Issued dally except Snndaya and Holidays. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNÖTE ..... ■■■ — ■■ ' «mm - ■ rntmm. . aa ■ ■■■ « » ■ž—r—— i liToS^HV^TSr CHfcago, Din petek, 22. avgusta (August 22), 1930, STEV.—NUMBER 198 Serif se uprl sodniku in ni hotel zapreti Ženske SaHnas, Cal—Serif Carl H. Abbot se je uprl odloku policijskega sodnika John Thorap-eona in ni hotel zapreti v ječo 70 let ataro žensko, ki je bila obsojena v zapor za 100 dni na obtožbo kršitve prohlbič-nega zakona. Mary Serrano je pred sodnikom priznala krivdo, da je bik» deset ga Ionov vina, ki so ga prohiblčni agenti našli v stanovanju, njena lastnina, nakar jo je sodnik obsodil na plačitev $500 globe ali sto dal zapora. Serrano se je odločila za zaporno kazen in ko je pri-šla pred Šerifa, da jo odvede v ječo, je ta nI hotel upreti, temveč jo je poelal v bolnišnico. Imitacij« ameriških cigaret v Franciji Pajria..—Francoska vlada, ki Ima tobačni monopol študira In t*hta načrte, kako hI Izpod-rinila ameriške cigarete, ki poplavljajo njea trg v Franciji. Akoprav ao ameriške cigarete akoro dvakrat draije v Franciji kot v Ameriki, jih vaeeno tujci In domačini rajši kupujejo kot cigarete domačega Izdelka. Francoekl tobačni monopol je sedaj pričel izdelovati cigareta, ki po barvi In okueu ellčljo nekaterim vrstam ameriških cigaret, s katerimi na-merava pridobiti nazaj izgubljeni trg. SE OBRAČANA SLABŠE Deset tisoč rudarjev bo ponovno uposlenlh na polju antracita WaHhington, D. C., 21. avg. — Okrog deset tisoč rudarjev ee bo vrnilo na delo v kratkem, ker so se lastniki premogovnikov odločili za obnovitev obrata, kar je rezultat mezdne pogodbe. Tako se glasi poročilo James J. Da-visa, tajnika zveznega delavskega departmenta, ki ga je podal predsedniku Hooverju. Poleg tega ae bo začelo tudi a konstrukcijskimi deli, ki bodo stala $25,-000,000 in so obsežnejia od vseh, ki so bila ie kdaj podvzeta na polju trdega premoga. Philadelphla & Reading Coal Ireta Co. bo pričela z obratovanjem v 32 premogovnikih, je dejal Daviš. Skozi poletne mesece jih je ta družba operirala samo osem. Lehigh Coal & Navi-gation Co. in nekatere druge družbe bodo pričele z obratovanjem premogovnikov v prihod-rijh par tednih. Zaloga premoga v skladiščih je za milijon ton manjša, kot je bila v istem času prošlega leto, kar je ustvarilo potrebo zu obnovitev obrata. JulUa je bilo manj dela kot v j» nI Ju; delavnost rasnih lndu-strij v New Yorks, Maasach«* aetteu ln drugih državah še Lewis ie ne misli «a Green je bil spet dobre okrtsčen Delavk« potrebujejo počitek nad dolom 2 enak i blroj delavskega depart-menta zahteva, da ae uvede sistem 10-minutnega odmora sredi pol-dnevnega delovnega časa za Industrijske delavke Wa«hlngton. — (F. P.) — I):-setminutni odmor sredi poldne v-nega delovnega Časa je potreben del programa za protekcijo zdravja industrijskih delavk. Tako izjavlja Ženski biroj zveznega delavskega departmenta, Mary V. Robinson, ravnateljica biroje-! vega odseka za javne informacije, pa pristavlja, da proučevanja raznih amerllklh in evropskih znanstvenikov pokazu jejo, da taki odmori dejanski zelo koristijo, ker preprečijo naglo u-trudljivost, na drugi strani pa delavke oavežijo, da lahko nadaljujejo svoje delo bolj uspešno, valed česar bi ne bile industrije prav nič na Izgubi, četudi bi se delovni čas na ta način skraj&al za dvajset minut dnevno. V biroju prevladuje mnenje, da bi bilo treba dati delavkam odmor potem, ko so dve, do dve ln pol ure na delu. Potreba po počitku je pri posameznih delavkah različna, vendar par je gotovo, da bl desetmlnutnl odmor koristil vsem industrijskim delavkam In odmor za počitek je potreben v vseh tovarnah, kjer se od delavk zahteva hitro In uspešno delo. Delavke, katerim se ne dovoli odmor med delom, se kma- Novo zaslišanje Billlngsa San Francisco, Cal. — Državno vrhovno sodišče Je odredilo novo zaslišanje glede Warren K. Billlngsa, ko je prejelo dodatno evidenco glede njegovega slučaja. Njena vsebina je še neznana in bo predložena, ko ae otvori zasedanje sodišča prihodnji teden. Dve leti potem, ko je bil White Imenovan policijskim načelnikom, so zastavljali elektraraki delavci pri P. G. k E. družbi, ki so bili organizirani v Mednarodni uniji elektraaskih delavcev. White je to stavko zlomil s silo. Tudi McCarthy, ki tedaj nI bil več župan, je pomagal delodajalcem zlomiti omenjeno stavko. Tom Mooney se Je tekom te stav-ke boril za stavku foče elektri-čarje. L. 1916 je bil Mooney ob-dolžen znanega bombnega napada ob priliki mllitarlatlčnlh demonstracij v San Franci ecu. Po-veljnik detektivskega oddelka Duncan Matheson je aretiral Mooneyja in Bllllngaa. Pred nedavnim je lati Matheson priznal pred Edward McKenzljem, ki zagovarja Billlngsa. da je izvrSil aretacijo obeh delavaklh voditeljev na povelje policijskega načelnika White J a, katerega je spravil na čelo policijskega departmenta "delavski" voditelj ! McCarthy, ki je tekom svojega 1 udejstvovanja na oni jskem «tre-kovnem polju "zaslužil" toliko denarja, da si je sdaj kupil $110,-' 000 vredno posestvo. MIROVNE DEMONSTRACIJ E V NEMČIJI «i mirim» k^Ummktk «arte»..!*, pred peeleple« laetfortose e «eeHas «saea ttHarMttaer« elee»«ele »e a*d IM '«vi» Na«č<|c rlefcefc* el*rr*Jajes* pretfvejee «rekele re|ee. rrepefflreejc le sriaN Je aa|eW dele .eHelse deaiekracl|e. h koleri pripada MC «VE Ht JPIUCHTD® TA INT BMT-M PROSVKTA UmaémU an, imiui or the rroEsaian VA RUDARJEV V SCRANfONU. PA. jS?n in dn mu iino je t un pristali kota vt seiruSfi mo na roka. ba nagovarja ker Ma mladino. Na- i1h Itmlum * ■*»•*•>« m prtmrr (J«h 114«), ipn lu Jf M «I Priznanje Rusije «ena m iz Vil progresivni in "uporni" zvezni tor j I se itrinjajo s senstorjem Borahom Mahe, ki predseduje senatnemu komiteju za inozemske zadeve, ds smerlfiks vlada prizna sedanjo boljftevilko vlado v Rusiji. Amerllki velekapkal je priznal rusko vlado že takoj po vojni, s katero je pričel sklepati trgovinske pogodbe, od ksterih je seveda imel mastne dobičke. Kapital ne pozna nobenih mej, ne narodnih ne diplomatičnlh. Kapital si osvaja vse dežele in izkorllča vse narode, kolikor jih psč more, ker ne pozna usmiljenja ne kompromisov. * Uradno sicer ameriAka vlada le ni priznala ruske sovjetske vlade, fsktično pa se izmenjavajo med obema vladama tudi diplomatične stvari — skoz druge roke. Ko je bila sovjetska vlada zapletena v vojno s Kitajci v Manfturijl radi tamkajšnjih ruskih železniških interesov, si je Itela amerilka vlada v dolžnost, da posvari Rusijo, naj odneha. 8lcer se je smeriika vlada za svoje pootopanje sklicevala na Kel-1 og go v pskt, ki sta ga podpisali Rusijs in Amerika, toda U pakt je le prszno besedilo na papirju. To se Je tudi Jasno in odločno pokazalo v odgovoru Rusije amerllki vladi. Rusija Je odločno zavrnila vsako vmetavanje v njene zadeve ter dostavila, da bo spor s Kitajsko lahko sama rollla brez Amerike. Pred par tedni so odpotovali v Moskvo ameriški senatorji Wheeler, Barkley in Cutting. Senator Wheeler Je znan amerllki javnosti iz famdknega razkrinkan j a "Ohijske gange", Izgonom notoričnega Justičnega tajnika Daughertyja ter odkritja Akandala pod Imenom "Teapot Dom". Znano Je tudi, da so bili v ta tkandal zapleteni razni vladni funkci-Jonarjl, In msrsikaterl teh je bil silno oškrop-Ijen od zapeljivega olja. Senator Wheeler j»1 v preiskavi odločno nastopil In povzročil, da so krivd priill pred sodnljo. Sedaj se nahaja Wheeler v Rusiji, da prouči tamkajlnje razmere ter dr o istih poroča zveznemu senatu v Washingtons Nobenega dvoma nI, da ne bi Wheeler priporočal priznnnja Rusije. On Je bil le preje v Rusiji, leta 1923; letos se Je po-dal tja, da vidi kaklne spremembe je pdVzročH v Rusiji petletni industrijski program. S političnega vidika nekateri smatrsjo, da je pot Wheeler ja In Barkleyjs v Rusijo zelo važna. Ta dva sta najbolj ogisševuna kot "radikalna" demokrata in od njihovega vpliva se veliko pričakuje, ako bi se Zgodilo, ds demokrat Je dobe kontrolo v senatu. Združene driave so edins velesila, ki le ni priznnls ruske boljševlške vlade; vse ostale velesil«» na evropskem konti!* nt u so to storile le pred leti, ker se savedajo vainega pomena v diplomatskih stikih s tako ogromno driavo kot Je Rusija. Razni1 amerllki morslistl In puritanci pa si domišljajo, da bodo s neprl-znanjem Rusije prisilili boljlevike, da'bodo pokleknili pred «merlšklm zlstim teletom In mu ksdili. klanovcev Pred par dnevi Je poalal Fcderallalranl tisk \sem svojim listom vsnemlrjajočo vest, ds je drhal klanovcev In legljonarjev v Ven fctemu, N. Y , napadla otrolko komunistično kempn. v kateri se nahaja na oddihu okrog osemdeset delavskih otrok. Drhal Je razgrajala v keny»i in na rasne podle načine terorizirala otroke ter učitelje, pve učiteljici in dva otroka je drhal prisilila, da so morali poljubovatl ameriško za*tavo, nato pa Jih tmtlnala. Clm je drhal zadostila svojim podivjanim instinktom ter zapustila delavske otroke, vee prestrašene. Je )>a na Intorilče navalila državtu» policija, ki je Ifvršlla aretacijo učiteljev. Podrobnosti o tem terorističnem napadu klanovcev in legljonarjev na neddlne otroke sicer le niao znane. Ugotovljeno po-je. da je drhal uničila v otroški kempl mnogo imetja, pretepla otroke in učiteljice In po livinako ravnela v kempi za časa napada. Mednarodna delavska obrana, ki je komunlatitna uatarova, je poslala brzojaven proteet guvernerju Rooee-veltu proti sodelovanju driavna pjlioiJe s kla-novako drhaljo In zahtevale takojlnjo Ispuetl-lev aretiranih učiteljev. Vel stični teroristični napadi so obsojanja vredni, ker jasno govore o brutalnostih organiziranih tolp palrioUčnik sprijeqgov. men zbora je iiriti slovensko pesem in bo rad sodeloval na vseh prireditvah, ne glede, kak-ine barve bodo. Pevci imajo zdaj priliko vstopiti v zbor In tudi naš trompetar je vabljen, da se približa. V odboru so: Peter Kroflič, predsednik, Rosy Grdin, tajnica, Louis Gorene, blagajnik, Frank Matko, pevovodja, Tony Kravanja, Ivanka Pavlovič in Tony Modrik, nadzorniki. Vabijo vse, ki imajo veselje do petja, da se jim pridružijo. Vaje so vaak četrtek in nedeljo ob sedmih zvečer. Prijatelj Sktf '¿fe ^ -St. Radarji aa aetrariteaai pelje ae upriiorili velike proalave « sa l»vf iU Sirkard P. (¿rank, zastopnik operatorjev, in Joka L. sprejetja kofekt Lewi«, predsednik U.M.W. si A. (stare). Glasovi iz naselbin Zsaimive beležke Iz rasnih krajev Vabilo na Izlet MUiraukee, Wie. — Ulj ud no vabimo vse nitle prijatelje fei oo-brate na izlet, katerega priredijo člani in članice novoustanov-Ijenegu drultva "Bled" It. 19 JPZS prihodnjo nedeljo, dne 24. avgusta ob krasnem Dvanajstem jezeru, po domače pri Novaku. Zbirali se bomo pri bratu Frank Perkotu na National ave., odkoder se odpeljemo v lepo nabavo ob osmih zjutraj na naših Lizin-kah In trukih, kakor hitro naa bodo pač te mogle zavleči is mestnega vrvenja in nesnage, katere-se zadnje čaee čimdalje več opaža v tej pohujlani alf bolje rečeno nahujakani milwaulki naselbini. Torej, prijatelji, vsi na plan prihodnjo nedeljo točno ob osmi url zjutraj. Vabimo tudi sobfate urednike Prosvete iz grelnega Chicaga, če se hočejo dobro, ln prijateljsko zabavati, da pridejo med nas v nedeljo. Kaj je druttvo Bled ? Društ-tvo Bled je le mlado, staro ko-maj dva meseca. Ustanovili so ga naši prijatelji rojaki pod Slogi-nim okriljem. Šteje približno 20 novih Članov, ki so skoraj vsi tu-di člani SNPJ. Tem se Je pa seveda a prestopnimi Hsti pridružilo že blizu 100 članov tukafš-njih društev, pripadajočih k JPZS. £a društvo se kaže zanimanje na vseh straneh ter je popolnoma sigurno, ds bo omenjeno druttvo kmalu nadkriljevalo v vseh oslrih marsikatero starejše društvo. Na zadnji seji se je samo su-ges tiralo, naj se napravi mali Iz let, ampak posledica je bila soglasni sklep, da se to napravi v ns j krajšem času, na tak dan, ds ne bomo komu škodovali. Oglasili so ae člafci prostovoljno, da hočejo sodelovati. Naš mesar 8teve Novak jo pripravljen podariti dva janca, če jih seveda kdo speče. Nai navdušeni blagajnik Mike Sol t ari Č nam Je v prijaznem tonu rastolmačll. da Je to njegova spoclallteta, kar je tudi na zadnjem Sleginem pikniku dokasal. Seja mu je dala polno moč, da raspolags s koš-truni kakor pač sam ve in sna. (Jas aem bil pa Ae fssebno vesel, da se je prizanašata mil-wautkim koštruassi v tem alu- wauskim koAtrunem v tem slučaju ln se je obsodilo na smrt le dva westallitka.) Začele so se nam sline cediti ob m le) i na kosilo, kar je povzročilo debato o pijači No in takoj ae sopet o-glasi neki tejnl rojak ter poroča. da nam je pred par tedni o-Ujubil prljatel i John Camernik des«»t meric tistega it kuta". Ker nima nal glavni blagajnik malih otrok, da bi Jim kupoval sladoled, se Je ponudil, da prinese s seboj pat u a Ionov sladoleda, kateri bo nluftil tudi ta* tekmo na pikniku. Tone Yeray Je namreč rekel, da ima ponudbe od neke l«. deloval ni o sladoleda, da lahko e-den navtočlh dobi sto dolarjev od kom penije kot nagrado če po-je naenkrat gotovo količin * ala-ddeda. Torej tudi to bomo vide-II v nedeljo Razume se pa. da OS^motki ne m-flfe?Tfr*fža vode, Id je pritiskala na kroglo, jc snsšala kakih M00 ton. Pritisk vode ni niti najmanj deloval na kroglo, kar je Barton sporočil po telefonu, ko je dal v globini 480 m H morjem povelje, naj ustavijo spuščanje. Njegov glas je Ml prav razločen in jasen. V tej globini se solnčna svetloba iagubi; samo modro vijoličasti Žarki a konca spektru-ma pronikajo v tojlobino Pri 1000 m globine • bi oe opazili to še ttrajni vijoličasti larki. v nadaljni globini do 1700 m po bi se tudi ti popolnoma izgubili. Ribe v teh globinah so doslej ujele samo ekspedfcije v globokem morju na l*4J*h "Chsl-In "Arcturus". Be.be Jih je vlovil * velikimi jorgtami. Pri prvem 4>hi* sku v ,KW.!.,„■ pa rj „ta mogla tftnjaka tak"J razločevat. m«s»'stvu Fajdige pa U2 šip, kar je dovolj zgovorna Številka " t«M -trašni toči. Strašna ne-S točo in viharjem Je trajalo le kakih 6 do 10 miriut, de-fcvalo in lilo je pa še lutke pol "rc Prebivalstvo je obupano •«Pričo razdejanja in potrebuje pomoči. Sena tako ni veliko in livino bodo morali prodati sli ps drago kupiti seno — aedsj Je Mla pa še elementana nezgo-¡■•^ koda je cenjena samo na ds. i Njih do 2 milijona Din, prišla bo pa od Ranske uprave iz Ljubljane posebna komisija, da ugotovi «kodo in začne s pomočjo Vsr^nim kmetovslcem. OaMilHki dnevi v LJubljani Ljubljana, 4. avgusU 1080. Slovenija je imela prve dni avgusta v dveh svojih mestih, v tolni Ljubljani ter v Ko-■j». polno tujcev, mnogo ce-<*n" n'i in mnogo hrupa in šu-n«- V Ljubljani je imel* Bloška uaMleka zveza svoj kon-^ruien z velikimi proala-l*ami, v Kočevju pa ao prazno-letnico priselitve kočev. Mih Nemcev. I Ljubljana i »ta bila polna tujcev. ^'Nk gusii^ih dn| v Ljub. ,Mni tvoril pač zadnji dan. * Jf vršil sprevod in nsatop *a«Ucev. ki v«eh I ff^^^^Pao prišli v »Jobljano it vseh krajev Jugo- Vlaki so vozili v postajo drug za drugim, komaj ds so se umikali. Prihajali ao uniformiral gasilci iz naših krajev, z juga, iz Dalmacije, iz Srbije, iz Bolgarije, na peronu jih je aprejemal odbor ter jih razvrščal po mestu. To jutro je iz same Slovenije prišlo v Ljubljano krog 10,000 ljudi, deloma gledat, deloma sodelovat pri manifestaciji. Gasilci so se zbrali ns Mestnem in Vodnikovem trgu, lepo vreme jliA je bilo naklonjeno in tako je bil promet po ulicah in cestah ogroftiett. Vse mesto jo bilo tudi v zastavah. Sprevod se je formiral na Vodnikovem trgu ter korakal od tod na Kongresni trg, ki je bil hkrati vet natlačen od gssilcev. Tamkaj so je vršila msia na prostem. V sprevodu je sodelovalo več godb, zastav4 je bilo kakih 100, zastopane so bile razno gskllske organizacije iz inozemstva kakor tudi samaritanske čete gasilcev itd. Po maži se je znovi vršil sprevod, v katerem je korakalo krog 10,000 uniformiranih gasilcev, mnogo gostov, občinstva, glodalcev pa je bilo fxrino na vseh ulicali. Popoldne se je vršil na pro-ptoru Ilirije javni telovadni na-ttop gasilcev, v • Gasilski dnevi so se izvršili v rodu ln je vsa javnost z vesoljem pozdravljala svoje Čuvaje. Rasne vesti Dva je ustrelil. — 600-letnico kočevske naselbine ao v Kočevju praznovali kar najlepSe. Pa tudi okolica ni zaostajala. Zažgali so po vseh hribih kresove, frko so otqgnilo v vodo. pod glsdino. Tovariši so kričali na pomoč, s pomagati ji niso mogli. Valovi ao se zgrnili preko nje in nI je bilo več videti. Utonila Jc. Trupla ie si-so našli. Novo letalo. —^ Ljubljanaki Aero-klub, ki ima nalogo, dvigati amiael za avijatiko ter vzgajati pilote, ki bi prišli v slučaju vojne za oficirje, je v nedeljo dsf blagosloviti svojo novo letalo, ki ao gn krstili za "Lojz*-U"./ Blagoslovil gs Je sam «kof Rožman. Potem je "Lojze" od-letel v Zagreb. ' "Pretek loot ss ae vrne več" Ljubljana, 9. avgusta 1980. Predsednik vlade, general Zivkovič je zsdnje dni potoval po Bosni in Dslmocijl ter črni gori ter ob teh prilikah govoril no mnogih mestih ter v svojih govorih nsznoževsl smer avoje politiko. Kakor znano, je gene-rai 2ivkoviČ ptevael vlado takrat, ko js kralj ukinil psrla-menž ter asm imenoval predaod-nfks vlade In ministra To se J« zgodilo dm f> januarja Im*. General ZivkovM je na svojem potovanju govoril v Sarajevu, v Mosta r ju, v Cetinju, v Splits ter dibeniku, danes pa so j« vrnil v^Sograd. V svojih govorih je poudarjal predsednik vlade potrebo kraljevega dejanja dne 6. jannarja lani, kako je strankarski tepeŽ rušil državo ter jo polagoma ti ral V propast. To da je preprečil kralj z razpustom parlamenta, s katerim je imel slabe is-kuinje. Dalje pravi, da je po vseh sedanjih deklaracijah vlade in kralja jasno, ds se preteklost ne vrne več in da bo kraljevska vlada vztrajala do konca pri delu sa ustvaritev svojih velikih nslog. Škof dr. Jeglič v penzijonu.— Dr. Jeglič je zapustil svoje mesto v LJubljani ter šel najprej v Celje v neki samostan na duhovne vaje, zdaj pa je dospel v Gornji grad, kjer bo na svojem veleposestvu preživel svoja zadnja lota. Znano je, ds ao še ob živem Jegliču že postavili pomožnega škofa dr. Rožmana, -ki je zdaj z umaknitvijo Jegliča postal samostojen pastir. Nadškof dr. Jeglič v Domoljubu razlaga avojim vernikom, zakaj je odšel a škofovskega trona ter navaja, da je pač star in bolan ter je zsto zaprosil papefts, naj ga rssrešl službe, Mitrijo ps je v molitvah prosil, naj vodi papeževe roke tako, da podpišejo "odpustnico". In papež je podpisal, dr. Jeglič je s 1. avgustom bil razrešen svoje službe. — Tako lepo razloži svoj umik, mnogi pa vedo, da je bil dr. Rožman imenovan za škofa po forsira-nju s strani jezuitov. Dva aosk učena samomor s — Prvi v Ljubljani, drugi v Mariboru, prvi z britvijo, drugi o skokom iz I. nadstropja. Pleskarski pomočnik France N. iz Most pri Ljubljani Je bil že delj časa bres stslne zaposlenosti. Včeraj jo v družbi ovojih prija-teljev tožil nad svojim težkim položajem, nad brezposelnostjo. Obenem je tožil radi nesrečne ljubezni. Poleg vsega hudega Življenja ki g& tepe, ima ie to nesrečo. Ko se je kasneje vračal domov, je srečsl svojega dekleta, ki pa &a niti videti ni maralo. To je 24-letnega Franceta tako rssjezilo, da je začel metstl ob tis sredi ceste stvari, ki jih je nosil s seboj. Ko je zvečer doms legel v posteljo, si je z britvijo prerezsl žile ns roki. Ko je to mati opszils, je poklicala sosede kskor tudi re-sevalno postajo, ki fa je prepeljala v bolnico. Njegovo stanje ni nevsrno. — V Msriboru se je včeraj zjutraj ob treh vrgla iz prvega nadstropja svojega stanovanja v Studencih Marija Mszi, stara 33 let. OMežala je v nezavesti z* zlomljeno nogo ter poškodovano roko. Kasneje so jo na«! pasanti. Mszfjevo so prepeljali v bolnico in je njeno stanje dobro. Vzrok poakuiene-ga samomora ni znan. Huda nevihta na Ptujskem polju. — V četrtek proti večeru se je nebo nad ptujsko okolico nenadno zgostilo v črne oblake, ki niso obetali nič kaj prids. Kmalu se je vlilo iz oblakov, spremljala pa je dež debela toča kot oreh. Seveda je napravila toča veliko škodo po poljih, v sadovnjakih ter vinogradih. Koruzo in ajdo, ki Je bila zelo lepa, je toča pobila. Najbolj so prizadete občine Hajdina ter vse okoliške vssi v bližini Ptujs. Nevihta pa je divjala tudi v Veliki Nedelji in pri Sv. Lenartu. Truplo Berte Plazer jeve so našli. V nedeljo je utonila v Savinji pri Rimakih toplicah, truplo pa so naili in potegnili Iz vode iele 7. t m., torej Čez pet dni. V Brišah pri Zidanem mo-atu je prepeljavsl posest sik Ko-koiec delavce preko Hsvinje. Pri tem js opszil ob sksli viseče truplo neke žensk». Dvignili »o ga iz vode Ur prepeljali v Hrastnik, kjer je bile Plaierje. vs doms. Utonils je ob priliki Prirodne katastrofe Dežela potresov in Neukrotljive prirodne aile so nam zopet z ialostnim poudarkom pokazale, kako je v resnici z močjo znanoati in tehnike, ki hočeta podjarmiti naravo, Ljudje ae do neke mere lahko ubranimo ognja in vode, a kdo ima oblaat nad razdiralno ailo vetrov, orkanov, tornadov in tajfunov, sli celo nad tltansko moč. jo zemlje, ksdar se strese v svojem kamenitem oklepu? Velesili Japonska in Italijanki sta najbolj nasfteni s prebivalstvom, sta največkrat prizadeti. Samo naključje je, da je zadnji potres v južni Italiji prizaneael tamkajšnjim velemestom, zakaj drugače bi bilo gorje še ato-krat večje, kakor je. Ako bi streslo n. pr. Napol! tako, kakor je razmajalo nekatera gorska gnezda v južnem Apeninu, potem bi bilo število Človeških žrtev ogromno in gmotna škoda neizmerna. Prisadeto ozemlje je k sreči redko naseljeno. Mesteca, ki so jih prebivalci iz strahu pred malarijo in briganti zidali visoko v gore, ne pomenijo bogve kakšne vrednosti. Vse Je bilo narejeno bolj od danes do jutri, zakaj potres js že večkrat poprej razdejal, ksr so postsvili ljudje. In če je navzlic temu to-liko človeških irtev ln škode, potem si lahko mislimo, kako strašno so morale besneti podzemeljske moči. Nekaj dni po potresu Je obi-skala Italijo ie druga elementarna katastrofa: silen ciklon, ki je opustolil del rodovitne pokrajine med Benetke m i in vznožjem Alp. Čeprav ni povzročil niti približno tolikinega rssde-janja kot potres, vendar je gospodarska škoda dokaj občut-na. Cikloni so ob Srectogomsksu morju sicer redek pojav, mnogo redke j ii kakor na porečju Miaai-ssipplja v Ameriki ,g1i pa oelo ns Kttsjakem in Jfsponakem. Pred kratkim js sopet razsajal tsk sračni vrtinec ali tajfun nad južnim delom Japonskega otočja in nad delom Korone, kjer js opuatoiil razsoina in bogata riževa polje. Cloveikih irtev si-csr ni bilo toliko kot v Itsliji, zsto pa js gospodsrsks ikoda v teh krajih, ki so komaj opomogli od velikanskih poplav in od groznega potresa pred sedmimi leti, neprimerno večja. Ne gre zs čtovsiks bivališča, ki jih jo tajfun porušil in odnessl* tisoče jn tisoče, glsvno je uničens rl-ževs žetev, ki pomeni skoro pet milijsrd dinsrjev izgubljene nerodne imovine. Strshoviti potres v južni I-taliji je obrnil pozornost vse E-vrope na nemirna južnoltalijsn-aka tU, na defcelo potresov, kjer so neukročene podzemeljske aile zahtevale že na desettisoče človeških žrtev. Obenem pa je sprožil usodno vpraisnje: sli ne preti morda tudi drugim e-vropskim delelam v doglednem času kaka slitna kaUatrofs? Najaktivnejša potresna ozemlje v Evropi so okrog Sredozemskega mor js, v prvi vrsti Its-IIjs s Sicilijo In Liparskimi o-toki. V JUlijl je mesečno 24, do 80 potresov, od kstsrlh odpadeta dve tretjini na južns pro-vlnoe. Potrosi so vočinoma tako "nedolžni", da skoro niso vredni brige. Le kakih ieet ns leto js tako močnih, ds povzroče občutnejio kodo Najatlnej-ie potrese beležijo v Kalabrijl in ob- Meaainski morski ožini. Najmanj potresov pa je ns oboli Jsdrsnskegs morja, ivsemši prelom pri Moste Gargsno, ki jc prsv zs prsv košček nsie Dsl-mscije ns Italijsnskih tleh. . Močnejše potrean« ognjišče so potom v kotlini Poetskega Je-zera pri Avezzano-ttulmooa- Dokaj pogosto ae troer zemlja tudi v ¿{Imu in okolici, s potresi tod skoro nikoli ae povzroče večje škode. Vzrok so podgNneljake prelomni ne v Kampanji, ssradf sokolakega i/ < ta v Rimakih to-.katerih so nastala Psatisišks pliooh Hotele ss je kopstl v „^virja. ugnali ognjeniki Al-Savinji, ki pa je naraatls rsdi bonskih gorm u>r Albansko In dsžja in bila kalna. Tsko je zašla v zMjpko vodo in kot nevešča (ffralka utonilo. Umrli s o t V ljubljen- zsčenjs v ski bolnici Je umrle «osps zJssti ob Ivana Plogo, sofrogs viftjoga rssit j oš ni stražnika. — V Mariboru je umrl ds Tt letni Ivsn FHIptf, upokojeni ot nadzornik «sUbortke fcssvttflJcJ1 Js f ločini Js rimoka Kamponja rahlo vstavita, travel* stepn. ar Kampanjski nižini, sredi katerih kraljuje Napol! okrilju mrk^a Vezuva. Ta ognjenik Je zrsstel Iz morskegs soliva, naštetega zarodi odora zemlje, kakor kaže s gorskimi školjkami pomešano kamenje, ki ga Vezuv včaai izbruha na pisno. V starem veku je bil Ve-suv čisto pohleven hrib. Čredo so se pasle v njegovem zaraščenem Žrelu. Šele izbruh 20. avgusta 79. je odkril človeštvu njegov prsv! značaj. Takrat ao v pepelu in lavi, ki je iznenads prodrla ii njega, izginila mesta Pompeji, Herkulsnum ln Stabse. Posneti e ao Izbruhi Še večkrat uničili naselbine ob vsnožju, toda snsčilno je, da občutnejžih potresov ognjenik nikoli ni po-vzročil. Tudi vzhodno od Na-polja ao vulkanska tla, znana pod imenom Flegrejska polja, ki zaradi neštevtlnlh žrel nall-kujejo nekakšni lunini pokrajini. Tukaj je 1683 med močnim potresom in silnimi eksplotijsml nastal na nekem vrtu v neksj dneh nov vulksn Monte Nuovo. Prsv bogstl so tudi potresi ns že omenjenem otoku Iachis. Naj-močhejii je bil »8. julija 1888, ko je pod rsEvslinsml poginilo 2800 ljudi. Al! so potresi na tem otoku vulksskegs izvora, ae zanesljivo še ne ve. Gotovo ps je, ds jo celi odseki nspoljskega zaliva zdaj pogrezajo, sdsj sopet dvl-gsjo, tsko ds Izginejo včsai cela nabrežje z hiiemi vred pod vodo. Ns ts nsčln je nastala tudi znamenita r"Aiurna jama" na otoku Capri. Vhod vanjo js skosl nekdanje okno, ki se Je tako pogreznilo, da je do polovice v morju, dočlm eo prsvs vrata popolnoms pod vodo ln skoznje psds v jsmo bajna ssurns luč, PO kateri ae jsms Imenuje. V izrazitem nasprotju a pri-lično mirnim obrežnim vulks-ničnim pasom ps je bolj v srčju dežele ležeči rasdrti ksmpsnski Apenin, prizorišče ssdnje potresne katastrofe. Kakine go-ološke motnje utegnejo biti vzrok potresnih kstsstrof v tej pokrsjini, ni snsno — vssj za vsa ognjišča ne. Očitno ps je, da je zakrivil voliksnaki potres, ki je 1857 porušil 60 asllK ln pokončal 12.000 ljudi, geoloiki prelom doline Disno. Kakor rsčtno, Je nsjlsrszltej-ie potresno ozt mlje Južne Its-Uje KalabriJa s Mesainako mo» -iko ožino. Tukaj as ponavljajo uničujoči potresi zelo pogosto. Mnogo mest in vasi jo že popolnoma izginilo, s človeike Žrtve ae itejejo na deaettiaoče. Višek je bil tako zvsni Meosinski potres 1908, dlvjsjoč ns Obeh straneh morske ožine. Tskrst je v neksj sskundsh poginilo ss-mo v mestu Messlnl 60.000 ljudi, dočlm so nsitell v Reggio Calabria 9600,, drugje ns deželi pa še 13,300 človeških žrtev, tako da Je bHo pri tem potresu vse- Ki kupaj ubitih 83,000 ljudi, t ure po potresu ae Je voda v morski ožini umaknila od o-brežja, s takoj nsto ss js ssgnsl vsnje ogromen, 8 metrov visok vsi tako svsne potresne plime, ki je pometal ns suho ladje, po-rušil h Me, mostove in železnice ter utopil množino ljudi, ki so ušli potresu, t Vzrok potreeov okrog Mešalne Js geološko ie mlsdl udor ko tllne, ki Jo sedsj ssllvs Tlreiisko morje in kstere robovi ss fts niso umirili. Ns Siciliji potresi niso ta ko pogosti In zlasti močnejžlb ie d«lgo niso čutili. Ognjenik K t na sleer sproži som ps tla močnejši- vulkanake potrese, gl pa ostsnejo omejeni le ns nsj-bližjo okolico. Isto velja tudi za ognjenika Vulkano In Strombo-II na Lipa rekih otokih. Kskor Že rečeno, Je zadnja potresna katastrofa v Italiji sprožila tudi vprašanje potresne ne vernosti zs druge evropske dežele. Znsn js nsmroč pojsv, da ae potresi vrste. Včaai so časopisi dolgo čsss prazni vsakršnih potresnih vesti, dcčfgt ao gotova lota In oelo mesece polni žalost-qjh poročil t vseh koncev svet* Ns podlsgi alalisUks ss Je dognalo, da Js na vsem svetu I»»« so 9000 potrssov, mod Umi 107 ssMw Is-prsv močnih Te številke so eo-Dtvjs rssje- vods povprečne, s navsllr temu s skalnotfml' se lshko reč», ds Imamo skoro In Capri jvssito aro nov potres. NoksN Ifl «ftU.rs Ifrts OUvilo ptfrfeoy »s Ae izračunanega povprečja, asto ps ga druga leta znatno prekorači. V Italiji n. pr. je bilo v letih 1001 do 1881 vsega skopaj •09 velikih potresov, kar znači povprečno 3 katastrofe v 4 letih. V resnici pa so nsšteli v 103 letih toga razdobja 182 potresov v drugih 177 letih pa le 27. Po tem takem Je bilo število potresov v prvem razdobju akoro enajatkrst t|Akžno ko v drugem. Prav znač!tno je tudi, da število pot reso? po vsem svetu Istočasno rast«. Oziroma padu. Ku-dsr ae podzemeljske moči posebno živahfo udejatvujejo na Japonskem, Kitajskem, v Tihem oceanu, AmSHki itd., se ponavadi sočno množiti potresi tudi Evropi. Ta značilni pojsv rszlagajo ns dva načina: Mogoče ee zaradi nenadnega izravns-nja notranjih napetosti v zemeljski skorji na enem kraju zemlje, razbremene «lično napetosti tudi drugod, kar zmanjša potresno aktivnost na vaem a vetu. Prav tako ps se žtevilo potresov povsod poveča, ako se na kakem mestu v semeljaki skorji nenadoma pojavi nspetins, ki mshoma raaširi po vaej zemeljski površini. Po drugi ras-lsgi ps uravnava potresno aktivnost neka enotna sila. ki ima svoj sedel v semlji aami sli pa zunaj nje. Novo proučevanje potresnih zapiskov je pokazalo, da potrea-na aktivnost doatlkrat naraste vaaklh 11 let U tega bi se dalo sklepati, da je odvians od aolnč-nih peg, ki imsjo ensko periodo. In potresne beležke dejsnaki kažejo, da jo bilo vselej največ potresov tskrst, ksdsr je bilo ns solnou najmanj peg. Nekateri raziskovalci ao tudi izrsčunsll, ds se potresi množe n. pr. vsakih 19, 22 ali 88 let Mu podlsgi teh Izsledkov prorokuje neki angleški profesor, da se nam o-bets nejveč potresov. ,v letih mi do 1966, zlasti ps od 1980 do 1988. Zanimivo js tudi vprsžanjs, ksko ss potresi razdeie ns po-samesne lstns čsse. Podatki, ki jlh je v tej «neri zbral geoflsi-kslični institut unlvorse v tipskem, kažejo tole sosledje: Ns severni poluti je nsjveč potresov pozimi sli spomladi, najmanj ps poleti ln jeseni. To ps velja samo za žtevilo potresov vobče, ne glodo na njih jnkost. Naj zanesli vejše podatke o so-kledju potresov, čljih ogjlščs ao v Kvropi, nam jo dal Conrad, ki Jo študiral potresno prilike^ Avstraliji, Zelo «zanesljivo je izračunano sosledje tudi za Japonsko, dočlm se za Italijo glede ns Isto ČSQe ni pokszsls nobena izrazita perioda. Nsjbržs *srs-di tega ne, ker so v ststistlki u-poštevall tudi strogo lokale po-treane sunke vulksnlčnegs izvora. Za vzrok teh letnih |>o-riod ae ponavadi smatrsjo mo-t^rološks člnjenlce, slasti zrsč-ni pritisk. • (Zlv. In Svot.) talHrsHo U "Protv.lo"! RAZNE VESTI Oblačilna firma hoče konkurirati kaznilniiklm izdelkom St. Paul. — Tukajšnja oblačilna tvrdka H. Lang & Co. je hotela vsiliti svojim delovcem 80'f' mezdno snjžanje, toda delavci so ae odločno uprli, nakar jih je družbe iiprla. Delavci zdaj piketirajo prod tovarno, v kateri delajo stavkokuzl, ki pa uvi-devajo, da ao ne isplsčs delati za tako .majhne plače. Unljakl voditelji v St. Paulu pravijo, da hoče Lang Co. konkurirati s kaznjonakim delom in da bi rada apravils svoje delavce na kaznjenakl atandsrd, in da aku-ša pripraviti proste delevke, da bi ttikmovale a kriminalci, ki so zaprti v raznih kaznilnicah. liogata družba alsbo plačuje svoje delsvce Lackawanns, N. Y. — Bet h le-hem Steel Co., kateri načeluje Kugene Grace, al je lani privoščile maaten bonus, ki Je znašal $1,000,000, svojim delavoem v tovarnah v Lackawannl ps ne privošči poštene plače, ki bi jim omogočila dostojno žUrljenje. Delavci v tamožnjlh tovarnah te družbe zaslužijo po $1144 ns teden. PlsČani ao po 42c na uro, a delajo samo tri dni v tednu, po devet ur dnevno. Vladar Etiopije ponuja ameriškim graditeljem sužnje Washington. — Ktlopaki vladar Ras Tafarl Je ponudil konstrukcijski tvrdkl J. G. White Co. it New Yorks sužnje za delo pri gradnji velikega lrlgacij* skega jess pri jszeru Tasne v Etiopiji, kar Je sprsvllo držav-ni department v precejšnjo ss-drego. Zvesnl zunanji deportment bo namreč poslal posebnega odposlsncs ns kronsnje eti> opskega vlsdsrjs, ki ae bo vršilo v novembru, Unljskl ursdnlk ustreljen Chicago, — Charles Muloshy, poslovni agent unije polagalcct cevi, je bil v sredo ustreljen, drugI uradnik te unije Bernard Ru-berry pu je bil težko ranjen in bo najbrž podlegel poškodbam Umor je rezultat spora, ki Je nsatsl med uradniki unije, ker ao ss nekateri zavzemali za na* poved stavke polagslcev cevi, ki delsjo pri gradnji nekegs šolske, gs poslopja, drugI ps so bili proti. Morilci ao pobegnili in policija Jih sodsj IMs. SLOVENSKA NARODNA POI>-POKNA J KI) NOT A Isdsjs svoje pnbllkaeljs In fts posebno list ProsveU zs koristi, ter potrebno agitacijo svojih družtev In člsnstvs In ss props-trando svojih Idej. Nikakor pa ne sa propagando drugih podpornih organizacij. Voska organizacija ima običajne svoje «tonilo. Torej sgttatorlčnl dopl*l In naznanila drugih podpornih organizacij In njih družtev nsj ne ne pošlji" Iktu Pronveta. PONOS AMKRI6IHH ŠPORTNIKOV. " ki I» Mla M b "e*vne r H** • HAW - * HO-no-HO Gooo ÎXB PBCK« 3onE5 »5 H*v\NG ' HtS OfrUMSWROtif , KvöHT fcuK OF HNTO i-OCK. v VJHÄT THB" peöbvex® Aima Milko» tf: PODEDOVANO ZNAMENJE (Povest, lrf j« bila v litmrnra kontesta Proevete.) Ta dan Mare v s«? popoldne ni bik» ii njen« «obe. Slonela je ob mali mittei in vrtala vi«. On! Stojan! Prodali no mu jo, za denar ao mu jo prodali; ote jo je prodal, ko je vendar Uko verovala v njegovo ljubezen! Kakor potepuhi «o ne ji znova in znova priblilevale temne miali in trkale na duri njenega nrca, za katerimi je ntal «krit črno obleten človek a nklo-njepimi rokami ... > k- < Uh "Andrej!" V mraku je Mara nealiino odprla vrata ln odhitela po atopnicah. Zunaj je naletaval »neg. Mara ni je tesneje ovila plaii in krenila opres-no na ceato. Nihče je ni bil opazil. Sele ko je odvetnik Rnkuft odhajal k večerji in hotel Mari ie v naprej čestitati, ao zaman trkali na njena vrata. Kje je? Prenenedeni ao obstali pred zagonetko. Sicer no bili le nekaj dni opazovali na Mari vidna izpremembe, katerim pa vkljub vsemu niso pripisovali preveč pozornosti; saj ao bili uverjenl, da sa, sčasoma le ušivi v položaj ln postane zopet tista, vedno ne nmo-joča Mara, kot je bila-- nekdaj. . In ko ao ta večer vntopili, no opazili na njeni mizici — majhne kapljice ... Solze. Nantala je neljuba litina. Besede so »proti zastajala v grlih. Ko so ne znaili, no vprašali alužinčad. Zaman — nihče ni vedel ničenar o njej. Kam je odila? In aedaj na večeri Na večer, ko ne ima vriltl zaroka, ko no povabljeni fttevilni gostja, ugledni znanci tovarnarja Hribarja, gospe Vera, Lesja-ka in drugi I Tak ftkandal! Ugibali ao o tem ln onem, dokler ni bilo aklenjeno, da poMjejo Caharijo ln Jeromena k njenim znankam; zakaj tam jo prav gotovo doba. "Kakor ulu&ete," ja rekel Caharija, kl j« ves Čas verno poslušal vse tovarnarjeve nasvete. Odila sta. Tovarnarja Hribarja, la bolj pa gospo Vero, je Marina odsotnost spreletela do mozga. Pa ne, da ga jim vsi načrti lijalo-ve? Tovarnar Hribar ja sklenil, da ae odpelje k lisjakov i m in tam takole od daleč poisve, Če je bila Mara ta večer kaj tam. Ta misel je njegovo razburjenje nekoliko umirila; saj je bil poleg vsega skoro uverjen, da Maro najde tam. Tudi gospa Vera je bila istih misli. Ko pa je tovarnar HcJbar prišel k Lesjaku, je nemalo osupnil — tudi tam je nI bilo , . . Tudi Stojana nI bilo ... Ah I mu Je iinila odrešilna misel v glavo, gotovo sta skupno odšla na sprehod. — Toda v takem vremenu!? Morda pa Ju je zadržala kaka druga pot? "Kam Je odšel 8tojan?M "Kako," se je obrnil stari Lesjak, "kaj ga ni? Stojan, Hm, saj nI dolgo, ko sem ga videl." Stopil Je po stopnicah pa se kmalu vrnil. "V mesto se Je moral odpeljati, tudi avta nI. Saj veš," se je prisiljeno nasmejal, "danes vse gori v njem." V tem času sta Caharija in Jeromen sedela v mestni slaščičarni. Caharija je jedel torte, Jeromen kadil ln ogledoval ženske modne časopipe. "Kaj minili, kje bl bila Mara?" vpraša Caharija. Jeromen skomigne z rameni in obrne Hat. Caharija utakne roke v žep, prekriža noge in udobno naslonjen ogleduje brhke prodajalke, ki so se kar drenjale «a dolgim, g najokusnejši-mi alaščicaml obloianim pultom. Jeromen odloži čaaopie. Pregledal je bil novoletno modo in brhke punčare, kakor Jih Je on imenoval ln je zabobnal s prati po mizi. "Črno kavo, proalm!" "Halo!" se Je vzdramll Caharija, "meni tudi. Hm!" Pol ure kaaneje sta hitela proti domu. Po centa h ao stale mlakuže. Kdo neki bi brodil po njih! Caharija ne npomni avtotaknijev. Sedla nta v prvega in kakor bi trenil, nta bila pred Hribarjevo vilo. "Potrpite in pa počakajte," je velel Jeromen šoferju, potem pa hitro nkočll za Cahari-jem, ki je bil ia na atopnicah. ^ "Sta Jo našla?" jima je ves zbegan zastavil tovarnar Hribar pot. "Nisva, goapod." "Kaj? Nikjer je ni?" "Nikjer je ni. Tudi v slaščičarni je ni," odvrne hladno Caharija. Tovarnar Hribar je poparjen odšel v sobo in bruhal: "Nikjer Je ni! Taka aramota! Povabil nem vnemogoča znance, še dobri dve uri . . . Uh, še dobri dve uri — pa je še ni. In njega tudi ni! Uh!" Caharija, ki je atal pred vrati, je skomignil z rameni in odšel v kuhinjo: "Ce ni — pa nI." Izpred vile ae je začulo hupanje. "Gospod doktor," ae je zdrznil Jeromen, "spodaj vas čaka avtomobil. Naročila sva vam ga, ker Je alaba pot" Ko se je odvetnik Rakuš odpeljal k večerji, je v svoje presenečenje opazil hiteti od iupnlšča sem v koiuhovlnast plašč ovito žensko. Mara? It. župnišča prihaja? Nehote ae je domislil kaplana Završnika; zakaj opazil je bil, da med njima nI samo navadnih pogledov, ampak da je v njiju očeh nekaj globljega, nekaj skrivnega . . . Ukazal je šoferju voziti počasi in Uko, da bi luč žarometa padala čim dalje časa v bližajočo se žensko. Se hip —. Odvetnik je z nemirno kretnjo obrisal zasoplo šipo ln iznenaden spoznal v tujki — Maro. NI se jI izdal. Med potjo je premišljeval. Kje je bila? Zakaj je tako skrivala obraz, ko ae je bil peljal mimo nje? Zakaj je zbežala v stran? Ne dolgo nato, je sračal v mestu Lesjakov avtomobil. Uganka ae je še povečala. Kraj 8tojana je sedela v črn plašč zavita dama in se tesno stiskala k njemu. Kdo je ta ženska? Plamo g črnim robom. Štirinajst dni po zaroki se je pri dopoldanskem izprehodu pripetil Stojanu Lesjaku neljub dogodek. Sprehajal se je po drevoredu in se ravno ozrl po Mari, ki bi morala biti že pred nekaj časa na dogovorjenem mestu, ko ae mu prismeje naproti — Pepina. Stojan je nemirno puhnil cigaretni dim proti nebu in se napravil za amehljal pocestnice nevednega. Obrnil se je v stran. "Klanjam se," je zagostolela ona s hri-pavlm glasom in ga prijateljsko potegnila za rokav. "Kdo bi si mislil, da vas še kdaj srečam, gospod." Lesjak ni našel odgovora. Zagledal se je v komolec, na katerem so ždell zabrekli prsti pocestnice, potem pa premeril dekleta od nog do glave. Na nogavicah in po ramenih so se jI trdovratno držali odpadki aena ln slame in njena obleka je bila vsa povaljana. * "Kje g te prenočevali?" je rekel končno tjavendan. Njen« bujne prsi so se zazibale in Pepina se Je prisrčno nasmejala. "Kako ste radovedni!" Ja rekla ln si popravila krivec, ki jI je uhajal na oči. "A vi," se ognila vprašanju, "koga pričakujete?" "Stražnika." (DnUe prlhodaJUL) HITRO ZDRAVLJENJE REVMATIZMA Pleurieg lu št N okorni«, III (Adv.) famous . the world over Pinaud's Shampoo Leaves your hair lustrous, healthy, and not too dry! At yourfavorite store—or tend for free sample Is Pitwud, Dept. M, no E 21 St.. New York Joneph Kennel: IZPOVED SUŽNJEV Na zemljo Je legla eenca tropske noči. K« ni ostalo več niti trohice krvavega črevesja in so bila * »gloda ne vae koati. ae Je približala nasičena drhal zopet teraai, s kater* smo opazovali to grozovito gostijo, polno ži-vinkoati in s|>omlnov na pagan-*ka žrtveniAka bogoelužja. Čeprav ao bedni eeetradanci lM.utili ogronme količine mesa. ki jih niso bili vajeni, vendar e« Jim ni videlo, da bi bili prenaai-črni. Smejali so ne in auvali drug drugega, skakali naokrog in sijali v nas x negibnimi obrazi, kl »o m; »\«*tili od hvaležnosti in »reče. Posebno "veliki hudič" ni mogel niti trenutek mirovati, prav tako tudi ne debela ženska. no ljudstvo je bilo Ijeno Možje ao nklenlll f obroč okrog njih, v sredo je utopil "veliki hudič" ln val no začeli akaketi kakor obee-denl. Plee In petje sta bila bres ritma In melodija. Hreščanje, ja-dlkovanje. Od minute do minute je naraščala obetata. poskoki moških eo poutajali čedalje bolj sproščeni ln "vutikl hudič" je prekašal vse. Brev prehoda ae je nenadno stemnilo Voslaste korenlke drevesa eo poatalg nevidne Mcv Ml mentalno deblo ja bilo le la do polovice razsvetljeno, nje je utihnilo, grmafe je ugas- nila. Pred nami nlao stali več temni, sproščeni duhovi, pač pa siromašni ponižni aužnji, • Gledali ao nas g očmi, ki ao razodevale zaupanja ln otožnoat Nič več aledu o deUriju. Prišel je čas, ko smo mogli gvedetl njih usodo. Čutil sem to ln sem prosil Monfreida, naj jim razveže jezike. Spustili so se na semljo, ln ao bili srečni, da ravnamo g njimi kakor s ljudmi. Prinaall so^im močno oslajenega čaja In "veliki hudič" je začel pripovedovati a pogledom, ki mu Je obetal na u-gaAajočl žerjavici: "Jas sem iz Tigrea. Bojen sem bil kot suženj vojščaka. Poznal nlaem ne očeta ne matere, svojega goepo-de sem spremljal na vaeh potih. V * i* »padu ga je ubil neki vojak iz teh krajev. Zdaj služIm njemu." Starka je pripovedovala: "Ne vem več, odkod nem doma. Dol r> je še tega. V bližini ogrom nega gozda, kakršnih nI tod o» koli, ja gorela vaa. Kričeči molj» eo me odvedli s seboj. Pre-stala sem velike bolečina, morala sem IU s njimi daleč salo daleč. Imela eem mnogo goepo-da rje v, rodila mnogo otrok. Ne spominjam ae ntčeaar več. Gospodarji so me prodajali, otroke pa ao ml vneli.** Prišlo jo na vrsto debelo dekle. Z otroškim glasom je po-vojo Sgodbo: "Bila aem čisto majhna. Igrala aem aa v domači koči v deželi Sidame. Vrata ao bila odprta. Pojavila se jo roka In me prijela za til- nik< ^"JSftl - teh boleznih naj o zalo dolgi ježi nem pntta v I ^ *Fereumt Uutmtnt* w mora Addla. Prodajali ao me 1Z rok 0KdravlU te kolesni v 48 urah. To roke. Moj zadnji gospodar ne adravilo Je ozdravilo še na tlaoia lju e preselil V ta kraj." dl in bo tudi vaa. Ta tdravila bi mo- rL_ 4 ^ IrmU biti pri vaahi hiši in Uko bi al Drug za drugim so pri!iov^ pHhr>nUi^liko ^^ Ta ^ vali V tožečem tonu svojo bol. Ula ao Jamdena od Jullon Fenmut, on Vedno ena in ista Zgodba. dar the food nnd drug act, June 80, Ail ste tU zadovoljni r jih l«oe. Cena steklenici ia $2.60. Vaa je vprašal V mojem imenu Mon- naročila pošljite nn naslov: John De- j ielak, 301 Lineoln S{. -1,1 "Zadovoljni T ao vpili, "vedno lačni moramo delati, nabirati j ZDRAVNIK JI JE REKEL en in ga vlačiti ter tolči kamen. Uwhiting, Ind., julija 20—Pred 25 Ce je gospodar nezadovoljen ali leti ml Je rekel moj zdravnik, da naj pijan, nas preganja z bičem. Ce rabim je še slabše volje, nan obesi g TRINERJEVO GRENKO VJNO glavo navzdol nad ogenj, v £ terega nasuje DorDert . , I vobola, slabega spanca, katere so me Mrščavica me je aproletavala. mu«ie leta. lfrs. A. Hariin." Imel aem priliko pokuniti abe- Trlnerjevo grenko vino očisti črevs, ninnko narodno jed. Pravijo ji ^v^TJT"*1!!^ "vat" in je frikane iz ovčjega ali ^ X kurjega mesa, začinjeno z ber- h^jo, trikrat dnevno pol žlice) ao ču-berijem", nekakšne vrste rde-|doviti. v vaeh lekarnah. —(Adv.) čim poprom. In to morajo reveži vdihavati z glavo obešeni] navzdol! Z Monfreidovo pomočjo, ki! je tolmačil, sem nadaljeval razgovor: "Ali vas na trgu prodajajo po] določeni ceni?" "Kaj še, za to nas je preveč.! Ce nas ima gospodar preveč, | nas odda po nizki ceni drugemu, manj bogatemu od njega. Čel pa mu gre slabo, n*e poberejo | upniki." "Ali se možite ln ženite?" "Kaj ti prihaja na um!" je i zaklicala debela ženska, "za naa ni možitve, Moj mož je znabiti suženj drugega gospodarja ka-| kor jaz. Ce pa se primeri, da bi bila oba pri istem goapodar-ju, proda enega ali drugega. 0-troci, ki sem jih nosila pod ar-j cem, niso moji!" Sele ko se je jelo daniti, sem I zatisnll oči. Sužnjem ao prilili v čaj vina in konjaka in ne glede naf kazen, ki jih je doma čakala, ker so se ponoči oddaljili od svOjlh gospodarjev, sem čtjl| nepretrgoma njih smeh in petje, j DRŽAVNI POGLAVARJI ZUNAJ EVROPE Amerika: Zedinjene države — | Herbert E. Hoover; Argentina— dr. Hiikolit Irigoyen; Bolivija -dr. Hernando Siles; Brazilija dr. Pereira de Souza; Cile — ge-1 neral Oarlos Ibanez del Campo; Kolumbia — dr. Miguel Abadia Mendeg; Kosta-Rika — Uo Geto Gonqaleg Viquez; Kuba — dr. Gerardo Machado de Moralen; Dominikanska republika — general Horacio Vasquez; Ekvador — dr. Iaidro Ayora; Guatemala — general Lazaro Chacon; Haiti; — J. L. Borno; Honduras — dr. Miguel Paz Barhona; Mehiko — Emilio Portee Gll; Nikaragua — I Adolf Duaz; Panama —- don Flore nc i o Harmodio Arosemena; ParaguaJ — dr. Joae Gugfrari; Peru — Auguato Leguia; Salva-1 dor — dr. Pk> Komoro Boaque;i UruguaJ — dr. Juan Campistag-1 ny; Venezuela — general Juan| Vic Gomes (vsi predsedniki). Afrika: Egipt—kralj Fuad L;I Etiopija — cesar R. M. Tafari; Liberia — prezident Charles Dumbar Burgeas King; Maroko) — sultan Mulaj bej Jusef; Tunizija — boj 81 Ah med; Zanzlbarl — sultan Sijid Halifa bin Ha-| run bin Thureim bin 8aid. Azija s Afganistan — emir Na-1 dir Kan} Kitajska (narodna vlada v N aakingu—general Chiang-Kai-Sek; Japonska—oeaar Hlro HI to; Uoa — kralj Chao 8iaa-wong; Mongolska — Dambin 8u-1 run; IVrtlja — lah Reaa Pahlavi; Siam — kralj Prajadhipok; Sirija še i k Tagg Edin; Turška — preaident Ghmd Mustafa| Kemal Haatleteri. Pri branjevcu: "Dajte mi za en dinar mešanih bonbonov!" "Paglavec, tu imaš dva bombona; zmešaj si jih pa sam!" e Posili pesnik: "Kadar pišem, mi postane vedno čisto vroče."— Kritik: "A mene, ko poelušam viuše pesmi, obliva kurja polt." From Youth to Age Thsra are three trying perioda In n woosan's llio: whan tha girl maturse to womanhood, whan u woman fivsa birth to har first child, whan a woman rsachae ff'Mdle ege. At those tfanae Lydia E. Pinkham'e Vegetable Compound helps to re» atore normal health and vigor. I N 1)1 A I . I'INKII VM S I <» I I MM » ( UM IMM M> PETEK, 22. AVGI Jorik For pyorrl For prevention against gum Infections, uso Zonite, the near powerful antiseptic. Also guards against colds, eougbs and more aeriooa diseases of noae and '.brusU defc mr tp&r oount* toot I •tšti NO EXCUSE FOR A "SPLITTING HE Th,r»', m nttd for >■ »rfilij hc^ , fomt d«r- At tb, Crx w.tn.n, ihn* Ufd'« Afptrgom. Chtui it * f.« aiIMM> b«r«w« roq rtaliu It. you htvt chtwtf | miiëy. It", m liffpl, h that—«0 tna lurmU»—for DilUrd', A^trtia U (hi e.n.r way to take aaptnn. Dillard'a A,parfum ia th, (.„, delicioai cbawiag gam form. Yoa t«I aar «i«t—a«y plat*. Y o« at«) gulp it down. Tb«r« U bo unpltiuat I •o choking. n«on,< yoa thru) Dillard', A,^ atpiria «¡M, thoroughly «itb th. uh." all ita toothing qgalitiaa ar, «Ikiin i coolinoouUf. K»»p «'package of Aiprrmn | quick, harmlcaa relief from tb, pùa 7j aihce. neuralgia, n.aritii, rte. It hclni t^ a cold. aad aootbee irritated throiti, n« M»ai caMa aa follow touil operatioaa draggitt doea aot have Dillard'. A.,,,,-foe free aample to Health Prodata C Dept. A. Ill Noetb 13th Street, Ne AH ste ie naročili to ali Mladinski Ust prijatelja ali soi domovino? To je edini i trajne rodnosti, Id n mal denar lahko poflj ivojoem t domovino. LITTLE CARRE Link utNiiioirtMChi Je........91M SPREJEM VSŠ, V TISKARSKO OUT SPADAJOČA BELA - " ' a » Tiska TabOa sa TeaeHee In s&ode, viritnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. ? slorenskem, hrvatskem, slovaiketç, češkem, nem-Ikem, angleikem Jezflra in drugih yopflfiTO tiskarne apelira na članstvo &nju, da tiskovine naroča v svoji tiskarni ' Vaa pojasnila daja vodstvo Hakan* Caoe unljako dalo prve vista. S. N. P. X PRINTERY WW So. Lawniale Avenne f CHICAGO, ILL. 14M « DOBE MA tKUO TÜÜI VSA U8TMEHA POJASNILA i 1 i"r a tan ft t