki bi. jih naša industrija lahko izdelovala. Nisem, tovariši, proti temu, da se uvaža oprema, ki nam je močno potrebna in ki je ne moremo izdelovati. Kajti tehnologija je tam na mnogo Višji stopnji kot je pri nas. Toda, kot sem_ dejal, sem proti temu, da se uvaža tisto, kar lahko izdelu emo.»
«Kar zadeva nekatere ukrepe, ki jih sprejemamo v zvezi z uvozom, mislim, da bodo nekatere zahodne zunanji države malo nezadovoljne. Toda, ko sem jim predočil naš debalans v menjavi z njimi, mislim, da bodo to razumeli. Od tega mi ne moremo odstopiti, kajti tudi oni lahko marsikaj kupujejo od nas. Menjava s temi državami mora biti bolj enako-Pravna. Dobro je, ker se tu ne usmerjamo enostransko, ker pospešujemo napredek menjave z vzhodnoevropskimi državami v obojestranskem interesu. Želim, da imamo tudi v tem oziru enakopravne odnose in z Vzhodom in z Zahodom in posebej, da razvijamo vsestransko gospodarsko sodelovanje z neuvrščenimi državami in državami v razvoju. Menjava s temi državami, ki je bila do nedavnega neznatna, je v zadnjem cašu obogatena. In to je zelo dobro, za to bo še več možnosti. Toda tem državam moramo tudi pomagati, med drugim tudi zaradi potrebe pc u-stvarjanju pogojev za razvoj sodelovanja na dolgoročnih temeljih. Tudi doslej smo pomagali ne samo osvobodilnim gibanjem, ampak tudi državam, ki šo se . že osvobodile, pa so siromašne in nerazvite. Brez te pomoči ne bi mogli zagotoviti menjave na tisti ravni, na kateri mora biti. Iti moramo na to, po svojih možnostih, da neuvrščene, in države v razvoju postanejo vse bolj sposobni partnerji v naši menjavi. In ni treba misliti, da tu zdaj nekaj žrtvujemo. Dajanje pomoči in naše pravilno gledanje na potrebo po razvoju proizvodnje teh držav bosta koristna i za njih i za nas. Torej je treba nadaljevati po isti poti.»
«Naši odnosi s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi državami se dobro razvijajo, so na vzpenjajoči se liniji. Vse bolj se razvija tudi gospodarsko sodelovanje. S sosednjo Romunijo na primer imamo zelo dobre pogoje in obojestransko željo, da se medsebojna menjava podvoji. Tudi tu imamo dobre možnosti. Razvijanje sodelovanja z neuvrščenimi in socialističnimi državami ne pomeni, da bomo zapostavili koristno sodelovanje in menjavo z zahodnimi državami, v katerih je visoka tehnologija. Morda v menjavi za zdaj ne moremo biti popolnoma enakopravni, toda menjava mora biti, kot setti malo prej dejal, bolj enakopravna. Toda če nam na primer s strani Evropske gospodarske skupnosti delajo razne motnje, ne smemo biti počasni v preusmeritvi na druga tržišča,» je poudaril predsednik Tito, ko je sklenil svoj poseg v razpravo na včerajšnji seji predsedstva CK ZKJ.
V. B.
TRŽAŠKI DNEVNIK ^
NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA ODBORA
SINOČI ZA ABONMAJSKO SEZONO GLASBENE MATICE
Predsednik (entelli obširno porotni Imeniten koncert orkestra SF o tridnevnem obisku v SR Sloveniji in pianistke Dubravke Tomšič
Poudarjeno prijateljsko vzdušje na pogovorih in srečanjih - V ospredju vprašanja gospodarskega sodelovanja in zaščite manjšin - Skupne priprave za bodočo prosto industrijsko cono na Krasu
Tridnevni uradni obisk deželnega odposlanstva v SR Sloveniji, ki ga je vodil predsednik deželne vlade Comelli in v katerem so bili še podpredsednik in odbornik za načrtovanje in proračun De Carli, odbornik za industrijo in trgovino Stopper, odbornik za finance in splošna vprašanja Coloni in odbornik za promet Cocianni, je našel takojšen odmev v deželnem odboru.
Na včerajšnji seji deželne vlade je namreč predsednik Comelli obširno poročal o poteku in zaključkih obiska. Comelli je poudaril, da je deželno odposlanstvo zadovoljno s pogovori in s srečanji s predstavniki slovenske vlade, ki so se vsi odvijali v prisrčnem in prijateljskem vzdušju. Ti pogovori se bodo nadaljevali prihodnje leto, je dodal predsednik Comelli, ko bo uradno obiskala Furlanijo - Julijsko krajino delegacija SR Slovenije pod vodstvom predsednika IS skupščine Andreja Marinca.
Med plenarnim zasedanjem in na sestankih delovnih skupin — je nadaljeval Comelli — sta obe delegaciji poglobili številna vprašanja, zlasti s tistih področij, ki predstavljajo stične točke med našo deželo in Slovenijo in ki zahtevajo tesno sodelovanje in pogostne medsebojne stike. Posebno pozornost sta delegaciji posvetili nalogam, ki jih nalaga izvajanje nedavno podpisane ga sporazuma med Italijo in goslavijo.
Rezultati pogovorov so bili povzeti v skupni izjavi, ki sta jo delegaciji objavili ob zaključku tridnevnega obiska. V njej je posebej poudarjeno, da je podpis sporazuma med sosednima državama postavil osnovo za uspešnejše in hitrejše reševanje skupnih problemov v okviru razširjenega prijateljskega sodelovanja. Politika prijateljskega sodelovanja, je še dejal Comelli, u-živa podporo vsega prebivalstva dežele Furlanije in Slovenije, ki je že občutno prispevalo k razvoju odno-
Ravnatelj strokovnega zavoda «Galvani» dr. inž. Domenico Piazza nam je poslal v objavo naslednje pismo v slovenščini: «Zavodski svet Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt L. Galvani v Trstu, ki se je sestal dne 10.12.1975, v zvezi s problemi, ki smo jih že objavili, izraža solidarnost slovenskim sekcijam, ki zahtevajo avtonomijo šole.»
sov dobrega sosedstva in miru v tem delu Evrope.
Nadaljnji važen problem, o katerem sta razpravljali delegaciji — je nadaljeval Comelli — se je nanašal na narodnostne manjšine in v tem okviru velja še posebej omeniti srečanje deželne delegacije s predstavništvom italijanske narodnostne skupnosti, ki živi v Sloveniji. Glede splošnih problemov, ki se nanašajo na manjšine, sta delegaciji z zadovoljstvom ugotovili, da postajajo slednje čedalje aktivnejša in pomembnejša socialna komponenta, ki bistveno prispeva k utrjevanju sodelovanja na vseh področjih, predvsem v mejnem pasu. Skupno je bilo poudarjeno, da predstavljata obstoj in neoviran razvoj italijanske manjšine v Jugoslaviji in slovenske manjšine v Italiji v sklopu ustreznih ustavnih ureditev, pomemben faktor bogatenja družbenega in kulturnega življenja, faktor medsebojnega spoznavanja med sosednimi narodi in krepitve trajnih odnosov sodelovanja, Delegaciji sta nadalje obširno obravnavali razne oblike gospodarskega sodelovanja, zlasti v luči novih in odgovornih nalog, ki jih pred SR Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino postavlja gospodarski del pravkar podpisane pogodbe. Pri tem je posebna pozornost veljala problemom v zvezi z uresničitvijo bodoče industrijske proste cone na skupni Ju- j meT- V tej zvezi sta se delegaciji ' dogovorili o tesnem sodelovanju pri pripravah na gradnjo cone in na speljavo ustreznih prometnih infrastruktur, tako da bo obema vladama kolikor mogoče olajšan pristop k uresničitvi te skupne pobude. Konkretno sta delegaciji obravnavali problem urbanistične ureditve prostora, na katerem bo nastala prosta industrijska cona in problem zaščite etničnih in naravnih značilnosti prizadetega področja. Razprava je nadalje zajela vprašanja v zvezi z dobavo vode in energije, z ukrepi za preprečitev onesnaženja in z gradnjo prometnih zvez med cono, pomožnimi obrati in rezidenČnimi središči.
Končno sta delegaciji razpravljali o cestnih in železniških zvezah, o možnostih za povečanje osebnega in blagovnega prometa med obmejnimi področji, o krepitvi trgovinske menjave, o sodelovanju med pristanišči in industrijskimi podjetji, o izkoriščanju vodnih razpoložljivosti in o
Jutri spominska svečanost na openskem strelišču
Jutri, 14. decembra, ob obletnici usmrtitve Tomažiča, Kosa, Vadnjala, Bobka in Ivančiča prirejajo združenja VZPI-ANPI, ANPPIA in A-NED spominsko svečanost na kraju, kjer so bili ustreljeni. Svečanost bo ob 15. uri, ko bosta spregovorila Eugenio Laurenti in dr. Jan Godnič.
0 Tržaški esperantisti bodo jutri odpotovali v Benetke, kjer bodo praznovali tradicionalni svetovni esperan-tistični dan Zamenhof-tago, obletnico rojstva izumitelja mednarodnega jezika Zemenhofa.
Pod suverenim in plastičnim vodstvom mladega dirigenta Antona Kolarja je veliki simfonični orkester izvajal skladbe Bravničarja, Beethovna in Dvoraka - Čudovita interpretacija pianistke
Vsako umetniško gostovanje iz matične domovine je za nas velik kulturni dogodek, bogato doživetje.
gentov gib in voljno podrejanje njegovemu interpretacijskemu hotenju. V rokah temperamentnega dirigen-
Tak dogodek, tako doživetje, je j ta, kakršen je mladi Anton Kolar, bil tudi sinočnji abonmajski kon-1 se njegova zvočna masa smotrno cert simjoničnega orkestra Slaven- ! podreia zahtevam partitur od pia-ske filharmonije iz Ljubljane in nissimov do fortissimov preko vseh
pianistke svetovnega slovesa Du- -----------------:l- —’ -J—- m ---------------- -J
bravke Tomšič. Še več, bil je to večer izjemno lepega muziciranja, interpretativnega poustvarjanja na najvišji umetniški ravni.
Nad 90-članski orkester Slovenske filharmonije, ki pa je tokrat nastopil celo v nepopolni zasedbi zaradi premajhnega odra, se je predstavil kot homogeno telo, izenačeno v vseh instrumentalnih skupinah, s plemenitim zvokom in veliko muzikalno disciplino, ki mu dovoljuje I natančno reagiranje na vsak diri-niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SHOD DELAVSKIH DELEGATOV MED SPLOŠNO STAVKO
Izreden gospodarski načrt zahteva sindikatov dezeli
Stranke naj zahtevo sindikatov upoštevajo za čimprejšnjo rešitev deželne krize ■ Prve dni februarja splošna stavka v Furlaniji. Julijski krajini in manifestacija v Trstu
vmesnih prehodov. Ta njegova odlika je prišla v celoti do veljave kljub neakustičnemu prostoru, kakršen je žal naš Kulturni dom.
Po uvodni uverturi Matije Bravničarja «Kralj Matjaž», v kateri je orkester nazorno poustvaril mitično vsebino kompozicije in jo v celoti izpeljal v zanosnem ritmu, je višek večera pi-edstavljala izvedba Beethovnovega Koncerta za klavir in orkester v G-duru op. 58 s pianistko Dubravko Tomšič. Njeno muziciranje: ms je do kraja prevzelo tako v
Uspela splošna stavka po vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini je še enkrat, če je to sploh bilo potrebno, dokazala, da nameravajo delavci po svojih sindikalnih organizacijah biti, prej ko slej, protagonisti reševanja perečih gospodarskih in političnih vprašanj in ne zapirajo samo za tovarniške zidove svojih zahtev. Nasprotno, mimo konkretnih vprašanj, ki zadevajo posamezne delovne pogodbe, stopa v ospredje celokupno vprašanje «gospodarskega modela» za Trst in za deželo.
Razumljivo je, da naslavljajo sindikati, ki se dobro zavedajo svojega vpliva, svoje zahteve predvsem političnim krajevnim oblastem, kajti od njihovih izbir je v veliki meri odvisno, kakšno pot bosta Trst in dežela ubrala v prihodnjih mesecih in letih, oziroma kako se bo razpletla sedanja gospodarska in družbena kriza.
varstvu okolja. ■Razprava*; je zajela . .■■-Prvi pogoj,4a.*<«ieyi model» v go-tudi vprašanje možnega sodelovanja spodarstvu pa je tà, da se razreši pri urejanju naravnih parkov vzdolž čimprej «vozel» politične krize, ki skupne meje in pri zaščiti notranjih je — po mnenju sindikatov — pred-voda in Jadranskega morja pred o- itèèih1 problem o '{ittRflčni volji, da
nesnaženjem.
se skupno izdela ustrezna usmeri-
aiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiuiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiMinHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
OB VČERAJŠNJI SPLOŠNI DIJAŠKI MANIFESTACIJI
S stavko so dijaki med drugim podprli zahtevo po avtonomiji strokovne šole
Na dijaškem shodu na Trgu Garibaldi je dijak Aleksander Kale iznesel zahteve slovenskega dijaštva • Vedno več solidarnostnih izjav
Dijaki vseh tržaških srednjih šol so se včeraj pridružih splošni delavski stavki ter s tem še enkrat izpričali svojo družbeno zavest in spoznanje, da si je le z enotnostjo vseh naprednih družbenih sil mogoče zagotoviti splošen družbeni, gospodarski in kulturni razvoj. V .obrazložitvi svojega sklepa o udeležbi na stavki, ki so ga objavili v posebnem letaku, dijaki med drugim pravijo, da se niso pridružili delavski stavki le iz gole solidarnosti, temveč ob trdnem spoznanju, da ni mogoče preobraziti šole, če se ne bodo istočasno borili za preobrazbo celotne družbe. Poleg tega postavljajo dijaki specifične zahteve, med katerimi je na prvem mestu zahteva po šolskih gradnjah.
V ta namen so dijaki priredili včeraj manifestacijo s sprevodom po mestnih ulicah ter s shodom na Trgu Garibaldi, kjer so spregovorih predstavniki raznih šol in poudarili omenjene zahteve ter izrazili solidarnost s stavkajočimi delavci. Sprevod, ki se ga je udeležilo okrog 2 tisoč dijakov, je krenil izpred Ros-settijevega spomenika pred Ljudskim vrtom ter obšel vse glavne mestne ulice.
Stavke in sprevoda so se udeležili, kot rečeno, tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Zanje pa je imela včerajšnja manifestacija še poseben pomen, ker so imeli na ta način priložnost, da so opozorih širšo javnost na nevzdržen položaj slovenske strokovne šole;, ki so jo dijaki pred tednom dni zasedli. Slovenski dijaki so odšli na ulice predvsem z zahtevo po avtonomiji in izpopolnitvi te šole. Med številnimi italijanskimi transparenti, ki so se dvigali za dolgim sprevodom, smo zapazili tudi slovenski napis «Avtonomija slovenskemu strokovnemu zavodu». Na shodu na Trgu Garibaldi pa je med drugimi spregovoril v imenu slovenskega dijaštva dijak strokovnega zavoda «Galvani» Aleksander Kalc, ki je sedaj prisiljen obiskovati V. razred italijanske sekcije, ker slovenska sekcija za orodne mehanike nima IV. in V. razreda. Kalc je najprej spregovoril v slovenščini, nato pa še v italijanščini. V svojem govoru je orisal probleme šole ter obrazložil zahteve. Poudaril je tudi pomen povezave stavke dijakov z delavsko stavko ter povezave med slovenskimi in italijanskimi šolami v skupnem boju.
Zasedba slovenske strokovne šole se še nadaljuje. Dijaki so sklenili, da se bodo obrnili na stranke in druge organizacije. Včeraj so se sestali s predstavniki SKGZ Svetino in Udovičem, ki sta podprla njihov boj za avtonomijo šole ter zagotovila pomoč svoje organizacije. Obiskali so tudi federacijo KPI, kjer so se razgovarjali s poslancem šker-kom, ki je zagotovil posredovanje stranke na parlamentarni, deželni in krajevnih ravneh. V prihodnjih dneh se bodo sestali še s predstavniki drugih strank ter krajevnih uprav.
V	zvezi s položajem strokovne šole je občinski svetovalec KPI Spetič naslovil na župana in odborni-štvo za šolstvo pismeno vprašanje, v katerem je seznanil občinsko u-pravo s problemi in zahtevami šole ter jo pozval naj posreduje pri krajevnih in osrednjih šolskih oblasteh za zagotovitev avtonomije omenjeni šoli.
V	zvezi s položajem zavoda Galvani se je predstavništvo dijakov in staršev zavoda včeraj sestalo s predsednikom deželnega sveta Pitto-nijem ter mu obrazložilo svoje zahteve. Žal med temi niso omenili zahtev slovenskega zavoda.
IZJAVA KOMISIJE SKGZ ZA MLADINO IN ŠPORT
Komisija za mladino in šport pri SKGZ je na sinočnji seji razpravljala o kritičnem položaju slovenske strokovne šole in v zvezi s tem izdala naslednjo resolucijo: «Komisija ogorčeno ugotavlja nevzdržno stanje, ki je pripeljalo do odločne akcije prizadetih dijakov. Zasedba šole je zadnja v dolgi vrsti' pobud in protestov, ki jih izražajo dijaki sami, kot tudi njihovi starši in vsa demokratična javnost.
Šola deluje v takih pogojih, da na noben način ne morejo jamčiti rednega pouka na ustrezno kvalificirani ravni. Po petih letih delovanja šole še ni govora o kaki upravni samostojnosti, ustreznih prostorih in tehnični opremi.
Strokovno šolo obiskuje precejšnje število dijakov, vendar bi morali ne glede na to, že samo zaradi tega, ker gre za šolo namenjeno manjšini, že zdavnaj formalno urediti vprašanje samostojnosti te šole
V tem trenutku so dijaki orisi-Ijeni prenašati posledice malomarnosti pristojnih oblasti, ki so do sedaj bile gluhe na vse zahteve, ki so bile redno postavljene že od samega začetka delovanja šole. Slovenci smo se za strokovno šolo dolga leta borili v skladu s splošnimi zahtevami po kulturnem in gospodarskem razvoju. Odnos oblasti je
men in pomanjkljiv. To je najmanj kar lahko trdimo, potem ko se najosnovnejši problemi še niso premaknili z mrtve točke. Tu mislimo predvsem na smeri strokovnega šolstva, ki bi morale začeti delovati glede na razvojne potrebe naše narodnostne skupnosti. V ta namen nam gotovo niso ix)trebni omalovažujoči eksperimenti, kakršen se danes kaže slovenska strokovna šola. pač pa avtonomna, izpopolnjena strokovna šola z vsem, kar spada zraven.
Komisija izraža zato največjo možno solidarnost in podporo boju dijakov in njihovih staršev v prepričanju, da bo odločna akcija privedla do rezultatov, ki jih slovenska in demokratična javnost zahteva ter pričakuje.»
Obenem se je komisija za mladino in šport zavzela, da bi čimprej prišlo do srečanja med dijaki tržaške strokovne šole in predstavniki goriških dijakov. Po vsej verjetnosti bo omenjeno srečanje že v torek popoldan.
V drugem delu svoje seje je komisija razpravljala o možnostih tesnejših stikov z drugimi ustanovami in organizacijami ter o razširitvi organika z novimi člani tako s Tržaškega kot z Goriškega in po možnosti tudi iz Benečije. Zadnja to-
bil še posebno do vprašanja slo-ička dnevnega reda je bila diskusi-venske strokovne šole vedno dvou-1 ja o programu za prihodnje leto.
tev. Zato zahtevajo sindikati, ne glede na politično prepričanje posameznih komponent, naj stranke čimprej rešijo politično krizo deželne vlade in tržaške občinske uprave. V Trstu je sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL že pred dobrim mesecem izdelala svoj «gospodarski dokument» in začela o njem intenzivno soočanje s strankami in izvoljenimi upravami. Tokrat pa so sindikalisti, točneje delavski delegati vseh proizvodnih obratov naše dežele, izdelali «deželno platformo zahtev», ki bo osnova boja in pritiskov na deželno upravo, obenem pa prispevek k reševanju njene politične krize. Razumljivo namreč, da ne stranke, niti deželni odbor, ne bodo mogli mimo teh zahtev kar tako. O teh zahtevah bodo morale resno razpravljati in z njimi voditi računa.
«Deželno platformo» so izdelali na zborovanju delegatov, ki ga je deželna' sindikalna federacija CGlL, CISL, UIL priredila v videmskem športnem stadionu «Primo Camera». Prisotnih, je bilo več kot 2000 delegatov najpomembnejših tovarn v Furlaniji - Julijski krajini. Mnogo je bilo delavskih delegatov iz Trsta.
Uvodno poročilo je na zborovanju imel predstavnik CISL Marchetti, medtem ko je zaključni poseg v imenu federacije imel deželni tajnik CGIL Arturo Calabria.
V	svojih posegih, ki jih je nato obogatila plodna razprava, so poudarili, da se bodo sindikati postavili do krize deželne vlade s svojimi specifičnimi zahtevami, ki sestavljajo «platformo». Pritisk bo borbenega značaja, saj bo zahtevane pogovore s strankami spremljala deželna splošna stavka, ki jo bodo izvedli v prvi polovici februarja. Tedaj se bodo delavci iz vse dežele zbrali na skupni manifestaciji v Trstu.
Konkretno to pomeni, da dajejo sindikati strankam dobra dva meseca časa za razrešitev deželne krize.
Kaj vsebuje «platforma»? Predvsem zahtevo, naj deželna vlada pripravi «izreden gospodarski načrt» za izhod iz krize. V njem naj deželna vlada upošteva razpoložljive energije in delovno silo Furlanije-Julijske krajine, finančno pa naj v ta namen izkoristi vse finančne o-stanke, ki se že dolga leta kopičijo v deželnih blagajnah in so že presegli nekaj sto milijard lir.
V	tem «izrednem deželnem gospodarskem načrtu» naj deželna vlada da prednost gradbeništvu, kmetijstvu in prevozom, obenem pa naj spodbuja elektronsko industrijo, kovinarske in druge dejavnosti.
Sindikati nadalje menijo, da mora deželna vlada v ta namen nujno odobriti deželni urbanistični načrt, ki naj določi osnovne smernice dolgoročnega razvoja. Vse to pa terja nov, konstruktiven odnos deželne vlade do sindikatov, s katerimi se mora sproti posvetovati in ustrezno upoštevati njihovo mnenje. Obenem naj deželna vlada reorganizira in uskladi dejavnost svojih finančnih ustanov (Friulia, ERSA, ESA, Mediocredito itd.), da bodo delale skladno z izrednim gospodarskim načrtom.
Poseben pomen dajejo sindikati tudi vprašanju odnosa univerze, ki je pomemben raziskovalni in stimu-
tehničnem kot interpretativnem oziru. Njena igra se je izjemno lepo prilagodila liričnemu mstrojenju skladbe in glasbilo (čeprav žal tudi to neustrezno za umetnika take kvalitete) ji je pelo pod prsti kot del nje same v valujočem prelivanju krepkih in nežno božajočih, a vedno čustveno odmerjenih tonov. Čudovito je bilo prelivanje glasbene misli med orkestrom in solistko, kot je bilo dognano med posameznimi instrumentalnimi skupinami, zlasti pa še med godali in solistko v drugem stavku ob vseskozi skrbno in natančno doziranem razmerju med orkestrom in klavirjem.
Navdušenim aplavzom občinstva se je pianistka oddolžila s Scarlattije-vo sonato, ki je spet bila poslastica zase v natančni miniaturni interpretaciji velike umetnice.
Dvorakova simfonija «Iz novega sveta» je v drugem delu koncerta izzvenela v vehementni interpretaciji tipično slovanske melodike in ritma z razkošnim bogastvom impozantne zvočne gmote, zlasti po zaslugi ubrane skupine pihal in trobil. Do izraza pa je prišla tudi nežna spevnost violin in violončelov ob briljantnih vložkih flavtistov, klarinetistov in oboistov.
Dirigent je tu lahko do kraja sprostil svoj interpretacijski zanos in s krepko, a vedno dognano kretnjo, suvereno vodil orkester. Skratka, koncert., ki nam bo ostal
.	, j j - i	v spominu in kakršnih bi si še že-
lativrn center, do deželnega gospo- !ell To je dokazal tudi	in
darstva. To je poudaril na shodu, j spontan aplavz številnega občinstva, r, c« ga priredili stavkajoči stu-
ki so
dentje, docenti in osebje na tržaškem vseučilišču. Spregovoril jim je, med drugimi, sindikalist Treu (CGIL), ki je opozoril na nujnost, da se uskladi dejavnost univerze in šole nasploh z gospodarskimi potrebami razvoja naše dežele. Tako, kot je danes, pa sta šola in univerza prevečkrat le rezervoar neizkoriščene delovne sile, celo brezposelnosti.
j. k.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Mali oglasi
ROČNE in strojne stavce, z znanjem slovenščine išče ZTT, Ul. Montec-chi 6, L nadstr.
Odložen pogreb žrtev Rižarne
Pogreb-prenos posmrtnih ostankov (pepel in ožgane kosti) žrtev Rižarne, ki bi moral biti jutri, 14. decembra, je bil zaradi nepredvidenih težav spet odložen. Občinska uprava ni še sporočila točnega datuma, skoraj gotovo pa je, da bo pogreb v nedeljo, 18. januarja 1976, in da ne bo več nobenega nadaljnjega zavlačevanja.
MiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiimuimxnmiiuiiiufiiiiiiiimiimiiiiiimmiimiiiiiMiiiM
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
NOVI zastopnik
RENAULT
vonj na razpolago
F. Z AG ARI A
fršt. Trg Sansovino 6. tet. 725-390
SERVIS IN REZERVNI DELEN
Ul, Lazzaretto Vecchio 24 tel.62853 -4
IŠČEMO majhno stanovanje ali mansardo. Telefonirati 811-326.
Prihodnje leto konferenca o tržaškem gospodarstvu
Markovič (KPI): Podpre naj se kmetijstvo - Brezigar (SS) o skrbi za vasi ob prosti coni
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI IO - C® 61-4A6
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	688.—
Funt šterling	1390.—
švicarski frank	260.—
Francoski frank	155,50
Nemška marka	260,50
Avstrijski šiling	37.—
Dinar: debeli	35,75
drobni	35,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
Kot smo že poročali, je v četrtek tržaški pokrajinski svet obširno razpravljal o tržaškem gospodarstvu. Uvodno poročilo je podal predsednik pokrajine Zanetti, ki je izrazil zaskrbljenost zaradi zmanjšanja števila delovnih mest in prevelikega števila delavcev v dopolnilni blagajni. Stanje je zelo resno, čeprav so se posledice vsedržavne krize poznale v Trstu s precejšnjo zamudo. Zato je Zanetti naglasil, da v celoti podpira pobudo sindikalne federacije za stalen posvetovalen organ, v katerem bodo zastopane krajevne uprave in sindikati. Ta organ bi lahko ocenjeval razne pobude in dajal navodila pristojnim organom, da se s skupnimi napori premosti sedanja kriza. Med drugim je Zanetti omenil, da bodo verjetno v kratkem opravljene vse formalnosti v zvezi z gradnjo avto-porta pri Fernetičih in se bodo dela nadaljevala. Zanetti je tudi napovedal, da bo pokrajina prihodnje leto proučila številna gospodarska vprašanja in možnosti razvoja Trsta po podpisu italijansko-jugoslo-vanskega sporazuma o dokončni u-reditvi meje.
Markovič (KPI), ki je prvi posegel v diskusijo, je obravnaval številna kmetijska vprašanja. Naglasil je, da bi bilo treba razpravljati o dokumentu, ki ga je pred časom sprejela Kmečka zveza in ki zavzema odločna stališča za razvoj kmetijstva. Markovič je poudaril, da je že sama gradnja trbiške ceste povzročila kmetijstvu veliko škodo. Sedaj bi bilo treba podpreti predvsem številne zadružne pobude in omogočiti razvoj vrtnarstva in cvetličarstva. Pokrajina bi morala tudi ustreči zahtevi kmečke bolniške blagajne, naj s finančnim prispevkom omogoči kmetom brezplačno prejemanje zdravil. Končno pa je Markovič opozoril, da bo 1. januarja odšel v pokoj ravnatelj kmetijskega nadzorništva in da bi moral novi ravnatelj nujno obvladati slovenski jezik.
Svetovolec Cante (KPI) je govoril o številnih problemih tržaškega pristanišča m kritično ocenil dosedanjo gospodarsko politiko; o pristanišču je govoril tudi Centis (PSI), ki ga je posvetil del svoje intervencije cestnim prevozom. Pampanin (PLI) pa je v glavnem govoril o slabo in nekoristno izkoriščenih javnih podporah zasebnim industrijam.
Brezigar (SS) je opozoril na nevarnost, da se pri izvajanju gospodarskih postavk zadnjega italijan-
sko-jugoslovanskega sporazuma pozabi na gospodarski razvoj tistih naselij, ki jih bo industrijska prosta cona hudo prizadela. Tem naseljem je treba omogočiti nadaljevanje vseh tradicionalnih dejavnosti prebivalstva. Gospodarsko načrtovanje mora biti torej tesno povezano s smotrno urbanistično politiko.
Odbornik Perini je v imenu KD naglasil pomen, ki ga ima soglasje vseh strank ustavnega loka pri bistvenih gospodarskih vprašanjih. Pomembno bo tudi soočanje o gospodarskih vprašanjih med političnimi in sindikalnimi organizacijami ter drugimi zainteresiranimi dejavniki. Nicolini (KPD pa je obširno obravnaval predvsem brezposelnost in poudaril, da je v zadnjem času število brezposelnih zraslo za 2.000 enot samo v industriji in da je v deželi 15.000 brezposelnih.
Včerai-danes
Danes, SOBOTA, 13. decembra LUCIJA
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.44 — Luna vzide ob 13.11 in zatone ob 2.16.
Jutri, NEDELJA, 14. decembra VOJMIR
VREME včeraj: Naj višja dnevna temperatura 7,9, najnižja 5,9, oh 19. uri 7,1 stopinje, zračni tlak 1016,5 stanoviten, nebo pooblačeno, vlaga 60-odstotna, brezvetrje, morje malo razgibano, temperatura morja 11,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 12. decembra se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 7 oseb.
UMRLI SO: 77-letni Ettore De-menia, 75-letna Anna Košuta vd. Cossutta, 14-letna Rosaria Castellano, 79-letni Valentino Romano, 55-letni Nilo Durighello, 79-letna Flora Fantinich vd. Dagri, 80-letni Luigi Coronica.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - TRST
KLUB MLADJE - CELOVEC
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - CELOVEC
SLOVENSKI USTVARJALCI NA KOROŠKEM
Sodobna literarna ustvarjalnost Sodobni likovni izraz
Anita Hudi - proza Valentin Polanšek - poezija Florjan Lipuš - proza Gustav Januš - poezija
Ernst Arbeitstein, Jože Bo-schitz, Hubert Greiner, Gustav Januš, Valentin Oman, Jože Stefan, Rihard Vakaj, Zorka Weiss
DANES, 13. decembra 1975, v KULTURNEM DOMU V TRSTU — ob 20. uri odprtje likovne razstave, ob 20.30 literarni nastop
Tržaška knjigama sporoča, da je izšel
SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
H. knjiga od I do NA Vabimo naročnike, da jo dvignejo.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let nepretrganega delovanja MAKSIM GORKI
BARBARI
prizori iz okrajnega mesta
Prevod	Janko Moder
Scena	Petar Pašič
Kostumi	Božana Jovanovič
Glasba	Bojan Adamič
Režija	STEVO ŽIGON
V petek, 19.	decembra, ob 20.30
abonma red A - premierski
V	soboto, 20. t.m., ob 20.30 abonma red B - prva sobota po premieri
V	nedeljo, 21. t.m., ob 16. uri abonma red C - prva nedelja po premieri
V	ponedeljek, 22. t.m., ob 20.30 abonma red D - mladinski v sredo
V	torek, 23. t.m., ob 20.30 abonma red E - mladinski v četrtek
V	petek, 26. t.m., ob 16. uri abonma red G - okoliški
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Klaus Eidam
OSTRŽKOVE
DOGODIVŠČINE
Prevedel Scena m Kostumi Glasb,-oprema Koreografija
Ervin Fritz Demetrij Cé} Milena Kumar France Lampret Janež Mejač'
Režija EmilAberšeb
V torek, 16. t.m., ob 15.30. Zadnja predstava bo v torek, 13. januarja 1976.
Mladinska revija GALEB
vabi vse svoje zveste bralce in naročnike
NAGRADNO ŽREBANJE
žrebanje bo v Kulturnem domu v TOREK, 16. DECEMBRA, po predstavi mladinske igre OSTRŽKOVE DOGODIVŠČINE
SPD L GRUDEN - NABREŽINA
PROSVETNO DELOVANJE V NABREŽINI NEKDAJ IN DANES
Spored:
do 14. decembra Razstava dokumentov
Razstava izdelkov z likovnega natečaja osnovnošolske mladine in z literarnega natečaja za srednješolske dijake.
14. decembra ob 17. url Zaključna prireditev.
Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure in ob praznikih od 9. do 18. ure.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na števUki 732-627,
Gledališča
ROSSETTI
DANES ob 20.30: «NAMIŠLJENI BOLNIK» Moliera v izvedbi dramske skupine Romola Vallija. Prevod Cesare Carboli, režija Giorgio De Lui-Io, scene in kostumi Pier Luigi Pizzi.
Rezervacije pri osrednji blagajni. Abonentom 20 odst. popusta.
Šolske vesti
Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois sporoča, da bodo volitve za obnovo enoletnih šolskih organov zavoda (razredni in disciplinski svet) jutri, 14. decembra, od 8. do 20. ure. Istega dne bodo dijaki volili svoje predstavnike tudi v zavodih svet.
Kino
La Cappella Underground 19.00 «A B Cinema». Film režiserja G. Berto-luccija.
Ariston 16.30 «Non toccare la donna bianca». Igrajo M. Mastroianni, U. Tognazzi, M. Piccoli, C. Deneuve.
Grattacielo 15.00 «li gatto mammone». Landò Buzzanca, Rossana Podestà, Gloria Guida. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30 «Gente di rispetto». Franco Nero, James Mason. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Un sorriso, uno schiaffo, un bacio in bocca». Igrajo M. Morra, R. Pozzetto, E. Lucherini. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Los Angeles o1 distretto polizia». Igra William Hol-den. Barvni film.
Eden 15.30 «Amici miei». Ugo To-
■ gnazzi, Gastone Moschin. Philippe Noiret. Barvni film.
Ritz 16.00 «Detectiv Harper; acqua alla gola». Igra: Paul Newmah.
.Aurora 716-15 «Due cuori, una cap-
nr pella».: Barvm film.
Capitol 16.00 «Shampoo». Warren Bea-ty in Cristie. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Son tornate a fiorire le rose». Walter Chiari. Barvni film.
Moderno 16.30 «Mezzogiorno e mezzo di fuoco», režiral Mei Brooks. Barvni film.
Filodrammatico 15.00 «L’amica di mio marito». Silvia Kristel. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00. «Assassinio sull’ Orient-express». M. York. Richard Wid-mark, Vanessa Redgrave.
Impero 16.30 «Buttiglione diventa capo del servizio segreto». Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Peccati di famiglia». Igrata Edi Williams, Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Romanzo popolare». U. Tognazzi, O. Muti. Barvni film.
Radio 16.00 «La mafia lo chiamavano il Santo». Roger Moore.
Astra 16.30 «Travolti da un insolito destino nell'azzurro mare d'agosto». G. Giannini in A. Melato. Prepo vedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00 «W.H.I.F.F.S. - La guer ra esilarante del soldato Frapper» Barvni film.
C.U.C. (pri novi univerzi, študentsk dom hiša A) Pregled filmov polj' skega režiserja Skolimowskega 20.30 «Le avventure di Gerard», igra C. Cardinale: 18.00 «Walkover».
Volta - Milje 17.00 «Malizia». Laura Antonelli, T. Ferro, A. Momo. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Izleti
SPDT obvešča, da bo jutri, U-decembra, smučarski izlet s tečajem na Nevejsko sedlo in ne na Vilarje (ker žičnica ne obratuje). Odhodi: iz Trsta (Foro Ulpiano) ob 6. uri, s Proseka (Kržada). ob 6.15, iž Križa (avt. postaja) ob 6.20, iz Nabrežine (avt. postaja) ob 6.25.
Prispevki
Ob rojstnem dnevu Feliceja in Mar-čela daruje povabljena družba 100.000 lir za novo kotalkarsko ploščad SU Polet.
V počastitev spomina pok. Lamber-ta Pertota daruje Gregor Pertot 16 tisoč lir za Slovensko dobrodelno društvo.
nas je zapustil naš dragi pče, nono, brat in stric
EMIL GUŠTIN
dragega pokojnika bo danes, 13. decembra, ob — Veliki Repen 46 — na domače pokopališče.
14.30
Žalujoči: hčeri Julka z družinama, brata, drugo sorodstvo.
Sežana, 13. decembra 1975
in Nerina sestra ter
GORIŠKI DNEVNIK
ANALIZA POTROŠNJE V TRSTU
Kar se še ni podražilo jeseni se bo zelo verjetno preko zime
NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA V GORICI	I	PO VEČDNEVNIH PRIPRAVAH
Drevi v Doberdobu jubilejna proslava 30-letnice društva
Poleg prvega predsednika društva, Mirka Frandolica, bodo slavnosti prisostvovali še številni bivši odborniki
/z poročila poveljnika mestnih straž o stanju tržaškega trga
Vračamo se k term podražitev v Trstu, o katerih smo pisali že v četrtek. Poleg mesa, ki se je podražilo od 15 do 20 odstotkov, je nasploh opaziti poslabšanje stanja na skoraj vseh področjih trgovine. Kot izhaja iz poročila poveljstva mestnih stražnikov, ki imajo — meti drugim — tudi nalogo, da preverjajo stanje mestnega tržišča, so podražitve v zadnjem trimesečju zajele dejansko skoraj vse proizvode življenjskega pomena. Poleg tega pa se o podražitvah nekaterih izdelkov izrecno govori.
Če pobrskamo po statističnih podatkih, ki nam jih je posredoval poveljnik mestne straže Grison, opazimo, da je prvi znak podražitve mesa zabeležila svinina z vsemi stranskimi proizvodi (salame, klobase). Značilno je celo to, da so podražitve hote ali nehote posledica intenzivne kampanje ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je preko tiska in kina pozivala javnost, naj sega po svinjskem in drugem mesu. Namen ministrstva je bil «preusmeriti» potrošnjo na vrste mesa, ki jih Italija ne uvaža v velikih količinah, vsaj toliko ne, kot goveje meso. To so pa izkoristili grosisti in s spretno politiko postopnega višanja cen ustvarili pogoje za bolj špekulativni pristop k temu vprašanju.
Svinina se je, torej, podražila za najmanj 10-15 odstotkov. Zanimivo pa je, če že govorimo o reklamnih kampanjah ministrstva, da je na našem tržišču nasploh skoraj zmanjkalo «modrih rib» (sardine, škombri, sardoni) prav tako v času, ko smo po televiziji in v kinu slišali in videli, kako patriotsko dejanje je, če jih ješ namesto mesa. Tako se je ubogi potrošnik moral obrisati pod nosom za izdatno in poceni večerjo.
Drug prehrambni izdelek, ki je bistvenega pomena za smotrno življenje. je brez dvoma mleko. Ena tre-trjina mleka, kolikor ga popijemo Tržačani, je pasteriziranega. In prav za «pasterizirano» mleko so zahtevali te dni podražitev, češ da je dražji najlonov papir, v katerega je pakirano, da o delovni sili ne govorimo. čudno le, da to slišimo iz ust prekupčevalcev, medtem ko od časa do časa izbruhne stavka in zvemo, da osebje slabo plačujejo, rejce živine pa najslabše. Vsekakor bi deželno odborništvo za kmetijstvo moralo v kratkem odločati o ceni, ki jo bo prejemal rejec. Takrat bo verjetna podražitev neizogibna.
če se mleko draži, se tudi sir, to je jasno. Poprečno se je sir podražil za 136 lir pri kilogramu v novembru, 174 lir pa oktobra, skupaj 310 lir, kar pomeni da je cena poskočila kar za 10-15 odstotkov.
Podražil se je tudi riž, poprečno 20 lir za kilogram, medtem pa in-dustrijci pritiskajo na vlado, da bi jim dovolila sprostitev cene testenin. Pri tem se sklicujejo (trgovci pa na tem grade svoja upanja) na raz-
V	nedeljo popoldne bo v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden» v Nabrežini zaključna proslava ob 30-letnici obnovitve društva. Na proslavi, ki se bo začela ob 17. uri, bodo nastopili kar trije pevski zbori, ki jih uspešno vodi prof. Sergij Radovič: moški pevski zbor «Igo Gruden», dekliški pevski zbor in mladinski pevski zbor «Kraški slavček». Nedvomno bo zborovsko petje tudi tokrat privabilo v malo nabre-žinsko dvorano številno občinstvo, saj so vsi trije zbori z zadnjimi nastopi dokazali, da so zelo dobro pripravljeni.
Spored bo dopolnil nastop domačih recitatorjev, ki bodo podali nekaj poezij Iga Grudna, in nastop gojencev podružnice Glasbene matice v Nabrežini. Uvodoma bo orisal pomen proslave in dosedanje delovanje društva predsednik Stanko Devetak.
V	nedeljo se bo tudi zaključila razstava fotografij in drugega gradiva, ki priča o bogati kulturni dejavnosti v Nabrežini vse od ustanovitve prve čitalnice. Mnogo je predvsem fotografij številnih pevskih
sodbo deželnega upravnega sodnega zbora v Laciju, ki je razveljavilo nekatere prej «zamrznjene» cene.
Da so kavo podražili, to vemo. Mestni stražniki so že ugotovili, da v 80 odstotkih tržaških barov prodajajo kavo ali po 120 ali po 140 lir za skodelico. Isto skodelico kave pa prodajajo pražilnice kave («tonefa zioni») po sto lir.
Poglejmo še zelenjavni trg. V treh mesecih smo v Trstu snedli 6000 ton zelenjave, ki se je baje pocenila, a le za malo.
Velik delež sodobne družinske potrošnje odpade na pralne praške, milo in sorodne kemikalije. Niso se podražili, pa tudi težko je govoriti o tem, ker grosisti in industrije! marsikdaj «maskirajo» cene s tem, da na debelo delijo «popustne bone». Vsekakor pa krožijo govorice, da nameravajo podražiti ceno pralnim praškom. Kar zadeva tekoča goriva, pa se grosisti zatekajo k sistemu «obračunov razlik v ceni» po poteku določene časovne dobe.
Analiza tržaške potrošnje dokazu-
Iz trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» izide vsako leto vrsta knjigovodij, ki v veliki večini najdejo službo v raznih podjetjih, ki so članice SGZ. Ker pa je precejšnja razlika med teoretičnim poukom v šoli in praktičnim delom v podjetjih, je nastala pobuda, da bi se dijaki 3. in 4. letnika v poletnih počitnicah zaposlili in tako sami preverili svoje znanje ter ga nato v šoli skušali izpopolniti, kjer je najbolj pomanjkljivo.
Slovensko gospodarsko združenje je tako v preteklem poletnem času posredovalo 25 dijakom tega zavoda zaposlitev pri raznih slovenskih podjetjih. Rezultat je bil nadpovprečno zadovoljiv. Dijaki so se lahko praktično soočili s praktičnim delom in si pridobili dragocenih izkušenj. Podjetja pa so tudi imela priliko videti na delu možne bodoče kandidate za razne zaposlitve. Z raznimi praktičnimi-pripombami so vsa podjetja izrazila pripravljenost, da se v prihodnjem poletju nadaljuje s pobudo, in so obljubila, da bodo dijake ponovno zaposlila. Zlasti pa so bili z rezultatom zadovoljni starši, ki so bili pobudniki te akcije.
Sklepno ugotovitev akcije so v torek povzeli skupno predstavniki za-
zborov, od odhoda na gostovanje v Ljubljano leta 1882 pa do zadiijih nastopov na reviji Primorska poje. Razstavljenih je tudi več risb, ki so jih izdelali učenci nabrežinske osnovne šole na temo «Nabrežina», ter izdelki literarnega natečaja med dijaki srednje šole «Igo Gruden», ki so v svojih spisih dokazali, da jih društveno delovanje izredno zanima.
Nova trgovina v zgoniški občini
V četrtek zvečer je Branko Guštin z Repna odprl v novem zaselku Girandole v zgoniški občini sodobno in obnovljeno trgovino. Novi obrat, ki je okusno urejen in ga bo upravljala lastnikova sestra Ljubica Guštin, nudi odjemalcem vse, kar gospodinja dnevno potrebuje, od kruha in raznovrstnih pripomočkov do žganih pijač in roštilja.
Čestitamo in želimo uspešno dejavnost.	—bs—
je tudi, da se cene oblekam niso spremenile, vendar so jih prodali veliko manj.
Na deželnem ozemlju k več naravnih parkov?
Pod vodstvom deželnega odbornika za kulturna in naravna bogastva Mizzaua se je včeraj v Vidmu sestala skupina strokovnjakov, ki se po nalogu deželne uprave ukvarja z vprašanji, povezanimi z ustanavljanjem in upravljanjem naravnih parkov v Furlaniji-Julijski krajini. Na srečanju so izvedenci med drugim poročali o nedavnem obisku naravnega parka v dolini Engadine v Švici. Na seji so nadalje razpravljali o načrtih za ureditev nekaterih novih naravnih parkov na deželnem ozemlju. Po mnenju strokovnjakov bi takšni parki lahko nastali v občinah Cimolais in Claut, v gozdovih okrog Trasaghisa in v dolini Venzonassa.
voda Žiga Zois (ravnatelj dr. Sa-ražin, prof. Deško, predstavnica staršev Susič) in SGZ (Bole, Semen, Tavčar in Kocjančič). Predsednik Bole je najprej zaželel uspešno delo na novem mestu ravnatelja Sa-ražinu, nato je pogovor stekel o akciji za zaposlovanje v prihodnjem letu na podlagi letošnjih izkušenj. Predstavnica staršev je izrazila svojo hvaležnost za uspeh akcije v živahni izmenjavi misli in mnenj pa je bilo navedenih cela vrsta predlogov za študij jezikov na šoli, zlasti srbohrvaščine, za študijske izlete v gospodarska podjetja, praktična predavanja o stanju raznih vej gospodarstva, usmerjevanja dijakov v razne poklice itd.
Sestanek je bil povsem pozitiven, saj so na eni strani vzgojitelji bodočih knjigovodij poslušali mnenja o potrebah in težavah podjetij, ki sprejmejo v službo neizkušene študente, na drfrgi pa so se predstavniki podjetij seznanili s problemi šole in učnih programov. Vsekakor bi bilo nujno potrebno tako sodelovanje poglobiti, v korist dijakov, šole in podjetij.
Dr. Nestore Hlini ravnatelj trgovinske zbornice v Trstu
Dr. Nestore Illini je novi generalni tajnik (ravnatelj) tržaške trgovinske zbornice. Vest je včeraj brzojavno sporočilo ministrstvo za industrijo, trgovino in obrtništvo vodstvu zbornice: na osnovi ustreznega natečaja je bil namreč dr. Illini imenovan za višjega načelnika službe za trgovinske zbornice pri ministrstvu za industrijo in trgovino, na željo vodilnega sveta tukajšnje ustanove pa je bil dodeljen trgovinski zbornici v Trstu.
Z imenovanjem dr. Dlinija je tržaška zbornica končno dobila novega glavnega tajnika: to mesto je bile namreč prazno od junija 1973, to je od odstopa prejšnjega ravnatelja dr. Steinbacha. Dr. Illini je po rodu Tržačan in je diplomiral iz gospodarskih ved na tukajšnji univerzi. Doslej je vodil posle glavnega tajnika zbornice, od 1. decembra letos pa je efektivni tajnik u-stanove, hkrati s tem pa tudi glavni tajnik deželnega združenja trgovinskih zbornic. V tržaških poslovnih krogih je dr. Illini znan kot avtor številnih statistično-gospodar-skih monografij, pretežno s pomorskega področja.
V novembru so v tržaški občini našli naslednje predmete: italijansko in tujo valuto, denarnice, moške in ženske torbice, zapestnico, ure, ogrlico z obeskom, dežnike, torbo z oblekami, rezervno avtomobilsko gumo in klešče. Lastniki lahko dvignejo svoje predmete v sobi štev. 110 občinske palače na Trgu Unità.
mimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiu
OB 30-LETNICI DRUŠTVENEGA DELOVANJA
V NEDELJO V NABREŽINI ZAKLJUČNA PRIREDITEV
Nastopili bodo moški, dekliški in mladinski pevski zbor, recitatorji ter gojenci Glasbene matice
iiimiimiiiiimmiiiimmimmiiiiiimiiiiiiiminnmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinxiiiiiiiiiita
SESTANEK SGZ Z VODSTVOM ZAVODA «Ž. ZOIS»
Načrti za nove pobude in pozitivne ugotovitve
Zaposlitev dijakov med počitnicami zelo koristna Poglobi naj se sodelovanje med SGZ in šolo
AMAR	auto siile
Ul. del Bosco 6	t n e t	Ul. U. Foscolo 10
Tel: 741946	TRST	Tel 796456
BFNCLN oE DRAŽJI! Lahko Vam takoj vgradimo plinsko inštalacijo v katerikoli avtomobil po zmerni ceni. 80 - 60 - 50-LITRSKI REZERVOARJI
— ČISTEJŠI MOTOR — NEZMANJŠANA MOČ MOTORJA — MANJŠA PORABA GORIVA
OPOZARJAMO VAS NA NAGRADNO ŽREBANJE
Aut Min. 4U 4/163295 dd. 4.10.75
To mnenje je izrazil v odgovor svetovalcema Paulinu (Slovenska skupnost) in Waltritschu (PSI)
Goriški župan De Simone je na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici izrazil mnenje, da bo občinski svet, ko bo stvar prišla v razpravo, potrdil sklep o podpori za ustanovitev slovenskega šolskega o-kraja. Kot je znano, je goriški občinski svet letos spomladi, istočasno kot so to napravili občinski svet v Sovodnjah, Doberdobu in števerja-nu, izrazil pozitivno mnenje o ustanovitvi slovenskega šolskega okraja. De Simone je odgovoril na vprašanja, ki sta mu jih postavila svetovalca Paulin (Slovenska skupnost) in Waltritsch (PSI), ki sta zahtevala potrditev aprilskega sklepa. Dejal je tudi, da niso še dali stvar v pretres, da pa bo do tega prišlo zelo hitro.
V uvodnem delu sinočnje seje je župan De Simone uradno obvestil svetovalce o doslej polovični odobritvi zakona glede podaljšanja proste cone za Gorico in Sovodnje. Župan je povedal, da je bil odobren vladni zakonski osnutek s popravki, ki so jih predlagali načelniki Svetovalskih skupin prejšnjo soboto in tudi parlamentarci. Izrazil je nadalje željo, da bi bil zakon čim-prej dokončno odobren tudi v senatu in da bi se začel izvajati.
Okoliški svet za slovenski šolski okraj
Tudi člani okoliškega sveta za slovenske osnovne šole v Ulici Croce so se izrekli še enkrat za ustanovitev slovenskega šolskega okraja. člani okoliškega sveta so se sestali prejšnji večer, da bi razpravljali o proračunu sveta za prihodnje leto 1976. Ravnatelj dr. Brešan je podrobno orisal proračun, dohodke in izdatke. Iz njegovega poročila je razvidno, da so sredstva, ki so na razpolago, zelo omejena in da jih bo treba v izdatkih uporabiti prevsem za redno upravljanje sveta in podrejenih šol. V zvezi s tem je bil poudarjen s strani drugih članov sveta, da je absurdno, da morajo šole občinski upravi plačevati davek za odnašanje smeti in da morajo šole same skrbeti za plačilo takse za telefonske aparate. Člani okoliškega sveta so sicer o-dobrili proračun, ugotovljeno pa je
bilo, da bo premalo sredstev za nakup raznih učnih pripomočkov.
Kot smo že uvodoma omenili so člani sveta izrazili zahtevo, da pride do ustanovitve slovenskega šolskega okraja, in menijo, da je bila odločitev dežele o razmejitvah o-krajev krivična in nepravilna za slovensko šolstvo in za slovensko manjšino na splošno.
Predsednik sveta Waltritsch je nato še obvestil člane o pogovorih z županom glede športnih naprav v osnovnih šolah in glede zdravniških pregledov na istih šolah. Do pogovora je prišlo skupno z drugimi predsedniki okoliških šolskih svetov in upati je, da bodo ta prizadevanja rodila sadove.
Nekateri člani sveta so še izrazili željo, da bi se tudi v vaseh uvedla korektivna telovadba in da bi morala šolska oblast poskrbeti za dodatne učne moči.
0 V Tržiču bo danes, kot smo že poročali, ob 14.30 v dvorani hotela Roma deželni shod občinskih upraviteljev, ki ga sklicuje deželna zveza za krajevne avtonomije.
V Doberdobu je že vse nared za drevišnjo proslavo 30-letnice ustanovitve prosvetnega društva «Jezero». Odborniki in člani, ki so zavzeti s pripravami, si obetajo videti na prireditvi čimvečje število odraslih vaščanov, ki so v tridesetih letih obstoja društva žrtvovali svoj prosti čas za prosvetno življenje na vasi. To bo tudi priložnost, da se po tolikih letih zopet smdejo v društvenih prostorih številni prijatelji in znanci, ki jih je življenjska pot zanesla daleč od svoje rojstne vasi.
Že priprave na proslavo so v vasi vzbudile precejšnje zanimanje med tistimi, ki so prosvetno - kulturnemu življenju pomagali do največjega razmaha. V gostilnah, na križišču ali kjerkoli se zbere skupina domačinov, se obujajo spomini iz časov, ko je Gradnikova brigada prikorakala na južni Kras in prinesla svobodo. Cementni drogovi, ki sedaj služijo cestni razsvetljavi, so zamenjali bršljanove slavoloke, ki so leta 1945 pozdravili zavezniško delegacijo, ki je imela nalogo zasnovati bodočo državno mejo. Naposled še veličasten partizanski miting na šolskem dvorišču in številne druge nič manj važne pobude so botro-
...........................................
GIORGIO BENVENUTO NA ZBOROVANJU V TRŽIČU
Svetovalka Brajnik (KPI) je predlagala, naj bi občinska uprava kupila od dedičev Turri v štandrežu zemljišče na glavnem trgu, kjer naj bi stal spomenik padlim partizanom. Dejala je, da zahtevajo dediči 7 in pol milijona lir in da je treba kupčijo skleniti do konca januarja. Predlagala je še, da bi občinska uprava navezala stike s krajevno sekcijo ANPI za nadaljnjo akcijo za postavitev tega spomenika.
Ob položaju pri Rdeči hiši je govoril svetovalec Waltritsch (PSI), ki je dejal, da se mora občinska uprava konkretneje in odločneje zavzeti za rešitev tega vprašanja. Prevečkrat prihaja do zastoja v carinskem upravljanju, ker se nočejo carinski uslužbenci podvreči navodilom svojega ministrstva. Osebja je tu premalo, ni prav, da se službene ure vršijo samo predpoldne. S tovornim prometom in vso blagovno menjavo je zaposlenih v Gorici in njeni neposredni okolici od 1500 do 2000 ljudi. To je zelo važno za goriško gospodarstvo. Župan je odgovoril, da se za stvar pristojne oblasti že zanimajo, kar pa ni svetovalca zadovoljilo.
Demokristjan Tuzzi je še predlagal resolucijo o omilitvi vojaških slpžnos.ti, komunistka Pirella pa je zahtevala, da se podpre akcija za ukinitev ustanove ONAIRC in za prevzem s strani občine vseh njenih vrtcev.
Sindikalna federacija zahteva odkrito besedo o izvedbi reform
Stavkajoče delavce je pozdravil tudi župan Maiani • V torek polurna stavka v javnih prevozih
Stavkajoči delavci na zborovanju na Trgu Republike v Tržiču.
Včeraj stavka na vseh višjih šolah
V	vseh slovenskih in italijanskih višjih šolah v Gorici včeraj ni bilo pouka zaradi stavke, ki jo je o-klical Enotni dijaški odbor. Svoje zahteve so goriški dijaki utemeljib' v letaku, kt so ga v slovenščini in italijanščini razdeljevali po mestu. V njem je napisano:
«Danes, 12. decembra, ob 6. o-bletnici fašističnega pokola na Trgu Fontana, goriški dijaki stopijo v boj, da sto akcijo zahtevajo publi-cizacijo avtobusnih prevozov ter da se pridružujejo vsedržavnemu boju delavcev za obrambo delovnih mest.
Enotni dijaški odbor odločno protestira proti provokacijam gospodarja avtobusnega podjetja Ribi, ki z grožnjami o zapori podjetja zahteva od aeželne uprave nadaljnjih denarnih podpor.
Ob tem dnevu bomo dijaki stopili v boj z delavci avtobusnega podjetja, da bi s skupnim bojem zahtevali rešitev vprašanja prevozov, ki je možno le s publicizacijo avtobusnih podjetij.»
V	jutranjih urah je večja skupina dijakov šla v sprevodu po mestnih ulicah.
Pred goriškim sodiščem (predsednik dr. Costa, stranska sodnika^ dr. Mancuso in dr. Succi, javni tožilec dr. Laudisio, zapisnikarka Kogoj) so se včeraj zjutraj zagovarjali trije mladeniči, ki so bili obtoženi raznih tatinskih podvigov, ki so jih izvršili marca meseca leta 1972. Gre za 21-letnega Daria Clasinga iz Ul. Formica 6, za njegovega 20-letnega brata Alessandra ter za 19-letnega Paola Cociannija iz Gradišča, Ul. Campagnola 19. Trojica je bila obtožena, da je iz restavracije Argie Treppo v Gorici ukradla 9.000 lir, tri steklenice žganih pijač, da je skušala vlomiti v štiri avtomobile, ki so bili parkirani v Ul. S. Giovanni ter da je v Podturnu razbila avtomat za cigarete ter ukradla več zavojčkov. Poleg tega je bil Alessandro Clansig obtožen, da je ukradel uro vzgojitelju zavoda «Lenassi» Luigiju Zonchu ter da je žalil ugled vojaške uniforme s tem, ker jo je sam nosil. Dario Clansig pa je
Nekaj tisoč delavcev iz raznih tovarn v Posočju, še zlasti pa s področja Tržiča, se je včeraj zjutraj zbralo na Trgu Republike v Tržiču, kjer je enotna sindikalna federacija priredila shod, na katerem je govoril Giorgio Benvenuto, eden izmed osrednjih voditeljev enotne sindikalne federacije.
Delavci so prišli na zborovanje s številnimi rdečimi zastavami in transparenti, na govorniškem odru so bili vsi krajevni sindikalni funkcionarji. Med njimi je bil tudi trži-ški župan dr. Maiani, ki je po Ben-venatovem govoru pozdravil stav-kajoče v imenu tržiške občinske u-prave in poudaril, da je ta uprava izraz strank, ki zagovarjajo pravice delovnih množic vedno na strani delavskega razreda. Svojo solidarnost z delavstvom je občinska uprava v Tržiču izpričala tudi s tem, da je na županstvu vihral občinski prapor.
Giorgio Benvenuto je prikazal razloge, ki so privedli do stavke v vsedržavnem merilu. Sindikati zahtevajo enkrat za vselej reforme, o-brambo delovnih mest, podporo v akciji za obnovitev delovnih pogodb. Sindikati zahtevajo od vlade jasen odgovor na razna postavljena vprašanja, med katerimi so najvažnejša reforma prevozov, pomoč Jugu, podpora kmetijstvu. V sedanji borbi za obnovo delovnih pogodb
bil obtožen še vloma v fiat 500
Na včerajšnjem zasliševanju sta Dario Clansig in Paolo Cocianni priznala samo tatvino v restavraciji Argie Treppo, medtem ko sta odločno zavrnila vse druge obtožbe. A-lessandro Clansig pa je dejal, da ni sodeloval v nobenem tatinskem podvigu.
Javni tožilec dr. Laudisio je v svojem posegu dejal, da obstaja proti Dariu Clansigu in Paolu Co-cianniju preveč obremenilnih okoliščin, zaradi česar je za oba zahteval 1 leto in 6 mesecev zapora ter
150.000	lir globe. Za Alessandra Clansiga pa je predlagal oprostitev, ker ni zakrivil nobenega kaznivega dejanja.
Branilca, odvetnika Portelli in Pascoli, sta v svoji tezi poudarjala, da mora sodišče upoštevati samo tatvino v restavraciji, saj za ostale tatinske podvige so njuni varovanci nedolžni. Poleg tega sta za Alessandra Clansiga zahtevala oprostitev. •
pa zahtevajo tudi večje pristojnosti v vodenju investicij in v prizadevanjih za modernizacijo tovam. Delavci so pripravljeni na žrtve, vendarle zahtevajo, da bo iz tega kaj obrodilo. Odločno so proti pasivnosti, je dejal Benvenuto.
V stavki so sodelovali tudi trži-ški srednješolci.
Istočasno je bila v Vidmu deželna konferenca sindikalnih in tovarniških voditeljev, Ty so preučili platformo sindikalnih in gospodarskih zahtev, ki jih bo sindikalna federacija predstavila deželni vladi. Na tem videmskem sestanku je bilo tudi nekaj sto sindikalnih predstavnikov iz goriške pokrajine.
Sindikalna federacija je medtem že napovedala polurno stavko železničar je v, uslužbencev avtobusnih podjetij šoferjev tovornjakov, pristaniških delavcev. Stavka bo v torek,
15.	decembra. Ob tej priložnosti bo ob 10. uri v dvorani letališča v Ron-kah, skupščina delegatov vseh omenjenih strok, šoferji, zaposleni v avtoprevoznik podjetjih pa bodo stavkali v ponedeljek celih osem ur.
Konferenca KPI danes v Gorici
Danes popoldne ob 15. uri se bo na sedežu KPI v Ul. Locchi 2, začela
Goriško sodišče je v precejšnji meri upoštevalo zahteve javnega tožilca; Daria Clansiga je obsodilo na 1 leto in 6 mesecev zapora ter na 200.000 lir globe, Paola Cociannija je obsodilo na 1 leto in 6 mesecev zapora pogojno ter na plačilo globe v višini 160.000 lir, tretjega obtoženca, Alessandra Clansiga, pa je oprostilo.
Nesreča v Gorici
Na križišču med Ulico III. Armata in Ul. Trieste je prišlo včeraj do trčenja med avtomobilom fiat 126, ki ga je upravljala 35-letna Giuseppina Rutar iz Devetakov in manjšim tovornjakom, ki ga je upravljal 42-letni Germano Catarossi iz Vidma. Rutarjevo so v splošni bolnišnici sprejeli na 20-dnevno zdravljenje zaradi možganskega pretresa, medtem ko se bo 33-letni Salvatore Carnemolla, ki je bil ob trenutku nesreče na tovornjaku zdravil 5 dni zaradi lažjih poškodb.
organizacijska konferenca za mestne sekcije KPI. Uvodno poročilo bo imel mestni tajnik KPI Boris Co-ceanni. Konferenca se bo nadaljevala jutri, v nedeljo ob 10. uri. Zaključni poseg bo imel pokrajinski tajnik Tullio Paiza.
Jufri volitve na šoli «1. Trinko» in na trgovski šoli
Jutri bodo na srednji šoli in na strokovnem zavodu volitve, na katere so vabljeni starši, profesorji in tudi dijaki.
V srednji šoli «Ivan Trinko» bodo starši obnovib vse razredne svete, poleg tega pa bodo volili tudi svoje zastopnike v disciplinski svet. Starši bodo morali izvoliti tudi enega svojega zastopnika v zavodni svet. V zavoda: svet bodo volili tudi profesorji tri svoje zastopnike, ki so medtem dah ostavko. Volišče bo odprto od 8. do 20. ure.
Na strokovnem zavodu za trgovino pa bodo svoje zastopnike v razredne svete volili tako starši kot dijaki, prav tako bo tudi tu treba obnoviti disciplinski svet. Tu pa bo volišče odprto samo od 8. do 14. ure.
Ker so volitve sestavni del našega demokratičnega sistema in ker je prav, da so vse komponente naše šole soudeležene tudi v njenem upravljanju, kot določajo pooblaščeni odloki, vabimo vse, ki imajo vo-livno pravico, da se teh volitev tudi udeleže.
Huda nesreča sinoči v Ločniku
Sinoči, okoli 20. ure, se je v Ul. Brigata Re v Ločniku pripetila zelo huda prometna nesreča, pri kateri so se ponesrečile tri osebe, od katerih so eno zaradi hudih poškodb odpeljali v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice. Gre za 41-letno gospodinjo Annamario Penoza por. Citroni iz Ul. Michelsteadter 2, ki je utrpela možganski pretres ter številne zlome, zaradi česar so jo takoj odpeljali v Videm, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. V goriško bolnišnico pa so sprejeli Citro-nijevi hčerki, 14-letni dvojčici Rober-to in Loredano, ki se bosta zdravili prva 30 dni zaradi zloma desne ključnice, druga pa deset dni zaradi lažjih poškodb.
Kot kaže, je Annamaria Citroni, ki je vozila avtomobil, iz še nepojasnjenih vzrokov izgubila nadzorstvo nad vozilom in silovito trčila v obcestni drog.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in pomoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, UL I Maggio, tel. 73-328.
NA VČERAJŠNJI SODNI OBRAVNAVI
Eno leto in pol zapora mladeničem zaradi več tatinskih podvigov
Tretjega obtoženca je sodišče oprostilo
vale pri porajanju zamisli o ustanovitvi prosvetnega društva «Jezero», Že čez poletje so se začeli prvi sestanki, ki so privedli do ustanovnega občnega zbora, ki je bil meseca oktobra istega leta. Od samega začetka je složno deloval odbor, ki je vestno zapisoval in izvrševal vsa dela, ki so jih potrebe narekovale. Prišli so tudi grenki časi nerazumevanja okupacijskih si!, zaradi česar so bili skoro vsi dokumenti uničeni ali so se izgubili. V društvenem arhivu je ostalo dokaj malo gradiva, nekaj zapisnikov pa hranijo zasebniki na domu. Med temi je vloga, v kateri prosi društveni odbor zavezniško oblast, naj prizna novoustanovljeno društvo in naj mu omogoča njegov kulturni razvoj.
Kaj več bo mogoče zvedeti drevi na jubilejni proslavi. Gotovo je, da bo na proslavi prisotna večina članov, ki so pomagali društvu že od samega začetka. Ob obloženih mizah in domači kapljici, bo stekel pogovor po končani uradni slovesnosti, za prijetno razpoloženje pa bodo poskrbeli tudi številni pevci pevskega zbora «Jezero» in sovodenjskega Noneta, ki bodo nastopili tudi med prireditvijo.
Odkrifje obeležja na Gmajni pri Kozani
Jutri, v nedeljo, 14. decembra, bodo na Gmajni pri Kozani v Brdih odkrili spominsko obeležje borcem obveščevalnega centra briško - beneškega odreda in aktivistom OF, ki so padli ob napadu na obveščevalni center 18. avgusta 1944 na tem kraju. Svečanost se bo pričela ob 14. uri. Govoril bo generalmajor Franc Černugelj - Zorko, bivši komisar BBO.
Prihodnjo soboto slavje SPD
Že sedaj obveščamo planince in druge, da bo Slovensko planinsko društvo proslavljalo v soboto, 20. decembra, v Prosvetni dvorani v Gorici 30. obletnico obnovitve. Ob isti priložnosti bodo razvili društveni prapor. Priredili bodo tudi kulturni program.
Prosvetno društvo JEZERO v Doberdobu priredi DANES. 13. decembra, ob 20.30 v društveni dvorani
PROSLAVO 30. OBLETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA
s sodelovanjem pevskega zbora «Jezero» in sovodenjskega Noneta. Sledi svečanost s podelitvijo priznanj.
Vabljeni so vsi odborniki, čla ni in prijatelji društva, ki so v tridesetih letih obstoja spremljali in podpirali društveno dejavnost.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
priredi DANES, v soboto, ob 20. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13
PLES
*	Vstopnice lahko dobite pred
pričetkom plesa	!
*	Nastopil bo zabavni ansambel
Vabljeni !
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «L'importante è amare». F. Testi in R. Schneider. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.00—22.00 «Una romantica donna inglese». G. Jackson in M. Caine. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Fotografia». I. Iglodi in M. Giala.
CENTRALE 16.30—21.30 «La paura dietro la porta». M. Constantin in M. Bouquet. Barvni film. Mladini pod. 14. letom prepovedan.
VITTORIA 17.00—22.00 «Per favore non toccate le vecchiette». Z. Mo-stel in S. WinnteL Ranni film.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Una romantica donna inglese». G. Jackson in M. Kaine.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Pippo, Pluto e Paperino alla riscossa». Barvna risanka.
Nova Gorica
SOČA «Ketlov - Robin Hood», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Papirnati mesec», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Cvet 1001 noči», italijanski barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Federico Zampar, Stefano Mineo, Andrea Padoan. Carla Zona, Katia Marizza, Alessandro Duca.
SMRTI: 12-letni dijak Renato Bla-son, 77-letna upokojenka Frančiška Hlede vd. Terčič.
dežurna lekarna v gorici
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-2o Italia 89, tel. 24-43.
SKLEP O PRIREDITVI MANJŠINSKE KONFERENCE ZA VIDEMSKO POKRAJINO
Slovencem v videmski pokrajini je treba priznati in zagotoviti narodnostne pravice
Prof. Petričič (KPI) je prikazal dosedanjo diskriminacijsko politiko do beneških Šimencev tako v narodnostnem kot socialno-gospodarskem oziru ■ Chiabudini (KB): Pripravljeni smo preučiti vse pobude...
Objavljamo posega svetovalcev v videmskem pokrajinskem svetu, prof. Pavla Petričiča (KPI) in Chiabudinija (KD), v razpravi o sklicanju manjšinske konference za videmsko pokrajino, na kateri bodo preučili položaj slovenske, furlansko-ladinske in nemške jezikovne skupnosti v videmski pokrajini. Kot smo že poročali je pokrajinski svet soglasno (z izjemo fašistov) izglasoval o tem skupno resolucijo, potem ko so v eno resolucijo združili tri predložene (KPI-PSI, KPI sama in pa KD, PSDI, MF).
Petričič
V začetku svojega posega je prof. Pavel Petričič, pokrajinski svetovalec KPI, poudaril, da govori v imenu komunistične svetovalske skupine, obenem pa želi o-risati pokrajinskemu svetu skupno resolucijo KPI in PSI o nujnosti specifične pokrajinske konference o problemih slovenskega prebivalstva videmske pokrajine.
Petričič je takoj poudaril, da ta zahteva «ne pade z neba», saj so vsem znani posegi beneških Slovencev, od skupnega dokumenta kulturnih društev od lanskih razgovorov s strankami ustavnega loka, tja do delegacije, ki se je iz Benečije odpravila k predsedniku deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine in svetovalskim skupinam. Vse te zahteve so bile izraz enotnosti na novih osnovah, katero KPI podpira, a s tem ne zahteva, da bi to enotnost preprosto enačili s KPI. V Benečiji je v teku proces politične obnove, ki zajema levičarske sile, toda v enaki meri tudi sile v samih večinskih strankah, v KD in PSDI.
Prav zato pa je razočaral prvi poseg demokrščanskega pokrajinskega svetovalca Chiabudinija, o-benem pa je spodbujajoča sprememba v tonih, opazna v sedanjem stališču KD.
KD, je nadaljeval Petričič, mora premostiti svoja notranja protislovja, isto pa morajo storiti tudi nekatere druge stranke. Furlansko gibanje, katerega stališča je v osebnem imenu orisal odbornik Comini, se mora vrniti k svojim izvirnim izbiram o «ločevanju» med dvema problemoma (furlanskim in slovenskim), medtem ko je za socialdemokrate nujna izbira med ljudmi, ki v PSDI zagovarjajo novo politiko, četudi bi to stalo izgubo nekaterih krajevnih političnih predstavnikov, ki so izraz dvoumnih krajevnih situacij. Skratka, razprava o problemih beneških Slovencev mora pokrajinsko upravo v Vidmu pripeljati do spoznanja, da je v njeni pristojnosti preučevanje pobud, ki naj zaščitijo in ovrednotijo kulturno bogastvo narodnih manjšin.
Zato zahtevajo komunisti in socialisti sklic konference o manjšinskem vprašanju v videmski pokrajini. To zahtevajo sile. med katerimi so mladi katoličani in duhovniki, s to zahtevo in problemi, ki iz tega izvirajo, se kritično toda aktivno sooča vsa skupnost prebivalcev beneških dolin.
Med sestanki s strankami u-stavnega loka lani, je prišlo do izraza, poudarja Petričič, da KD «preučuje» svoj odnos do Slovencev. Prišli pa so tudi do izraza pozitivni premiki v izjavah sedanjega čedadskega župana Del Bassa in sedanjega pokrajinskega svetovalca Chiabudinija. Kar zadeva KPI aktivno zasleduje in skrbi za stvarno prisotnost etničnih skupin v Italiji, njihovo opredeljevanje in izražanje, kar mora državna oblast priznati na ustrezen način. Kajti rešitev vprašanja pravice do izražanja in do uporabe jezika postaja pogoj tudi za reševanje družbenih vprašanj, je torej vključeno v proces spreminjanja odnosov med razredi.
Komunisti menijo, da je kulturno podrejanje posledica gospodarskega kolonializma, ki prihaja do izraza v mednarodnem življenju, se pa lahko poraja tudi v okviru ene države. Interes kapitalističnih slojev je preko močnih medijev in struktur, s katerimi razpolaga, skušati doseči «izravnavanje» razlik, ko se je konfhkt gospodujoče in socialno podrejene kulture utesnilo pod krinko državnega združevanja v trdnih mejah. KPI si danes odločno postavlja vprašanje vloge narodnostnih manjšin, ne-glede na njihovo številčno moč, ker različno od meščanstva, ne pojmuje jezikovne enotnosti kot «kategorijo prevlade», pač pa sodi, da je priznanje vloge narodnih manjšin v Italiji eno izmed temeljnih vprašanj obnavljanja italijanske omike.
Petričič je nato, v polemiki z odbornikom Cominijem (MF), povedal, zakaj sta KPI in PSI postavila v ospredje vprašanje Slovencev in samo ločeno od tega, s posebnim dokumentom, vprašanje Furlanov. Slednji so dejanska večina v videmski pokrajini in imajo s\roje specifične probleme, za Slovence pa se postavlja nriz-nanje nujnosti reševanja njihovih vprašanj enotno s Slovenci v Gorici in Trstu, medtem ko je vprašanje Furlanov v odnosu le-teh do večine v Italiji in drugih manjšin.
Petričič je nato orisal stališča KPI zadnjih let, ki je stalno postavljala v ospredje vprašanja Benečije, očital pa je večinskim strankam, da ni strategija asimilacije in družbenega razkrajanja beneške skupnosti dosegla svojega viška v obdobju monarhije ali fašizma, pač oa v zadnjih 30 letih demokratične republike. Gre za strateške napake, ki so botrovale temeljnim izbiram vodilnih skupin v Italiji in jih morajo sedaj popraviti. Kljub poskusom asimilacije pa je v Benečiji vedno klilo gibanje, ki ga je samo fašizem nasilno zatrl, zadnja desetletja pa so oblasti na postavljene
zahteve vedno odgovarjale oblastniško, uživajoč podporo določenega videmskega tiska.
Petričič je naštel kopico diskriminacijskih in zatiralnih dejanj, od zatrtja pošolskega pouka slovenščine v Brdu, do pisem šolskega skrbnika, da se šolskih prostorov ne sme dajati kulturnim društvom za njihove prireditve. Še posebej je spomnil pokrajinski svet, kako so oblasti zaprle gostilno pri Podbonescu. kjer je domači pevski zbor vadil slovenske pesmi pod vodstvom sedanjega svetovalca Chiabudinija (KD). V špetrski šoli se še danes učiteljem svetuje, naj zatrejo navado, da se dijaki med seboj pogovarjajo v slovenskem narečju. To /se je dogajalo v časih, ko na krmilu Italije niso sedeli fašisti, pač pa sile, ki se sklicujejo na krščanstvo in socializem.
Zatiranje se torej izvaja preko organov oblasti, predvsem oa na politični ravni, ko se — na primer — enači vsako zahtevo beneških Slovencev z dejavnostjo proti domovini. Beneški Slovenci, je poudaril Petričič, so Italiji dali nešteto dokazov svoje privrženosti, saj so ji dali vse, celo svojo narodno strnjenost: gospodarski razvoj je razselil beneške doline v nižino, ne da bi se oblasti soočile z vprašanjem njihove jezikovne in kulturne omike, njihovih koristi in razvoja. Benečija je razdala svoja človeška in gospodarska bogastva zaradi zgrešenih političnih računov, sedaj pa je potrebno uskladiti načrte zaščite prebivalstva z zaščito ozemlja, na katerem živi, skratka priznanje in ovrednotenje kulture in jezika Slovencev v Benečiji morajo spremljati družbeni in gospodarski zaščitni ukrepi.
In še zadnji dokaz o miroljubni vlogi beneških Slovencev v okvirih meja italijanske republike: na Kamenici je župan Bonini to jasno poudaril, in nedavni sporazum med sosedama dokončno iz-
podbija, z dokončnostjo meja, vsakršno natolcevanje ah namigovanje. Sporazum ukinja mednarodno zaščito Slovencev, ostaja pa svečana obveza Italije, da bo v svoji notranji zakonodaji zaščitila manjšino. Menimo, je pri tem poudaril svetovalec KPI, da je korektna interpretacija, da mora zaščita Slovencev promostiti vse dosedanje ozemeljske in dejanske razlike. Preiti je treba k predlogom o metodah te zaščite in v ta namen gre predlog o videmski manjšinski konferenci.
Petričič je v zaključku citiral demokristjanom izjavo duhovnika Marina Qualizze: «Strinjamo se, da je naše probleme mogoče reševati le po malem, vendar nočemo, da bi nam priznavali pravice eno po eno...» Citiral je še neizpodbitna mnenja prof. Valussija o tem, da mora italijanska država zaščititi beneške Slovence kot manjšino in zahteval, v imenu KPI, naj bo v sklicnem dokumen-
tu konference jasno rečeno, da gre za Slovence dolin Nadiže, Idrije, Tera, Rezije in Kanala. Pokrajinski svet v Vidmu, je zaključil Petričič, je dedič parlamenta «furlanske domovine», v kateri so Slovenci ustvarili sožitje, a za ceno svoje istovetnosti. Danes mora Furlanija odgovoriti na pozive beneških Slovencev in priznati, da spadajo v sklop splošnih koristi Furlanije tudi rešitve vprašanj demokracije in omike.
Chiabudini
Svetovalec KD Chiabudini je najprej dejal, da se noče spuščati v specifično temo, ki jo predlaga slovenska jezikovna skupina, da pa bo pojasnil zakaj je potrebna konferenca in kakšna, o etnično-jezikovnih manjšinah v okviru narodnostnega položaja v videmski pokrajini. Pri tem je izhajal iz
(Nadaljevanje na 8. strani)
Stalno slovensko gledališče je 6. t.m. gostovalo z Leskovčevo dramo «Dva bregova» v dolinski občinski telovadnici. Na sliki prizor s te
uprizo ritve
................................
OB DANAŠNJEM OBČNEM ZBORU NA PROSEKU
Razveseljiv obračun letošnje sezone prosvetnega društva Prosek-Kon tovel
24 prireditev doma in na gostovanjih po zamejstvu in v matični domovini - Najbolj apen je bil dramski oder
Prosvetno društvo Prosek - Kon-tovel bo imelo danes, v soboto, 13. decembra 1975, svoj občni zbor. Zadnji občni zbor je bil pred petimi leti in sedaj bo stari odbor podal obračun svojega delovanja.
Če na kratko pregledamo delovanje društva in njegovih odsekov v zadnjih letih, ugotovimo, da je bila ljudsko - prosvetna dejavnost zelo razgibana. Tako je bilo v sezoni 1970-71 25 samostojnih prireditev, v sezoni 1971-72 26, v sezoni 1972-73 20, v sezoni 1973-74 16 in v sezoni 1974-75 24 samostojnih prireditev.
Na pobudo prosvetnega društva je bila pred dvema letoma usta-
liiiuiiiiiimmuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiuiiininniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiimiii
MOLIÈRE KOT ODRSKA POSLASTICA
Valli - imeniten Argante v «Namišljenem bolniku»
V inventivni režiji Giorgia De Lulla so tudi drugi nastopajoči prispevali k enotno uglašenemu tonu predstave
Ko je francoski komediograf Molière pisal svojo zadnjo komedijo «Namišljeni bolnik», prav gotovo ni mogel vedeti, da bo nastop v njeni glavni vlogi pomenil tudi njegov poslednji odrski nastop. Umrl je na sceni kot Argante — namišljeni bolnik, v katerem je poosebil svoje preziranje zdravnikov in zdravniške vede, medtem ko je bil sam na moč bolan. Vse dogajanje ima zunanje poteze komedije, ki pa dokaj slabo prikriva tragično bistvo bolnika, ki misli da je bolan, ali pa se dela, da je bolan in takemu svojemu dejanskemu ali fiktivnemu stanju podreja vso svojo okolico od družine do ljubimcev in zdravnikov, ki pletejo okrog njegove osebnosti mrežo svojih spletic in intrig vzporedno ko on sam kombinira po svoje, da bi si zagotovil «udobno» bolezen z brezplačnim zdravnikom in lekarnarjem v hiši v osebi hčerkinega moža. Komedija, tragedija in farsa vse obenem, to so vsebinske poteze te imenitne igre, v kateri je Molière poslednjič strnil svojo genialnost in v kateri je poslednjič zapel bič njegove ostre, duhovite satire, v kateri pa je tudi grenka usedlina.
Režiser Giorgio De tulio je z iztanjšanim posluhom za stilno prilagodljivost svoje namerno poantirane uprizoritve «commedii dell’arte», vodil predstavo od začetka do konca na zatemnjeni sceni Pier Luigija Pizzija z veliko veščino in jasno zastavljenim konceptom. Vse v njegovi režiji je uglašeno na farso, tragično farso, kar ne prihaja do polnega izraza samo v posameznih osebah, pač pa še zlasti v zaključnem prizoru drugega dejanja, ko prejema Argante diplomo «honoris causa», in ki se izteče v njegovo smrt...
Romolo Valli je bil izreden interpret, dognan v maski in mimiki, dominiral je na sceni s svojim podrsavanjem, pokašljevanjem in smrkanjem, pa s tistim dogajanjem za špansko steno in samouživanjem v sooji bolezni in v oboževanju svojega bolnega telesa, pa še v imenitno igrani nemoči svoje pojave sredi domačega okolja.
Ob njem še vrsta drugih skladnih in ustreznih interpretacij: Gianna Giachetti kot služkinja Antonia, Anita Bartolucci kot druga žena Belina, Isabella Guidotti kot hčerka Angelica, prisrčna Antonietta Baldini kot hčerkica Uniso-
na, Mauro Anogardo kot sin Zdravka Cagheraija, Gianrico Tondinelli kot Angelicm ljubimec Cleante, pa še vsi drugi, uglašeni na enoten ton in okviru celotne predstave. ki učinkuje prijetno in zlasti v prvem dejanju v tekočem ritmu.
novljena zadruga Kulturni dom Prosek - Kontovel, ki stremi za tem, da v doglednem času pridobita vasi Prosek in Kontovel primeren Kulturni dom. Tako je zadruga lansko leto kupila veliko zemljišče, na katerem je bilo že več prireditev.
Pred letom dni je prosvetno društvo doletela huda nesreča. Pogorel je namreč Prosvetni dom. Kljub temu pa je kulturno delovanje teklo naprej. Zbor se je začasno preselil v prostore Godbenega društva, dramska skupina pa je vadila na Kontovelu pri nekem svojem igralcu. Konec februarja je bil Prosvetni dom za silo obnovljen in so bile v njem že kulturne prireditve. Za obnovo kulturnega doma so prispevali tudi tovariši in Brežic, s katerimi ima prosvetno društvo Prosek - Kontovel redne prijateljske stike.
Letos praznujemo 30-letnico zmage nad nacifašizmom. Temu slavju se je pridružilo tudi proseško-kontovelsko društvo in priredilo veličastno proslavo zmage. Na predvečer proslave je bila v Prosvetnem domu otvoritev razstave «Uprli smo se fašizmu». Na proslavi sami pa so nastopili štirje pevski zbori in godba.
V naslednjem podajamo pregled prireditev v sezoni 1974-75 po kronološkem vrstnem redu.
1.	11. 2.75 Otroško pustno rajanje.
2.	22. 2.75 Prešernova proslava na
sedežu ŠD Primorje. Na sporedu je bil nastop pevskega zbora Vasilij Mirk, proseške godbe ter učencev osnovne šo-
le s Proseka-Kontovela.
3.	23. 2.75 Veseli popoldan. Nastop
mladih odseka Amaterskega odra z Linhartovo veseloigro v dveh dejanjih «Županova Micka» in veseloigro v enem dejanju «Gospa Fips in gospodična Tips». Prireditev je bila v Prosvetnem domu na Proseku.
4.	2. 3.75 Premiera veseloigre v
treh dejanjih ameriškega dramatika Simona Nella «Zares čuden par» v Prosvetnem domu na Proseku.
5.	9. 3.75 Ponovitev igre «Zares
čuden par» v Prosvetnem domu na Proseku.
6.	19. 3.75 Ponovitev Veselega po-
poldne v Prosvetnem domu na Proseku.
7.	22. 3.75 Ponovitev igre «Zares
čuden par» v Sovod-njah.
8.	23. 3.75 Ponovitev Veselega po-
poldne v Marijinem domu pri Sv. Ivanu.
9.	5. 4.75 Ponovitev igre «Zares
čuden par» v Doberdobu.
10.	6. 4.75 Ponovitev Veselega po-
poldne v Finžgarjevem domu na Opčinah.
11.	13. 4.75 Ponovitev igre «Zares
čuden par» v Bazovici.
12.	14. 4.75 Ponovitev igre «Županova Micka» na srednji šoli na Proseku.
13.	17. 4.75 Ponovitev Veselega popoldne v Boljuncu.
14.	19. 4.75 Ponovitev igre «Zares čuden par» v Trebčah.
15.	21. 4.75 Ponovitev igre «Zares
čuden par» v Trstu v dvorani Slovenske prosvete v Ul. Donizetti.
16.	29. 4.75 Ponovitev igre «Zares
čuden par» v Dolini.
17.	17. 5.75 Ponovitev Veselega po-
poldne v Trebčah.
18.	24, 5.75 Ponovitev igre «Zares
čuden par» na Proseku.
19.	31. 5.75 Ponovitev igre «Zares
čuden par» v Globokem pri Brežicah v Sloveniji.
20.	1. 6.75 Ponovitev igre «Zares
čuden par» v Artičah pri Brežicah.
21.	14. 6.75 Otvoritev sobe pevske-
ga zbora «Vasilij Mirk». Ob tej priložnosti je zbor priredil krajši koncert.
22.	27. 6.75 Otvoritev 'razstave «U-
prli smo se fašizmu» v Prosvetnem domu na Proseku. Slavnostn' govornik je bil Boris Race.
23.	28. 6.75 Proslava 30-letnice osvo-
boditve. Na proslavi so sodelovali : pevski zbor Zarja iz Železne Kaple na Koroškem, pevski zbor Svoboda bratov Mi lavcev iz Brežic, pevski zbor Svoboda iz Štra-žišč pri Kranju, doma či pevski zbor Vasilij Mirk, proseška godba in amaterski oder. Sodeloval je tudi član slovenskega gledališča iz Trsta Stane Raztresen. Govoril je Miro Kapelj.
24.	20. 6.75 Izlet v Brežice in v Ka-
pelo.	P. M.
					
Patronat KZ - INAC svetuje
Vprašanje minimalnih zneskov pri neposrednih in družinskih pokojninah
Vpr.: «Moj mož je umrl zaradi vojnih razmer malo pred osvoboditvijo, januarja 1945 in tedaj sem ostala sama s štirimi še nedoraslimi otroki. Prosila sem za pokojnino, saj je pokojni mož (rojen maja 1907) vedno delal pri raznih gospodarjih. Ne morem Vam opisati svojega razočaranja, ko so mi prošnjo odbili, ker niso našli zavarovalnih prispevkov. Navzlic vsemu sem stisnila zobe in s trdim delom ter žuljavimi rokami preživljala svojo številno družino. Na podlagi zakona, ki je izšel lani spomladi, sem vložila prošnjo za odkup prispevkov 1920-26, vendar so le delno priznali to dobo in nisem še razumela zakaj. Nato sem vložila prošnjo za pokojnino in čeprav je bil moj mož več kot štiri leta pri vojakih, so mi odobrili po njem smešno nizko pokojnino, ki ne znaša niti 10.000 lir mesečno. Če se ne motim, so vse nizke pokojnine zvišane na minimalni znesek, kot je minimalna moja kmečka pokojnina, ki jo uživam že tri leta. Zakaj je 1NPS v mojem primeru uporabil drugačno merilo?»
M. Z.
Odg.: V primeru, ki nam ga naša bralka daje v pretres, moram obžalovati pomanjkljivo zaščito delavskih pravic na področju socialnega skrbstva v razdobju pred drugo svetovno vojno. Tedaj ni bilo namreč obvezno pokojninsko zavarovanje, pa niti kontrola ni bila tako izrazita, kot je danes. Zato ze je zelo pogosto dogajalo, da je delodajalec ponudil delovni sili višjo plačo, to pa zato, ker ni plačeval zavarovalnih prispevkov
v pokojninski sklad. Marsikdo, pravzaprav dobršen del tedanjih podrejenih delavcev, je ob upokojitveni dobi prišel do dramatičnega spoznanja, da kljub dvajsetim, tridesetim letom trdega podrejenega dela, nima plačanih dovolj ali nič prispevkov in tako nima niti pravice do več kot zaslužene pokojnine. Zakonodajalec ni mogel spregledati tega krivičnega stanja, zato je z zakonskim določilom o odkupu delovne dobe 1920-26 vsaj delno omogočil celi vrsti starejših delavcev, da proti plačilu zelo nizkega zneska (le osnovni prispevek) lahko odkupijo vsaj pet let delovne dobe in tako zadostijo pogoju za priznanje minimalne invalidske delavske pokojnine. To določilo je povsem pravično, ker s socialnega vidika rešuje vprašanje življenjske eksistence teh državljanov.
Pravzaprav sem se malo preveč razpisal in poglobil v detajle, kar pa je koristno za še tiste starejše osebe, ki nimajo še neposredne pokojnine in je odkup delovne dobe 1920-26 edini način, da si jo vendarle zagotovijo. Povrnimo se k našemu konkretnemu primeru. Ob moževi smrti naši bralki niso priznali družinske pokojnine, ker je'pokojnik imel le štiri leta simboličnih prispevkov (služenje vojaškega roka), svoje delovne dobe pa ni imel niti enega leta, kar je pogoj za priznanje družinske pokojnine. Zato je vdova v skladu z lanskim zakonom št. 114 vložila prošnjo za odkup moževe delovne dobe v razdobju 1920-26. Povsem razumljivo je, da je zava-
rovalni zavod priznal za odkup le 3 leta in 10 mesecev, ker omenjeni zakon sicer predvideva odkup v razdobju od 1. 7. 1920 do 28. 2. 1926, vendar v vsakem primeru le po dopolnitvi 15. leta starosti, torej v našem primeru od maja 1922 dalje. Omenjenim trem letom in desetim mesecem pa je INPS pri-štel še 4 leta simboličnih prispevkov, kar povsem zadošča zavarovalnim pogojem za priznanje družinske pokojnine.
Sedaj pa naj pojasnim, zakaj naša bralka nima minimalne družinske pokojnine. Zakon jasno določa, da edino v primeru, ko uži-valka nima lastne neposredne pokojnine, država dopolni pokojninski znesek na podlagi prispevkov oziroma prejemkov, če je ta nižji od minimalne pokojnine, ki trenutno znaša za vse kategorije
55.950	lir mesečno (s 1. 1. 1976 pa
66.950	lir). Ker pa naša bralka u-živa neposredno minimalno kmečko pokojnino, ji pritiče le 60 odstotkov pokojnine, ki bi jo imel mož na podlagi plačanih prispevkov. In ker so bili prispevki, ki jih je vdova plačala za moževo delovno dobo, zelo nizki, je tudi znesek družinske pokojnine sorazmerno z^lo nizek.
Povrnitev
pogrebnih stroškov
Vpr.: «Moj mož je prejemal pokojnino iz Jugoslavije. Umrl je pretekli mesec. Zanima me, če mi bo
tamkajšnji zavarovalni zavod povrnil pogrebne stroške za pokojnim.»
M. F.
Odg.: Če je vaš mož užival v Jugoslaviji samostojno pokojnino, vam bo Zdravstvena skupnost Slovenije nakazala, za kritje pogrebnih stroškov, 59.000 lir, kolikor je za letos določena fiksna vsota.
V primeru pa, da je vaš mož prejemal sorazmerni del pokojnine po konvenciji med Jugoslavijo in Italijo, vam jugoslovanska Skupnost ne bo nakazala pogrebnih stroškov, vendar boste delno povrnitev teh lahko zahtevala od u-stanove ONPI v Italiji.
12.30
12.55 13.25
13.30
14.10
17.00
17.15
17.40
18.30
18.55 19.20
20.00
20.40
21.50
22.45
19.00
20.00
20.30
21.00
22.15
22.50
9.30
15.40
17.15
17.45
18.05
19.30
19.50
20.05
20.30
21.40
22.00
19.30
20.15
20.30
21.30
22.00
23.00
SOBOTA, 13. DECEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost — Aspekti Kube Komični filmi Vremenska slika
DNEVNIK in Danes v parlamentu
Odprta šola — Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
DNEVNIK
Program za najmlajše Program za mladino: Kitara in fagot Poljudna znanost: Astrologija Sedem dni v parlamentu Nabožna oddaja
Kronike dela in ekonomije ter Vremenska slika DNEVNIK
Sandra Mondaini in Raimondo Vianello: (Di nuovo) Tante scuse Na mali zaslon se po enoletni odsotnosti vračata komika Mondaini - Vianello z istimi sodelavci in v bistvu z enakim programom, v katerem bomo videli igralce v fiktivni dimenziji «za sceno». Stalno bo v oddaji sodeloval kvartet «Ricchi e Poveri». Vianello bo tokrat parodiral televizijsko «Volilno tribuno» Boumedienne: L’uomo della sfida
Alžirija je v zadnjih 13 letih kot ena vodilnih držav «tretjega sveta» in kot proizvajalka petroleja doživela globoke spremembe. V težkih razmerah po osvobodilni vojni se je pojavil kot meteor Ben Bella, katerega pa je kmalu zasenčil Boumedienne s svojim glavnim programom — gospodarska neodvisnost na socialistični družbeni osnovi. Kdo je Boumedienne?
DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Dribbling in športni dnevnik
Profili italijanskih povojnih skladateljev
DNEVNIK
Sangue di Condor, film
Gre za bolivijski film režiserja Jorge Sanjinesa, ki ga bo uvedel kritik Ernesto Laura. Tema je sterilizacija. Film se začenja z nekaterimi citati iz enciklike «Populorum progressio» in z nekaterimi nacističnimi teksti o čistosti rase. Na teh izhodiščih se začenja zgodba Ignazia in njegovega odpora in odpora njegove skupnosti proti Amerikancem Balet
Navzočnost poezije
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
- 12.45 TV V ŠOLI: Socializem med obema vojnama, Pravopis, Vzpon človeka, Književnost BiH, TV leksikon Svetovno prvenstvo v rokometu za ženske — posnetek Po belih in črnih tipkah — I. del Obzornik
Kako se je kalilo jeklo — dramska nadaljevanka TV DNEVNIK
Tedenski zunanjepolitični komentar Življenje je lepo, oddaja TV Beograd Zabavno - glasbena oddaja DNEVNIK
Ko jak'— serijski film
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček: Ž kot živali, P kot pripoved DNEVNIK
Zlata leta Hollywooda, dokumentarni film Napoleonove ljubezni — Josephine Zlata ribica, balet Rokomet, finale, posnetek iz Kijeva
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba, 1135 Poslušajmo spet, izbor iz tedenskih sporedov: 13.30 Glasba po željah:
15.45	Avtoradio oddaja za avtomobiliste; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Romantična simfonična glasba; 18.50 Glasbeni collage;
19.10	Liki iz naše preteklosti «Veno Pilon»; 19.20 Chick Corea z ansamblom «Return to forever»;
19.45	Pevska revija; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 «Odskočna deska»; 21.20 John in Jerry igrata na havajsko kitaro;
21.30	Vaše popevke; 22.30 Orkester tedna: Augusto Alguero.
KOPER
6.30, 7.30. 12.30, 14.30	17.30.
18.30, 20.30 Poročila: 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba: 9.00 Folklora; 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Prisluhnimo iim;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Plošče; 16.45 Poje Mahir Paloš- 17.00 Primorska in njeni ljudje 17.15 Igra The Unlimited orkester: 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba; 22.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00. 15.00, 19.00 Po-
ročila; 6.30 Jutranje popevke;
9.00	Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Lahka glasba; 11.30 Drugi zvok; 12.10 Najnovejša lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Drobec satire;
15.10	Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete: 17.00 Izžrebanje loterije: 18.00 Pisan glasbeni spored; 19.30 Plošče; 20.10 «Orfeo in Euridika».
SLOVENIJA
7.00	8.00, 9.00. 13.00, 15 00. 19.00 Poročila, 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Kaj vam glasba pripoveduje; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku;
13.15	Obvestila in zabavna glasba;
13.30	Priporočalo vam...;	14 10
S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Glasbeni intermezzo; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.20 Gremo v kino; 18 05 Pogovor s poslušalci: 18.15 Sobotni glasbeni omnibus; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom:
19.50	Lahko noč, otroci!; 20 00 Radijski radar; 21.30 - 23.00 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odložite, če je mogoče, neko poslovno srečanje. Srečne ure v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite previdni v pogledu obljub, če niste gotovi, da jih boste lahko izpolnili.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Varujte interese svojih družabnikov. Pokažite večje razumevanje in potrpežljivost do drage osebe.
RAK (od 23.6. do 22.7 ) Srečali se boste z inteligentno osebo, od katere boste imeli velike koristi. Prijeten večer.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Prehodne težave za tiste, ki so na odgovornih položajih. Zagotovite si zaupanje najmlajših.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) U-goden potek poslovanja vam bo zagotovil potreben finančni uspeh.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Neko potovanje se bo izkazalo za koristnejše, kot je v začetku kazalo. Ne bodite nepotrpežljivi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Odločno se postavite po robu namenom, da bi vam pripisali napako, ki je vi niste zagrešili.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Lahko računate na zvestobo in pomoč delovnega tovariša. Sožitje v družini.
KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Pravočasno boste spregledali nevarnost nasvetov, ki vam jih je dala sebična oseba.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odpovejte se začasno nekemu načrtu. Poslovno potovanje vam bo prineslo uspeh.
RIBI (od 20.2, do 20.3.) Bodite previdni glede posojil. Manjše razprtije v družini, ki pa bodo kmalu odpravljene.
llllllll■lllllllllllll■MllllllllllllIll1l■ll■llllllllllllM(lllllnItl||||||||||||||||Illll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||l||||||||||||||||,|||||,v,I|l,l,|l||||l||||||l■
NA FILMSKIH PLATNIH
Jean Vanne:
«LES CHINOIS A PARIS»
Igralec Jean Vanne je že režiral nekaj komedij, med katerimi smo vendar videli le to. «Les chinois a Paris» (I cinesi a Parigi, 1974), v kateri je tudi protagonist skupaj z Nicole Calfan in Macho Meril. Gre za pravi polom predvsem z vidika komedije — film si ne zasluži (bila je prepoceni propaganda) političnih polemik, ki jih je povzročil.
* * *
Eiaine May:
«THE HEART BREAK KID»
Igralka Eiaine May je po filmu «E’ ricca, la sposo e Tamrnazzo»,
v katerem je bila tudi protagonistka, prešla k svoji drugi režiji: «The Heart Break Kid» (H rompi-cuori, 1973); tu ni več igralka, pač pa nostopa njena hči (Jean-nie Berlin) v vlogi prve žene.
Tudi s tem filmom izkaže Mayo-va velik čut za komičnost in za vodenje igralcev (vsi so odlični: mladi in premalo znani Charles Grodin, Cybill Shepherd, Eddie Albert, Eric Lee Preminger...). Film je nenehno zabaven, k čemur nedvomno prispeva scenarij kome diografa Neila Simona. Mayovi, kot mnogim ameriškim režiserjem zadnjih let, pa morda manjka čut za vizualizacijo, za filmsko zgradbo.
Woody Alien:
«LOVE AND DEATH»
O Woodyju Allenu smo že večkrat pisali, da je zelo zabaven komik, ki pa bi potreboval boljšega režiserja, kot je sam. To velja tudi za njegov zadnji film, «Love and Death» (Amore e guerra, 1975, igrata tudi Diane Kea-ton in Olga Georges-Picot).
Zgrešili bi namreč ko bi jemali preresno «filozofske» prizore filma, npr. njegov zaključek. Allen je šibek predvsem v teh poskusih vizualizacije Toda film na srečo ne temelji na teh pretenzijah. Gre namreč za zelo zabavno delo, nedvomno med najbolj zabavnimi Allenovimi filmi.	S. G.
Strnjeni okrog SZ
Sorazmerno nepričakovana kampanja na 7. kongresu poljske partije — Nastop id entično mislečih govornikov
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
VARŠAVA, 10. dec. — Morda povsem slučajno, morda pa tudi po zaslugi dobre organizacije, se je včeraj na VII. kongresu poljske združene delavske partije zgodilo, da so se od tujih delegatov na govorniškem odru znašli le tisti, katerih pristop k najbolj žgočim problemom komunističnega gibanja in sodobnega socializma je bil bolj ali manj identičen, tisti torej, ki na procese v sodobnem svetu gledajo iz zornega kota pripadnikov vzhodnega socialističnega tabora. V zadnjem hipu se je namreč zgodilo, da organizatorji niso našli časa za že napovedani nastop jugoslovanskega delegata; enotnosti pogledov, ki se je oblikovala čez dan, zato ni nič v*č motilo.
* 9 4 ^UIGE V--?	;-•**«**;•
Navada je že dolgo takšna, da imajo tudi pozdravni nastopi tujih delegacij svojo politično noto; in časnikarji jih zato spremljajo prav tako pozorno, kot spremljajo osnovne referate partije, ki v kongresu zaseda. Ker pa so se včeraj od tujih delegatov za govorniškim odrom znašli partijski voditelji držav vzhodnega socialističnega tabora, je bila naloga časnikarjev in opazovalcev toliko lažja, saj so z lahkoto potegnili iz njihovih nastopov osnovno misel; strnjenost socialističnih držav okoli Sovjetske zveze bodi tudi poslej ena od poglavitnih značilnosti politike držav »socialistične skupnosti«.
Pogovor na to temo je načel generalni sekretar KP SZ Brežnjev, ki je bil — takšna je zdaj navada — prvi od tujih predstavnikov za govorniškim odrom. V njegovem govoru sicer ni bilo veliko misli, ki bi bile posvečene perečim vprašanjem tega političnega trenutka, zato pa je izjemno obširno in nepričakovano vehementno spregovoril o potrebi strnjevanja socialističnih držav, kajtì — tako je stvar pojasnil Brežnjev — prav skupnost socialističnih držav je tista v kateri se gradi socializem (mimogrede rečeno je to zadevo kasneje označil bolgarski partijski voditelj Živkov z izrazom »realni socializem«) in ki je zato edini resnični in trdni branik ne samo svetovnega miru, marveč tudi svetovnega napredka v boju zoper sile starega sveta. Tej tezi, s katero je Brežnjev v boj za napredek postavil v izključno pristojnost socialističnega tabora, so se dopoldne in popoldne pridružili voditelji vseh komunističnih partij socialističnega tabora. Celo romunski predstavnik se je tokrat raje izognil prikrito polemičnim mislim o odnosih enakopravnosti, ki naj vladajo ftied partijami, ter izjavil, da je prizadevanje za čim .tesnejše sodelovanje s socialističnimi državami v središču pozornost zunanje politike njegove države.
Kaj je narekovalo oziroma kaj narekuje to sorazmerno nepričakovano kampanjo za strnjevanje sil dkoli Sovjetske zveze, kampanjo, v kateri so zahodni dopisniki, katerih jezik je morda res malce grob, vendar pa taktičen, videli obnavljanje tako imenovane doktrine omejene suverenosti socialistič-
nih držav?
Ideološko opravičilo takšnega pristopa k odnosu med socialističnimi državami je znano. Socializem, pravi ta razlaga, je proces, ki se v vsej popolnosti poraja samo v socialističnem taboru in prav ta tabor je poglavitna opora vsega, kar se po svetu naprednega zgodi; razumljivo je torej, da si sile kapitalizma in imperializma prizadevajo predvsem razbiti enotnost socialističnega tabora, pred tem pa se je moč ubraniti tako, da socialistične države ostanejo strnjene okoli SZ (pri čemer ni treba posebej govoriti o tem, da se vrsta partij takšnim načelnim pristopom ne strinja, češ da socializma ne gre obravnavati mehanistič-no, da je socializem svetovni proces, ki se v takšni ali drugačni obliki poraja na vseh koncih sveta in je zato postavljenje enotnih ideolo ških kalupov za kar najbolj različne okoliščine, v Kate rih se socialistična preobraz ba poraja, nekaj, kar tej pre obrazbi samo škoduje in jo zavira).
Takšni so približno začrtani načelni okviri, za njimi pa se običajno skrivajo povsem konkretne politične potrebe. Kakšne naj bi bile te potrebe, pa je moč sklepati iz nekaterih drugih elementov, ki se nahajajo bodisi v posamičnih govorih, nekaterih kongresnih dokumentih, in v nekaterih političnih nastopih zadnjih tednov, Praktično vsi od nastopajočih govornikov iz socialističnih držav so namreč na govorniškem odru 7. kongresa poljske združene delavske partije zatrdili, da ostaja popuščanje napetosti in politika sporazumevanja slej ko prej eden od okvirov zunanje politike socialističnih držav, toda hkrati s tem jih je več zelo kritično ocenilo način, kako nekatere države duh . evropske konference v Helsinkih uresničujejo v praksi.,	, H1
mm wok:
zahodnim krogom očital, da posamičnim socialističnim državam pristopajo z različnimi merili; te njegove besede pa bi kazalo spraviti v zvezo s poročilom na 7. kongresu poljske partije oz. tistim delom, ki v tej zvezi omenja konferenco v Karlovih Varih (1966). Gre' za sestanek držav varšavske zveze, na katerem so sicer resda odprli vrata dialogu z
zahodom, vendar so hkrati državam varšavske zveze naložili strogo disciplino, kar zadeva navezovanje stikov: v Moskvi so se namreč bali, da bo skušal zahod »kupiti« posamične socialistične države, SZ pa potem osamiti.
Iz nastopa Brežnjeva, njegove kritike zahoda in drugih razmišljanj na to temo in pa iz pozivov k strnjevanju partije okoli SZ bi se zato dalo sklepati, da se nekaj podobnega dogaja tudi ta hip; in dejansko je tako, da vrsta aranžmajev, ki jih je doletela SZ skleniti z zahodom, stoji, med njimi tudi tisti, ki naj bi jih SZ sklenila z ZDA in od katerih so si v Moskvi bržkone veliko obetali.
MARJAN SEDMAK
NARAVNA bogastva ANGOLE
[jg mangan -Qzlato
J^sisal ^fbljna palma ^sladkorni trs
tVILA VERISSIMO SARMENTO
diamanti
arašidi
*•9 bomba!
i'ZAIRE;.;'-
1
«Vila Rofadas . *^lla kreira de\ Eca

'.... JDcvanav
B. Siriš EK
Veleproces v Diisseldorfu
Zadnji veliki proces proti nacističnim morilcem — Šestnajst obtožencev za zločine v taborišču Majdanek — Branilci skušajo z zvijačami rešiti kliente
OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA
BONN, decembra — Trinajst let raziskav in poizvedovanj, zajetnih map z dvajset tisoč listi sodnih aktov, 700 strani dolga obtožnica proti 16 obtoženim, ki jih bremeni preko 200 prič za umor vsaj 250 tisoč, če ne tudi milijon poljskih, predvsem židovskih žrtev — to so samo opisni podatki, ki ponazarjajo zadnji veliki proces proti nacističnim morilcem tretjega rajha.
Verjetno bodo zahodnonem-ški in tuji — posebej še poljski — bralci dobivali celi dve leti poročila o poteku ve-leproeesa z oznako »Majda nek«. Formalno ga diissel dorfsko deželno porotno so dišče vodi kot »kazensko stvar proti Hackmannu in drugim«, Nemci in svet pa vedo le za Majdanek, enega šestih uničevalnih taborišč na poljskem ozemlju, kamor so po Himmlerjevem ukazu pošiljali v smrt poljske Žide in vse, ki so bili širienm »tisočletnega germanskega rajha« kakorkoli na poti.
»Gotovo, gotovo, komaj še kdo sploh Ijoče kaj o tem vedeti, komaj kdo o teh rečeh slišati, komaj kdo o tem kaj brati. Pa vseeno: tako mora hiti! Pa četudi samo zaradi neprijetnega občutka, zaradi vesti, ki morda še mu či tega ali onega v Zvezni republiki Nemčiji, če si pred-oči, kako ie zahodnonemška povojna družba priklenjena na gmotni standard in stop njo gospodarske rasti, med tem ko še očitno komaj kdo vpraša za moralne kategori-
je. če torej koga občasno mučijo neprijetni občutki ob določenih dogodkih v preteklosti nemškega ljudstva, potem si naj vsaj ta lahko reče: da, da, to že vemo, na cisti so zagrešili strašne zločine; toda mi, njihovi potomci, smo vsaj poskusili — čeprav moramo priznati da dosti pozno — postaviti storilce pred sodišče, smo poskusili uveljaviti vsaj minimum posvetne pravičnosti, kolikor koli je ta zemeljska pravičnost že nujno nepopol na m kolikor so se izkazali naši poskusi kot nezadostni«.
Takole začenja zgodbo o pošastnih nacističnih zločinih eden naprednejših, liberalnih listov, »Stuttgarter Zeitung«. Se nekaj bi mu Jih našli za družbo, ki se ob poročilih spodobn-o zamislijo in bralcu povedo, da gre ravno te dni v Bonnu za to, da Nemci vsaj delno poplačajo storjene krivice, da pa mnogi v tej deželi o tem nočejo ničesar vedeti in roh nijo po parlamentu proti »vzhodni politiki«, proti »izsiljevanju« Vzhoda in podob
nemu, kot da so oni zdaj že tožilci pred zgodovino. Rav no tako so se namreč zače li obnašati tudi njihovi prav niški kolegi v diisseldorf skem deželnem sodišču, ko poskušajo z vsemi juridič nirm in moralno-političnimi triki spodkopati proces že v samem začetku.
Šele leta 1958 so zahodno-nemške zvezne dežele usta novile v Ludwigsburgu »centralni urad za odkrivanje nacističnih zločinov«, ki je najprej bil zadolžen samo za zločine, ki so bili storjeni zunaj ozemlja ZRN, v zvezi z vojnimi dogodki, toda zunaj samih vojaških operacij, torej le proti civilnemu prebivalstvu. Posebej se je lud-vvigsburška centrala lotila torej koncentracijskih taborišč.
Povod za ustanovitev te centrale je bil znani ulmski proces proti desetim gestapovskim oficirjem, ki so množično streljali Žide v Sovjetski zvezi (Litvi). V velepro-cesu so tožilci namreč zbrali ogromno dodatnega gradiva, ki je pokazalo, da bi bilo treba razkriti še mnoge
podobne dogodke. In ravno takrat se je bližal zakonski rok za zastarevanje zločinov po 20 letih. V parlamentarni razpravi so že takrat, spomladi 1965, pravosodni organi ZRN poročali, da so sodišča izpeliala postopke proti več kot 61 tisoč osebam, od ka terih so jih 6100 obsodili, pri čemer je treba dodati obsodbe zavezniških sodišč pro ti 5000 m preko 12 tisoč ob sodb v Nemški demokratični republiki, 24 tisoč v ZSSR po 16 tisoč v ČSSR in Polj ski ter še tisoč v ostalih deželah. Že do leta 1965 je bilo torej obsojenih preko 80 tisoč Nemcev za zločine proti civilnemu prebivalstvu (politične je sodilo posebno zavezniško sodišče v Niimber-gu). Zato je tudi nastal občutek. da je vse »počiščeno« Toda ludivigsburška centrala je uspela do leta 1974 zbrati gradiva za preko 2800 kazenskih zadev. Ena teh je dosje Majdanek.
Nezaželenim ludwigsbur-škim tožilcem seveda le red-kokdo pomaga. Smrt jim pred očmi pobira zločince, ki bi jih sicer morali postaviti pred sodišče; po vsem svetu jih izsledujejo.
Glavni obtoženec v Diissel-dorfu Hermann Hackmann — danes je trgovec s pohištvom — je bil v zloglasnem
Možnosti razvoja
Qbi!]e naravnih bogastev in obdelovalne zemlje omogoča Angoli izjemne možnosti za razvoj - Davek vojne
Angola ima toliko nahajališč nafte in mineralov, da bi lahko postala ena izmed najbogatejših držav v Afriki in bi se postavila ob bok Nigeriji in Zairu. Tudi njen kmetijski potencial je zelo velik. Toda vojna je hudo prizadela njeno gospodarstvo: proizvodnja je na vseh sektorjih upadla ali se popolnoma ustavila. Ceste in železnice so presekane in pristanišča zatrpana s tovori, ki se nikamor ne premaknejo. Glavna naravna bogastva Angole so:
NAFTA. Leta 1974 je nafta prvič postala glavni devizni vir za Angolo. Večino nafte, kakih 7,6 milijona ton, so načrpali v Cabindi, enklavi, kjer ima ameriška naftna družba American Gulf Oil 120 pribrežnih vrtin v morju. Ta družba je plačala Angoli nad 400 milijonov dolarjev davkov in drugih pristojbin. Ta znesek je pokril proračun do višine 40 odstotkov. Ugotovljene rezerve nafte v Ca-bindi znašajo vsaj 300 milijonov ton.
Iz vrtin v severnem delu Angole in ob njeni obali so leta 1974 načrpali 1,2 milijona ton. Računajo, da so rezerve nafte v okolici mesta Antonio do Zaire prav na severu, kjer ima koncesije naftna družba, desetkrat večje od rezerv v Cabindi. Lani je dobilo koncesije še deset ameriških naftnih družb. Družba Petrangol je lastnica rafine-
taborišču Majdanek blizu Lublina eden kolovodij. Z njim sedi na zatožni klopi večina njegovih pajdašev, med njimi kar šest žensk. In najbolj »slavna« med njimi je danes 56-letna Hermine Braunsteiner, nekdanja paznica, ki jo preživele ženske jetnice iz Majdaneka in Ra-vensbriicka poznajo kot »strašno Hermino«, Kot mnoge je tudi njo slaba vest odnesla daleč. Njen branilec jo hoče zdaj izkopati iz obtožnice, češ da je bila vedno avstrijska državljanka, da je njeno nemško državljanstvo po tetu 1938 (Anschluss) prisilno in torej neveljavno, da se je poročila z Američanom Ryanom ter dobila državljanstvo ZDA, da torej zahodno-nemško sod’šče zanjo sploh ni nristojno ... ,
62-!etnega Hackmanna, tedanjega »SS-Hauptsturmfu-hrerja«, dolži obtožnica, da je neoosredno zakrivil smrt vsai 250 tisoč taboriščnikov ki so jih na vse mogoče zverinske načine mučili in njihova truola sežigali Pet milijonov žrtev ima na vesti Hackmannova banda v vseh šestih' ■pOifs&ftf’ imiCevalftlh taboriščih! Zgodbe o morilski mašmeriji so srhljive! Nič manj pa zvijače, s katerimi poskušajo zdaj branilci reševati svoje kliente. Tako, denimo, obtožuje Hackmannov branilec glavnega sodnega izvedenca, berlinskega zgodovinarja profesorja Schefflerja, da je študiral pri Židih ter ima židovskega mentorja in starega očeta! Elita zakrknjenega neonacizma zdaj paradira pred deželnim sodiščem v Diisseldorfu.
ANTON RUPNIK
rije nafte v Luandi, ki s svojo letno proizvodnjo milijon ton zadovoljuje polovico sedanjih potreb Angole po naftnih derivatih.
MINERALI. Angola je peta . največja izvoznica diamantov na svetu. Do nedavnega je imela portugalska družba Diamang s svojimi koncesijami v pokrajini Lunda blizu zairske meje skoraj popoln monopol, toda pred kratkim so tudi druge firme, predvsem ameriške, dobile koncesije. Leta 1973 so iz Angole izvozili 2 milijona karatov diamantov. Vsi ti diamanti so se znašli v podjetju družbe Diamang za rezanje diamantov v Lizboni.
Nahajališča železove rude v Cassingi v Južni Angoli, ki so baje med naj bogatejšimi na svetu, je izkoriščala portugalska državna družba Mineira do Lobito. Leta 1974 je izvozila 6 milijonov ton železove rude — samo na zahod — in s tem pris-ožila Angoli 38 milijonov dolarjev deviz. V Cassingi je investirala Kruppova skupina skupaj z nemškimi, nizozemskimi, avstrijskimi in ameriškimi bankami. Nove pristaniške naprave v luki Mogamedes so sposobne natovoriti na ladje 7 milijonov ton železove rude na leto.
Baker so našli v Tetelu na severu, v Mogamedesu na
List se v zelo obširnem članku, ki ga objavlja na prvi ptrabj,,.zmerna za pravilen pristop do kulturne revolucije, ki je bila upravičena in ki so jo začeli pravočasno, njen pobudnik tif voditelj je bil sam Mao Ce Tung. V tem gabanju se je uveljavilo marsikaj naprednega in zgodovinsko pomembnega, kot je »ši roko in temeljito« preučeva nje marksističnih klasikov in Mao Ce Tungovih del, usta navijanje vodstev na raznih ravneh iz predstavnikov sta rejšega, srednjega in mlajše ga rodu, institucionalizacija fizičnega dela voditeljev v okviru »šol 7. maja«, pošiljanje I
obali in v vzhodni Angoli. Manganovo rudo kopljejo na področju Malanje, zlato so odkrili v južni Angoli, nahajališča fosfata so v Cabindi, medtem ko so zasledili loje-vec, kremenec, silikate jo ala-baster drugod. Verjetno so v Angoli naj večja svetovna nahajališča titanija.
KMETIJSTVO. Kava je bila glavni izvozni artikel Angole do leta 1974, ko je Angola z njo iztržila 231 milijonov dolarjev. Večinoma jo gojijo v okrožju Carmona na severu. ZDA so glavni kupec. Angola je največja proizvajalka si-sala za Tanzanijo in leta 1974 je izvozila 60 tisoč ton sisala. Angola izvaža tudi bombaž in sladkor. Njen kmetijski potencial je ogromen: za zdaj intenzivno obdeluje samo dva odstotka obdelovalne zemlje.
Tudi enklava Cabinda, ki je ena izmed 16 angolskih pokrajin, je potencialno zelo bogato ozemlje. V zadnjem času so prihajala poročila o bojih ob meji z Zairom in o vdorih vojaštva iz republike Kongo. Cabindo, ki jo loči od Angole ozek pas zairskega ozemlja, nadzoruje kakih tisoč mož ljudskega gibanja, ki je poleti izgnalo iz pokrajine pristaše fronte za osvoboditev enklave Cabinde (FLEC). To gibanje zahteva avtonomijo za .pokrajino.
srednješolske mladine na vas kje se za stalno naseljuje, širok razmah delovanja »bosonogih«, to je priučenih zdravnikov, vpisovanje kmetov, delavcev in vojakov na fakultete ipd.
Kaže, da so se razprave o teh stvareh začele najprej na kitajskih univerzah, kjer so nastopili nasprotniki reforme šolstva in sistema, po katerem morajo srednješolci po maturi najmanj za dve leti v vasi in tovarne, potem pa se jih le malo izmed njih vpiše na fakultete, drugi se za vedno naselijo na podeželju.
Ost kritike
»Žen Min Ži Bao« obsodi! kritike dosežkov kitajske kulturne revolucije
PEKING, 9. dec. (Tanjug) — Kitajski partijski dnevnik »Žen Min Ži Bao« piše danes o nekaterih težnjah, da bi preverili vrednost kulturne revolucije, kakor tudi o kritiziranju njenih rezultatov in o nasprotovanju tistim institucijam, ki so si v tem gibanju pridobile državljansko pravico. S tem posredno napoveduje nov val ideološke in politične dejavnosti, z namenom, da bi preprečili te pojave. Kaže, da bo to ena izmed značilnosti kitajske notranje politike v naslednjih tednih.
Bližnji vzhod
Palestinci
pod žarometi
V središču pozornosti je njihova udeležba na prihodnjih
pogajanjih o rešitvi krize
Žarometi na odru bližnjevzhodne krize so v zadnjem času spet obstali na Palestincih. Kaže, da bo v prihod-njih nekaj mesecih v ospredju vprašanje udeležbe Palestinske osvobodil-ne organizacije v nadaljnjih pogajanjih o razrešitvi krize. Gotovo je, da se bo v zvezi s tem vprašanjem skuhal oster politični spopad, kajti tako Izrael kot ZDA zdaj zavračata možnost palestinske udeležbe. Toda tako v Washingtonu kot v Tel Avivu mne-nja o tem niso povsem enotna in kate-gorična. A od tod do spremembe stališča je še velik korak. Na drugi strani pa bo tako v medarabskih kot tudi v arabsko-palestinskih odnosih ter znotraj palestinskega gibanja treba razjasniti marsikatero vprašanje, pre-den bo mogoče upati, da se bodo začela globalna pogajanja z upanjem na uspeh.
Sedanji trenutek je izrazito prehoden. Sinajski sporazum o ločitvi čet med Egiptom in Izraelom se še uresničuje in bo dokončno izpeljan šele konec februarja. Odnosi med Kairom tar Damaskom in Palestinci so še ved-
no skrajnje napeti, in čeprav je verbalna bitka v medarabskih odnosih vedno za stopnjo ostrejša od dejanskega stanja, si vendar ni mogoče obetati skorajšnje pomiritve v trenutku, ko sirski zunanji minister obtožuje egiptovskega predsednika, češ da igra v arabskem svetu enako vlogo, kot jo je igral maršal Petain v okupirani Franciji. Združene države že vstopajo v volilno leto, ko bo njihov manever-ski prostor v zunanji politiki omejen, tako da bodo verjetno poskušale odlagati kočljive zunanjepolitične odločitve; Sovjetska zveza je trenutno predvsem zaposlena s pripravami na partijski kongres; medtem ko imajo Palestinci trenutno polne roke dela s krizo v Libanonu.
V prihodnjih mesecih torej lahko predvsem pričakujemo velike pripravljalne manevre na nov krog diplcjmat skih pogajanj na Bližnjem vzhodu, pogajanj, ki naj bi tokrat preskočila od bileteralnih na višjo stopnjo globalnih pogajanj. Na epi strani teko priprave na morebitno obnovitev ženevske konference. Washington je te dni ponovno sklical konferenco ob udeležbi vseh prizadetih, torej tudi Palestincev. Toda Američani tudi takoj predlagajo, naj bi napredovali »korak za korakom«, se pravi, naj bi najprej sklicali nekakšen pripravljalni sestanek v okviru dosedaniih udeležencev. To naj bi bila očitno kompromisna formula, s
katero bi zajeli tako Kissingerjev predlog o »neformalni ženevski konferenci« ter hkrati odložili odločitev o kočljivem vprašanju palestinske udeležbe.
Prav zdaj pa se je povsem nepričakovano odprl še drugi, vzporedni kanal — razprava v varnostnem svetu o vseh vidikih krize in s palestinsko ugeležbo. Gre za sirsko pobudo v zvezi s podaljšanjem mandata mirovnih sil OZN na Golanskem višavju, pobudo, ki ima očitno dvojni cilj. V Damasku očitno ugotavljajo, da bilateralna pogajanja z Izraelom o novem umiku izraelskih čet praktično niso mogoča, ker bi dala v najboljšem primeru tako skromne rezultate, da bi bila za sirsko vodstvo politično škodljiva. Zato poskušajo Sirci odpreti fronto globalnih pogajanj in vanje vključiti tudi pogajanja o Golanu. In ker pot do globalnih pogajanj pelje preko pogajanj s Palestinci. Damask zdaj vodi tako rekoč »palestinsko« politiko, s čimer hoče tudi dokazati, prvič, da je najboljši zaveznik Palestincev in, drugič, da ne razbija arabske fronte kot Egipt, ampak jo povezuje.
Ker bi bilo za palestinsko udeležbo na ženevski konferenci potrebno soglasje obeh kopredsednikov, se pravi Sovjetske zveze in ZDA. kar je po sirski oceni praktično nemogoče, poskuša sirsko vodstvo prenesti težišče
na razpravo v varnostnem svetu z mislijo, da je tam razmerje sil ugodnejše za arabsko stran.
Zdaj se je Sircem posrečilo izzvati razpravo v varnostnem svetu o celotnem kompleksu Krize in tudi Američani niso glasovali proti predlogu, naj bi bila ta razprava 12. januarja. Ta glas »za« je vzbudil nelagodje v Izraelu, po svetu pa ugibanja, da se morda ameriško stališče do Palestincev spreminja. Določen premik je z dovolj občutljivim detektorjem mogoče zaznati — v ameriškem vrhu zdaj ocenjujejo, da je palestinsko vprašanje v marsikaterem pogledu osrednje vprašanje krize na Bližnjem vzhodu in načelno niso proti udeležbi PLO na nadaljnjih pogajanjih — če Palestinci poprej priznajo izraelsko državo. Tu je stična točka med ameriškimi in izraelskimi pogledi, le da Izraelci prihajajo z druge strani. Za Rabinovo vlado je kriza na Bližnjem vzhodu slej ko prej konflikt med izraelsko in arabskimi državami, medtem ko je palestinski problem vprašanje drugotnega pomena. časi, ko je Golda Meir spraševala »Kdo so Palestinci?«, so sicer mimo, toda izraelska vlada vztraja pri stališču, da je treba ta problem urediti v pogajanjih z Jordanijo, češ, palestinska država že obstaja, to je Jordanija.
Pod pritiskom mednarodne izolacije ter ameriškega niansiranja je zdaj opaziti tudi v izraelski v tedi nekaj, kar bi utegnilo postati polarizacija. Ko so na zasedanju vlade šest ur razpravljali o tem, kako naj Izrael odgovori na resolucijo varnostnega sveta, je pet »golobov« zahtevalo, naj vlada sprejme prožnejše stališče do pogajanj s PLO, medtem ko so ekstremisti z desnega krila zahtevali, naj bi odpovedali gostoljublje mirovnim silam OZN iii dovolili prosto naseljevanje na zasedenih ozemljih. Rabin se je odločil za pasivno resistenco, se pravi za status quo — to pa pomeni, da Izrael uradno ne dopušča možnosti pogajanj s PLO, četudi bi ta priznala Izrael, češ da bi kakršnakoli sprememba pomenila znamenje šibkosti.
Torej nameravajo Izraelci nastapi-ti naravnost v varnostnem svetu s politiko »praznega stola« — če jih ne bodo Američani prepričali o nasprotnem, kar si zdaj menda prizadevajo Zelo verjetno pa je, da bo prva debata v varnostnem svetu odkrita konfrontacija med zahtevo po izraelskem umi ku z zasedenih ozemelj in vključitvijo Palestincev v vsa nadaljnja pogajanja in izraelskim negativnim stališčem do
enega ali drugega. A tudi če Izraelcev ne bo, je mogoče pričakovati, da bodo americani dali veto na morebitni predlog resolucije, ki bi eksplicitno zahteval vključitev Palestincev.
Ali bo debata v varnostnem svetu lahko odprla nov proces pogajanj, je torej docela odprto vprašanje. Vsekakor se zdi, da Američani bolj računajo na druge možnosti — morda celo še vedno na bilateralna pogajanja med Sirijo in Izraelom ali pa vsaj na ženevsko konferenco. Zdi se, da se tudi v Moskvi ne strinjajo s sirsko oceno, da je ženevska konferenca »mrtva in pokopana«, saj je »Pravda« te dni v komentarju o ameriškem odgovoru na pobudo za sklicanje ženevske konference ocenila ameriški predlog o »pripravljenem sestanku« kot »željo, da bi se izognili obnovitvi ženevske konference v celoti«. Po mnenju nekaterih opazovalcev se nakazuje kompromis v obliki formule, s katero bi Palestinci z udeležbo na ženevski konferenci »de faeto« priznali Izrael, ker bi pač sedli z njimi za konferenčno mizo.
Toda dotlej je zelo verjetno še daleč in zato se zdi rok, lei ga postavlja kairski »Ai Ahram« — konec zime ali zgodaj spomladi, močno optimističen. V tem je tudi eden izmed razlogov, da za zdaj ne Arabci ne Palestinci še ne govorijo o taktiki za ta pogajanja, marveč omenjajo le načelni in dokončni cilj — to je umik Izraelcev z vseh zasedenih ozemelj in priznanje nacionalnih pravic Palestincev.
Vendar pa to najbrž ni edini razlog. Težko je govoriti o usklajanju arabskih stališč v trenutku, ko države, ki naj bi sodelovale na ženevski konferenci, še niso »prebrodile« posledic sinajskega sporazuma. To velja tudi za Palestince, ki pa imajo poleg tega še vrsto trenutno pomembnejših problemov. PLO je letos bolj utrdila svoj mednarodni položaj kot pa položaj v arabskem svetu in znotraj samega gibanja. Predstavniki Palestincev so dobili »domicil« v OZN in njenih specializiranih organizacijah, odprli pa so predstavništva v nekaterih pomembnih prestolnicah, med drugim v Parizu, Stockholmu in Tokiu.
Položaj Palestincev v arabskem svetu pa je ostal nespremenjen ali pa je še slabši, kot je bil pred letom dni. Pogovori med Palestinci, Egipčani. Sirci in Jordanci, ki so se začeli januarja letos v Kairu, niso dali nikakršnih rezultatov, kar predvsem pomeni, da se Palestincem ni posrečilo, da bi se v kakršnikoli organizirani politični ali vojaški obliki vrnili v Jordanijo. Od-
nosi z Egiptom so po sinajskem sporazumu praktično zamrznjeni ah pa so zelo vroči. Irak in Libija slej ko prej podpirata »fronto zavračanja«, medtem ko Sirija, ki je sicer največji Palestinski zaveznik, prej ali slej Palestince na svojem ozemlju strogo kontrolira in jim ne dovoljuje odhajati čez Golansko planoto na akcije v Izrael ali na zasedena ozemlja. Palestinsko gibanje je tako omejeno skoraj izključno na Libanon, kjer pa je njegova dejavnost močno omejena zaradi državljanske vojne. Seveda so Palestinci glede na to vojno močno zadržani, ker si nočejo še oteževati položaja.
Znotraj samega gibanja še ni prodrla ideja o potrebi po političnem reševanju krize. Medtem ko je vodstvo PLO sprejelo to politiko, jo »fronta zavračanja« slej ko prej odklanja, kritično pa jo ocenjuje tudi velik del baze, tako v Fatahu kot v drugih organizacijah. Pač pa si je PLO letos utrdila politični položaj na zasedenem ozemlju, medtem ko se vojaške operacije še vedno omejene na posamezne teroristične akcije, v katerih pa, kot se zdi, v večji meri sodeluje tudi lokalno prebivalstvo.
.. Vodstvo PLO ostaja pri politični hmji, ki jo je ponovno izrazil šef političnega odelka te organizacije Faruk Kadumi v nedavnem intervjuju za ameriški tednik »Newsweek«- »Mi bi sprejeli katerokoli zasedeno ozemlje ki bi ga naše ljudstvo utegnilo dobiti' nazaj,« je rekel Kadumi v enem izmed odgovorov in v drugem dodal-»To bi bila vmesna stopnja. Končni cilj pa je, kar se nas tiče, laična, demokratska država Palestina«. Toda zaradi že omenjenih razlogov PLO v sami organizaciji operira s to tezo v rokavicah, še bolj previdno pa govori o možnosti, da bi se sprijaznili s tako imenovano »mini-Palestino« na zahodnem bregu reke Jordan in v Gazi čeprav mnogi palestinski voditelji realno razmišljajo o tej perspektivi. Toda zdi se, da vodstvo PLO noče naostro-vati notranjih nasprotij v sedanjem težavnem položaju, zlasti še, dokler sploh ni jasno, ali bodo Palestinci dobili pravico do udeležbe v nadaljnjih pogajanjih. Takrat bo ta pravica lahko tudi adut v notranji debati, v kateri se bo začelo izoblikovati dokončno palestinsko stališče za morebitna pogajanja.
Andrej Novak
RAZSTAVA V NIKINCIH
Orožje za obrambo
Razstavo orožja jugoslovanske proizvodnje so te dni pokazali skupini novinarjev — Vse več tudi za izvoz
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
NIKINCI, decembra — Redkokatera visoka delegacija iz prijateljskih in neuvrščenih držav, ki obišče našo državo, si ne vzame časa za poldnevni obisk v Nikincih. Časniki pogosto pišejo: »Delegacija je včeraj dopoldne obiskala stalno razstavo oborožitve in vojaške opreme v Nikincih.«
RANA URA, ZLATA URA — Najlepša je smuka v jutranji tišini, v pričakovanju sonca.	Foto: Egon Kaše
Na istem pomolu
Jugoslovanska ribiška podjetja se bodo združila v samoupravno interesno skupn ost - Konec zapostavljenosti
KOPER, 10. dec. — Jugoslovanska podjetja za morsku ribištvo bodo v kratkem podpisala sporazum o ustanovitvi posebne samoupravne skupnosti za ulov, predelavo in prodajo morskih rib. Zdaj so le hrvaška ribiška podjetja povezana v združenju ribiških podjetij republike. S samoupravno skupnostjo pa bodo lahko pod enotno jugoslovansko streho urejali pereča vprašanja te zaostale in zapostavljene gospodarske panoge.
Kaj neki imajo videti v Ni-kincih, kaj si tam ogledujejo? S temi in drugimi vprašanji, pa tudi z razumljivo vedoželjnostjo, smo se te dni z večjo skupino novinarjev odpravili v Nikince, vas, ki je oddaljena kakih 70 km od Beograda.
Mina, k| ne ubije
Takoj, že pri začetku prvega od štirih razstavnih paviljonov, sprevidimo, da pravzaprav zelo malo vemo o vsem tistem, kar za vojne namene izdelujemo pri nas. In kar bi lahko izdelovali. Na primer to, da izdelujemo kar 71 vrst smodnika, od naj navadne.jšega do raketnega. In da tega ne delamo v eni tovarni, temveč so proizvajalne zmogljivosti v najrazličnejših koncih države.
Poleg orjaških protitankovskih in velikih protipehotnih min opazimo tudi majčkeno nrno. ki je bolj podobna igrački. »Saj ta še stopala ne bi odtrea'a.« pripomni kolega. novinar.
»Tako je. majhna je. tehta samo 80 gramov.« prizna naš vodnik. Takoj nato pa doda: »Vendar nfka.r ne mislite, da so jo konstruktorji in st.ro-kovniaki izdelali kar tjavdan N^hov» fuozof’ia je jasna in preoriò'i’va- niena eksplozi ja bo poškodovala samn noge enega ali dveh sovražni kovih voTkov toda hkrati bo izločila tudi dva ali štiri dru ge. ki bodo morali ra.nienea odnest- v zaled’e Konstruk torli morajo misliti po vo jaško.«
Razen na trszlične’ših min in razstreliv so razstav) leni tud' mnogi d’verza.mskj ori pomočki, primerni tudi za pri padnike teritorialnih enot ljudske obrambe. Takšen je na primer komo) eten oribor za miniranie. razni vžigalniki. tudi taki z urami, s katerimi ie mogoče eksplozijo programirati za čas od 30 ml nut do 24 ur po nastavitvi mine.
Tukaj so razstavljene tudi vse vrste streliva za pehotno orožje, celo take. ki pri nas niso v rabi. Razstrelivo po naročilu namreč izdelujemo tudi za prijateljske države.
Neka naša tovarna je razstavila svoj komplet pehotne ga orožja: polavtomatsko in avtomatsko puško ter mitra Ijez. Za vsa ta tri na.jmoder neiša orožja izdelujemo da nes enak tip srednjega nabo ja (8.58!. kar je med voj no izredno racionalno. Kako
kvalitetno je to orožje (zanj se zanima mnogo armad), govori padatek, aa naš puško-mitraljez ni težji od običajne avtomatske puške, kakršne izdelujejo v nekaterih zahodnih državah.
Skupina generalov naše armade, ki je nato seznanila časnikarje z značilnostmi naše vojaške industrije, je med pomembnejšimi dosežki orne nila usposobitev za proizvod njo raznih sredstev, s kate rimi se pehota lahko brani pred sovražnikovimi oklepnimi enotami.
Našega borca pešaka moramo čim popolneje zavarovati pred tankom, to oklepno pošastjo, ki premore vsa mogoča orožja, od strojnice, topa do rakete, nam pripo veduje generalmajor Borivo je Milenkovič, generalni di rektor skupnosti Jugoslovan ske vojne industrije.
»Že doslej je vsak borec s svojo puško lahko izstrelil protitankovsko mino, ki je na ICO m prebila oklep sodobnih tankov. Vendar sme šli naprej: zdaj je ta mina. ki jo s svojo puško lahko Izstreli vsak pešak, »raketi zirana«. tako da učinkovito prebije tudi do 30 cm debel oklep tanka, oddaljenega nad 300 m«.
Seveda pa morebitnega spo pada s sovražnikovimi oklep nimi kolonami ne bi zače nja.la pehota s temi sredstvi Lahko bi rekli, da so take mine sestavni del oborožu.ve pehotnih oddelkov samo »za vsak primer« Sllcer pa bi sovražnikove tanke napadalo predvsem letalstvo, nadalje naše naisodobneiše ok’enne enote, seveda pa tudi oroti tankovski topovi m rakete z velik’m dometom.
Večcevni metalec raket je že dlje časa znan kot sestav ni del naše oborožitve. No vo pa je to, da se postopoma »seli« na prikolico tovornta ka m strelja z nje Izakaza lo se je namreč, da je sov ražnikovo topništvo dosle’ prehitro odkrilo njegov polo žaj. potem kq Je v nekai se . kundah izstrelil serijo 32 ra ket. in ga je napadlo. Zdaj pa bo ta metalec raket hi tro spreminjal položaj, moč raket, kn jih bo izstreljeval bo še večja Vsaka raketa uniči v premeru 40 m vse okrog sebe. cela salva pa »pokrije« 16 hektarov.
Tistim, ki so že preje obl skali Nik-nce, se bo morda zdelo, da so mnogo orožja
videli tukaj pred dvema ali tremi leti. Res pa je, da je bilo včasih drugačno. Recimo minomet kalibra 82 mm, ki je po obliki tak kot nekdanji, se od prejšnjega bistveno razlikuje. Zdaj ne tehta več 60, temveč samo 40 kg, domet in udarna moč pa sta se povečala. Tudi 120-mihme trski minomet je zdaj izdelan v različici, ki tehta okrog 100 kg, skoraj 300 kg manj od dosedanjega. Vse to je rezultat stalnega prizadevanja konstruktorjev za izpopolnjevanje izdelkov, ki jih že proizvajajo.
Top, preizkušen tudi v vojni
Za vsa orožja, za makete raznih naših oklepnih oro žij, domačih letal, helikop terjev in ladij, so na volji pojasnila in navodila v angleščini, opazili pa smo tudi napise v arabščini. Tq ni na ključje Ni namreč skrivnosi da se za velik del pro-zvod nje naše vojaške industrije zamma veliko prijate! iških neuvrščenih držav Del tega orožja je že v sestavi oboro žitve njihovih armad.
Generalpodpolkovnik Janke šušnjai nam je v zvezi s tem 'deial:
»Kot sesetavni del naše ne odvisne in neuvrščene poli tike razvijamo sodelovanje z neuvrščenimi in neodvisnimi državami na področju krepit ve njihovih obrambnih spo sobnosti. z izvozom orožja m vojaške opreme s prenosom tehnologije, urieniem kad rov in skupnim razvoiem in proizvodnip teh sred=t.ev «
Nekatera od teh orožij so dož’vela »ogrnem krst« v ob | rambnih vojnah raznih prija teljskih narodov Tako je na primer z našim polavtomat sk’m 75-milimet.rskim topom To orožje je zaslužilo najviš je ocene, med borci si je pn dobilo zaupanje tako da ga zdaj imenujejo »Titov top«
Z njim je mogoče na minuto izstreliti 25 granat z dome tom 8,5 km.
Seveda pa je orožje, ki. ga izdelujemo, namenjeno pred vsem naši obrambi, vsem se stavinam v sistemu ljudske obrambe Domača industrija pokriva okrog 80 odstotkov našib potreb po najsodobnej šem orož.iu m drugi vojaški opremi, zakaj zmerom smo želeli, že od vojne sem. da b bili tudi v oborožitvi neod visni od vseh.
SLOBODAN VUKMIROVIČ
Jugoslovanska ribiška (lota šteje okoli 300 ladij Pred tridesetimi leti je bilo okoli 22.000 ribičev, zdaj pa se z morskim ribolovom poklicno ukvarja le še okoli 7500 ljudi, Vse ribiške ladje ulovijo letno od 25 do 30.000 ton pretežno »plavih« rib Od celotnega ribiškega ladjevja je ie šest ladij primernih za ribolov v globini več kot 700 metrov, kjer se zadržujejo najbolj cenjene »bele« ribe.
Jugoslavija je po potrošnji rib na prebivalca na repu ov ropske lestvice, saj pride na mizo poprečnega Jugoslovana letno le 2,3 kilogarma, poprečnega Slovenca pa 2,7 kilograma rib. Po porabi rib sta v Evropi na vrhu Skandinavija in Anglija, fcier pride poprečno na prebivalca letno nad 20 kilogramov rib, v Španiji 14 kilogramov, v Franciji 8 kilogramov. Celo v | Italiji, od koder prihajajo n biči po posebni pogodbi lovit ribe v naše teritorialne vode, porabijo na prebivalca, letno 6 kilogramov rib.
Po srednjeročnem programu razvoja Slovenije naj bi v prihodnjih petih letih povečali potrošnjo mesa od sedanjih 50 kilogramov na 80 kilogramov na prebivalca letno. Takega povečanja pa ne bo mogoče doseči samo z večjo porabo govedine, svinine in perutnine, temveč, tudi z večjo porabo ovčjega im ribjega mesa.
Po znanstvenih raziskavah še zdaleč niso točne trditve nekaterih čmogiedov, da postaja Jadransko morje vse bolj siromašno. Posebno »plavih« rib bi lahko nalovili še enkrat več brez škode za na-
ravno ravnotežje. Treba bi bilo le usposobiti naša ribiška podjetja za boljše izkoriščanje morskih bogastev. To velja še posebno zaradi tega, ker je znamo, da ima ribje meso večjo hranilno vrednost kot goveje. Sto gramov govejega mesa ima 19,5, sto gramov sardel pa 21,6 odstotka beljakovin. Ribje meso vsebuje vitamine A, D, BI m B2, pa tudi snovi, ki ščitijo telo ter pospešujejo obnavljanje živčnih in možganskih celic (jod, kalcij, fosfor, železo).
Pri pripravljanju samoupravnega sporazuma za ustanovitev interesne skupnosti ribiških podjetij so pripravili zamisel, kako to panogo osvoboditi dolgoletnega zapostavljanja in jo spraviti na zeleno vejo O projektu so razpravljali že v republiških j gospodarskih zbornicah, pristojnih republiških telesih, podpira ga zvezna gospodarska zbornica, v kratkem pa bo o njem sklepal zvezni izvršni svet. Po dosedanjih stališčih je mogoče sklepati, da bosta jugoslovansko ribištvo in ribja predelovalna industrija v kratkem ne le združena ob skupnem pomolu, temveč da bodo 1. januarja začeli poslovati tudi v spremenjenih razmerah večjega družbenega razumevanja za to gospodarsko vejo.
Zaradi družbene kontrole nad cenami je ribje meso navzlic bogati hranilni v~"dno-sti dosti cenejše kot govedina ali svinina. Ribiška ulovna podjetja živijo iz rok v usta, manjka jim denarja za obnovo in modernizacijo ladjevja. Zato zahtevajo, da bi morali
ribištvu priznati iste pogoje kot kmetijstvu. Predvsem glede najemanja posojil, pa tudi pri uvozu ladijske in ribiške opreme. Tako kot za ostale vrste mesa in mleko, ki dobivajo premijo, naj bi tudi ribiškim podjetjem priznali 2 dinarja premije za kilogram ulovljene »plave« in 3 dinarje za kilogram ulovljene »beie« nbe. To premijo pa bi smeli le namensko uporabljati za nabavo novih ladij, kot tudi za modernizacijo opreme, s premijo pa bi si ribiška podjetja hkrati pridobila sredstva za udeležbo pri mešanem jugosiovansko-poljskem podjetju za ribolov na oceanu. To bi odprlo še dodatno možnost za boljšo oskrbo z ribami, industrijo ribjih konzerv pa s surovino, ki jo je treba zdaj uvažati.
Pri izolskem Delamarisu, ki je bil med pobudniki za interesno povezovanje jugoslovanskih ribiških podjetij, pravijo, da so podjetja za morsko ribištvo in predelavo rib soglasna, da se bo lahko le tako jugoslovansko ribištvo povzpelo na zeleno vejo. To velja seveda tudi za Delamaris, saj oskrbuje od 15 do 20 odstotkov jugoslovanskega tržišča s presnimi in konzerviranimi ribami. Ge ne bo domače ribiško ladjevje usposobljeno za ulpv zadostnih koji^jp rib, bo pač treba seči po nič kaj privlačni možnosti, to je uvozu. Povečevati uvoza morskih rib pa nam ni treba, saj imamo premalo izkoriščeno ribiško morsko bogastvo, z oceanskim ribolovom pa bi lahko povsem odpravili potrebo po uvozu tujih rib. GUSTAV GUZEJ
SPREHOD PO SMUČIŠČIH
Koliko za smuko?
Na Veliki planini in ribniške m Pohorju dnevna karta !e 40 din — Po 50 dinarjev na Golteh, Kaninu in Zatrniku
Čeprav nas od »uradnega« začetka zime, ki se koledarsko prične 21. decembra, loči samo še nekaj dni, se ljubitelji zime ih smučanja verjetno že doigo sprašujejo, kaj nam bo prinesla bližnja zima. Ali bo tudi zima 1976 tako muhasta in tako skopa s snegom, kot sta bili zadnji dve? Bodo tudi v prihodnjih mesecih smučišča gola, brez snežnega pokrivala? Seveda pa mnoge ljubitelje smučanja in zimske rekreacije nedvomno močno zanima, kakšne bodo v prihodnji sezoni cene na vlečnicah, po čem bodo razni smučarski tečaji, popularni paketi in podobno.
Skoraj v vseh turističnih središčih so že pripravili cenike za bližnjo zimsko sezono, tako za žičnice kot za razne tečaje in pakete. Podatki, ki smo jih dobili v turističnih organizacijah, nam kažejo, da bodio v prihodnji sezoni storitve na žičnicah v primerjavi z letošnjim letom oz. s sezono 1974/75 dražje v povprečju cd 12 do 18 odstotkov, precej dražji pa bodo nekateri paketi, ki jih organizirajo naše agencije na smučiščih v Avstriji, Italiji in še kje.
V Kranjski gori, največjem jugoslovanskem smučarskem središču, velja po novem poldnevna karta za vse žičnice 50 din, dnevna karta 80 din. medtem ko je za tedensko karto treba plačati 350 dinarjev.
Na Španovem vrhu nad Jesenicami ne poznajo dnevnih kart, za eno vožnjo na žičnici ie treba odšteti 8 din.
Vogel. Krvavec in Stari vrh nad Škofjo Loko imajo za se zono 1975^76 podobne cene kot Kra.niska gora: za poldnevno karto 50. za celodnevno pa 80 din. V tej ceni je tako na Voglu kot na Krvavcu vračunan tudi prevoz z žičnico iz doline na smučišča. Na Pokljuki stane enkratna vo-žnia 3 din. gostje v hotelu pa olačaio za celodnevno karto 35 dinarjev. Dnevna karta na Zelenici je 60 din.
Zatmik nad Bledom, Velika planina in ribniško Pohor je se uvrščajo med najcenejša smučišča. Na Zatrniku je dnevna karta od ponedeljka do petka 50 din, na Veliki planini le 40 din, prav toliko na ribniškem Pohorju. Oh so botah ta nedeliah so prevozi dražji — na Zatrniku 65, na Veliki planini 60 din. Na mariborskem Pohoriu ie dnevna karta med tednom 60, >b sobotah in nedeljah pa 80 din.
Tudi Golte ta Kanta sta pri cenah na žičnicah zmerna: med tednom je dnevna karta na Golteh 50 dta, prav toliko na Ka!riitiu. Ob sobotah ta nedeljah pa boste na Golteh plačali 70,l- na Kaninu pa 60 din.
Na vseh smučiščih imajo večje skupnne (šole, sindikati, razna društva ipd.), tako kot vsa leta, tudi v sezoni 1976 zagotovliene popuste, približno od 15 do 20 odstotkov Na večini žičnic imajo tudi otroci do 10 let večje popuste.
Sedemdnevni tečaj za 650 din
številne turistične, agencije so pripravile za Dližnjo sezono tudi vrsto smučarskih tečajev za mladino in odrasle. Tako bo Kompas organiziral za šolsko mladino od 24. do 31. januarja 1976 smučarske tečaje v Kranjski gori. Za sedemdnevni tečaj bo treba odšteti 650 din, v tej. ceni pa je vračunan prevoz iz Ljubljane v Kranjsko goro ta nazaj ter smučanje pod vodstvom strokovnjakov. Kompas pripravlja od 24. do 31. januarja tudi sedemdnevni smučarski paket v Bohinju za 1750 din Udeleženci tega tečaja imajo vso oskrbo v hotelu Belle-vue v Bohinju, vrh tega pa bodo lahko teden dni smučali na Voglu. V Kranjski gori pa bo od 16. januarja do 10 februarja pet petdnevnih smučarskih tečajev po metodi GLM — cena tečaja z vso oskrbo v hotelu Alpina pa bo 1800 din.
Novost, ki jo pripravlja Kompas, so enodnevni smučarski izleti na Malo Kopo. Odhod bo ob 7.30 iz Ljubljane, izlet pa velja za odrasle 100 din, v ceni je vračunan avtobusni prevoz m uporaba žičnic na Mali Kopi. Prvi tak izlet bo 24. januarja 1976.
Enako kot Kompas pripravlja tudi Transturist za bliž njo sezono več paketov, med drugim poseben 7-dnevni mia dinski paket, ki bo veljal le 350 din na osebo, in sicer od 9. do 15. januarja, od 1. februarja d0 1. marca in od 1 aprila do 1. maja 1976. V Mariboru ta na Pohorju pa imajo v načrtu sedemdnevne, desetdnevne ta štirinajstdnevne pakete. Sedemdnevni paketi na Pohorju bodo veljali od 1098 do 1238 din. desetdnevni od 1970 do 2170 din ta štirinajstdnevni od 2.738 do 3.018 din. Posebnost bližnje sezone so na Pohorju tako imenovani vikend paketi po ceni od 455 do 495 din na osebo. Ta paket vključuje večerjo v petek ta vso oskrbo do nedelje, seveda pa tudi neomejeno uporabo vseh žičnic na Pohorju v soboto in nedeljo.
V tujini precej dražje
Kot vsako leto so tudi za bližnjo zimsko sezono naše turistične organizacije pripravile precej paketov za tiste, ki bi se radi temeljito
naužili zimskih lepot na smučiščih v tujini, zlasti v Avstriji in Italiji. Ceniki, s katerimi lahko postrežejo v turističnih organizacijah, pa kažejo, da bo smučarija v tujini precej dražja kot na domačih terenih, zlasti v nekaterih slovitih turističnih krajih. Zanimivo pa je, da so nekateri paketi za tujino kljub visokim cenam, že skoraj popolnoma razprodani, kar kaže, da nekateri smučarski »sladokusci« ne vprašajo dosti za ceno.
Tako na primer pripravlja ViatOir sedemdnevni paket v hotelu Canta na Nevejskem sedlu (Sella Nevea), ki leži blizu Rabeljskega jezera, tik ob jueoslovansko-italvjanski meji. Cena tega oaketa ie 1.550 din, za enotedensko uporabo žičnice pa je treba doplačati še 300 din. Prvi paket ie predviden že od 17. do 24. ianuaria. naslednji od 24. do 31. januarja.
Tudi Kompas ima pripravljene razne pakete, tako na primer 7 dni v Monte Bandone (2.700 din) ta prav tako sedemdnevni paket v Madoni di Campiglio (4300 din) — oba oa.keta sta kot, prva ota-nirana od 24. do 31 ianuaria. Zanimivo je. da se je za Mente Bondcne doslej priiavj'o že več kot 170 interesentov.
Transturist — Alpetour na vabi v avstrijsk’ Heiligenhlut in Dollach. v Zeli am See in v itali lansko turistično središče Misurina. V vseh kra’ih gre za sedemdnevne nakrte. cene pa so od 2.130 do 2.250 din (HeiUgenblut.	Dol'a eh)
oz. od 2.240 do 2.730 din (Zeli am See) m v Misurini 2.150 din. V vseh krajih so v ceni vračunani stroški prevoza iz Ljubljane v tujino in nazaj z avtobusom, tedenska karta na žičnicah ter sedem polnih ali polpenzionov v hotelih.
IGOR PREŠERN
!•<
Politična reportaža
Kaj je nacionalno
in kaj nacionalistično?
Beležke ob pogovoru v marksističnem centru Srbije in o aretacijah skupin nacionalistov
v četrtek, 4. decembra sem si v dopoldanskih urah v veliki dvorani skupščine SFRJ, kjer je na steni pred kakimi petdesetimi delegati kraljeval grb SFRJ, na stenah zadaj obloženih z mahagonijem, pa so viseli lepi grbi vseh naših socialističnih republik, zabeležil izjavo zveznega javnega tožilca dr. Vuka Gučetiča. Dejal je, da so letos uvedli kazenski postopek proti več kakor 150 ljudem, obtoženim zaradi hudih političnih kaznivih dejanj — sovražnosti šTpozicij unitarizma, inform-biroja, nacionalizma in iredentizma. Ta novica je bila prejšnji teden novi-ca dneva in pojavila se je kot nadvse zanimiva vest v poročilih časopisnih agencij skoraj po vsem našem planetu, povzročila pa je tudi več domačih nesporazumov.
Dan poprej, 3. decembra je v poznih večernih urah v drugi lepo urejeni dvorani, na Vračarju, v prostorih novega velikega poslopja narodne knjižnice Srbije marksistični center CK ZK Srbije pripravil razpravo o tem, kaj je danes v socializmu nacionalnega m kaj nacionalističnega. Dvorana je bila nabito polna in dodobra razgreta tistega večera ko je v Beogradu pihala košava. Izobraženi in angažiranj ljud je, intelektualci, ki veliko vedo in včasih mislijo tudi s svojo glavo so razpravljali o tem, kaj je danes pri nas (in po svetu) nacionalnega in nacionalističnega. Povod za to razpravo je bila dobra knjiga z rdečimi platnicami, knjiga dr. Stipeta Suvarja, znanega
sociologa iz Zagreba, »Nacionalno in nacionalistično«, delo, ki je nastajalo od leta 1967 do 1974. Skoraj vsi navzoči, zlasti tisti, ki so tega večera razpravljali. so brali besedila iz te knjige, katere avtor je sedel pred občinstvom.
Večina vseh, ki so o tej temi govorili med razpravo v marksističnem centru, je izrekla priznanje avtorju knjige Šuvarju, le-ta pa je zaprosil, naj se razprava usmeri drugam: »Prosim, govorite manj o tej knjigi in več o sami temi — saj je knjiga izšla lani in je že razprodana, do druge izdaje pa ne bo prišlo.«
Potem ko je voditelj marksističnega centra imel krajši teoretični govor o temi »nacionalno in nacionalistično« ter dejal, da se »svetovni proces socializma prepleta z nacionalnimi boji za enakopravnost naroda, a to je pravzaprav boj razredov in ne narodov«, je na govorniški oder stopil prof dr Vladimir Milanovič, sociolog nekoli-kanj starejše generacije. Opozoril je tudi na to temo in na Šuvarjevo knjigo ter pripomnil, da je prvi del posplošen in ponekod dolgočasen, »v čemer uspešno konkurira nam, profesorjem, pa politikom, ki imajo pogosto dolge in dolgočasne govore«. Zatem je dejal — svobodno povzeman dr Milanovida in druge, ki so govorili 3. decembra v marksističnem centru — da je vse tisto, kar je nacionalno in nacionalistično pri nas tesno povezano z vsakim človekom, z vsemi našimi narodi, ki so sodelovali v revoluciji in vojni: v takih razmerah, v revoluciji, se je moral vsak državljan opredeliti. To je bil hkrati tudi boj za obstoj, za eksistenco, to je bilo veliko usodno iskanje življenja, iskanie človeč nosti. In zato smo šele po revoluciji
lahko uredili nacionalno vprašanje, od revolucije pa do danes pa je vendarle ostalo marsikaj, kar ljudi obremenjuje v nacionalnem pogledu.
Nacionalno obremenjen človek ne vidi dovolj dobro človeka iz drugega naroda. »Nacionalno je tisto v meni, kar je skupnega pri ljudeh mojega naroda, pri drugih pa je to nekolikanj drugače, ni nacionalno, tako kot pri meni.« To je absurdno, to je nekakšna vrsta somraka človečnosti, toda tako je. Veliko sestavin takega somraka je zaslediti tudi v nas samih. »Zato,« pravi dr. Milanovič, »me besedila iz knjige Nacionalno in nacionalistično spominjajo na ono veliko Krleževo delo Moj obračun z njimi. To, proti čemur se je bojeval šuvar — nacionalizem kot somrak človečnosti — je pričujoče v nas samih: velika škoda je, da še v Beogradu ni kdo napisal podobne knjige, ki bi imela naslov Moj obračun z nami samimi.«
Naslednji govornik Vukašin Stambolič je opozoril na drugo vrednoto knjige, napisane zagnano in angažirano, toda s protidogmatskih pozicij
Na dogmatizem se je treba nenehno ozirati, dolgo nas je obsedal, čeprav je pridigal »idilo razcveta in bratenja narodov« vsak razgovor o na cionalnib vprašanjih in problemih pa razglašal za sovražno besedičenje Dogmatizem je skupna lastnost tako stalinizma kot abstraktno-humanističnib teorij o splošnih interesih in internaci-onalističnih idealih saj so takšna pojmovanja, kot je pokazalo življenje, »abstraktna bitja, ki čeme zunaj real nega sveta«.
V dogmatizmu in nacionalizmu je nekaj skup"®«'»' o nppmatizmu govorimo, kadar se vse nacionalno enači
z mojim nacionalnim in kadar se vse socialistično enači z mojim socialističnim, z mojim pogledom in pojmovanjem socializma.
Vendar pa so teorije, ki so poskuša le vse urediti s pozicij nacionalnih interesov in nacionalizma, toda praksa je že tolikokrat pokazala njihovo nemoč, da bi bile kos problemom enakopravnosti med narodi.
Zvrstili so se še drugi govorniki in omenjali tiste dele Šuvarjeve knjige, ki se nanašajo na nekatere okoliščine iz naše preteklosti, take, ki diše po »fašizoidnem stanju nacionalne vse-državnosti« Govorili so o tem, v kakšnih okoliščinah lahko tudi široke ljudske množice tega mirnega, tihega »ljudstva dela in znanja« zajame nacionalistična evforija, navajali, kakšno vlogo imata pri tem konservativna inteligenca in politična manipulacija . •.
Knjiga, razprava kot tudi sama tema »nacionalno in nacionalistično v socializmu« dajejo obilo gradiva za angažirano razmišljanje in dejavnost ..
Naj omenimo nekaj drobcev o tem iz omenjene knjige, ki pa niso zbrani po kaki strogi kritični in znanstveni metodi:
»Med srbskimi in hrvaškimi naci onalisti prevladuje perverzno prijateljstvo: preprosto zaljubljeni so drug v drugega in presrečni, da imajo kost, za katero se lahko koljejo ...«
»Nacionalizem je iracionalno in nečloveško gibanje.«
»Izkušnje socialistične družbe v Jugoslaviji so med drugim pokazale ... da se narodi, ki so si svojo samoopredelitev izbojevali v revoluciji, v razmerah socializma vselej razvijajo v modeme popolne narode, ki si čeprav
združeni v federativno skupnost, ne morejo kaj, da ne bi zahtevali vseh nujnih pogojev za svojo polno in vsestransko ekonomsko, politično in kulturno emancipacijo« (Kardelj) . . »Bratstvo in enotnost, vzajemnost in in-temacionalizem narodov poganjajo iz proizvodnih družbenih odnosov, ki izražajo vladavino delavskega razreda, in to ne prek raznih birokratskih pooblaščencev, temveč v neposredni materialni proizvodnji, pa tudi posredno v politični superstrukturi prek samoupravnih asociacij in delegacij...«
»Pojem unitarizem je dobil, kot je znano, prav v naši državi širši pomen ... V političnem pomenu je unitarizem teorija in praksa zanikovanja večnacionalnosti in strnjene državnosti federativne državne skupnosti. Unitarizem je, če upoštevamo našo socialistično skupnost, teorija in praksa zanikovanja dejstva, da v tej skupnosti žive številni narodi in narodnosti ter da morajo imeti njene sestavne enote — socialistične republike in pokrajini — samostojnost in enakopravnost, ustrezni socialistični naravi družbe.«
»Nacionlizem je pojmovanje in ravnanje, usmerjeno v uveljavljanje lastnega naroda v škodo drugih narodov ... Nacionalizem je mogoče tudi pozitivno definirati, a v strogo začrtanih zgodovinskih okvirih.. «
»V marksistični literaturi (Lenin. Kardelj) naletimo na trditve, da nacionalizem buržoazije postaja reakcionaren tisti hip, ko buržoazija ni več sposobna poudarjati v družbi ciljev ljudstva, oziroma brž ko v mednarodnih merilih postane reakcionarna .. «
»Nacionalistični pa so tudi v socialistični družbi vsi tisti pojavi in tendence, ki zajemajo vsiljevanje interesov lastnega naroda drugim narodom, ki zanikujejo nacionalne interese drugih narodov ter netijo so vraž nost, ozkosrčnost, zabubljenost, razslojevanje med ljudmi, nacionalne predsodke in nestrpnost.«
»Vsakega izražanja nacionalnih čustev in nacionalne zavesti ni mogoče razglašati za nacionalizem. V socialistični družbi je treba nacionalno zavest svobodno gojiti in razvijati Državljan ima pravico, ne opredeljevati svoje nacionalne pripadnosti, njegova dolžnost pa je spoštovati nacionalna čustva drugih ljudi.«
»Ne smemo biti idealisti in pozabiti na to, da lahko množica ravna sti-hijno tudi na »podivjan« način V tem vidim zgodovinsko, konkretno otipljivo mesto politične partije delavskega razreda kot kolektivnega intelektualca, nosilca kolektivne družbene zavesti, ki ostane na prizorišču v vlogi vodnika, vse dokler se ne uresničijo komunistični ideali.. -«
To je nekaj fragmentov iz te knjige, kot je videti, zelo aktualne, ne le
za včerajšnji in današnji, temveč tudi za jutrišnji čas, saj je ta tema vselej prisotna in aktualna. Med drugim tudi zato, ker je na tribuni marksističnega centra CK ZKS tistega večera Branko Caratan iz Zagreba in še več govornikov, njegovih beograjskih kolegov s fakultet in univerz, omenjalo tudi teorijo afriškega znanstvenika Franza Fanona o tem, da mora biti v Afriki korenita nacionalna osvoboditev povezana z radikalno protiimperialistič-no in protikolonialno osvoboditvijo. Na tej celini se, tako kot tudi drugod, ujemajo nacionalni in razredni interesi.
V razpravi je sodeloval tudi šuvar in dejal, da tema o nacionalnem in nacionalističnem zasluži pozornost toliko, ker se socialistična osvoboditev v velikem delu sveta pojavlja kot rušenje integracij, ki jih je ustvaril svetovni kapitalistični trg. Ta trg je zasužnjeval mnoge narode, ti pa se osvobajajo prek socialistične revolucije m boja za nacionalno osvoboditev. Poteka proces individualizacije držav in narodov (ki jih je na svetu približno 2000) in prostovoljno se združuiejo v novo, bolj humano svetovno skupnost: v zgodovinski prostovoljni skupnosti je mogoče izraziti individualnost narodov.
Za naše razmere, takšne, kot jih vidi šuvar, je nujno: 1- boj proti krepitvi posrednikov in zagovornikov nacionalnih interesov (birokracije tehnokracije in elitistične inteligence) 2. boj proti zapiranju v nacionalne meje in 3. boj proti nasilnim integracijam v gospodarstvu in drugje.
Nacionalizem v ožjem pomenu je, kot meni ta znanstveni delavec in ori tem so mu mnogi dali prav, »stanje povprečne družbene zavesti, povprečnega duha« in kot tak je potencialno močan. Zato bi bilo danes odveč govoriti o tem. kateri narod je bolj in kateri manj zaslužen za socialistično revolucijo, saj zgolj sodelovanje v revoluciji ni alibi za licitiranje vrednot in pomena narodov. To nas med drugim pelje v poveličevanje nacionalnih žrtev in tragedij, vsi narodi, tudi mi, pa radi uživamo v poveličevanju nacionalnih tragedij, ki snet peiieio do nasledniega: moj narod ie dober, boljši od drugih, drugi narodi pa so slabi»... V določenih nobtičnib okoliščinah se utegnejo skrivati korenine šovinizma, ki pri preprostih liudeh, v ravnanju množic privedejo do fa-šizoidoega stanja. .
...na koncu bi lahko na temei tu tega. kar smo slišali v beograiski razpravi, in sodeč po odmevih, ki jih je v svetovnem tisku zbudila vest o aretaciji skupinic nacionalistov, dejali, da nacionalizem danes ni pronical zgolj v globino zgodovine, temveč tudi v globino stvarnosti in v globine samega človeškega življenja.
Zdravko Ilič
NA TEKMOVANJU «3-TRE» ZA SP
Avstrija (kot pri dekletih v Aprici) tudi pri moških najboljša v smuku
Klammer skoraj za sskmdo boljši od drugouvrščenega Švicarja Rouxa ki vodi na lestvici za SP ' Neuspeh Italijanov
MADONNA DI CAMPIGLIO, 12. -Avstrijec Franz Klammer je, kot je bilo pričakovati, zmagal v smuku za SP, v okviru tekmovanja «3 - TRE».
Podobno kot v ženskem smuku v Aprici, je tudi tukaj potekal glavni boj za najboljša mesta med Avstrijo in Švico. Tudi tu pa so potegnili boljši konec Avstrijci, kar po-novno potrjuje, da postaja ta disciplina njihov «bojni konj». Avstrijci niso namreč osvojili le prvega mesta, ampak imajo v prvi deseterici kar pet svojih tekmovalcev (enako kot pri dekletih v Aprici), medtem ko so se Švicarji morali zadovoljiti s slabšimi uvrstitvami in le s tremi mesti v tej skupini najboljših. Že ti dve številki pa povesta, da je ostalo za predstavnike ostalih držav na vrhu lestvice bolj malo prostora. Edina, katerima se je uspelo vriniti med to elito sta bila Norvežan Haker in Kanadčan Irwin. (Kanadčani so sploh majhno odkritje te sezone, saj imamo v drugi deseterici kar štiri svoje reprezentante, kar pomeni, da ustvarjajo kar solidno ekipo, s katero bo treba še računati). Med tistimi državami, ki so se morale zadovoljiti z drugorazrednimi uvrstitvami je tudi Italija. Njen najboljši smukač Plank je bil šele 13.,
«.«.J	^ nastopa «azzurrov» na	tem	tekmo-
		
Bologna - Perugia	1	
Cagliari - Cesena	1	
Como - Fiorentina	1	X
Juventus - Inter	1	
Milan - Torino	1	X
Napoli - Ascoli	1	
Roma - Sampdoria	1	
Verona - Lazio	1	X
Brindisi - Taranto	1	X
Foggia - Spai	1	X 2
Genoa - Catanzaro	1	
Trento - Lecco	X	
Teramo - Lucchese	1	X 2
X. — prvi drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2
X
X
1
1
1
1
2
1
1
X
2
X,
2
X
X
2
X
2
1
vanju je dejstvo, da so imeli vsi tudi zelo velike časovne zaostanke. Plank je zaostal kar za 2”44 (in ostali, seveda še za večl kar je za zmuk kar precej. Vodstvo italijanske reprezentance krivi za ta neuspeh sicer predvsem neprimerne smuči, s katerimi so fantje nastopili, kar pa, verjetno, drži le kot delno opravičilo. Resnica bo verjetno drugje: tehnično vodstvo je, kot kažejo določeni znaki, obrnilo glavno pozornost na slalom in veleslalom, kjer ima mnogo večje možnosti za osvajanje visokih mest in je pri tem nekoliko zanemarilo smuk. Tega vtisa ne more dovolj prepričljivo izbrisati niti Plankovo
2.	mesto v prvem letošnjem smuku za SP.
Lestvica današnjega smuka je taka:
1.	Franz Klammer (Av.)	1’39”95
2.	Philippe Roux (Švi.)	1’40”89
3.	Erik Haker (Nor.)	1’40"92
4.	Irwin (Kan.)	1’41”21
5.	Grissman (Av.)	1’41”29
6.	Russi (Švi.)	1’41”42
7.	Cordin (Av.)	r41”5S
8.	Winkler (Av.)	1’41”77
9.	Eberhard (Av.)	1'41”87
10.	Berthod (Švi.)	1’41”98
11.	Read (Kan.)	1’42”22
12.	Walcher (Av.)	1'42’,30
13.	Herbert Plank (It.)	1’42”39
14.	Kurt Engstler (Av.)	1’42”43
15.	Murray (Kan.j	1’42”86
16.	Podborski (Kan.)	1’42”85
17.	Hunter (Kan.)	1’42”89
18.	Berthod (Švi.)	1’43”23
19.	Margreiter (Av.)	1’43”31
20.	Weith (ZRN)	1’43”52
21.	Presti (ZRN)	1’43”88
22.	Rolando Thoni (It.)	1’44”18
23.	Pellat Finet (Fr.)	1’44”26
24.	Grabler (Avsrtl.)	1’44”34
25.	Beeli (Švi.)	1’44”56
30. Giorgio Dal Masso (It.)	1’46'T1
32. Renato Antonioli (It.)	1’46”45
34.	Erwin Stricker (It.)	1’46”52
35.	Franco Tach (It.)	l’47”0O
Izmed Jugoslovanov se je Koželj
uvrstil na 42., Pašovič pa na 48. mesto.
Lestvica za SP:
1.	Roux
2.	Klammer, Thoni in Read
5.	Irwin
6.	Russi
7.	Plank in Stenmark 9. Grissman
10. Gros in Haker
12.	Hauser
13.	,Good
14.	Cordin
abs
26
25
22
21
20
16
15
11
8
7
6
4
V ŽENSKEM SLALOMU ZA EP
Schrollova vodi na lestvici za EP
TIGNES, 12. — Norvežanka Fjel-stad je zmagala v slalomu na mednarodnem smučarskem tekmovanju za EP v Tignesu. Zelo dobro so se na tem tekmovanju odrezale tudi italijanske tekmovalke.
Lestvica:	’
1.	Torill Fjelstad (Nor.)
2.	Wanda Bieler (It.)
3.	Manuela Fasoli (It.)
4.	Piera Macchi (It.)
5.	Gabi Schelle (ZRN)
6.	Line Cappelen (Nor.)
7.	Rosaria Ercolani (It.)
8.	Brigitt Schroll (Av.)
9.	Daniela Zini (It.) in Jana Harvanova (ČSSR)
Lestvica za evropski pokal:
1.	Brigitte Schroll (Av.)
2.	Torill Fjelstad (Nor.)
3.	Wanda Bieler (It.)
4.	Mitsuvo Nagumo (Jap.)
5.	Brigitte Glur (švi.) in
Manuela Fasoli (It.)	15
7.	Andrea Totschnig (Av.) in
Piera Macchi (It.)	11
9. Bernardette Grange (Fr.) in Gabi Schelle (ZRN)	8
86”13
86”42
87”62
88”18
88”27
88”67
88”75
STTO
89''17
28 25 23 20
NAMIZNI TENIS
V ČETRTEK V TRSTU
Neoporečna zmaga ZB Nemčije nad italijansko reprezentanso
Dokaj čudne odločitve vodstva reprezentance - Veliko zanimanje občinstva
Četrtkovo mednarodno namizno-	in	vrhunec mednarodnega	srečanja
teniško srečanje med Italijo in ZR	za	evropski pokal	narodov	pa je bi-
Nemčijo, ki se je pod pokrovitelj-	lo	srečanje med	št. 1 obeh repre-
stvom podjetja Stock odvijalo v tr- ;	zentanc: Bosiju	je stal	nasproti
žaški športni palači na Pončani, ob navzočnosti rekordnega števila (skoraj 2.000) gledalcev, se je po predvidevanju zaključilo z jasno zmago odličnih gostov, čeprav niso imeli prav lahkega dela z italijanskimi pingpongaši.
Pred pričetkom dvoboja je po odigranju himen in po predstavitvi igralcev predsednik FITeT, Tržačan N. Hauser, izročil 5-kratnemu državnemu prvaku Bosiju srebni kipec ob stoti tekmi v državnem dresu. Zatem je posebne nagrade poklonil igralcem, ki so že oblekli državni dres. Od slovenskih pingpongašev so prejeli to priznanje Boriš Košuta, Sonja Miličeva (22 nastopov) in Silvana Vesnaverjeva (2 nastopa). Po izmenjavi daril med reprezentancami ter izročitvi spominčkov nemškemu konzulu v Trstu Haus-brandtu in tržaškemu županu Spac-ciniju, ki je bd na čelu številnih častnih gostov, se je začela borba za točke za zeleno mizo.
V italijanskem taboru je izredno dobro zaigral S. Bosi, ki je najprej odpravil Bauma, v moških dvojicah pa je bil skupno s soigralcem zelo blizu zmagi. Prava poslastica
III! IIIIIIIIIUIUI1III1IIII
KOŠARKA
iiimiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiniiiiiiiiiinmiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiimfiiniiiimiimii
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovci starta jo na sedmi par točk
Drevi važno srečanje Štokljevih varovancev
Ì5. Mahre 16. Bieler in Veith 18. Jurigingèr in Winkler	3
20. Hunter, Eberhard in Hinter-seer 2
23. Sochor, Berthod in Podborski 1
Danes in jutri bodo naše košarkarske ekipe odigrale več važnih, skoraj odločilnih srečanj.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovci bodo zaigrali spet doma, in sicer jutri v Dolini proti skromni peterki POM iz Tržiča. «Plavi» ju-rišajo na šesto zaporedno zmago in s tem na sedmi par točk.
MLADINCI
Prvo kolo tppyx,gtnega dela prvenstva in.že. izredno važno srečanje
Italija uspešna
MONS, 12. — V 3. kolu mednarodnega košarkarskega turnirja v Monsu je Italija premagala Francijo s 76:68 (33:36).
tretji,
canestro pa je drugi. V primeru zmage «plavih» potem pa bi bile možnosti za osvojitev tretjega mesta znatno večje.
Poletovci bodo gostovali na Sco-gliettu. Po porazu z Borom bodo Tavčarjevi varovanci skušali zmagati in tako popraviti svoj položaj na lestvici.
«POMLAD»
Renato Štokelj in njegovi varovanci bodo drevi pred težko nalogo. Igrali bodo namreč odločilno tekmo za drugo mesto z Ricreatorijem. Obe ekipi imata po 12 točk in se potegujeta za vstop v finale.
Za Kontovel pa kaže, da je finalni turnir že «stvarnost». Treba bo jutri zmagati proti Don Boscu v gosteh, kar je povsem mogoče in KDritovélci bodo naši prvi letošnji finalisti v kakem košarkarskerh prčfefrityUr
1 NARAŠČAJNIKI
Spet Kontovelci v ospredju. Jutri bodo pred domačim občinstvom i-grali proti Interju 1904. Tekma bo odločala o drugem mestu v tej skupini in seveda o vstopu v finale.
Medtem ko bo Bor počival, pa se bodo poletovci pomerili z nevarnim Ricreatorijem.
edko
.....................................................................imiilil......................................min.......mil.....................
14 30 na Padričah
DANES
SOBOTA, 13. decembra 1975
KOŠARKA
POMLAD
20.30	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor — Ricreatori
ODBOJKA
MOŠKA C UGA
20.00	v Trstu, Ul. della Valle
Bor — Portuali Ravenna * * *
POKRAJINSKI FINALE MLADINK
20.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — Sokol
* * »
DEŽELNI FINALE DEKLIC
15.30	v Pordenopu
Nastopa tudi Kontovel
NOGOMET
ZAČETNIKI
15.30	v Štarancanu
Staranzano — Mladost
ŠOLSKI ŠPORT
ŠPORTNI DAN SREDNJE ŠOLE
14.00	na Proseku
Prireja NSSŠ «F. Levstik»
JUTRI
NEDELJA, 14. decembra 1975
ODBOJKA
DEŽELNI FINALE DEKLIC
9.00	v Pordenonu
Nastopa tudi Kontovel
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
9.15	v Dolini
Bor — POM Tržič
MLADINCI
11.00	v Trstu, Športna palača Pali. Trieste — Bor
* * *
10.30	v Trstu, Ul, Scoglietto Scoglicbo — Polet POMLAD
11.15	v Irstu, Istrska ulica
Don Bcsco — Kontovel NARAŠČAJNIKI
1.00	na Kontovelu Kontovel — Inter 1904
14.00 v Trstu, Ul. della Valle
Ricreatori — Polet
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Žavljah
De Macori — Zarja • * *
14.30	na Proseku
Primorje — Fogliano * * *
14.30	v Križu
Vesna — Costalunga * « *
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Štandrežu
Sovodnje — Falco # * »
14.30	v Fossalonu
Fossalon — Mladost * * *
14.30	v Tržiču
Romana — Juventina
* ♦ *
8.30	v Žavljah
GMT — Breg
Gaja — Kras
# * #
10.00	v Dolini
Domio — Primorec # * #
14.30	v Žavljah
S. Andrea — Union « * *
MLADINCI
10.30	v Bazovici
Zarja — Edera
# * #
12.30	v Trstu, Sv. Sergij
De Macori — Breg * « .*
12.45	na Proseku
Primorje — Primorec * * «
12.45	v Dolini
Rosandra — Vesna # # *
NARAŠČAJNIKI
9.15	na Proseku
Kras — Triestina # * #
9 15 v Trstu, Ul. Flavia
Edera — Union # # *
10.15	v Doberdobu
Mladost — San Michele
močni Leiss, ki zaseda na svetovni rang-lestvici kar 17. mesto in je povsem upravičil svoj sloves. Italijanski igralec je zaigral kot še nikoli in le malo je manjkalo, da ni pripravil pravcato senzacijo. Osvojil je namreč prvi niz, v odločilnem setu pa je Bosi celo vodil do stanja 17:14, nakar je v dramatičnem in tehnično izrednem finišu Leiss s težavo zmagal s tesnim izidom 21:19.
Drugo zmago za Italijo je dosegel solidni R. Giontella, ki je odpravil Bauma, proti Leissu pa se je dobro boril in le malo je manjkalo, da mu ni iztrgal vsaj en niz.
V	srečanju ženskih posameznic je Magni proti vsaki logiki in pričakovanju poslal za zeleno mizo i-gralko GBC Bari La Gioia, ki je resnici na ljubo imela na nasprotni strani mrežice majhno, vendar nezadržno Nemko. Vendar pa je «azzurra» odpovedala na celi črti in ni zaigrala niti na začetniški ravni, saj je osvojila skupno borih 11 točk (v dveh setih) le po usmiljenju go-stke.
V	spopadu mešanih dvojic je končno zaigrala Sonja Miličeva, skupno z Malescijem, proti nemškemu paru Hirschmuller-Engheil, ki je izredno uigran, saj sta prav ta dva nemška predstavnika pred tremi tedni na mini-SPENT-u v Ljubljani bila med najboljšimi na svetu in sta osvojila presenetljivo tretje mesto, potem ko sta izločila nič manj kot drugi najboljši kitajski par m se uvrstila na končno tretje mesto, ex-aequo z dobro znanim jugoslovanskim parom Stipančič-Palati-nuš. Proti dvojici take vrednosti je bil italijanski par brez moči. Razumljivo je sicer, da je številna publika, med katero smo zasledili visok odstotek slovenskih navijačev, ostala prvi trenutek nekoliko razočarana nad porazom in ne ravno blestečo igro naše predstavnice. Ne smemo pa spregledati svetovnega formata nemškega para, po drugi strani pa je Miličeva začela srečanje zelo zanesljivo in zaigrala na svoji običajni ravni, vendar soigralec Malesci, ki trenutno služi vojaški rok in sploh ni v formi, je nizal napako za napako, tako da je tudi Sonja postala živčna in je izgubila koncentracijo ter je proti koncu dvoboja delno popustila. Vendar $i upamo trditi, da Miličeva nikakor ni odpovedala, ker v igri mešanih dvojic igrajo ženske podrejeno vlogo in če zabrede moški (primer Malescija) v slab dan, splava skupna igra po vodi. Naša igralka je postala žrtev dvomljivih tehničnih izbir. Zato naj pohvalimo slovensko igralko za prizadevnost in resnost, ob ugotovitvi, da bi morala nastopati v srečanju posameznic, kjer bi prišla vsa njena igra bolj do izraza, kar bi bila tudi pravična nagrada za njeno dolgoletno predanost temu športu.
Ta naša zadnja trditev ni le slučajna, temveč ima globoko podlago. Nerazumljivo je, kako je mogel državni selektor S. Magni poslati za zeleno mizo igralko. La Gioia, ki ni hotela dopotovali iz Barija v Trst z vlakom kot vsi ostali (preveč malomeščansko?), temveč je dospela z letalom in se predstavila selektorju komaj ob 18. uri (skope 3 ure pred pričetkom srečanja). Po srečanju je Magni priznal, da bi se Miličeva s svojim sistemom igre nedvomno bolje upirala Nemki, dobro uro pred pričetkom dvoboja pa je izjavil v intervjuju po radijskih valovih, da je Miličeva najpopolnejša italijanska i-gralka vseh časov! Taka izjava, ki ni v skladu s poznejšimi tehničnimi odločitvami, je sad nedoslednosti. če je Sonja res najboljša, zakaj ni tega upošteval v zadnjih dveh letih, ko so se vrstile v reprezentanci druge, manj zaslužne igralke, in predvsem zakaj ni izbral za četrtkovo srečanje ženskih posameznic našo igralko, ki bi tako imela edinstveno priložnost, da pred j svojo domačo publiko pokaže ves1
svoj tehnični repertoar? Nič čudnega ni, če se namizni tenis v Italiji pod takim strokovnim vodstvom nikakor ne more dvigniti nad poprečje. Miličevi pa gre vsa solidarnost tržaške športne javnosti z željo, da bi že v bližnji prihodnosti dosegla svojo športno pravico.
TEHNIČNI IZIDI:
ITALIJA — ZR NEMČIJA 2:5 Bosi - Baum 2:0 (21:19; 21:19) Giontella - Leiss 0:2 (19:21; 14:21) La Gioia - Hirschmiiller	0:2
(5:21; 6:21)
Bosi in Giontella -Leiss in Engheil 1:2 (21:19; 17:21; 13:21)
Milič in Malesci -Hirschmiiller in Engheil 0:2 (11:21; 5:21)
Bosi - Leiss 1:2 (22:20; 7:21; 19:21) Giontella - Baum 2:0 (21:19; 21:18) —bs—
PARIZ, 12. — Jutri se bo v Parizu pomeril svetovni boksarski prvak srednje teže Argentinec Carlos Mon-zon (33 let) s Francozom Gratienom Tonnajem (27 let). Srečanje bo veljalo za naslov svetovnega prvaka.
REGGIO EMILIA, 12. - Na mednarodnem teniškem tekmovanju za VN WTP v Reggio Emilij je Di Matteo premagal Bertoiuccija,
NOGOMET
AMATERSKI NOGOMET
ZARJA EDINA NASA EKIPA KI JE ŠE BREZ PORAZA
Zadnji letošnji domači nastop Prosečanov ■ Pri Vesni so razpoloženi optimistično -V 3. AL derbi Gaja Kras
2. AMATERSKA LIGA
De Macori — Zarja
Zarja je edina ekipa skupine, ki še ni doživela poraza. Zato je povsem razumljivo, da vlada v njenem taboru optimizem tudi za nedeljsko gostovanje pri De Macoriju. Tržačani sodijo med šibkejše ekipe te skupine, saj so do sedaj premagali le ekipo Edile Adriatico, kar sicer predstavlja pravo presenečenje. V ostalih devetih nastopih so petkrat remizirali in štirikrat poraženi zapustili igrišče. Zanimivo je sicer, da je De Macori doma klonil (0:1) le Rosandri, kar narekuje Ba-zovcem, da bodo morali precej paziti, kajti vsako podcenjevanje nasprotnika (ali slaba taktična razporeditev) bi jih lahko drago stala. Ker so domačini lačni točk in bodo zato napeli vse svoje sile, bi se Ba-zovci gotovo zadovoljili tudi z remijem, saj bi s tem ohranili svojo nepremagljivost in ostali še vedno med prvimi na lestvici.
Primorje — Fogliano
Z gostovanjem Fogliana bo Primorje zaključilo domače nastope v letu 1975. Prejšnji teden proti Vil-lesseju «rdeče-rumeni» niso zadovoljili svojih navijačev, zato tokrat odločno startajo na zmago, ker hočejo z uspehom zaključiti serijo do-
■■1II11III1II1UIII1........................................................................................................
V MOŠKI C LIGI
Borova šesterka drevi pred domačimi gledalci
Danes bosta na sporedu tudi dve finalni srečanji mladih odbojkaric
MOŠKA C LIGA
Odbojkarji Bora vodo drevi odigrali prvo prvenstveno tekmo pred domačimi gledalci. Srečanje s še-sterko Portuali iz Ravenne bo še posebej pomembno, ker je povratek v telovadnico v Ul. della Valle nadaljevanje uspešne tradicije tržaškega športnega združenja. Prelepa srečanja v 2. odbojkarski ligi so za Bor samo preteklosti
Tržačani so se za srečanje z Ravenčani odlično^jSriprKVfli':Méd tetìi; nom so odigràTl'Tcàr dve'prijateljski tekmi. Najprej so pomerili svoje moči s Krasom in v četrtek še s prvoligašem Novolineo. še posebej so se odlikovali v tej tekmi, saj so prikazali res odlično odbojko.
Gostujoča šesterka ne bi smela predstavljati nepremagljive ovire za domače. V prvem prvenstvenem nastopu je bila poražena sredi Ravenne od Marghere. Zato lahko mirne duše pričakujemo še dve točki za slovenske odbojkarje.
MLADINKE
V tej konkurenci se bosta spoprijeli za pokrajinski naslov slovenski šesterki Bora in Sokola. Ker sta se trenerja sporazumela samo za eno
SNEŽNE
RAZMERE
TRBIŽ	25
NEVEJSKO SEDLO	40
VIŠARJE	150
KOČA GILBERTI	150
RAVASCLETTO	10
ZONCOLAN	140
SAURIS	60
PRAMOLLO	100
SAPPADA	35
M. SIERRA(Sappada)	150
MONTECAVALLO (Piancav.) 100	
KRANJSKA GORA	10
KRVAVEC	40
ZELENICA	50
POKLJUKA	40
BOHINJ	10
POHORJE	10
PLANICA	18
KANIN	50 -190
tekmo, bo tako že nocoj znan pokrajinski prvak. Vsekakor pa moramo takoj pripomniti, da ima vsaj na papirju večje možnosti Sokol, kljub temu da igra v gosteh. Borov-ke to pot ne bodo igrale v najboljši postavi. Ne glede na končni izid pa se obeta zanimivo srečanje.
DEKLICE
V te j • konkurenci tjq danes v Pordenonu deželni finale. Našo pokrajino bodo zastopale odbojkarice Kon-tòyéla. žal! ,pa nam "niso znani o-stali trije finalistf, ki "bodo branili barve Gorice, Vidma in Pordenona. Ker ni niti znan sistem tekmovanja, ker se bodo vodstva sodelujočih ekip zanj zmenila pred žrebanjem, je težko dati katerokoli napoved. Vsekakor pa upamo, da bodo Kontovelke dobro branile ugled slovenske odbojke.
G. F.
mačih nastopov v tekočem letu. Naloga vsekakor ne bo lahka, ker je nasprotnik (sodeč po remiju z Li-bertasom) prebolel krizo. Ekipa Fogliana je po dobrem startu (dve zaporedni zmagi, sledili so trije remiji) okusil štiri zaporedne poraze. Končno je prejšnjo nedeljo izbojevala remi, ki je ekipi vlil nove moči. Moštvo Fogliana bo vsekakor prišlo na Prosek v okrnjeni postavi: zaradi izključitve ne bosta igrala Miniussi in Krpan. Odsotnost slednjega bo nedvomno občutena saj j« Krpan (s tremi zadetki) najboljši strelec v vrstah Fogliana. Z druge strani ima tudi Primorje diskvalificiranega branilca Cimolina, ki je bil kaznovan prejšnjo nedeljo. Z nadomestitvijo trener Verginella nima težav, ker je Blažina pripravljen.
Vesna — Costalunga
Po zadnjih uspehih je razumljivo, da je morala v taboru Vesne zelo visoka zato so Križani optimisti pred jutrišnjim nastopom s Costalungo. Vsi se sicer zavedajo, da nasprotnik ne bo lahka ovira. Costalunga je moštvo, ki se ponaša z dobrini napadom, .kjer nad vsemi izstopata Raseni in Furlani (dosegla sta tri, oz. štiri gole vsak). Pozabiti pa ne smemo še na desno krilo Bussija, ki je v zaključevanju precej spreten. Sicer pa navijači Vesne prav gotovo ne morejo nič očitati svojim napadalcem, saj so «plavi» v zadnjih šestih nastopih zabili kar 13 golov. To jasno kaže, da je Vesna trenutno v dobri formi, zato Križani jutri proti Costalungi ne bi smeli imeti problemov, upoštevajoč tudi, da Tržačani v petih gostovanjih niso še dosegli gola, kajti izbojevali so le dva bela izida (De Macori in Zarja).
3. AMATERSKA LIGA
Po nedeljskem počitku bodo Brežani gostje solidne enajsterice GMT, ki je trenutno na drugem mestu z dvema točkama prednosti pred predstavniki dolinske občine. Srečanje bi moralo biti zelo zanimivo in izid bo verjetno odločilnega pomena za bodočnost ekip, kajti samo zmaga daje eni ali drugi ekipi še upar.je, da lahko zasledujeta Primorca, ki ima točko več od GMT in tri točke več od Brega.
V derbiju Gaja - Kras ima ek’pa s Padrič in iz Gropade vsekakor možnost zmagati, saj bo trener tokrat razpolagal z vsemi svojimi i-gralci.
Drugače bo z Unionom, ki bi se v srečanju s solidno ekipo1 S. Andrea verjetno zadovoljil tudi z remijem.'
Tudi Trebence čaka jutri nevaren nasprotnik, in sicer ekipa Domia, ki je po trenutni krizi prejšnjo nedeljo po zmagi nad Sampvitom dokazala, da še ni vrgla puške v koruzo. Tre-benci, ki razpolagajo s prodornim napadom, ne bi smeli imeti težav, seveda če napadalci ne bodo odpovedali.
B R.
Šolski športni dan na Proseku
Na srednji šoli «Fran Levstik» na Proseku bo danes na sporedu drugi športni dan za vse slovenske nižje srednje šole na Tržaškem.
Kot smo že poročali v nedeljski številki, je organizator (proseška nižja srednja šola) razdelil tekmovanja na tri dele.
Prvi razredi se bodo tako v ženski, kot v moški konkurenci pomerili na poligonu. Vsako ekipo bo sestavljalo 10 prvošolcev.
Reprezentance drugih in tretjih razredov se bodo pomerile v boju med dvema ognjema. Tudi tukaj bodo reprezentance sestavljene iz desetih dijakov, oziroma dijakinj. Izločene skupine bodo organizatorji izžreba-hk pred tekmovanjem.
Za tiste dijake, ki ne bodo nastopili ne v poligonu ne v i -i med dvema ognjema, bo na sporedu tek čez dm in stm.
Organizacijo tega tekmovanja je prevzela atletska sekcija ŠZ Bor.
Tek se bo odvijal po prose-ški gmajni in v gozdičku v bližini spomenika padlim.
Predvideno bi se moralo tekmovanje na poligonu in izločilne tekme v igri med dvema cgr.jema odvijati istočasno: poligon v telovadnici, igra pa na zunanjem igrišču. V primeru slabega vremena pa se bodo vsa tekmovanja, razen seveda teka čez dm in stm, odvijala v telovadnici.
Najboljši tekmovalci in ekipe bodo nagrajene s pokali in kolajnami, ki so jih organizatorju podarile razne organizacije.
Tekmovanje se bo začelo ob 14. uri. Zbirališče za vse tekmovalce bo d0 13.45 na šoli «Fran Levstik» na Proseku.
INKA

!
| Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA
4
G>
»Ki
I
I
Samo v šolskem letu 1973-74 smo našteli več kot 83.000 študentov, široka mreža specializiranih srednjih šol daje gruzinskim fantom in dekletom možnost, da se izučijo za več kot štiristo specializiranih poklicev, a v devetnajstih visokih šolah pripravljamo kadre z visoko kvalifikacijo skoraj za vsa področja človeške dejavnosti. Tako vsako leto industrija, kmetijsko gospodarstvo, znanost in umetnost dobijo skoraj trinajst tisoč specialistov z visoko izobrazbo. Veliki gruzinski pisatelj in družbeni delavec lija Cavčavadze je nekoč sanjal o tistem času, ko naj bi Gruzija imela vsaj 25 do 30 inžernirjev in agronomov. V letih sovjetske oblasti pa so visoke šole dale republiki več kot sto petdeset tisoč inženirjev, agronomov, zdravnikov, arhitektov, pedagogov in drugih diplomiranih specialistov, ki so in še uspešno delajo v narodnem gospodarstvu, znanosti in kulturi.
Ko je bila 1941. leta pri nas ustanovljena akademija znanosti gruzinske SSR, je postala danes eden izmed velikih znanstvenih središč Sovjetske zveze. Tako imamo zdaj v naši republiki več kot dvesto znanstvenoraziskovalnih ustanov. Tu potekajo raziskave v številnih smereh nara-
voznanstvenih in družbenih ved. Tako so si svetovni sloves pridobila dela gruzinskih matematikov o teoriji prožnosti, mejnih nalog analitskih funkcij in singularnih integralnih enačb. Zlati fond sovjetske znanosti tvorijo raziskave v takšnih sodobnih vejah znanosti kot so fizika plazme, kvantna hidrodinamika, fizikalna kibernetika in polprevodniki. Dragocene znanstvene rezultate so dobili tudi naši fiziologi, kemiki, jezikoslovci in drugi. Kar petinsedemdeset naših učenjakov je prejelo najvišja priznanja, leninske in državne nagrade ZSSR. Monografije in dela gruzinskih znanstvenikov izhajajo v ZDA, NDR, Angliji, Romuniji, Italiji, Franciji, Jugoslaviji, Češkoslovaški in drugih deželah. Najuglednejši znanstveniki, takšni kot mtematika Nikolaj Mushe-lišvili in lija Vekua, fiziolog Ivane Beritašvili in še kakih dvajset naših znanstvenikov je bilo izvoljenih za člane znanstvenih akademij in ustanov v tujini.
Tako so številna dela naših znanstvenikov naravnost ali pa posredno povezana s pospešitvijo znanstvenotehni-škega napredka. Tako so omogočila nadaljnjo avtomatizacijo naše proizvodnje, obdelavo novih metod in tehnologije snovi in elementov, ki jih uporabljamo v narodnem gospodarstvu. In za konec naj še omenim, da se gruzinska znanost razvija v najtesnejšem sodelovanju z našimi številnimi znanstvenimi središči v Moskvi, Leningradu in drugih naših republikah. Prav tako pa sodelujejo naši znanstveniki v plodovitem skupnem delu s številnimi ustanovami socialističnih dežel po programih dvostranskega sodelovanja,» je zaključil svoja izvajanja rektor inštituta za tuje jezike Aleksidze.
Prišel je čas slovesa. Ko smo izčrpali že vse možnosti zdravic, je vstal naš dobri Gabrijel in dejal:
«Dovolite, da dvignem čašo še za zadnjo zdravico pred vašim odhodom. Izpijmo jo na zdravje in srečo
pilotov, ki vas bodo čez nekaj minut popeljali v Moskvo. S tem pa vam tudi želim hkrati srečen in uspešen polet čez Kavkaz v Moskvo in od tam v vašo domovino!»
Nazdravili smo torej pilotom Tu-134 A, ki so nas okrog druge ure vzeli v svoje varno okrilje. Slovo od gostiteljev je bilo ob letalu, katerega motorji so bili že
Novi Arbat-Kalininski prospekt v Moskvi
prižgani, in so zadovoljno rjoveli v sončno majsko popoldne, je bilo izredno prisrčno in tovariško, da ne rečem naravnost prijateljsko. Drug za drugim smo se objemali s svojimi gostitelji — spremljevalci, poljubili smo se po stari slovanski navadi in si seveda zaželeli skorajšnjega
je pomaknilo proti vzletni stezi, za hip postalo no pa se rjoveč pognalo po vzletni stezi, rahlo zadrgetalo se navpično dvignilo proti nebu.	g Q
KmaJu je bil globoko pod nami Tbilisi, Kura ki s£ pobliskovala v popoldanskem soncu, pa Tbilisijsko mc in ze so se začeli dvigati pod nami pobočja in grah mi pa smo se vzpenjali čedalje višje in se skozi me m oblake spet prebili do sonca. Tiho sem upal da t vsaj nazaj grede bolje videl Kavkaz, toda tudi to se mi zelja ni uresničila. Globoko spodaj, v meglenem oblačnem morju, je samo spet strčal iz bele gmote gocm, s snegom prekriti očak Kazbek kot bi hotel Hr sumno skrivati celoten kompleks Kavkaza, pogorja geografsko ločuje Evropo od Azije.	^ g J ’
Po slabih dveh urah letenja smo se smistili o popoldne moskovskega letališča Domodedovo, premak ure za uro nazaj m v varno okrilje nas ie snet nasmejani Nodar Maharadže. J	' P ‘ p
Popeljal nas je v hotel centralnega komiteja KP Zanimivost tega hotela je bila predvsem v tem da zu nikjer m bilo nobenega napisa in je bil videti kot bol razkošnejši stanovanjski blok iz klinker opeke n katerega so stala podobna, ix> vsej verjetnosti stàn,-.P ska poslopja, v katerih stanujejo, ^ stevilmh volgah m celo čajkah pred njimi, visoki sov
vhrvHfULkC1°nK?J1' h°tel -’e spominjal v bistvu sa vhod, ki je bil malce privzdignjen z napuščem, pod k'
rega je vodilo cestišče, tako da si se z avtomobilom i ko pripeljal tik do vrat.	ouom 1
(Nadaljevanje sle
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljen*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
13. decembra 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
NA PRAGU DEVETEGA MESECA SRDITIH SPOPADOV:
Ponovni boji v Libanonu takoj po podpisu premirja
Včeraj vsaj 42 mrtvih ■ Tisoči žrtev in ogromna gmotna škoda ■ Peres v Washingtonu
BEJRUT, 12. — Davi ob 1. uri bi moral stopiti v veljavo v Libanonu nov sporazum o prekinitvi sovražnosti med levičarskimi skupinami muslimanov in desničarskimi maro-nitskimi «falangisti». Sporazum je bil podpisan na seji visokega odbora za koordinacijo pod predsedstvom ministrskega predsednika Karame-ja. Na seji so bili navzoči tudi predstavniki libanonskih levičarskih strank. Novo premirje bi moralo sovpadati z muslimanskim praznikom Al-Adha.
Še preden je stopilo v veljavo novo premirje, so ponovno zareglja-le strojnice, minometi pa so spet začeli bruhati smrtonosne rakete. Spopadi med nasprotnima strankama so zajeli predvsem osrednje kraje v Bejrutu med trgoma «Place de canons» in «Place Riad Solh» ter področje velikih hotelov. Do streljanja je prišlo tudi v Zahle, glavnem mestu osrednje pokrajine. Proti jutru so boji v glavnem ponehali ter je bilo slišati le posamezne strele.
Po zadnjih uradnih vesteh je danes izgubilo življenje v Libanu 42 ljudi. Največ žrtev je bilo v mestu nes izgubilo življenje v Libanonu 42 Zdi se, da gre v tem primeru za
maščevanje muslimanov zaradi u-boja neke družine (moža, žene in pet otrok).
Jutri se bo začel v Libanonu že deveti mesec krvavih spopadov med muslimanskimi levičarji in krščan-skomaronitskimi desničarji. Po u-radnih cenitvah je v dejanskih 180 dneh bojev izgubilo življenje od 4500 do 9000 ljudi, oziroma od 25 do 50 na dan. Gmotne izgube cenijo na 2200, oz. 2500 milijard lir. Prišteti pa je še treba veliko škodo, ki so jo utrpeli zadnje čase veliki hóteli.
Iz Tel Aviva sporočajo, da je danes odpotoval v Washington izraelski minister za obrambo šimon Peres, ki se bo pogajal z ameriškimi državniki glede dobave Izraelu najnovejših ameriških letal «F-15» ,ki naj bi bila kos izredno izpopolnjenim sovjetskim «mig 15», ki jih je baje prejela Sirija.
OZN obsodila indonezijski poseg v Vzhodnem Timorju
NEW YORK, 12. — Glavna skupščina OZN je snoči odobrila reso-
Miuiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiiiuiiiiiiiiniuimiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
PREDSINOČNJIM PRI RECCU
Ugrabitelji osvobodili Giovanni ja Scbiaiiina
Fant je bil po 20 dneh ujetništva hudo zdelan - 315 milijonov lir odkupnine
GENOVA, 12. — Giovanni Schiaffino, 20-letni sin lastnika genovske tovarne sladkorja Sermide, ki je bil ugrabljen pred 19 dnevi, je bil osvobojen sinoči malo pred polnočjo pri neki vasici nedaleč od Recca. Fant, ki je bil vidno izčrpan, je po osvoboditvi taval nekaj časa po poljih dokler ni prispel do vasi, kjer je dobil zatočišče in od koder je telefoniral staršem, naj pridejo ponj.
Schiaffino je bil ugrabljen konec novembra v Ul. Crocco v Genovi, majhni in strmi uličici, ki so jo banditi pregradili s svojim vozilom. Avto ugrabiteljev (alfetta modre barve) so našii nekaj dni pozneje v genovskem predmestju. Za družino Schiaffino so se začele dolge ure čakanja in nato naporna pogajanja za odkupnino, ki naj bi, po besedah odv. Maura Greca znašala 315 milijonov lir, čeprav so banditi sprva zahtevali 2 milijardi lir. Odv. Greco je v pogovoru s časnikarji- poudaril, da je bila izplačana vsota vse, kar je premogla ugrabljenčeva družina, zaradi česar ni ta v pogajanjih z roparji popustila niti za milimeter. Dodal je tudi, da so banditi pristali na sporazum predvčerajšnjim in da je on osebno nesel torbo z denarjem na kraj, ki so ga določili izsiljevalci.
Giovanni Schiaffino se je sestal s časnikarji danes dopoldne 12 ur po osvoboditvi. Kot rečeno je bil fant zdelan, ker so banditi ravnali z njim zelo slabo in so ga hranili zelo neredno. Poudaril je tudi, da sinoči, ko je bil osvobojen, se ni mogel obdržati na nogah in je moral po štirih do prve hiše.
«Ne bom vam povedal veliko o svojem ujetništvu — je v uvodu rekel Schiaffino — ker sem še izčrpan in zmeden.» Govoril je s težavo in počasi, vendar pa se je potrudil, da je bil v svojem pripovedovanju čim točnejši: od trenutka ugrabitve do trenutka osvoboditve. Poudaril je, da je med ujetništvom veliko spal, ker so mu banditi vsilili znatne količine pomirjevalnih sredstev, jedel je malo in občasno, poleg tega pa je bil zaprt v tesni celici, dolgi dva in visoki en meter, pred katero je bil na straži zakrinkan bandit. Leta je izvlekel samokres in ga naperil proti njemu ob najmanjšem šumu.
«Bil sem prestrašen — je poudaril fant — čeprav sem vedel, da si družina prizadeva, da bi zbrala denar za odkupnino.» Dodal je tudi, da so mu vsa njegova pisma narekovali ugrabitelji, tudi tisto, ki ga je objavil neki genovski časnik in v katerem je poudarjal, da mu bodo banditi odrezali prsta na roki, če ne bo oče plačal dveh milijard lir odkupnine. «Nepričakovano — je zaključil svojo mučno pripoved — so mi povedali, da me osvobodijo. Vozarili so me dalj časa preden so me spustili. Noge so mi klecnile in do
prve hiše sem prišel po štirih.»
Ko si bo Schiaffino nekoliko opomogel, ga bodo zaslišali tudi preiskovalci, ki pa naj bi bili vsekakor že na dobri poti.
Umor lahkoživke v Vidmu
VIDEM, 12. - Eugenia Pilling, 48-letna Videmčanka, je bila ubita v zakotni kolibi v Ul. Cosattini v Vidmu. Truplo ženske je odkril njen brat, ki je nemudoma obvestil policijo. Pillingova je živela v razkošnem stanovanju v središču Vidma, hiša v Ul. Cosattini pa ji je služila za ljubavne zmenke z občasnimi prijatelji. Agenti niso na kraju zločina našli ne noža, s katerim je bila ženska ubita, niti nobenega sledu za morilcem, menijo pa vsekakor, da gre le-tega iskati v krogih videmskih izkoriščevalcev prostitucije.
lucijo, s katero odločno obsoja indonezijski vojaški poseg v Vzhodnem Timorju in zahteva, naj Indonezija umakne svoje čete. Skupščina je nadalje priporočila varnostnemu svetu takojšnji poseg v obrambo ozemeljske celovitosti Vzhodnega Timorja in pravice tamkajšnjega prebivalstva, da samo odloča o svoji usodi.
Moluški teroristi osvobodili še eno talko
AMSTERDAM, 12. — Moluški teroristi, ki so zajeli brzec pri Bei-lenu, so danes popoldne osvobodili še eno talko. Gre za 16-letno dekle, ki se je lahko vrnilo v družinski krog v spremstvu posredovalcev, ki vzdržujejo stike med teroristi in policijo.
V zvezi s terorističnim izpadom na vlaku list «De Telegraaf» trdi, da so Molučani naravnost obložili stene vagona z razstrelivom, zaradi česar si nizozemska policija ne upa vdreti v vlak in zajeti teroriste. časnik trdi nadalje, da je terorist, ki je bil pred nekaj dnevi ranjen zaradi eksplozije na vlaku, priznal umor enega talca. Dodal je tudi, da je bil vlakovodja ubit, ker ni hotel izpolniti povelja teroristov, naj obrne vlak proti Amsterdamu.
Teroristična izpada Molučanov sta tudi vzrok za znatno zaostritev odnosov med Nizozemsko in Indonezijo, ki obtožuje Haag premajhne odločnosti. V znak protesta je indonezijska vlada danes prekinila pogajanja za podpis pogodbe v vrednosti sto milijonov dolarjev.
Kovaljev obsojen
MOSKVA, 12. — Danes se je v Vilnjusu zaključila obravnava proti sovjetskemu oporečniku Sergeju Ko-valjevu, katerega je vrhovno sodišče litvanske republike obsodilo na sedem let strogega zapora ter na tri leta konfinacije. Ko so prebrali razsodbo, Kovaljev ni bil v dvorani. Pozneje je njegova žena naslovila protestno pismo na generalnega prav-dnika Sovjetske zveze, ker njenemu možu niso dopustih, da bi po govoru tožilca prebral svoj zagovor, čeprav je bil proces javen, vendar pa niso dovolili vstopa v dvorano oporečniku Saharovu in nekaterim prijateljem Kovaljeva.
RIM, 12. — Danes se je zaključila konferenca, ki so jo sklicali v Rimu izvršni odbori italijanske federacije tiska, ustanove INPG in časnikarske zbornice. V zaključni izjavi je . rečeno, da se vsi prizadeti strinjajo, da je za samoupravljanje časnikarske kategorije nujno potreben obstoj vseh treh komponent: INPG, zbornica in federacija časnikarjev.
Nekaj ur pred dokončno predajo agentom Scotland Yarda, so severnoirski teroristi, ki so se zabarikadirali v nekem stanovanju v Bal-combe Streetn, osvobodili talko. Na sliki: ženska na balkonu v spremstvu terorista tik pred osvoboditvijo.
sanje sardinskega avtonomizma postalo v prihodnjih dneh iti tednih vedno bolj vroče. V ospredju določene kampanje sardinskim avtonomistom, ki so v veliki večini zbrani v okviru stranke «Partito sardo d’azione» ter še v nekaterih drugih manjših skupinah (kot krožek «Citta - campagna» s sedežem v Cagliariju ter «Su populu sardu» iz Nuora).
V zadnjih dneh je polemika prerasla iz časnikarskega okvira v afero, ki je pomembna na vsedržavni ravni.
Vse se je začelo, ko je dnevnik «La nuova Sardegna» iz Nuora objavil 30. novembra in potem 3. decembra vesti o domnevni povezanosti med stranko «Partito sardo d’azione», katere politični tajnik je poslanec Michele Colombu, ki pripada mešani skupini poslanske zbornice in kriminalnimi skupinami, ki so zadnje čase ugrabile poslanca Riccia in inž. Travaglina. Časnik iz Nuora je še dodal, da sta SID (vojaška obve ščevalna služba) in inšpektorat protiteroristične dejavnosti vodila pre-
niiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiia.
P0 ŠESTIH DNEH OBLEGANJA IN PSIHOLOŠKEGA «MEHČANJA»
Scotland Yard končno zlomil odpor severnoirskih teroristov
Gverilci so osvobodili talca in se vdali ■ Kaže, da gre za komandos, ki je odgovoren za val krvavih terorističnih izpadov v Veliki Britaniji
LONDON, 12. — Po šestih dneh obleganja so se danes popoldne vdali teroristi severnoirske polvojašlce organizacije IRA, ki so v soboto vdrli v stanovanje zakoncev Mat-tews v Balcombe Streetu in ju vzeli za talca. Nekaj ur pred predajo so gverilci dšvobodili žensko, nato pa so po mrzličnih pogajanjih s policijo sklenili, da osvobodijo še moškega in odložijo o-rožje.
Prvi znaki, da živci gverilcev popuščajo, so bili vidni že davi, ko so teroristi prvič v šestih dneh sprejeli od agentov hrano in vodo, ter so na kratko poročali policiji o zdravstvenem stanju talcev. Uro pozneje se je nepričakovano eden od gverilcev pojavil na balkonu z žensko in jo osvobodil, nato pa, kot rečeno, po nekaj urah mrzličnih pogajanj, so se gverilci vdali. Vklenjene in, močno zastražene so jih agenti odvedli v zapor.
Scotland Yard je tako znova dokazal, da je taktika zavlačevanja
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiTHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MILANČANI POČASTILI ŽRTVE NEOFAŠIZMA
Mogočna manifestacija v Milanu ob šesti obletnici Trga Fontana
Župan Aldo Aniasi: «Vlada nam mora povedati resnico o pokolu»
MILAN, 12. — S sprevodi in množično manifestacijo na Trgu Fontana so danes Milančani počastili žrtve neofašističnega nasilja in so se spomnili enega najbolj tragičnih dni v zgodovini mesta: 12. decembra 1969, ko je v Kmečki banki eksplozija peklenskega stroja ubila 16 ljudi in ranila kakih sto. Osrednje manifestacije, ki jo je priredila občina s sodelovanjem sindikalnih konfederacij se je udeležilo na deset-tisoče ljudi, ki so prišli na Trg Fontana v treh sprevodih.
Zbrani množici so spregovorili sindikalista Manlio Pirola in Donato Zinni ter milanski župan Aldo Aniasi. Le-ta je poudaril, «da 12. december 1969 pomeni začetek strategije napetosti in pokolov. Cilj tragične serije atentatov in umorov, ki so zahtevali toliko žrtev, je bil pahniti Italijo v mračno preteklost v času, ko se je delavski razred odločno boril za napredek. Dovolj nam je podpisovanja letakov in dnevnih redov, nato pa iti na pogreb tolikih tovarišev, ki so žrtve fašistov. Vlada nam mora povedati resnico o atentatih, mora nam pojasniti zakaj je gen. Miceli svoboden in zakaj je bil
gen. Maletti, ki je bil glavna priča proti njemu premeščen. S svoje strani pa se obvezujemo, da bomo poostrili nadzorstvo in se bomo zavzemali za enoten nastop vseh resnično demokratičnih sil našega mesta».
Z Aniasijevim govorom se je manifestacija, katere so se udeležili delavski sveti vseh milanskih tovarn, zaključila in demonstranti so se mirno oddaljili, študentovsko gibanje in levičarski izvenparlamentarci pa so šli v sprevodu pred sodno palačo. Tu so razni govorniki v svojih posegih odločno obsodili sodstvo, zaradi počasnosti katerega fašistični zločinci, ki so odgovorni za pokol, niso bili še kaznovani.
Policija zaplenila dva kg heroina v Milanu
MILAN, 12. -- Milanska policija je snoči zadala hud udarec organizaciji prekupčevalcev mamil. A- j dekle prisiljeno k : genti so aretirali tri osebe in za-1 jo ugrabitelji ubili.
plenili dva kg čistega heroina, katerega vrednost na črni borzi presega poldrugo milijardo lir.
Aretirani so bili Vincenzo Gilber-ti, Aldo Bozzola in Giampiero Grandi, ki so imeli že večkrat opravka s pravico v Italiji in na tujem zaradi raznih kaznivih dejanj. Vče-rajšna uspešna akcija je sad preiskave o umoru bossa Maria Bu-raglia, ki je bil ubit pred enim mesecem, medtem ko je v svojem «rollce roycu» čakal pred domom na ljubico. V okviru te preiskave je bil aretiran Eugenio Saccà, ki ga policija sumi, da je mandator zločina.
SAN FRANCISCO, 12. — Konec februarja se bo pred zveznim sodiščem v San Franciscu začel proces proti Patricii Hearst, hčerki petičnega založnika, ki se je pridružila samozvani simbioniški osvobodilni vojski. Dekle je bilo aretirano pred nekaj meseci, pol leta po svoji ugrabitvi. Patriciin branilec je že napovedal, da bo pred sodnim zborom zagovarjal tezo, da je bilo dekle prisiljeno k ropanju, sicer bi
in postopnega «mehčanja» banditov uspešna. Dramatični dvoboj živcev s teroristi se je začel v soboto, o-krog 22. ure. Nekaj minut prej je agent opazil sumljiv avto pred restavracijo «Scott’s» v središčni četrti Mayfair, kjer so teroristi nekaj dni prej izvedli krvav atentat. Ko se je približal vozilu in zahteval osebne dokumente od šoferja, so teroristi sprožili proti njemu rafal iz brzostrelke in nato urno odbrzeli. Začel se je divji lov, ki se je zaključil v Balcombe Streetu. Gverilci so namreč sprevideli, da se jim beg ne bo posrečil, zaradi česar so vdrli v stanovanje zakoncev Mattews in ju vzeli za talca. V zameno za njuno življenje so zahtevali letalo, s katerim bi pobegnili na Irsko, a Scotland Yard je takoj sklenil, da ne bo klonil izsiljevanju.
V teh šestih dneh so bili stiki med policijo in gverilci občasni in zelo neredni. Pred dvema dnevoma pa so gverilci prekinili vsako pogajanje s Scotland Yardom. Kazalo je, da bo obleganje zelo dolgo, morda mesec dni, so menili največji črnogledi. Obleganci so bili namreč hladnokrvni in trdno odločeni, da zdržijo. Odločilno potezo so agenti pogruntali šele danes zjutraj, ko so postavili pred poslopje, v katerem so se zabarikadirali teroristi, visoko kovinsko pregrado. Gverilci niso tako mogli več nadzorovati u-lice, dobro pa so vedeli, da jih ostrostrelci policije nadzorujejo in so pripravljeni izkoristiti vsako njihovo napako. Od tod sklep, da se predajo.
Imena teroristov niso znana, čeprav so agenti namignili na možnost, da je; med njimi tudi žalostno znani Michael Wilson, ki ga policija dolži vseh najbolj krvoločnih terorističnih izpadov v Veliki Britaniji in umora pisatelja Rossa Mc Whirterja. Kaže tudi, da so aretirani gverilci odgovorni za teroristično kampanjo zadnjih mesecev na Britanskem, ki je zahtevala 9 mrtvih in nad tristo ranjenih.
Slovencem v videmski...
(Nadaljevanje s 4. strani)
programske, izjave večine, ki «meni, da kulturno bogastvo, tradicija in jezik posameznih etničnih skupin v pokrajini morajo biti ohranjeni in uveljavljeni v vseh njihovih izrazih kot sredstvo za obogatitev in družbeno rast vse naše skupnosti» in zato «izjavlja, da je pripravljena preučiti vse pobude za dosego navedenih smotrov.»
Chiabudini je nato dejal, da je sklicanje konference, na kateri se bo razpravljalo o etnično-je-
V teku preiskava SID in Inšpektorata za boj proti terorizmu?
Napad na posl. Columbuja in sardinske avtonomiste
Namigi na povezanost med «Partito sardo d’azione» bi nedavnimi ugrabitvami • Interpelacije poslancev
RIM, 12. — Vse kaže, da bo vpra-1 iskavo v zvezi z dejavnostjo «(Partita sardo d’azione» in drugih avtonomističnih skupin ter samega poslanca Columbuja. Med drugim se je namigovalo tudi na finansiranje o-menjene sardinske stranke s strani libijskega predsednika polk. Ge-dafija (2 milijardi lir) v zameno za usluge, ki naj bi jih stranka nudila v bodočnosti libijski državi.
Da je prefekt iz Cagliarija sestavil poročilo v tej zvezi notranjemu ministrstvu, ni nobenega dvoma. To dokazuje tudi dejstvo, da je generalni pravdnik v Cagliariju odprl preiskavo v zvezi z vprašanjem, kako se je moglo zgoditi, da je strogo tajen dokument prišel v javnost.
Reakcije na pobudo prefekta iz Cagliarija so bile v Rimu zelo ostre, posebno v zvezi z domnevnim posegom protivohunske službe SID ter inšpektorata protiteroristične dejavnosti. V ospredje pa stopa vprašanje, ki izzveni nekoliko žaljivo za parlament in sicer kako so mogli policijski organi dalj časa nadzorovati dejavnost nekega člana poslanske zbornice.
Predsednik mešane skupine v poslanski zbornici Anderlini je v pogovoru s časnikarji izjavil, da je posredoval pri predsedstvu zbornice, da bi vlada čimprej odgovorila na interpelacije in vprašanja v zvezi s kampanjo, ki jo vodijo nekateri časopisi. Poslanec Anderlini je pri tem mislil na tri interpelacije in vprašanja. Prvo interpelacijo je predložil predsedstvu poslanske zbornice sam poslanec Columbu, ki sprašuje vladnega predsednika, notranjega ministra in ministra za obrambo, če jim je kaj znanega o domnevnih preiskavah SID in inšpektorata protiteroristične dejavnosli v zvezi z ugrabitvama posl. Riccia in inž. Travaglina na podlagi kampanje, ki jo je sprožil list «La Sardegna nuova». Nadalje zahteva pojasnila o morebitnih ukrepih, če so navedbe časopisa resnične.
V tej zvezi so tudi komunistični poslanci Marras, Pani in drugi vprašali ministra za notranje zadeve in obrambo, če so vesti sar-dinjskega časnika o dejavnosti varnostnih organov resnične.
Najbolj rhžčlenjena je interpelacija, ki so jo vložili Anderlini, Chanoux, Masullo in Terranova, ki pripadajo vsi mešani skupini v zbornici. Tudi ti poslanci sprašujejo predsednika vlade in ministra za notranje zadeve in za obrambo, naj pojasnijo, če odgovarjajo resnici navedbe sardinskega časnika in po katerih bi utegnila odgovornost za nekatere ugrabitve pasti na «Partito sardo d azione» in druge avtonomi-sl:čne skupihe in celo na poslanca Columbuja. štirje parlamentarci sprašujejo nadalje naslovnike interpelacije, če se jim ne zdi morda da ta kampanja prihaja iz krogov, ki so blizu SID in inšpektorata protiteroristične dejavnosti. S to dejavnostjo, ki sicer sramoti poslanca Columbuja in «Partito sardo d’azione» (oba sta za Sardince in po-
zikovnih manjšinah, prvi konkreten dokaz volje, da se hoče programske izjave tudi uresničiti, saj bo izčrpna in poglobljena razprava s prispevkom znanstvenikov in politikov nedvomno obogatila spoznavanjev . večjo zavzetost in odstranila dvome o možni strumentalizaciji življenjskih in tako važnih argumentov. Prav tako bo lahko nakazala koristne rešitve.
Kar zadeva slovensko manjšino, o kateri je govor v predloženi resoluciji, in v razpravi, je Chiabudini dejal, da predstavlja problem dva aspekta. Prvi je zgodovinskega, jezikovnega, pravnega in sociološkega značaja, drugi pa je sodelovanje in zavest prebivalstva. Zatrjujoč, da je z italijansko-jugoslo-vanskim sporazumom dokončno odstranjena vsaka možnost vmešanja tujih sil to vprašanje, se po njegovem mnenju in mnenju njegove spupine postavlja vprašanje prvenstveno kot problem svobode. Sklicujoč se na encikliko «Pacem in terris» na linijo stare ljudske stranke, katero je svoj čas v tem pokrajinskem svetu zastopal msgr. Trinko, je Chiabudini dejal, «potrjujemo pravico do svobode, ki jo je fašistična politika toliko let zanikala, našim ljudem hočemo reči: to je vaša dediščina kakor vam jo je posredovala zgodovina, predlagamo vam instrumente za njeno zaščito, če hočete se jih poslužite. če ne — odpovejte se jim in živimo v miru in slogi». Po Chiabudiniju naj bi torej konferenca ugotovila obseg in kvaliteto pravic in stopnjo soudeležbe.
Potem je Chiabudini govoril še o ladinsko-furlanski in nemški jezikovni manjšini, češ da bi bilo krivično prezirati tudi njihov obstoj. Slovenci in Furlani so se v času beneške republike, čeprav so sestavljali dve ločeni skupini, medsebojno integrirali in doživljali skupno zgodovino. V tem kontekstu integracije in kljub razlikovanju, si je Chiabudini zaželel bodoče rešitve za slovensko skupnost v videmski pokrajini.
V zvezi s konferenco samo je v imenu svoje skupine predlagal naj. bi pred njo opravili resno pripravljalno delo, katerega naj bi se lotila posebna svetovalska komisija, ki bo določila datum, potek in smotre konference same. Vendar pa je tudi dejal, da bodo sadovi konference služili največ kot potrditev načel in mobilizacija javnosti. Bo pa tudi priložnost za pokrajino, da potrdi svojo vlogo spodbujevalca tudi v vprašanjih, ki niso v njeni specifični pristojnosti, ki pa so odločilni za človeški in družbeni razvoj prebivalstva.
OBSOJEN ZARADI LAŽNIH LUKENJ V ŠVICARSKEM SIRU
Kazensko sodišče v Miinchnu je predvčerajšnjim obsodilo na znatno denarno globo nekega bavarskega trgovca s švicarskim sirom, ker je možakar zvrtal s svedrom luknje v siru, v katerem naravni proces sušenja ni privedel do tipičnega rezultata.
Pripomniti pa gre vseKakor, da kakovost sira ni bila predmet sodne obravnave, ker so . izvedenci ugotovili, da je bil sir izvrsten in pristen. Kljub temu so bili sodniki mnenja, da zvrtati s svedrom luknje v «emmenthalu» ni pošteno do potrošnika. Od tod sklep, da se trgovec kazuje.
štene Italijane izven sumničenja), se hoče morda preusmeriti pozornost javnega mnenja od bistvenih vprašanj sardinskega banditizma ter na nevaren m tudi smešen način naprtiti varnostnim organom naloge, ki jim ne pritičejo. Poslanci mešane skupine sprašujejo, če je res v teku preiskava SID in išpek-torata za protiteroristično dejavnost, ter kdo jo je morebiti pripravil in na podlagi katerih dejstev. Nadalje, če je bil poslanec Columbu, oziroma, če je še, pod nadzorstvom SID. Sprašujejo še, kakšne ukrepe bodo oblasti sprejele proti odgovornim o-sebam tako glede širjenja tako pretresljivih vesti, kakor tudi glede nadzorstva nad nekim poslancem i-talijanske republike.
Nabrežinski upravitelji sprejeli predstavnike mednarodne šole UWC
Včeraj opoldne je obiskala devinsko - nabrežinsko občino delegacija mednarodnega zavoda United World College, ki ga nameravajo graditi v Devinu. Delegacijo so sestavljali predsednik mednarodne ustanove, ki upravlja te zavode, Robert Black-bum, predsednik in podpredsednik konzorcija za izgradnjo zavoda odv. Pacia in prof. Lokar ter številni drugi gostje iz Anglije, ki se te dni mudijo pri nas. Sprejeli so jih župan Škerk, podžupan Caldi ter odbornika Merviceva in Fragiacomo. Gostje so prinesli pozdrave občinskim upraviteljem in jim izročili pismo župana kraja Llantwit Major v Južnem Walesu, kjer deluje podobni zavod. V pismu župan predlaga pobratenje med dvema občinama.
Župan škerk se je v imenu občinske uprave zahvalil za pozdrave in izrazil željo, da bi pobuda doživela zaželen uspeh.
Polemika radikalcev s KPI zaradi splava
V zvezi z glasovanjem v parlamentarni komisiji o členu 2 zakona o splavu, ko je večina (KPI, KD in MSI) zavzela stališče, da je mogoče dovoliti splav le v nekaterih primerih in pod določenimi pogoji, v nasprotju s stališči laičnih strank, je tržaška federacija radikalne stranke izdala poziv članstvu KPI, naj javno pove, da se ne strinja z «umazanim dogovorom», ki je bil izveden «na trebuhu žensk». Pri tem poudarjajo radikalci, da je večina voiilcev 15. junija glasovala za KPI v prepričanju, da gre za stranko, ki zagovarja državljanske in osebne svoboščine. Radikalci na koncu pozivajo tudi druge stranke, naj se uprejo predlaganemu načrtu, in to ne samo formalno, kot dela PRI ali nekateri predstavniki socialistične «levice».
Predavanje v «Che Guevara»
Gramsci in literatura
V krožku «Che Guevara» je na temo «Gramsci in literatura» sinoči predavala prof. Silva Monti - Orel, ki je že v uvodnih besedah poudarila, kako je treba tudi problem literature, o katerem Gramsci na široko razpravlja, okviriti v širše pojmovanje Gramscijeve politične revolucije. ki je bila eno s kulturno, katero je Gramsci skušal reševati od vsega začetka, od člankov v «Avanti» do globlje analize v «Zvezkih iz zapora».
Njegov kulturni boj je segal globoko v same korenine struktur italijanske družbene in politične realnosti; funkcija Gramscijevega «izobraženca» je bila zbliževanje vodilnega razreda podrejenim množicam. V današnji perspektivi pa se sprašujemo, kaj bi nam lahko pomenila njegova preučevanja «fiir ewig» (za vedno), kot jih je Gramsci sam označil. Prof. Montijeva ja pojasnila, da v tej zvezi ne smemo tolmačiti Gramscijeve misel kot nauk absolutnih vrednosti, temveč sprejeti jo kot model aorlize: to predvsem tisti, ki hočejo nadaljevati tako delo v marksistični perspektivi.
Kulturni večer v dolinski «Torkli»
Sinoči je bila v dolinski «Torkli» odprta letošnja četrta likovna razstava, ki jih prireja domače prosvetno društvo «V. Vodnik». Skupaj z likovno umetnostjo pa hoče društvo prikazati tudi kakega književnika.
Svoja dela je tokrat razstavil Boris Zuljan iz Ricmanj, goriški pesnik Ace Mermolja pa je predstavil svojo poezijo. Predsednik društva je pozdravil goste, nato pa je odbornik Marij Čuk predstavil oba umetnika, Mermolja je podal nekaj svojih pesmi, večer pa je v nekaj besedah zaključil Zuljan. Kljub hladnemu vremenu se je nabralo precej ljudi kar potrjuje, da je delovanje prosvetnega društva «V. Vodnik» smotrno in tako bo društvo tudi vnaprej skušalo nuditi občinstvu kulturne dobrine.
V. L.
Avto v kolesarja
Včeraj se je malo pred 13. uro pripetila na trbiški cesti prometna nesreča, pri kateri je bil hudo ranjen 76-letni Matteo Trento s Proseka, Ul. S. Nazario 186. S kolesom se je peljal po občinski cesti s Proseka proti postaji. Ko je zavil na Trbiško cesto ga je podrl avto BMW z beneško registracijo, ki ga je u-pravljal Mario Girace iz Mester. Trento se bo moral zdraviti na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice 60 dni zaradi pretresa možganov z domnevnim zlomom lobanje in udarcev po rokah in nogah.
URARNA
DRAGULJARNA
<6)
ZLATARNA
DARWIL
S. p. A.
TRG SV. ANTONA NOVEGA 4
PRODAJA IN RAZSTAVA: PRVO IN DRUGO NADSTROPJE
se zahvaljuje cenjenemu občinstvu, da se je v tako velikem številu odzvalo našemu vabilu, da obišče največjo evropsko razstavo nakita in švicarskih ur ter
JAVLJA, DA JE RAZSTAVA ODPRTA
DANES, v soboto, 13. decembra, od 17. do 19.30 in JUTRI, v nedeljo, 14. decembra, od 15.30 do 20. ure.
Poleg tradicionalne «vrečke Darwil» prejme vsak obiskovalec naše posebno božično darilo: dya paska za ure iz čistega perlona, nove izdelave, za moškega in žensko.
SWISS
'U'
SWISS