118. fteiilta.
IMMK f Ml ZL UH NH
XUII. lefo.

.Slovenski Narod* velj* v I4«M|aBl
■t dom dostautjeft:                .           ▼ vpravnišfcm prqcnun:
cdo Icto napcej   .   .   .   .   K 24-—  I cdo lcto naprej   .   t   ♦   .   K 22"—
pol leta        „        ,-*,.k. ,.    .  12-—  I pol leta        „       •   .   •   .    • 11*—
Jetri leta    .      -4-vd-    •   6--  I četrt leta     „      • '•*.*.   •   5-50
»a mcsec    .      .   • •*•   •   2-—  I na meaec    „      .   .*\%   •   1»
Dopisi n*| se frankir»jo. Rokopisi se ne vnčajo. HređBiitve: SnafloTa uMcm *L 5 (v prttMčju levo,) !■!«■— *t 9C
MwN mk dmm wwt*r liti—il aaltl|« ta pranlta.
Interati veljajo:  peterostopna  petit vrsta za enkrat po  16 vin., i* dvakrat po 14 vla-, za trikrat ali  večkrat  po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upnvotttvu naj se pofiiljajo muočnine, reklamacije, insoatf Ud, to je administrativne stvari                            •
——^~   FmiiiMi stavaka v«lfa to vlaari#v.   ———
Na ptancoa Baročtta taez istodobne vposlatve naročniae te ac ocfca,
MKava'flMa tavaiaii^BS   vavavsai si« vS*
•Slovenski Narod" velja po posili za Avstro-Ogrsko:                (                    za Nemčljo:
ćelo Ieto skupa] niprej     .   K 25-— I ćelo I eto naprej       .   .   .   K 30-t
Strtiete    Z       2    111 ^Šo I    M Amertto to vse druge dežele: na mesec    m        m     ...   2-30 • ćelo Ieto naprej   .   .   .   .   K 35.-,
Vprašaajeai glede interaiov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upraraftstvo (»podaj, đvoritče lcvo). EaaCova Klica ftt 5, toltion si SS*
albansko neuarnost.
D u n a j. 25. maja,
Usoda albanskega kneza, ćele nesrečne albanske države stopajo v ozadje napram dejszvu, da so se pojavile med Avstrijo in Italijo prve velike in resne diierence glede njune vzajemne politiKe v Albaniji. Zakaj je bila Albanija ustanovljena? Pred vsem iz medsebojne zavisti obeh jadranskih sosedov. ki sta vezana povrh po ideji, da morata ostati sama gospodarja Jadranskega morja. Spor radi Albanije je po prepričanju av-strijskih in italijanskih državnikov prvi in direktni povod avstrijsko-italijanske vojne. Delitev Albanije med Avstrijo in Italijo je tako dolgo nemogoča, dokler eksistira ie ena Valona in ne dve in dokler se ena ali druga ne odloči prepustiti sosedi ključ Jadranskega morja in s tem definitivno hegemonijo v Adriji.
S rega vidika moramo presojati sedanje albanske dogodke in radi tega moramo reci, da so diference. ki so se pojavile med obema državama tako opasne, baš ker vodijo narav-nost k onemu sporu, ki £a smatrajo italijanski in avstrijski državniki kot spor za biti ali ne biti ene in druge države.
Svoj čas smo že poudarili. da smatramo sedanjo politiko obeh ćr-žav v Albaniji v njenem končnem rezultatu za istovetno s politiko, ki bi bila takoj od začetka forsirala okupacijsko vprašanje. V dejstvu, da ste Italija in Avstrija Albanijo sploh ustanovile.samem že leži jedro bodo-čega neobhodnega obračuna med obema. Videli smo, kako se je pričel v novi državi avstrijsko-italijanski boj za politični in gospodarski vpliv, boj ki ga igra tuđi pri zadnjih skoraj tragikomičnih dogodkih veliko vio-go. Avstrija si je izbrala katoliški element za svojo oporo, Italija se je od začetka naslanjala na mohame-dance in Esad paša je bil eden izmed poverjenikov italijanske politične ekspanzije v Albaniji. Baš zato je izrabila avstrijska diplomacija njegove gotovo sumljive zveze z raz-nimi mohamedanskimi nezadovolj-neži in z mlado turskim    komitejem.
da prepriča kneza VVieda o izdajal-stvu njegovega vojnega ministra ter ga pridobi za čim najostrejše korake proti njemu. Posrečilo se je Esad pašo odstraniti, toda ne tako, kakcr je bilo očividno nameravano. Italija je posegla vmes in italijanska ladja je odpeljala vojnega ministra preko morja, kjer so ga — sprejeli kot mučenika. Naši diplomaciji se ie bilo posrečilo pripraviti kneza VVieda se korak dalje. »Avstrijska garda«, Ma-lisori so dospeli v Drač kot reprezen-:anti katcliških plemen, na katera naj bi se knez v bodoče opiral . . .
Toda italijanska diplomacija je kakor se zđi bistrejša, kot pa so so-dili na Dunaju. Berchtoldova »poteza« je bila povrh slabo preračunjena, Ker so naši državniki popolnoma po-zabili ali pa zopet nišo bili informirani, da je mohamedansko gibanje, na-perjeno proti knezu \Viedu kot kr-ščanskemu vladarju obseglo ćelo no-tranjo Albanijo. Esad paša je izginil, toda že so stale pred samim Dračem vstaške čete in revolucija je bruhala po vseh selih in okrajih srednje Albanije.
Itaiijanska diplomacija je to pri-ložnost izrabila, da uniči vse avsrrij-ske nacrte in da se zaeno maščuje nad knezom, ki se je bil dal od svoji avstrijskih svetovalcev zavesti — ta nesrečni princ Wied, ki nima ni-kake volje, nikakih sposobnosti in kakor se je pokazalo, tuđi nikakega poguma. Wiedova situvacija na kri-tičen dan ni bila brezupna. Proti volji pred Dračem usidranih italijanskih in avstrijskih vojnih ladij bi se ne bil mogel približati mestu niti eden albanskih vstasev, saj obvladajo topovi vojnih ladij ćelo okolico Drača in za csebno varnost knezovo v mestu. ozir. palači sami so gotovo za-dostovale mitraljeze in baterije me-šanega avstrijsko-italijanskega de-tašmaja. Ki je že par dni stražil Wie-dovo palačo. Očividno je torej izra-bil italijanski poslanik, ki je nasveto-val Wiedu naj pobegne na italijansko ladjo, le knezovo strahopetno-t, da ga za vedno blamira, onemoR ci kot vladarja in istocasno popolnc a dobi v svoje roke. To se mu je polni meri posrečilo. Od trenutka ko je bežal knez Wied na italijan^'-o Uli-sura:o,    ima    italijanski    po^1  nik v
Draču prvo in edlno besedo.   On   je
spravil kneza zopet na kopno, on se je pogajal z vstaŠi, pri čemur ni smei biti avstrijski poslanik niti navzoč (!), on je odredil, da se je izkrcalo v na-daljnje varstvo kneza in knjeginje Je ttaliiansko moštvo, V Draču gospodari danes Italija in zasmehljivo jav-ljajo italijanska uradna poročila, da so malisorski junaki s svojimi patri pri prvern strelu pobegti. Italijansko uradno poročilo pa Se tuđi v ostrem protislovju z dunajskimi oficijalnimi izjavarni zavzema za popolno nedolž-nost Esad paše!
S tem italijanskim izvešcanjem nam je treba le primerjati avstrijsko uradno poročilo, ki v oštrih besedah kara prena<rljenost, s katero se je udal knez VVied nasvetu »nekih di-plomatov«, da razvidimo kakšna napetost ie zavladala med obema kabi-netoma.
Prva žrtev je knez Wied. Italija ga je blamirala in njegovi dosedanji avstrijski prijatelji, razkačeni nad nezmožnostoj in strahopetnostjo Mb-reta. ga že danes zasmehujeio. Popoldanski listi prinašaio oficijozne notice. ki z žgočo porogljivostjo konstatirajo, da »ne častiželjnost, ustanoviti dinastijo, se nikakor ne zadostuje.«
Situvacija v Albaniji se nam predstavlja v trenutku takq-Ie: Knez je postal nemogoč, revolucija se širi, anarhija je zavladala po vsej »državi«, Italija in Avstrija pa ste resno razprte. To je položaj, kateri ni le opasen za obstoj albanske kneževine, ki je marveč opasen tuđi za Italijo in Avstrijo. Kooperacija teh dveh varuhov Albanije je skoraj da popolnoma uničena, ljubosumnost med njima je od dne do dne večja, in niune bojne ladje, ki se zbirajo pred Dračem, delajo boli vtisk kakor da bi se zbirale proti sebi. kakor pa v varstvo kakih skupnih interesov. Pred Italijo in Avstrijo leži danes Albanija v popolno kaotičnem stanju. Ali je mo£oče, da bodete obe državi skupno z vojaško intervencijo podvzeli potrebne korake, da zopet vzposta-vite vsaj prilično normalne razme-re? iMenimo da je izključeno, že radi teg?, ker bi ostala Evropa rnkdar ne dopustila, da izvršite obe jadranski državi po-d katerim koli titulom oku-
pacijo albanskega teritorija. Ne pre-ostaja torej ničesar drugega kakor internacionalna skupna akcija tro-zveze in tripleentente. Toda pozabiti ne smemo, da se nahaja tripleententa sedaj v položaju tertius gaudens in da nima nikakega interesa na tem vleči avstrijsKo-italijanski voz iz blata. Vse kaže, da bo tripleententa za-enkrat zavzemala stališče, da se ev-ropejske velesile ne smejo vmeša-vati v notranje zadeve tuje (albanske) države. Seveda bo to stališče tripleententi služilo le v to svrho in le toliko časa, da se spor med Avstrijo in Italijo čim največ razvije . . .
Računati pa nam je z možnostjo, da poskusi italijanska diplomacija ta-korekoc na en sam mah obvladati ćelo situvacijo. Že se nam javlja, da so italijanski državniki pripravljeni podpirati kandidaturo kakega Moha-medanca za albanski prestol.
Ako bi kaj takega uspelo — po-tem je konec avstrijske politike v Albaniji.
Sedaj se spoznavajo tuđi oni, ki so vedno kričali o panslayizmu in o njega nevarnosti, ako bi prišla jadranska obal v roke zmagovite Srbije, kakšno katastrofalno glupost je zagrešil grof Berchtold s svojo albansko politiko. Avstrijskim držav-Ijanom, ki žal nimajo sredstev, da bi onemogočili zločinstva naše diplomacije, izvršena na interesih države, danes skoraj ne preostaja drugega, kakor prositi nebesa, da se zbirajoči oblaki razpršijo brez škode za državo in njeno prebivalstvo.
Gtvoritsv belĐrironjsIsB že-leznice.
Včeraj je bil za Belo Krajino nrazničen dan, dan otvoritve belo-kranjske železnice, ki ima deželico zvezati z ostalim svetom.
K otvoritvi je prispel včeraj zju-traj z Dunaia sam železniški mini-ster baron Forstner.
Na kolodvoru so ga pozdravili slavnostni gostje, na čelu jim deželni predsednik baron Scv/arz, dež. glavar dr. ŠusteršiČ, ljubljanski župan dr. Ivan T a v č a r in divizijo-nar feldmaršal K r a 1 i č e k.
Ob 7. uri 18 minut zjutraj Je dal minister znak za odhod otvoritelnega vlaka, s katerim se je odpeljalo kaki 130 povabljencev. Mirno in skoro neopaženo je drčal vlak mimo raznih dolenjskih postaj' in postajic, skoro neopažen, samo semtertja kakor v Šmarju je pozdravljala vlak šolska mladina in velika slovenska zastava,   viseča s šolskega poslopja.
Sicer ni prebivalstvo ob dolenj-ski progi posvečalo otvoritvenemu vlaku prav nobene pozrnosti. Nikjer ni bilo več videti slovenske zastave, ki bi naj visokega državnega dostojanstvenika spominjala, da se vozi po izključno slovenskih tleh.
Sprejem v Novem mestu. — Otvoritev.
Ob določeni uri ob 9*23 minut je prispel vlak na novomeški kolodvor.
Še ko je bil za ovinkom, so jeli pokati topiči in ko je polagoma vo-zeč pridrčal na postajo, so zadoneli zvoki cesarske pesmi.
Kolodvor je bil okrašen z zele-njem in zastavami v slovenskih in cesarskih barvah. Na peronu je bilo zbrano vse novomeško uradništvo s svojimi predstojniki na čelu, profesorski zbor gimnazije z dijaštvom, uciteljstvo s šolsko mladino, duhov-ščina. meščanstvo. za kolodvorom in ob progi pa je valovala pestra mno-žica, ki ie prihitela od blizu in daleČ, da prisostvuje otvoritvi toli težko pričakovane belokranjske železnice, ki naj bode nova etapa v gospodar-skem razvoju naše Dolenjske. Tik ob peronu je bila postavljena posebna tribuna za dame. Tu se je zbral cvet novomeškega ženstva, dame in gospodične, ki so po svoji lepoti in ele-ganci vzbujale splošno pozornost. Pred damsko tribuno je stala godba, poleg nje pa je bila razvrščena me-ščanska garda pod poveljstvom svojega stotnika Bergmanna.
Gardisti so imeli na kapah hrastovo list je in ko se je vlak ustavil, se je slišalo nemško povelje »habt acht«. AnahronizemI 2e zdavna je v Novem mestu vse slovensko, staro nemškutarstvo je že zdavna leglo v grob. v meščanski gardi pa še vedno vlada duh predmarčnih Časov, ko je slovenska narodna zavest še snivala in SDala . . .
arsene Lupin prijet.
(Dalje.)
»Če vam ta posebnost zado-stuje.«
»Tretjič. je plavolas.«
»No, In?«
»Potem nam ni treba drugega, kakor pregledati listo potnikov in postopati tako, da vse druge odvr-žemo.«
Ime! sem listo v svojem žepu. Vzamem jo v roko in jo preletim.
»Pred vsem razvidim. da ni več kot trinajst oseb, katerih začet-na črka zasluži našo pozornost«
»Samo trinajst?«
»Da, v prvem razredu. Med temi trinajstimi gospodi R . . . jih, ka-kor se morete prepričati, devet spremljajo soproge, otroci ali posli. Ostanejo štiri samske osebe: mar-quis Raverdan . • .«
»Tajnik pri poslaništvu,« me prekine miss Nellv, »poznam ga.«
»Major Rawson . . .«
»Je moj stric,« se oglasi nekdo.
»Gospod Rivolta . . .«
»Tukaj,« zavpije nekdo izmed nas, neki Italijan, čigar telo je skoro izginilo pod krasno crno brado.
Miss Nelly ie prasnila v smeh.
»Qo«)od ni ravno plavcrias.€
»Potem,* sem povzel zopet jaz besedo, »nam ne preostaja drug sklep, kakor ta, da je krivec tišti, ki stoji v listi na zadnjem mestu.«
»To je?«
»To je gospod Rozaine. Ali pozna kdo gospoda Rozaina?«
Obmolknili smo. Miss Nellv pa se je obrnila na redkobesednega mlađega moža. čigar vztrainost v njeni blizini me je mučila in mu rekla:
»Gospod Rozaine, ali nimate ničesar odgovoriti?«
Vsi smo uprli vanj svoje oči. Bil je plavolas.
Kar priznajmo. Začuti] sem kakor majhen ucterec na dnu svojega srca. In tiha zadrega, ki se je polasti-la nas vseh, mi je pričala, da so ostali prisotni imeli enak občutek kakor jaz, da jih nekaj duši. Sicer pa je bilo to nesmiselno, zakaj v obnašanju tega gospoda ni bilo ničesar, kar bi do-puščalo, da se ga sumniči.
»Zakaj ne odgovorim?« je odvr-ni! gospod Rozaine. »Pač zato, ker sem z ozirom na svoje ime, na okolnost, da potujem sam in da sem plavolas, vpeljal že sam podobno pre-iskavo ter prišel do enakih zaključ-kov. Mnenja sem torej, da me treba
prijeti.«
Pri teh besedah se mu Je obraz čudno spremenil. Njegove majhne ustnice kakor dve nevpofcljivi crti, so se še bolj skrčile in pobledele. Krvave nitke so se pokazale ob robu
očes.
Gotovo, ialil se Je. Kljub tenu
pa smo stali vsi pod vtiskom njegove fizijognomije in njegovega obnašanja. Naivno je vprašala miss Nellv:
»Vi vendar nimate nikake rane?«
>'Zares,« je odvrnil, »rane ni-mam.«
* Z močnim gibom je zasukal ro-kav in razgalil svojo roko. Takoj pa mi je udarila misel v glavo. Moje oči so se srečale z očmi miss Nellv: po-kazal je bil levo roko.
Pri moji veri, ravno sem hotel to vpričo vseh omeniti, ko ie neki dogodek odvrnil našo pozornost. Lađi Jerland, Nellyna prijateljica, je prihajala v teku.
Bila je vsa zmešana. Vsi smo se trli okoli nje in sele po dolgem trudu je mogla jeci jaje izpregovoriti:
»Moji kamni, moji biseri!___vse
ukradeno!«
Ne, vse ni bilo ukradeno, kakor smo izvedeli pozneje. Stvar je bila še bolj zagonetna: tat je izbiral!
Od demantne zvezde, od obe-skov iz nebrušenih rubinov, kolijeja in zložljivih zapestnic, ni morda vzel največjih kamnov, ampak najfinejše, najdragocenejše, rekli bi, tište, ki so pri največji vrednosti zavzemali naj-manjši prostor. Monture so ležale tukaj, na mizL Videl sem jih Jaz, videli smo jih vsi, oropane njih dragih kam-nov, kakor cvetlice, katerim si potrga! pestre liste.
In, da izvrši to delo, moral bi tat med uro, ko ie lady Jerland sedela pri čaju, pri belem dnevu in na hod-
niku, kjer je bilo vedno dovolj prometa, vlomiti vrata kabine, najti malo torbico, nalasč skrito na dnu škat-lje pod klobuki, jo odpreti in izbirati.
En sam glas je bil med nami. Ena sama misel je navdajala vse potnike, kakor hitro se je tatvina razvedela: to je Arsene Lupin. Zares, bila je to v resnici njegova zamotana, miste-rijozna, nevidna in vendar logična metoda, zakaj, če je bilo težavno, skriti masiven kup vseh draguljev, koliko manj so ga ovirale te majhne stvarice, neodvisne druga od druge, biseri, smaragdi in safirji.
In pri obedu se je zgodilo sle-deče: oba prostora na desni in Ievi gospoda Rozaina, sta ostala prazna, Zvečer smo pa že vsi vedeli, da je bil poklican h komandantu.
Ker nihče ni dvomil, da ga za-pro, je vsem kar odleglo. Oddahnili smo se. Ta večer smo prirejali male igr*. Plesali smo. Posebno mis Nelly je kazala naravnost omamljivo radost, tako da sem spozna!, da se gospoda Rozaina, naj si so ji sprva njegovi pokloni tuđi ugajali, niti ne spominja več. Njen čar me je zaosvo-JiL Proti polnoči, ob jasnem meseč-nem svitu sem zagotavljal Jo vda-nosti z ginjenostjo, ki. ji je, kolikor sem opazil, ugajala.
Drugi dan pa smo na splošno za-čuđenje izvedeli, da obdolžitve, dvig-njene zoper Rozaina, nišo bile zado-stne in da Je ta prost
Sin znamenitega trgovca iz Bor-deauxa Je predložit papirje, ki so bili
vseskozi v redu. Vrhu tega na njegovih rokah ni bilo niti najmanjšega sledu kake rane.
»Kaj papirji, rojstni listi,« so vpi-li Rozainovi nasprotniki. »Arsene Lupin vam jih preskrbi, kolikor hoćete. Kar se tiče rane, je ali sploh ni imel, ali pa je izbrisal nje sled.«
Opozorjeni, da se je ob času tat« vine Rozaine sprehajal po krovu, — bilo je to po pričah izkazano — so odgovar jali:
»Mari je potreba, da človek take vrste kakor Arsčne Lupin, sploh prn sostvuje vlomu, ki ga izvrši?«
Sledniič, ne glede na vsa ta ne-* verjetna ugibanja, je bila dokazana' okolnost, ob katero se nišo mogli iz-, podtikati tuđi najbolj skeptični izmect nas: Kdo razun Rozaina je potoval sam, bil plavolas in imel v svojem imenu črko R za začetnico? Na koga naj se je nanašal brzojav, če ne na Rozaina?
In ko se je Rozaine nekai minut po obedu pogumno napotil v smeri proti naši družbi, sta miss Nelly i0 lađi Jerland vstali in odsli.
To ste pač storili iz strahu.
Eno uro pozneje je šla lastno* ročno pisana okrožnica med uradni-ki, mornarji in potniki vseh razre-dov od rok do rok: gospod Lcuis Rozaine je obetal deset tisoč fran-kov tistemu, ki razkrinka Arsena Lupina ali izsledi posestnika ukradenih draguljev.
stran 2.
•SLOVENSKI NAROD-, dne 26. maja 1914.
118. štev,
Pred špalirjem šolske mladine, ki je imela v rokah slovenske in ce-sarske zastavice, je stal mestni ob-činski   zastop,  na čela mu župan g.
Karei Rosraan.
Ko je minister izstopH iz vlaka, so zadoneli navdušent živioklici, mladina je mahala z zastavicama s kapi* teljsKega hriba pa so grmeli topiči.
Na to je župan Rosman v imenu mestne občine in nienega pre-bivalstva pozdravi! ministra približno tako-ie:
»Čast mi Je vašo ekscelenco iskreno pozdraviti y imenu mestne občine novomeške in njenega prebi-valstva povodom današnje velepo-membne otvoritvene slavnosti ter izreci vaši ekscelenci toplo zahvalo za visoki obisk, ki vtisne današnjemu slavlju posebno praznično obiležje.
Vaše ekscelence visoki in ponovni obisk naše lepe slovenske zemlje, je nam zanesljivo jamstvo, da i nam Slovencem napočijo boljši dnevi, čaši napredka in razvoja, zlasti na gospodarskem polju.
Nadejamo se, da bo visoka vlada v bodoče še bolj kakor dosedaj uva-ževala kulturne, pred vsem pa gospodarske potrebe nas Slovencev. zlasti pa da bo v gospodarskem ozi-ru skrbela za nas Dolenjce in nam ustvarila takšne življenske pogoje, da nam ne bo več treba trumoma za-pušcati rodne svoje slovenske grude ter si iskati kruha v tujini, v daljni Ameriki.
Gospodarsko okrepljeni in oja-čeni, borno i mi Iahko posvečali vse svoje moči in sile blagru in napred-ku svoje lepe domovine slovenske ter delovali v prospeh Širše svoje domovine Avstrije. nam vsem drage, ka-tero vlada tako modro in z enako Iju-beznijo do vseh narodov naš iskreno ljubljeni vladar, naš mogoeni cesar in kralj Fran Josip L, katerega naj vscgamogočni Bog ohrani še mnoga leta zdravega in čilega v blagor njemu zvesto udanih državljanov in v čast in slavo močne in velike \vstrije. Slava mu! Živio!c
Županovemu pozivu se je od-zvalo občinstvo z navdušenimi ži-vio-kiici, to tem bolj, ker je župan v svojem govoru posebno poudarjal slovenski značaj zemlje, po kateri steče nova železnica.
Odgovariaje županu je minister Forstner naglašal, da se vlada zaveda velike važnosti nove železni-ške proge, ki ima tvoriti novo zvezo med osrčjem države in jugom in ki ima nalogo gospodarsko dvigniti kraje, ki so doslej vsled nedostajanja prometnih sredstev gospodarsko zaostajali in propadali. Minister je za-gotavljal. da bo vlada vedno rada upoštevala želje in težnje dolenjske-ga prebivalstva in bo vselej rada storila vse, kar ji bo mogoče, da usireže tem željam ter pospeši gospodarski razvoj zlasti Dolenjske.
Na to je pozdravila ministra v izbranih besedah učenka Svetče-va ter mu izročiia krasen šopek svežih cvetk.
Ministra je pozdrav Ijubkega dekletca, ki je govorila lirabro in gladko, vidno prijetno presenetil; opetovano je stisnil dekletcu drobno ročico in ji očetovsko pogladi! zlate laske.
Ko je okrajni glavar baron Rech-bach predstavil uradnike in razne odličnike ministru, se je pricela cerk-vena ceremonija. V to je bil postavljen v levem kotu perona oltar na katerem so gorele debele svece.
Ceremonijo je opravi! v polnem ornatu in ob številni a*sistenci škof Anton Bonaventura J e g 1 i č.
Po končanih molitvah je obšel ogromno, z zelenjem in cesarskimi zastavami okrašeno lokomotivo, škropeČ jo z blagoslovljeno vodo. Med tem je gimnazijski pevski zbor pod vodstvom pevovodje Hladnika ubrano pel kantato »Ako gospod ne zida hiše„« Ko se je škof vrnil pred oltar, so znova zac^rmeli topiči in zazvonilo je po vseh cerkvah novome-ških.
Đefokranjska železnica Je bila otvorjena!
Skozi Goriance.
Med pokanjem topičev in zvo-nehjem zvonov se je vlak počasi po-mikal s postaje proti tehnično vele-zanimivo izvršenem mostu, ki spaja levo in desno obrežje lene reke Krke.
Kakšen diven pogled in prizor! Doli globoko teče leno in počasi temnozelena Krka, po njej plavajo čolni liki velike ladje v gala okrasju, na holmu gori pa se razprostira v slikovitosti in romantični Iegi dolenj-ska metropola — Novo mesto. Zvo-novi zvone in zastave vihrajo, za hip zazremo veliki novomeški most, iz za bolnišnice se prikaže grad Kamen in že smo na postaji K a n d i j a.
Tuđi tu }e okrašen kolodvor % zelenjem in zastavami. Slovenske trobojnice so tu bolj redko razvršče-ne, Čemu, zakai2 Rraviiu da i£ ftffi-
bhralstvo hotelo vse poslopje dekorirati v slovenskih barvah, pa so se tema železaifid inženirji oprlL Ce je to ro, ne veroo, dcistvo pa K da stoji na nasprotni strani proft is mla-)ev narejen sltvolok, okrtten iz-kljočno s slovcnskimi lastavani.
V  Kandiji   Je   poino zastav,   iz-ključno slovenskih. Samo s eae hiše visi cesarska. tam,   k]er Je preje vi-hraia vsenemška.   Razobesil   Jo   je neki tuji   prisellenec — Kuntara   se baje piše —. A župan Zure je ukazal, da jo mora nemudoma sneti,   ker se Slovenci na svojih tleh ne dado izbivati.   Mož se Je moral   vdati in je sele   na to razobesil   cesarsko   zastavo.
Na kolodvoru občinski zasrop, šolska mladina, gasilci, vrsta belo oblečenih deklic.
Ministra je pozdravit župan Zure v kratkem, jedrnatem govoru, županova ljubka hčerka pa mu je izročiia krasen svež šopek. Poleg nje je stala starejša njena sestra Pavla. Z vidnim zadovoljstvom je zri minister na dekletcfe in njeno sta-rejšo sestro in vzkliknil: »Drugod bledi obrazi, tu na Kranjskem pa povsodi cvetoča in rdeča lica!«
Iz Kandije se vlak polagoma vzpenja kvišku proti Gorjancem. V dobrih dvajsetih minutah dospe mimo zgodovinsko zanimivega Ru-perčvrha v Virčno vas. Na RuperČ vrhu gospoduje sedaj rodbina Goria-nyjev.
Na kolodvoru isti prizor: zele-nje. zastave, praznično oblečeni dečki in deklice, učitelji, duhovniki, ženske, a malo. zelo malo moških v zreli dobi — odsli so v Ameriko.
V  Virčni vaši je pozđravil ministra kot občinski odbornik šmiheiski graščak in industrijec Herman Go-rianv najprvo v slovenskem in na to v nemškem jezfKu.
Vsenemške zastave na soli in cerkv!.
S postaje v Virčni vaši se proga dviga polagoma kvišku. Nizko doli ob hribu zre oko vinorodne gorice s številnimi zidancami. Še par minut in vlak se vstavi na postaji Uršna sela. Dečki in deklice z zastavicama v rokah, pred njimi pa stoji samcat mož v preprosti kmetski obleki, ponosno vzravnan, ravno kakor hrast. Pristopi k njemu minister. Župan mu da ponosno roko in ga glasno, po-udarjaje vsako besedo pozdravlja na slovenskih tleh. Končaje svoj pozdrav dvigne kakor v zamahu desnico in pozove navzoče, naj trikrat za-kličejo živio.
Ta moški nastop preprostega kmetskega župana — Martin Plut se piše — je napravil na ministra in vso njegovo okolico globok vtisk.
Vlak je dospel do Laz. Tu ob že-lezniskem prehodu je stala gruča ljudi, ponajveč žensk in otroK. Eden izmed njih je držal dolg drog, na katerem je visela ogromna frankfurtar-ska zastava. Kočevarji so hoteli opo-zoriti ministra na svojo eksistenco. Doli pod progo pa je plapolala na strehi novega poslopja velika vse-nemška zastava, s strehe do *al je visela takisto nemška trobojnima, na poslopju pa se je bleščal napis »Rosegger-Schule<'. Nižje doli j bilo videti lično cerkvico. Tuđi z onika te cerkvice je vihrala vsenemška tri-koiora.
Nemški gostje so zrli te zastave z vidnim zadovoljstvom in opozarja-li nanje Slovence, čes, »ali vidite — belgijske zastave.« Minister jih to pot ni opazil, pač pa jih je opazil na povratku in jim navduseno z robcem mahal v pozdrav.
V Beli Krajini.
Mimo Rožnega dola skozi 3 km dolgi predor je prispel vlak na prvo postajo v Beli krajini v Semič. Ne-popisen prizor! Pred očmi se razprostira vsa Bela Krajina s svojimi vino-rodnimi goricami, polji, gozdovi, po-toki, rekami, vasmi in rekami. Zdi se, kakor bi se ocem odprl nov svet, svet Trdinovih bajk. Kakor morsko obrežje obkrožajo Gorjanci Belo Krajino, ki se od daleč zdi kakor morje, po katerem plava nebroj ladij in ladjic — vaši, sela in mesta.
V  Semiču pozdravljalo vlak prvi Belokranjci in Belokranjice v svojih narodnih nošah. Za zapadnjaka je to izreden prizor. Na kolodvoru je igrala godba, odeta v belo - moder kroj. Ustanovil jo je   poslanec    Mihelčič, igrala pa je neko — angleško pesera.
S Semiča pada proga nizdol proti Crnomlju in Metliki. Vlak je vozil mimo Crnomlja, Gradca in Metlike naravnost do obmejne postaje Ro-satnice, kjer se je vršil običajni spre-jem.
V Metliki.
Po odmoru petih minut se Je otvoritveni vlak vrnil v Mrtlflto. kjer so vrli Metličani in okoličani priredili naravnost krasen spreiem.
Na kolodvoru Je bilo na tisoče ljudstva in ko Je vlak prispel na po-
5UiQ ie zaoril is tisoć ?xl uvdoiea
žhrio. Mestna godba ie igrala, pokali so topiči. In kar je treba posebe pohvaliti, K da le fodte igrala McUnć-no stoveiuke skladbe tat pozdravila
ministra s slovenskima narodnima himnama »Slovenac tem« in »Naprej zastava Slave«. Na perona Je bila razmeičena šolska mladina pod vodstvom tvojega učiteljstva, občinski zastop % županom dr. Weiblom na čela, uradmštvo, gasilsko društvo pod poveljstvom svojega načelnika Fleischmanna in nebroj občin-stva.
Ministra je pozđravil v imenu mestne občine in vsega prebivalstva župan dr. W e i b 1. V svoj-m govoru je poudarjal pomen mest in iest-nega prebivalstva na kulturnem in gospodarskem polju za državo, naglašal, da je mestno prebivals:vo cvet naroda ter izrekel eljo, da bi vlada podpirala težnje mestnega stanovništva zlasti na gospodarskem polju.
Minister baron F o r s t e r je ob-ljubil, da bo vlada rada uvaževala vse želje mestnega prebivalstva in ga pozval, naj se župan vselej v za-upanju obrne na Hado, kjer bo vsik-dar naŠel blagohotno naklonjenost.
Na to sta pozdravila ministra se načelnik cestnega odbora M a t j a -§ i č in prost Dovgan. V imenu šolske mladine je izročiia ministru šopek svežih rož učenka Marica Ko-r e n o v a. Po sprejemu se je vrsil obed, med katerim je izborno svirala mestna godba pod kapelnikom Oolobom same slovenske komade. Pod vodstvom dež. posl. Mihelčiča je zapel mešan zbor fantov in deklet nekai narodnih pesmi.
Med občinstvom so vzbujale veliko pozornost in zanimanje dekleta iz Žumberka v prekrasnih narodnih nošah.
Ob odhodu vlaka je izdal bivši župan J u t r a Š , ki je na stara leta uskočil v klerikalen tabor, neljub incident.
Hotel je priti do veljave in govoriti, da si njegov govor ni bil na programu. Občinstvo je ugovarjalo, slišalo se je žvižganje in srkanje in prišlo bi gotovo do skandala, ako bi si Jutraš v zadnjem trenotku ne prc-mislil in izjavil, da hoče nazdraviti samo — cesarju.
V Črnomllu.
V Črnomelj je vlak prispel ob 2. uri 49 minut popoldne. Na okusno okrašenem kolodvoru se je trla pe-stra množica, med katero so vzbujale največjo pozornost SKupine narodnih nos iz Adlešičev, Vinice, Doblič, ki jih je prav izborno aranžiral župnik Š a Š e 1 j. Ministra je pozdravil župan Doltar, šopke pa sta mu izručili deklici Malneričeva in Pizmansova.
Po sprejemu se je vršil banket v hotelu Lackner.
Na potu tjakaj je občinstvo ministra živahno aklamiralo. Pred hotelom Jaklitsch ie stala gruča Koče-varjev in Koče var ic, ki je s klici »heil- in »hoch« skušala ministra opozoriti na se. A se ji ni posrećilo, ker ie ministra prekasno opazila, ko je sci že mimo nje in ko so živio-Klici že popolnoma zadušili nemško kri-čanje.
Banketa se je udeležilo nad 150 oseb.
Prvo napitnico je izrekel dež. glavar dr. Iv. Š u s t e r š i č. Govorit je slovensko in nemško. Poudarjal je veliko važnost novozgrajene želez-nice, naglašal, da se sedaj pricne za Belo Krajino nova doba, izjavil, da gre glede zeleznice največja zasluga cesarju, »ki je ukazal zgradbo želez-f niče« in končno pozval vse navzoče; »Dvignimo svoje čaše in pijemo po stari slovenski navadi na zdravje našega presvetlega cesarja, ki ga naj Bog živi, ohrani in blagoslovi.«
Zelezniški minister baron F o r -51 e r je podal zgodovino zgradbe belokranjske zeleznice, izjavil, da gre velika zasluga glede te zeleznice bivšemu ministru Derschatti, opo-zarjal na gospodarske koristi nove proge, naglašal, da naj nova železnica služi namenu omejiti izseljevanje in končno napil deželi Kranjski in njenemu zastopstvu.
Prost dr. Elbert Je v nem-škem jeziku nazdravil ministru izra-žajoč željo, da bi min. prišel še tretjič v deželo, takrat, ko se bo otvarjala transversalna železnica Brežice-Novo mesto.
Posl. vitez Pogačnikje napil dež. predsedniku baronu Schwarzn kot pospeševatelju belokranjske zeleznice in — dobrosrčnemu prijatelju ljudstva. Pogačnik je govoril iz-ključno slovenski.
Zahvalil se ma je takisto v slovenskem jeziku baron Schwarz in nazdravil »naši lepi Beli Krajini«.
Vrsto napitnic je zakljtfčfl posl Jare, ki je napil v slovenskem   in
nemikem kzikii Iriinikom, &tavbnim
podanikom in deUvcem, ki   so   iz-vršili zgradbo železniške proge.
Ob 6. uri 22 minut je otvoritveni vlak zapnstil Črnomelj. Minister baro« Forster je ostal v Novem mestu kot gost prosta dr. Elberta.
lutrijska delegacija.
Avstrijska delegacija je nadaljevala v včerajšnji seji debato o proračunu zunanjega ministrstna.
Na ministrski klopi so bili navzoči zunanji minister grof Bechtold, raini-strski predsednik grof Sttirgkh in vojni minister vit. Krobatin. Govoril je kot prvi delegat Wolf, ki se je pritoževal, da je izginila Turčija, ki je bila dolo-čena, da ojači trozvezo. Na njeno mesto so stopile države, ki so zastavile pot do Egejskega morja. Z Rumunsko smo se skregali in ni upati, da bi se razmere izbolišale, zlasti ker je ogrska narodnostna politika taka, da se bo mržnja le povećala. Naznanilo ekspo-seja, da si bo avstrijska vlada držala pot do Egejskega morja odprto, ozi-roma si jo bo zopet odprla, se bo dalo težko izvesti. Dotakne se nato tuđi albanskega vprašanja ter preide na to na češko-nemško vprašanje. V tem oziru pravi, da zahtevajo Nemci priznanje zaključenega nemškegaozem-lja, v katerem naj bi jmej edino nemški jezik vse pravice. Će Čehi tega no-čejo, ne bo prišlo do sporazuma.
Delegat U držal odgovarja Wolfu, da je zahteva po ^zaključenem nem-Škem ozemlju na Češkem neizvedljiva ne samo, ker bodo proti temu Čehi, marveč tuđi v interesu države, monarhije in centralizma, za katerega sp Nemci tam, kjer jim gre v kramo. Ce dobe Neraci na Ceškem svoje zaključeno ozemlje, potem je po državi.
Delegat Maštalka je zahteval pojasnila glede Albanije. Tuđi on se se je bavil s češko- nemškimi spravnimi pogajanji.
Govorila sta še delegata C1 a m -Martinic in Wassilko, nakar je odgovorii zunanji minister Berch-told na razna, vprašanja.
Protianstrijske demonstracije v Italiji so smatrali nekateri delegati kot znak, da naša zveza z Itelijo nima nobene vrednosti. Obžaluje. da v Italiji gotovi krogi nočejo raz-umeti pomena manjšinskih proslav v Trstu. Iz teh dogodkov pa bi bilo na-pačno sklepati, da je razmerje med italijansko in avstrijsko vlado skaljeno. Tuđi je dala italijanska vlada Avstriji zadoščenja s tem, da je odstavila ne-apeljskega prefekta.
Glede Albanije pravi, da je nova država sad kompromisa med evropski velesilami z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi takega kompromisa. Pri teh kompromisnih pogaja-njih je stala Italija popolnoma ob strani Avstrije. Da pa je morala Avstrija nositi bremena, med tem ko se Italiji ni bilo treba oboroževa za vojno, ie posledica geografične lege.
Zunanji minister pravi nadalje, da so glede zveze Avstrije z Nem-čijo v Nemčiji ravno tako mnenja, da ta zveza škoduje niihovim interesom, kakor v Avstriji. Vendar o tem noče dalje govoriti. Zanika samo, da bi bila zveza z Nemčijo naperjena proti Slovanom.
Razmerje z Rusi jo je popolnoma prijateljsko, seveda pa ne more avstrijska vlada dovoliti, da bi se Rusija vmešavala v avstrijske zunanje zadeve.
Zadnji dogodkiv Draču so gotovo zelo resni. Mednarodna kontrolna komisija pa je izdelala orga-nični statut za novo državo, ki obsega detajliran program organizacije nove države. Glede izvedbe tega programa, glede izgradbe državne pvtoritete in nadaljnega razvoja / lbanije pa si tazltalijo edini, da se kolikor mogoče majo vmeša-vamo, ker zasledujemo cilj, da bodi Albanija samostojna. Će bi se v konkretnem slučaju pokazala potreba za posebne korake, se bo to zgodilo sporazumno z Italijo. Brez dvoma ima mlada albanska država sedaj težke čaše. Resno pa se trudimo odstraniti vse težkoče. Knez Viljem je iskal za-vetja na italiianski ladiji „Misurata" samo zato, ker je itnel tam več udobnosti, kakor na kaki avstrijski križarki.
Zunanji minister je govoril nato še o epirskem vprašanju in o raznih trgovsko-političnih vprašanjih.
Trgovinska pogodba z Orško je perfektna.
Glede Orientskih železnic ni dvoma, da je srbska vlada zavezana vrniti železnico za promet upravičeni dražbi. Z ozirom na to, da pogajanja ie nišo končana, odklanja nadaljna pojasnila.
Končno je zunanji mjnister branil svojo politiko za Časa balkanske krize. Imel je baje jasno zacrtan program in kadar je grozilo, da priđe ta program ob veljavo, se ni strašil zagrabiti tuđi za meč.
Govoril je še ministrski predsed-grof StUrgkh o dalmatinskih železnicah, na kar je delegacija sprejela dispozi-cijski fond s 27 glasovi proti 10 gla-sovom.
Fran Hossuth umri.
Budimpešta, 25. maja. Fran Kossuth je danes zjutraj ob 4. uri 25. min. umri.
Po dolgem smrtnem boju je vče-raj umri Fran Kossuth. Bil je sin Ludovika Kossutha. In edinole to dej-stvo mu je dajalo njegov politični pomen. Politična slava, ki jo je vživs! bivši guverner Ogrske, Ludovik Kossuth, je osvetljevalatudi Frana Kossuths,
Fran Kossuth je bil rojen 16. novembra 1841 1. Dosegel je torej starost 73 let. Baje je bil rojen v Budimpešti. Svoje višje studije je absolviral, kakor njegov starejši brat Ludovi:: Teodor, ki živi v Italiji, na pariški politehniki in na londonskih visokih šolab. Kot mlad inženir je deloval na Angleškem pri Dean Forest Central Railway. Leta 1861, 20 let star, je šel v Italijo, kjer so ga nastavili pri zgradbi ligurijske zeleznice. L. 1864, je deloval kot inženir pri zgradbi pre-dora skozi Mont Cenis in pri zgradbi susaške zeleznice. Pri tej železnici je bil imenovan za sekc. šefa in pozneje za predstojnika tehnične pisarne.
Že v mladih letih je Fr. Kossutb politično deloval. Do nagedbenega leta 1867. se je živahno udeleževa! tedanjih emigracijskih stremijenj. Pri nacionalnem direktoriju, čigar tajnik je bil, je igral pri pogajanjih z italijansko vlado veliko vlogo. Pe nagodb: I. 1867. je bil Fran Kossuth izvoljen dvakrat za poslanca v ogrski parlament za vlade Deakove. Vendar pa ni sprejel mandata, ker bi izgubil svojo službo v Italiji. Ko je bil predor skozi Mont Cenis končan, se je Kossuth naselil v Genovi kot vladni železniški komisar Italije. L. 1873. je bil imenovan za ravnatelja cesenske rudokopne družbe v Ceseni. Tam se je poročil z Emilijo Hoggins, pravnukinjo obmejne grofice Sare de Exeter, ki so jo an-gleški pesniki opevali. Leta 1894. je Fran Kossuth spremljal na Ogrsko zemske ostanke svojega očeta. In tedaj je moral obljubiti svojim političnim prijateljem neodvisne stranke, da se vrne v domovino. Že v jeseni istega leta je za vedno zapustil Italijo ter se preselil na Ogrsko. 16. nov. 1897. je prisegel kot ogrski državljan. Od leta 1896. je zastopal volilni okraj mesta Czegled. Po odstopu Justha je bil Fr. Kossuth izvoljen za strankinega pred-sednika,
V državni zbornici je Kosshth za-četkoma igral le manjšo vlogo, vsaj niti madžarsko ni zadostno obvladal. Tuđi obstrukcionističnega boja proti Banffviu se ni prav posebno udeleže-val. Ko je leta 1899. prišel Koloman Szell na krmilo, je prišla neodvisna stranka do večjega pomena. Pridobila si je okoli osemdeset mandatov ter postala s tem v parlamentu činitelj, s katerim se je moralo računiti. Do od-ločilnega obrata je prišlo 1. 1902, ko je bila predložena rekrutna predloga. Proti temu je postavila neodvisna stranka svoje nacionalne zahteve. In ker na Dunaju nišo hoteli ugoditi tem zahtevam, se je začela obstrukcija proti rekrutnemu zvišanju, ki je povzročiia padec Szella. Sledil je Khuen-Heder-vary, ki se je pogodil s Kossuthom, Kossuth je prenehal z obstrukcijo, Hedervary pa zajamčil navadni kontingent. En del neodvisne slranke pa je hotel nadaljevati obstrukcijo, vsled česar je Kossuth za nekaj časa od-stopil kot strankin predsednik. Khuen je kmalu padel zaradi različnih skandaloznih afer in jeseni 1903. je prišel Štefan Tisza. Leta 1904. je nepričako-vano prišla koalicija do većine. Kossuth se je združil z grofom Albertom Appo-nyiem, ki je postal najzvestejši prijatelj Kossuthov. Meseca junija 1905. sta prišla, ker nova većina ni hotela spre-jeti programa krone in ker Tisza ni hotel še nadalje voditi provizorija, Fe-jervary-Kristoffy s svojim programom splošne in enake volilne pravice. 19, fe-bruarja 1906. je kralj, komisar Nyiry razpustil parlament, stotnik Fabricius pa izpraznil zbornico. 8. aprila je od-stopilo Fejervarvjevo ministrstvo in nastopila je koalicijska vlada Weker-lejeva, v kateri je bil Kossuth trgovinski minister. Pri nasledniih volit-vah si je pridobila koalicija ogromno večino — Kossuth je stal na vrhuncu svoje moči. Leta 1910. sta Khuen in Tisza skoraj popolnoma uničila neodvisno stranko.
Kossuth je v vseh teh bojih igral le bolj dekorativno vlogo. Ni imel prav nič revolucionarnega na sebi. Edino, kar je imel, je bil nimbus oCetov, ki ga je obđajal.
Brez zgodovinskega imena svojega očeta bi Fran Kossuth pač ne igral nobene politične vloge na Ogrskem.
118 iter.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 26. maja 1914.
Stran 3.
Revolucija i fllbaiiji.
Boji za Drač.
»Giornale d* Italia« priobčuje poroČilo svojega poroČevalca, ki je dospel iz Drača v Brindisi. Glasom tega poroČila je bila sobota dan groze za Drač. Streljali so s topovi in prišlo je do krvavih bojev med vstaši in albanskim vojaštvom ter nacijonaiisti. Na obeh straneh je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. V noči od 22. na 23. so krožile vesti, da so vstaši pomak-nili svoje pozicije naprej. Prebival-stva v Draču se je polastila panika. V soboto ob 11. in 7 minut je padd prvi strel iz topa. Bitka se je pričela. Holandski podpolkovnik Thomson je vodil z nekega griča v blizini Drača boj proti vstašem, ki so bili oddaijeni samo dva kilometra od mesta. Albanskim četam sta poveljevala dva holandska častnika in nemški stotnik baron Gumperbeck, ki je bil med bojem ranjen. Podpolkovnik Thomson je dal oddajati vsakih 10 minut po en strel proti vstašem iz topov, ki jih je bila dobavila za albansko vojsko Avstrija. Moč topov pa je bila popol-noma nezadostna. Šrapneli nišo padali v vrste sovražnikov, marveč v vrste prostovoljcev in nacijonali-stov. Prebivalstvo se je zabarikadiralo v hišah, italijanski mornarji pa so pripravili vse za obrambo itali-janskega poslaništva in kneza. Ker so se Malisori protivili korakati prot1" vstašem. se nišo udeležili boja.
Ministru ki so bili demisijonirali. so ostali v službi. Med 2. in 3. uro popoldne je nastal premor. V Draču so bili rnnenja, da so se vstaši raz-kropili in da se umikajo proti Tirani. Kmalu nato pa se je začel boj na obeh straneh še z večjo ljutcstjo. Ita-Iijanski, avsrrijski in romanski posla-niki so sli h knezu ter so mu nujno nasvetovali, da naj se umakne na kako ladjo. Ob 3. in 50 minut se je vkrcal knez na italijansko križarko »Misurata«. Na izrecno željo kneza so odstranili s palače albansko zastavo in jo razobesili na vojni lađji. Italijanski 'nženir Moccia je vozil v svojem avtomobilu mrtve in ranjene z bojišča v mesta Vstaši so se Draču vedno bolj približevali. Italijanski podaniki so se zatekli v italijansko poslaništvo, prebivalstvo pa je bega-lo po ulicah ali pa se zabarikadiralo v hišah. Na ulicah je bilo videti mnogo preplašenih mohamedanskih žen, ki so hitele sem in tja ter ćelo poza-bile si zakriti obraz. Med tem je trajalo streljanje naprej. Tekom popol-aneva je dospela v Drač mednarod-na kontrolna komisija. Angleški delegat se je odločno protivil nadaljeva-nju boja. vsled česar je bilo sklenje-no, da se prično pogajanja z vstašL Boj je prenehal.
Po vesteh »Tribune^ se je začel egenj ob 12. opoldne, topovi pa nišo nesli do sovražnika. Albanske vlad-ne čete so stale pod poveljništvom polkovnika Thomsona in major je v Sluvsa \v Roffelme ter stotnika Gumperbecka. Ranjenega Gumper-kecka so morali pripeljati nazaj v Drač. Malisori, pod poveljništvom Simona Dođe so se branili korakati proti vstašem, ker so bili poklicani le v obrambo kneza, ne pa za boj proti bratom. Kljub temu so jih poslali v boj. Malisori pa so vrgli puške proč. Vstaši so obkolili pol stot-nije vladnih čet, ki se je nato vdala.
Kakor poročajo z Drača, so vstaši v Kavaji razobesili tursko ter raz-tigali albansko zastavo. Proklamirali so avtonomijo okraja. Slišati je bilo baje tuđi klice: »Zivelj kralj Esad U
Pogajania.
»Agenzia Steiani« poroča iz Drača od nedelje o pogajanjih z vstaši sledeče: Holanski stotnik Sarr, ki so ga bili vstaši vjeli, je dospel v ne-deljo dopoldne v Drač ter je poročal, da priđe mednarodna kontrolna komisija k njim. Dostavil je, da je mno-žica tako razburjena, da se je bati, da masakrira vse vjetnike. Kontrolna komisija, v kateri pa italijanski delegat ni bil navzoč, je pričela na-to s pogajanji z vstaši. Kakor poro-čajo, do sedaj Še ni prišlo do nobene-ea rezultata.
Sureja beg Vlora.
Albanski poslanik Sureja beg Mora se je izrazil o zadnjih dogod-kih siedeče: Položaj v Albaniji smatram za prav resen, za tako resen, da smatram za svojo dolžnost, da se takoj vrnem v Albaniio, ne da bi iz-roči! svoje poverilne dokumente. Samo eno moram izjaviti, da sem Prepričan, da v Albaniji ne bo miru, Predno se ne odpošlje tja 5000 do WK) mož tujih čet. Javno in pred ceiim svetom izjavljam, da gre sedaj za neodvisnost Albanije, če velesile ne bodo takoj nastopile tako, ka-kor sem nasvetoval. Ce se to nenui-doma ne zgodi, bodo Albanijo raz-aeliU. Vojne ladje, ki leže pred Dračem, ae morejo zadostovati.    Med-
narodna kontrolna komistfr mom vzeti upravo dežeie v roke. Za življenje kneza in njegovo rodbino se ne bojim. Kralj pa se mara kazati mo£~ nega in Drača ne srne zapustiti, si-cer te vse izgubljeno.
Esad naša.
Spodeni telesni zdravnik dr. Perghausen, ki je dospel v Kelmo-rajn, pravi, da se knezu Viljemu kljub vsem njegovim prizadevanjem ni posrečilo dobiti moč v svoje roke. Esad paša pač ni izdajica, vendar pa je hotel knezu pokazati svojo moč s tem. da bi mu pripeljal na tisoČe Al-hancev pred palačo. Esad paša je bil aretiran zaradi hude rivalitete, ki je oostojala med njim in holandskim orožniškim častnikom Sluvsom. Av-strijski poslanik je preprečil odpust stotnika Sluysa, kakor je to zahteval Esad paša, vsled česar je prišlo do razpora. Poleg tega se Esad pasa tuđi ni razumel z dvornim maršalom Troto, ki je dal Fsad paši vedno raz-umeti, da gn *"* smatra za polno-vredne^a.
Nekemr ^eapoljskemu poroče-valcu »Tribune j^ dal Esad paša sledeča pojasnila- Po mojem mnenju bi se bili morali vzroki katastrofalnih dogodkov z vso energijo potlači-ti. Holandski orožniški častniki so bili proti mojemu nacrtu kakor mo-goče hitro erganizrali narodno mi-lico. Bili so mnenja, da bi iim dobro organizirana Albanija V7*la njihove ir»?stne dohodke. Gibanje proti splo-šni vojaški dolžnosti je pv> mojem mnenju posledica nastopa holandskih častnikov. Komplot, ki sem ga baje vprizoril proti knezu, je, odkrito rečeno, neumnost. Holandski in avstrij-ski častniki se me zasledovali tuđi z drugimi sumničenji. Oni dan, ko so me napadli, so mi poslali mojega strica, da zahteva od mene, da odstopim sto mož svoje straže. V resnici sem miel samo deset mož oborožene straže. Kljub temu sem zahtevi ugo-dil. Ko pa sem stopil k oknu, da vidim, kako bodo oddali orožje, sem videl, da je moja hiša obkoljena od katoliških Malisorov. za njimi pa je prežal polkovnik Thomson. Takflat me je prevzela jeza. Zapovedal sem svojim služabnikom. da naj se vrne-jo v hišo. V tem hipu je zadelo 20 krogel okrog mene v steao. Kaj se bo zdaj zgodilo? Će je res, da so vstaši zasedli Tirano, potem Albanija ne bo obstojala več. Nacijonaiisti je ne bodo resili. Mi Albanci smo Av-stro-Ogrski in Italiji hvaležni za njih trud za našo deželo, katolisko-poii-tična tendenca Avstro-Ogrske pa navdaja albanske mohamedance z vedno večjo skrbjo.
Izmail KemaL
Bivši albanski ministrski pred-sednik Izmail Kemal se je odpeljal včeraj iz Trsta vRim. Zatrjuje se, da ima Kemal r.alogo napraviti v Albaniji red. Vsekakor je pripisovati po-tovanju Izmail Kemala v Rimu in rtjegovemu eventualnemu povratku v Albanijo veliko politično važnost.
Presojanje položaja na Dunaju.
Dunajski krogi, ražen morda grofa Berchtolda, položaja v Albaniji ne presojajo optimistično. Knez je zamudil ustvariti vojaške kadre ter si zasigurati moč. Sploh se zdi, da knez Viljem ni oseba, ki bi bi u kos taki krizi. K temu pa prihaja tuđi, da gredo nesporazumi jenja med Avstro-Ogrsko in Italijo delj, kakor se vedno naglaša o oficijalnih krogih, in kakor se upa vlada javnosti priznati, i »okler vladajo taka nesoglasja, seveda ne more biti govora o tem, da bi obe državi skupno nastopili v Albaniji. Taka skupna ekspedicija v Albanijo je za sedaj popolnoma izključena.
Presojanje položaja v Italiji.
>Tribuna« poroča iz Drača: Ko se je bližal albanski knez s svojo so-progo in svojima otrokoma mostič-ku, da si poišče varno zavetje na italijanski ladji, je nastopil tragični ko-nec neopraviCljivih zmot in brezmi-selne politike Avstro-Ogrske in njenih dejstev. Če je rešitev sploh še mogoča, jo bo prinesla Italija. Korak kneza Viljema je bil usodepofna posledica aretacije Esad paše. AvstriJ-ci so svojo napako prepozno spoznali in so sedaj popolnoma zmedenL
Štajersko.
Iz Celja. (Avtoraobilna nezgoda.) V nedeljo 24. maja ob čefrt na 10. uro zvečer se je peljal zdravnik dr. Branko Žižek iz Idrije po državni cesti iz Celja proti Vojniku. Pri Flisu v Šmarjeti je zavozil v voz, s katerim se je peljal lesni trgovec Glonferro z nedeljskega zleta domu nazaj. Avto-mobil je imel eno raočno svetilko, voz pa dve. Nesreća je hotela, da sU se avtoraobil in voz izognila v isto stran in avtomobil je zavozil naravnost v konje. Enemu konju je oddrobil noeo, drugega je le rabio polkodoval. Na Glonferrovem vozu je sedd gospodar z ženo in otroć ter bi K seveđa lahko
I igodila velika nemča. K sred sta av-I tomobilkt in vosnik ohranila vso hU-dnoknmoft in mdaljnjo nesrečo pre-prečila. Glonferrovega ranjenega konja so morali na mestu ubiti; bila je lepa iival, vredna nad ^000 K. Vožm :<? ni prav nič zgodilo.
li Srftdiift«. (Shod politič-nega društva .Sloge* v Vuzmeti n ci h.) V nedeljo se je vršil pri Štamparju v Vuzmetincih gospodarski shod pol. društva .Sloge* za ormoški okraj. Zbralo se je iz domaće vaši, pa tuđi od Đolfanka in iz Središča veliko število uglednih kmetovalcev. Shod je otvoril .Slogin* nredsednik dr. Gvido Sernec iz Ormožs, vodil gp. j* pa središki župan ŠinVo. Dež. vinarski pristav Ž n i d c r i Č je. v zanimiven govoru razpravljal o poletnih vinograd-niških opravilih in dajal na mnogo-številna vprašanja o trsnih ško«1|jivcih strokovnjaška pojasnila. Dežeini po-slanec dr. Kukovec je v sijajnem govoru presojeval gospodarsko potitiko klerikalne stranke " deželnem in dr-žavnem zboru, v kmetijski družbi in in na zadružnem polju. Napravil je bilanco te politike in pokazal, da klerikalna stranka n\ dosegla za naše kmetijstvo ničesar. nač pa ga je oško-dovala in osramotila. Posebno so se zgražali 7borovalci, ko je dr. Kukovec povedal, kako je dr. Verstovšek vložil pred krat-kim nizkotno in gnjusno ovad-bo pri pol jedelske m ministr-stvu proti narodnemu zadmž-nišivu. V dotični ovadbi iz-rablja dr Verstovšek ćelo *a-sopisne vrstic?. ki pravi jo, da ima narodno za'iružništvo na-men boriti s^ proti nemštvu, to je proti pogubnemu nem-škemu gospodarskemu vplivu na Slovenske* . Klicev, ki so se čuli pri odkritju te lopovščinc uied zborovalci, nam ni skoro možno zapisati. V nadaljne;*, svojem govoru ie dr. Kukovec razpravljal tuđi o domaći politiki. Omenil je burno veselje kle-rikalcev, ko so na občnem zboru kme-čke zveze v Celju od dr. Korošcn sli-šali, da govornik ne namerava več v trgih kandidirati Klerikalci so tam vpili, da je narodne opozicije v deželi konec. V resnici pa se razevita pri nas novo in sveže življenje. Na zaupnih sestankih zadnjega časa smo dobili prepričanje, da se pripravljajo v prvi vrsti kmetje za n^vo borbo proti klerikalizmu. Govorii.k izjavi, da bode pri prihodnjih deželno-zborskih volitvah kandidiral v enem izmed kmečkih volil-nih okrajev. To izjavo so vzeli zbo-rovalci z velikim navdušenjem na znanje. Dr. Gvidon Sernec je na pod-lagi spisov in izjav iz najmerodajnejših krogov dokazal. da so ormoški okrajni zastop razbili Nemci, katerim so to olahkotili klerikalci s svojim nastopa-njem pri zadnjih volitvah. Z vuzme-tinskim shodom smo lahko zadovoljni. Treba pa je shode po celem ormoškem in ptujskem okraju z vso odločnostjo nadaljevati.
Slovenski    dramski   ansambl    v
Mariboru.      Gostovanje     ljubljanskih
igralcev se prične v Mariboru na bin-koštni pondeljek, dne 1. junija, ko vprizore v Narodnem domu tride-jansko burko „Maks v škripcih". Druga predstava v Mariboru je v sre-d o , dne 3. junija in sicer se igrajo tu enodejanke, med njimi veleefektna, originalna groteska „Maska satana". Tretia in zadnja predstava se vrši v petek, dne 5. junija. Vprizori se tri-dejanska zabavna in duhovita komedija „Vrag" zg. M. Skrbinškom v naslovni vlogi. Vmes gostuje ansambl v Ptuju 2. junija in v Ljuto-meru 4. junija.
Od Sv. Barbare v  Halozah.   V
nedeljo, dne 21. junija 1914 se vrši na krasnih, senčnatih prostorih domače Poscjilnice velika narodna veselica za Haloze. Veselični odbor Ciril-Metodove podružnice se pridno pripravlja za to slavnost. Ker bo veselica velike važnosti za Haloze, se prosijo vsa sosedna društva, da se ozirajo na to prireditev. V slučaju slabega vremena se vrši veselica 5. juli ja 1914.
Ptujske svinjarije pred mariborskim okrožnlm sodiščem. U radni vodja ptujskega magistrata kot politične oblasti prve instance, neki Girt-Ier, je tožil ptujskega trgovca z žga-njem, Hutterja, ker mu je ta očital, da se je v ptujski javni hiši eksce-sivno obnašah Hutter je nastopil pred mariborskim okrajnim sodiščem, ki je bilo za to obravnavo delegirano, dokaz resnice in ga je tuđi doprinese}. Girtler je gnal stvar dalje, a tuđi prizivni senat je smatraj dokaz resnice za doprinešen. Pero se človeku ustavlja, ako hoče opisati obnašanje oženjenega ptujskega mestnega uradnega vodje in nekega profesorja na ptujski gimnaziji dr. Moferja v ptujski javni hiši. Povsod drugod bi taki ljudje postali na tako odgovornih mestih nemogoči, pri nas bi pa bik> »zapostavljanje N^mcevc, ako bi vlada didti nlim nastopito.
LJatomer. Klub slov. obrtnikov v Ljutomeru naznanja, da vsem od-daljenim udeležencem našega I. obrt. shoda na binkoŠtni poriedeljek pre-skrbi hrano in stanovanje, ako se to-zadevne želje javijo po dopisnici naj-kasneje do binkoštne nedelje pred-sedniku Jož. Velnarju v Ljutomeru.
Ropoško.
Pogreb   Tomaža   KoschMa.   V
nedeljo popoldne se je vršil v Celovcu pogreb znanega komponista in pevca Tomaža Koschata. Pogreb je bil veli-časten in se ga je udeležilo nebroj ljudstva. Na grobu mu je govoril kot častnemu meščanu župan celovški dr. Metnitz, učitelj Mavricij Bayer v imenu združenih koroških pevskih društev, nakar «• je pokojniku na grobu zapelo par njegovih najuspelejših pesmi. Tako je legel v grob mož slovenskega pokoljenja, ki je vsled vzgoje postal Nemec, a imel še toliko poštenega srca, da ni pesmi ki jih ;e osobito za-jemal iz slovenskih koroških pesmi, proglašal za pristno nemške, temveč jih raje imenoval le koroške.
P^ti draginji. Kakor smo že po-ročali, vršit se je v Spitalu ob Dravi shod agrarcev, katerega je sklical tako imenovani „Bauernbund" in na katerem je govorii znani Hohenblum. Ob istem času pa so imeli / Spitalu svoje protestno zborovanje tuđi socijalni demokrati in radi tega ^e je vlada silno bala, da priđe do spopada med agrar-ci in socijalnimi demokrati. Zato je koncentrirala v Spitalu /elika množico orožnikov, ki so pazili na to, da ni prišlo do spopada. Ko -,e je več socijalnih demokratov skupno s kolesi pripeljalo iz okoliških krajev, jih orož-niki nišo hoteli pustili v trg. Kmetje ki so bili po agrarcih zapeljani in o katerih se je govorilo, da pridejo v ogromne^ številu na agrarski shed, so se mer»d? skesali in prišlo je menda le kakih tri do štiristo. Oba shoda, agrarski > socijalistični sta se povsem mirno za'Tšila in ni prišlo pri njih do nikakegj spopada, tako, da je bil strah pred nemiri in pa velika orožniška asistenca popolnoma nepotrebna.
Drobne novicev Tatvina. V Beljaku je ukradel neznan tat neki kuharici iz zaklenjene spalnice 71 kron denarja. Do sedaj o tatu nimajo še nobene sledi. — Požar. V nedeljo je izbruhnil požar pri posestniku Ertlu in Pečovniku in v Lendorfu pri Spitalu požar, ki je uničil obema posest-nikoma vse gospodarsko poslopje. Pri požaru je zgorelo tuđi več živine. Do-meva se, da je bil ogenj podtaknjen Dober ptijarelj. V Beljaku je po-sodil neki nastavljenec kinematografa svojemu prijatelju kolo, vredno 230 K. Ta pa je s kolesom izginil in se do sedaj še ni vrnil. Oguljufanec je čakal na vrnitev kolesa nad en mesec, in je sele nato naznanil ćelo stvar policiji. Ta sedaj zasieduje tega priporočljive-ga prijatelja.
Primorsko.
Javna telovadba Sokola v Gorici in Italijani. Javna telovadba in velika vrtna veselica Sokola v Gorici se vrši v nedeljo 7. junija v parku g. Mozetiča v ulici Bosizio na korzu. Ker bo takrat prihitelo mnogo Sokolov iz ćele Goriške, bo ta manifestacija So-kolstva veličastna, in tegra se menda hudo boje goriški Lahi. Že od zadnje seje občinskega sveta vpijejo in vpije-jo, kaka nevarnost obstoja v tej ne-dolžni veselici za laški značaj mesta Gorice, da se bodo ta dan vršile velike demonstracije itd. itd. ter končno pozivljajo vlado in občino, naj na vsak način preprečijo to slovensko prireditev. — Upamo, da se radi tega kri-čanja ne bo res kaj takega pripetilo, v odgovor Italijanom, ki nam žele le poraza, pa naj prihiti na to slavlje tem največ Sokolov, da s tem pokažejo, da vedo ceniti svojo narodno in sokolsko dolžnost, pa tuđi — laško reklamo.
Cerkljanska podružnica Slov. plan. društva v Cerknem naznanja, da prične za to sezono, z dnera 7. junija oskrbovati svojo kočo vrh Porezna (1632 m) redno vsako nedeljo, izvzemši ob izredno slabem vremenu.
Shod politićnega društva „Edl-nost" v Škftdnfu. Politično društvo »Edinost* je sklicalo za nedeljo shod v Škednju in sicer je izšla inicijativa za ta shod iz Škednja samega, ker se je le-tam pričelo zadnje čaše opažati, da pritiska na eni strani na tržaško okolico Italijan, na drugi strani pa Nemec potom kapitala .Kranjske industrijske dražbe". Sbod je bil sijajen, udetežnikov je bilo več tisočev in so na njem govorili razni govorniki, tako tuđi več deželnih in državnih poslan* cev. Koncem shoda se je sprejela tndi resoluaja, ki v precej oštrih besedah protestira proti zapostavljanju in zane-caatjanju domaćega slovenskega pre-btratstva na vseh potjih občinske uprave, posebno pa na Šolskem polju in v gotpodaokem osru.   Pt^e se poziva
ttžaški občinski svet, naj vendar enkrat zadosti najprimitivnejšim zahtevam pravičnosti napram slovenskim občinar-jem v okolici in mestu glede šolske naobrazbe, in končno svari resoludja občinsko upravo, naj vendar enkrat preskrbi, da se slovensko prebivalstvo ne bo tako kruto žalilo na svojih rodnih tleh, kakor se to dogaja sedaj, v nasprotnem slučaju morali bi Slovenci si sami pomagati in bi si posledice morela občina sama sebi pripisati.
Nesreća pri stavbi „Dijaškega doma11 v Pazinu. V soboto okoli 10. dopoldne /godila se je pri stavbi Dijaškega doma v Pazinu velika nesreča. V visini TU. nadstropja se je nahajal. viseč oder, kamor so delavci kljub opominu ^tavbnega voditelja naložili preveč materijala. Nato so stopili na oder še [ Tidarji, da bi poizkusili solidnost odra. Naenkrat pa so se vrvi odtrgale in :el oder je padel na tla in pokopal pod seboj one štiri zidarje. Drugi delavci so takoj priskočili na pomoč in potegnili nesrečneže izpod razbitega odra. Trije so bili več ali manj težko ranjeni, le eden je bil tako srečen, da se je pri tej nesreči le pošteno ustrašil. ne da bi se poškodoval. Prepeljali so ponesrečence v bolnico, kmalu nato pa je prišla na lice mesta sodna komi^ja, ki je izvršila oblast--veni izvid.
Igralnica v Gradežu. Kakor se uradno iz Gradeža poroča, so oblasti zaprle tamošnjo igralnico. Radovedni smo, če bodo isto storili tuđi z igralnico v Opatiji, ki dela, kakor smo že poročali, mnogo škode tujskemu prometu in tamošnjim obrtnikom in go-stilničarjem, obenem pa prazni raznim letoviščarjem predčasno njihove žepe. Ćas bi že bil, da bi merodajne oblasti tuđi tu posegle vmes.
Drobne novice. Poskušen samo-rnor. Iz Gorice se poroča, da se je ustrelil tamkaj v nedeljo zjutraj četo-vodja kolesarskega oddelka Ferdinand Ulaga iz Celja. Pognal si je kroglo v prsi, vendar se ni zadel smrtno. Njegovo stanje je zelo resno. Kot vzrok poskušenega samomora se navaja dejstvo, da je Ulaga brez dovoljenja ostal čez 9. uro zunaj. —■ Napad. V Trstu sta šla rnornarja Ivan Ivanišević in Martin Maleckal ckoli 10. ure zvečer v soboto skozi ulico delle Beccherie, kjer so jih napadli štirje neznanci. Na njihove klice, na pomoč, prihiteli so stražniki, ki so pa zamogli prijeti samo enega, ker so dragi trije preje odnesli pete. Aretirani je 16Ietni Marij Segar iz Trsta. Na komisijarjatu je Segar iz-javil, da ni napadel mornarja, vendar, pa ga je eden napadanih spoznah Policija išce pridno ostale tri napadal-ce. Tatvina. V Pulju je vlomil dose-daj še neznan tat v stanovanje nekega nadporočnika ter odnesel iz stanovanja več jako dragocenih stvari, posebno zlatnine in dragocenosti, pa tuđi nekaj denarja v skupnem zne-sku približno nad tisoč kron. — Pre-tep. V Trstu sta se v neki zakotni gostilni sprla delavca Angel Midello in neki Mihael Fiirst, pri čemur se je Angel tako razvnel, da je skušal zabosti Mihaela z nožem. Bil je vsled tega aretiran in so ga oddali sodišču.
Dnevne vesti.
4- Klerikalno volilno lopovstvo^ Iz našega včerajsnjega poročila o zadnji seji deželnega odbora je razvidno, da so pravi provzročitelji vo-lilnega lopovstva pri notranjski dr-žavnozborski volitvi trije elani deželnega odbora in sicer Lampe, Pe-gan In Zajc. »Slovenec« razpošilja znane brzojavke in raznašalci te brzojavke pa so njih sokrivci. Lo-povstvo je bilo skrbno preudarjeno in že dolgo pripravljeno. Čim je bik* določeno, da kandidira postojnski župan Lavrenčič v državnem zboru, so ga klerikalci začeli sumničltl, na-rnigujoč, da bodo dali revidirati ob-* činsko gospodarstvo v Postojni. —. Zlobni namen tega namigavanja je bil iz vsega začetka očiten. Med tem se je začelo na Notranjskem volilno gibanje. Pokazalo se je kmalu, kaka nevolja vlada med volilci proti kle-rikalcem, ki jih je ljudstvo spoznalo kot sleparje in klerikalce je prešinil strah, da bodo pri volitvi želi kar so sejali, da bodo pri volitvi tepeni, ka~ kor zaslužijo. Tedaj so poslali revizil* sko komisijo v Postojno. Drugače nišo mogli Lavrenčiču do živega, pai so se pripravili, da ga s podlim sum-ničenjem ubijejo. Reviziiska komisija je ostala do 16. t. m. y Postojni in se tišti dan zvečer pripeljala v Ljubljano. Razume se ob sebi, da ta revizijska komisija svojega obširnega elaborata ni mogla izdelati do pone-deljka, tuđi če bi bila noč in dan de-lala. Deželni odbor tore} ni mogel In tuđi ni Imel poročila o reviziji, ko je 18. t. m, »sklenil« predlagati razpust gospodarskega odbora. Lampetu, Peganu in Zajcu tuđi nič ni bilo na tem, da izvedo resnico, le orožje so hoteli Imeti, da bi mogli zadsjo  uro
»ml loHidte usna mrim ntt
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD*, dat 26. maja 1914.
118. štev;
Lavreačiču !n ga pri votttvl
gatl. Predlagali so razpust gospodar-
skega odbora — dasi Lavrenčič   ni
njegov načelnik — v »Slovencu« pa so pisali, da bo Lavrenčič odstavljen in so tako telegrafirali tuđi na No-itranjsko. Lampe, Pegan hi Zajc so to storlli na podel način ta ne zaslužilo dru gega, kakor da bi ilh državni pravdnik segnal iz niihovih uradnlh prostorov. Elaborata revizijske komisije nišo imeli v rokah, ker ni mo-gcl biti izdelan, in stvamega razloga tuđi nišo imeli, hiteti s to stvarjo, saj se vidi, da gospodarski odbor še danes ni razpuščen, pa se svet vendar še ni podrl. Toda hoteli so vpri-zoriti voiilno lopovstvo proti Lav-renčiču, hoteli so z lopovstvora pomagati klerikalnemu k ori ta r ju Po-gačniku do zrnage in zato so za tirbtom deželnih odbornikov grofa Barbota in dr. Trillerja storili znani sklep in ga še gorkega nesli v »Slovenca«, od koder je bil raztelegrati-ran po Notranjskem. Sklep deželnega odbora je bil storjen »cirkulando«. To je navada, ki jo že doigo časa izrablia klerikalna većina deželnega odbora na nepošten način. Vse stvari bi se morale reševati v sejah dežetnega odbora, a ker včasih to res ni mogo-če, jih rešujejo tako, da jih nesejo de-želnim odbornikom v podpis. Pri nuj-nih stvareh. glede katerih ni pomisle-kov in so ugovori izključeni, je to tuđi naravno in dopustno. Toda cdkar so klerikalci na krmilu, so iz tega cirkulando reševania napravili sistem. Vse polno važnih aktov rešu-jejo »cirkulando«. To se pravi: Šu-steršič, Pegan, Lampe in Zajec se le-po med seboj pomenijo In podpišejo fklep — grof Barbo in dr. Triller pa o tem nič ne vesta. To je sicer nepo-stavno, a prav koinodno, kajki tako se da namreč kai Iepo skrivaj napraviti, posebno vsakovrstne nepostav-Tiosti, krivice, nasilnosti. Ravno Lav-renčicev slučaj kaže, kake grde zlorabe tega sistema so zmožni L; mpe, Pesran in Zajec. Omenjeni sklep, na-perjen proti LavrenČičn, so storili dne 18. t. m. Tlsti dan je de^elni odbornik dr. Triller bil do 5. ure popol-dne v deže?nem odboru, toda zadev-nega akta mu nišo pokazali, kakor je bila njihova prokleta dolžnost, pač pa so ga nesli v ^Slovenca«. Dr. tTriller ie bil Še ob 5. uri pri deželnem odboru in ni nič vedel o sklepu. ki je bil že ob 4. uri natisnjen v »Slovencu« in raztelegrafiran po Notranjskem. Ta skandal nam z bengalično lučio osvetljuje razmere v deželnem cdboru. Kar se je zgodilo, to je skandal, ki zasluži pozornost ćele dežele in posebno tuđi vlade. Ce so Lampe, Pegan in Zaiec zmožni tacega deja-nja — česa pa potem nišo zmožni?!
*-*- 4. in 5. fulija hočejo klerikalci prirediti v Ljubljani cvethčni dan za klošterske sole na Koroškem, v katerih se pač slovenski uči, kjer pa, kakor se je pokazalo pri velikovški &oli, ne vlada pravi narodni duh. Te sole pač nimajo dosti Domena, a če se že klerikalcem zdi. da so dobre in potrebne, bo vsak rekel. naj jih ven-dar sami vzdržujejo in naj žanje kaj žrtvujejo. Tcda pri klerikalcih je že tako: apetit imaio veiik, požrtvoval-nosti pa nič. Zato hočejo 4. in 5. ju-lija v Ljubljani prirediti cvetlični dan. Cvetlični dan v Ljubljani — to je apel na liberalne žene! No. rekli smo že, da se ne borno postavili na tako nizko stališee, kakor svoj čas -Slovence«, ko je grmel proti cvetlične-mu dnevu Ciril-Metodove družbe, in ko so klerikalni inteligenti odga-njali cvetlice ponujajoče deklice s su-Tovostmi. Pač pa moramo zavrniti nekatere »Slovenceve« trditve. Ta pravi, da klerikalci ne napravilo cvetličnega dneva za svoje namene. Za čegave pa? Takozvane slovenske sole na Koroškem so vendar klošterske sole, zavodi za poklerikalje-nje slovenske mladine, in to je pac samo klerikalen namen. »Slovenec« pravi, da se mora koroškim Slovencem dejansko pomagati. To hoče sto-riti Ciril-Metodova družba. Rada bi ustanovila veliko narodno solo, pa ne more svojega namena izvršiti, ker ji nasprotujejo ne samo nemški naci-icnalci. ampak tuđi slovenski klerikalci. Če je pa koroškim klošterskim šolam treba poinoči, naj pa posežejo enkrat klerikalci v žepe. Narodni in narodno čuteči Slovenci imajo popol-j;oma jasen nacrt, kako pomagati koroškim Slovencem: potom družbe sv. Cirila in Metoda in njihova po-žrtvovalnost bo tuđi omogocila. da se vresničijo družbeni nacrti. Če pa klerikalci, ki vendar toliko denarja premorejo, nimajo niti toliko požrt-vovalnosti, da bi dve revni klošter-ski soli vzdržali, naj pa le apelirajo na liberalce in naj prirede svoj cvetlični dan. To je pa očividno, da ima ves ta cvetlični dan namen, vprizo-riti v Ljubljani pod krinko koroških Slovencev klerikalni rumel. Enkrat pod krinko katoliškega shoda, enkrat pod krinko koroških Slavencev — pa je vedno isto nadlegovanje napred-nega občinstva.
rr Promocija. Dne 23. t. m. je bil g&spod Josip. Majcen na vseučiliŠču
v Gradcu promovira« i& doktorja vseg a zdravilstva.
— V tprmitv« ttitnUitogM m\-nittra barom   dr. Forstert*   so bili navzoči    oddelni    predstojnik    dr.
Orienbcrger, ministerijalni svetnik M i r 11 dvorni svetnik B e r-
tele pl. Orenadenberg, ministerijalni koncipist dr. pl. S t e y -r e r. Poleg teh so se otvoritve ude-ležili še deželni predsednik ekscelen-ca baron S c h w a r z , knezoškof dr. J e g 1 i č , deželni glavar dr. Š u -steršič, eksc. fmll. Krali ček, divizijski generalštabni šef major Kr a u s , župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar, podžupan dr. Triller, podpredsednik poslanske zbornice vit. P o g a č n i k. dež. posl. Jare, dvorni svetniK grof Chorinsky in ravnatelj državnih železnic dvorni svetnik G a 1 a m b o s , predsednik trgovske zbornice Iv. Knez, podpredsednik društva za tujski promet dr. Praunseis itd.
—  Odlikovanje ob priliki   otvoritve belokranjske železnice.    Poieg že omenjenih 3    gospodov   (Opitz,-Chat in Franz) sta bila še odlikovana SZ.: drž. želez. svetnika Att in Bleier z ministrskim priznanjem ter   remu-neracijo vsak po 1200 K.
—  Soireje pri novomeškem prostu se je vršila snoči. Udeležili so se je železniški   minister, deželni predsednik, deželni glavar, prost dr. El-ben, dvorni svetnik grof Chorinskv, eden ministerijalnih svetnikov. dvorni svetnik    Bertele,    dvori    svetnik Galambos, dvorni svetnik   Laschan, ministerijalni tajnik Steiner, državna poslanca vitez Pogačnik, Jare,   drž. želez.    nadsvetnik    Opitz,   ravnatelj dež. uraćov Samida, kapiteljska du-hovščina, okr. glavar baron    Rech-bach, stotnik meščanske garde Berg-man, župan Rosman.    Pri soireji ni bilo oficijelnih govorov.   Goste    sta ponajveč zabavala   gostitelj   dr. El-bert ter grof Chorinskv. Med soirejo je igrala mestna godba menjajoč se s pevskim zborom gimnazijcev    pod vodstvom g. Hladnika.    Mestno   žu-panstvo je na čast   visokih    gostov priredilo tuđi bakljado, katere se  je udeležila mestna    požarna    bramba ter oddelek mečanske garde.    Mnogobrojno občinstvo od te soireje ni imelo nič posebnega. Vrata do dvora, kjer je igrala godba so bila veči-noma zaprta, minister pa se    sploh ves čas ni prikazal. Bil je videti vtru-jen.
—  Pri razdelitvi dartl velike vo-|a$ke kolesarske dirke dobil je čast-no   darilo   deželnega     predsednika dragoceno zlato uro stotnik Christi-an, častno darilo    dežele    Kranjske, srebrno dozo in 100 K, prostak Pod-goršek,  darilo Kranjske    hranilnice. srebrno tula-uro z verižico, pa četo-vodja Bose. Kakor smo že poročali, vozili so ti zmagovalci na »Kinta-« kolesih    tukajsnje    damače    tvrdke Karei Čamernik ć< Ko.
— Veseiica na sejmišču. Dne 7. junija se vrši na sejmišču na Po-ljanah velika ljudska veselica, ki obeta mnogo zabave. Postavljeni bo-do paviljoni za šampanjec, pivo, vino, jestvine, slaščice. kavo : dr. Komični prizori, srečkanje, g >dba, petje, sploh razne zabave. I'obro vreme je zasigurano. Vstopnina 40 v. Otroci prosti.
—  Preminil   ie   v   Ljubljani   v zorni mladeniški dobi sin gosp. *^rof. dr. Ilešiča, Vladimir. Cenjeni rodbini naše iskreno sožalje!
Umrla je v Ljubljani gospodu in-ženirju Ivo Petročniku, hčerka Kse-nija. Naše sožalje!
—  O Belokrajini in belokrajinskl železnici priobči ta teden »SIov. Ilu-strovani    TednfK«     zanimive    slike. Opozarjamo na to s pripombo, da se dobi  »Siov. Ilustrovani  Tednik<^    po tobakarnah in tuđi v »Narodni knji-garni« izvod po 22 vin.
—  Binkoštna veselica v Postoin-ski jami. Kakor vsako leto vrši se tuđi  letos na binkostni ponedeljek    1. junija velika binkoštna    veselica    v Postojnski jami.    K jamski   veselici, ki združi vsako leto več   obiskoval-cev iz vse delov sveta v   svetovno-znani kraški jami, bodo tuđi letos zo-pet vozili na    binkostni    ponedeljek posebni   vlaki iz   Ljubljane,    Trsta, Reke, Kormina in Gorice v Postojno. Posebni vlak odhaja iz Ljubljane ob 9. uri 15 minut dopoldne in prihaja v Postojno ob 11. uri 18 minut opoldne, iz Postojne odhaja ob 9. uri zvečer in priđe v Ljubljano ob 10. uri 35 minut ponoći. Vsi velikanski podzemelj-ski prostori bodo ta dan slavnostno električno razsvetljeni, več godb bode sviralo po raznih    podzemeljskih dvoranah, na »plešišču« bodo plesa-željni     občudovalci     podzemeljskih krasot našli dovolj zabave pri plesu« Tuđi za telesni blagor izletnikov Je v vsakem oziru preskrbljeno. Splošno obeta biti ta dan   Postojnska   iama središče zabave in veselja. Jamska veselica se vrši pri vsakem vremenu, začetek ob 1. uri popoldae, konec ob 7. uri zv&tr.
Otre* igorei Ko le šla včeral ztutraj posestnica Ivana Sternova iz Bizavika od doma, je doma pustila zaprte 3 otroke, izmed katerih le bila štiriletna hčerka najstarejša. Le-ta je prišla do vžigalic ter pri zažiganju zasmodila posteljeo, na kateri je ležala njena dveletna sestrica Pavlina. Posteljca se je unela in ko je došla mati domov je našla v sobi polno dima, hčerko Pavlico pa tako opeče-no, da je kmalo nato umrla.
Nesreća pri nabiranju šmarnic. V nedeljo je šla v Strmi hrib 131etna Ivana Dolenčeva iz Zeleznikov nabi-rat šmarnic. Pri tem je dekletce pad-lo čez neko sKalovje in se tako po-škodovalo, da so jo morali snoči pri-peljati v ljubljansko deželno bolniš-nico.
Iz Krškega. Našega vrlega stro-kovnega učitelja Humeka je „Slovence" prav nesramno napadel. Menda ga ni človeka v Krškem, ki bi se bil prebivalcem tako omilil, kakor baš gospod Humek. V soli vzoren učitelj, izven iste požrtvovalen in delaven na kulturnem in narodnem polju, svojim tovarišem neustrašen vodnik, ali po „Slovenčevo" mgeneral", v družbi vesel družabnik, na odru imeniten humorist, sploh vsestransko delaven, odkrit značaj. Znano nam je, odkod izvirajo vsi ti zadnji dopisi in zato povemo danes na glas, da smo Krcani teh zbadanj do grla siti. S plaščem kršćanske usmi-ljenosti smo do sedaj pokrivali razne stvari, ki kriče po obelodanjenju. Kakor hitro se izvrši najmanjši napad, vračamo s procenti. Capito dr. Hoče-var, Kopitar, Magerl?
Bled na Gorenjskem. Dne 15. majnika se je v solnčnem zdraviiišču Rikli pričela sezija. Bled se košati v prekrasnem cvetličnem nakitu spo-mladi. Bivanje v velikih romantičnih zračnih parkih zavoda in v logih, kjer stoje premnoge udobno spremljene zračne lope, je naravnost pri-jetno. Spričo neumorne skrbi dolgo-letnega zdravnika - šefa dr. Ederja so bile tuđi letos uvedene nekatere okusne novosti, Ki bodo ugajale zlasti mnogim starim stalnim gostom. Prvi zdravniški gostje, ki so že pred pri-četkom sezije prsili na Bled, so bili letos Amerikanci, ki se nišo ustrašili peti čez Ocean, da se podvržejo sta-ropreizkušenernu Riklijevemu zdrav-ljenju.
Ćetrta zapoved najbolj priljubljena ljudska drama LudoviKa An-zengruberja predvajala se bode od danes naprej v kinematografu »Ideal«. — Poleg te je na sporedu še krasna vojaška humoreska v dveh delih »V civilu«. Danes ob pol 9. prva predstava na vrtu s spremljeva-njem vojaškega orkestra.
Bachmaierjev Grand Eiektro-Bioskop nam prinaša za binkoštne praznike senzacijo »Saturnin Faran-dola« čudezni dogdki. katera bodo gotovo zanimala in zabavala odrasle kakor tuđi mladino. Posnetki nam prinašajo med drugim: boj med go-rečimi zrakoplovi, ekspedicija po-tapljačev, prizore iz Egipta. Kine, na otoku opic in med afrikanskimi zve-rinami. Film je posnetek enakoimen-skega slovitega romana Jules Verna. Predvajanje bode trajalo Z uri.
Društvena naznonila.
Občni zbor „Akademije" se vrš v pondeljek, dne8.junija z običajnim dnevnim redom. Lokal se na-znani pravočasno.
Veliko spomladansko veselico priredi gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj na binkostni ponedeljek na senčnatem vrtu Ciril-Metodove hiše pri Babicu na Dolenjski cesti št. 14. Na sporedu so zelo raz-novTstne reci. tako da nikomur ne bo žal, kdor se udeleži prireditve. Posebna zanimivost za moški in ženski spol bo brez dvoma vzbujala največje in splošno veselje in smeh. O tej stvari bomo že še kaj sporočili. Srečolova ne bo, igrali bosta pa dve godbi. Začetek ob 3. popoldne, vstopnina 40 v, otroci do desetih let so v spremstvu starsev prosti vstopnine.
Društvo slovenskih profesorjev priredi v četrtek, dne 28. t m. ob pol osmi uri zvečer v restavraciji „Pri starem Rimljani (pri Mraku na Rimski cesti) prijateljski šest a nek. Poročala bosta gg. profesor Wester in dr. Žmavc o zborovanjn de-legatov Državne zveze v Krakova in o svojih utisih o Poljakih. — Gg. to-variši se vljudno vabijo, da se udeleže sestanka v največjem številu!
S. F. K. „Iliriji11 opozan'a ponovno na svoj redni občni zbor, ki se viši jutri, v sredo, 27. t m. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji pri »Roži" I. nadst. s sledečim dnevnim redom: Poročilo predsedstvt, volitev 2 revi-zorjev, sprememba pravil, slučajnosti.
Ustanovni občni zbor N. 8. Z. za dvorski in koUsaJski okraj vrtil se je v nedeljo dopoldne v restavraciji Perles v Presemovi ulicu Predsednik osrednjega druitva N. S. Z. g. Juvtn očrUl je v Itrtfldh  ooteith  pomen
N. S. Z. te pomen podrnžnic Nato so se pravila podružnice en bloc spre-jda. Pri nato sledečih volitvah bil je izvoljen sledeti odbor: predsednik go-spop Al. Vavpotič, podpredsednik gospod Eg. Jeras, tajnik g. Br. Kozine, blagajnik g. Lud. Rus, ostali odborniki
Šg. Jos. Mencin, Fr. Pečnikar, Josip rečnik. Pregledovalca računov gg. Ant. Pesek in Iv. Nedved, njihova namest-nika gg. Iv. Vuk in Slav. Frančič. — Nato se je pri slučajnostih govorilo še o raznih internih zadevah podružnice, nakar se je zaključil občni zbor prve podružnice N. S. Z.
Umetnost
Slovenski igralci vprizore začet-Koma svoje turneje v četrtek, dne 28. t. m. ob pol devetih zvečer v Kranju burko »Maks v škripcih«,   ki
je v Ijubljanskem deželnem gledali-šču dne 21. t. m. izvanredno dobro uspela. V petek, dne 29. t. m. gostu-jejo v Tržiču, v soboto, dne 30 t. m. v Jesenicah in v nedeljo, dne 31. t. m. v Celovcu. Nato pojdejo na Štajersko, kjer igraio prvič v Mariboru, v ponedeliek, dne 1. junija burko »Maks v škripcih«.
Izpred soaiscg.
Izpred tukajšnjega poroinega sodišča.
Svojo srečo so poskusili trije mladi fantje in sicer 151etnl Janez Homar in njegova dva brata 131etni Ludvik in 121etni Franc bajtarja sinovi iz Podhruške s ponarejanjem 10 vinar skih novcev katere so ćelaii iz utezi neke stare pokvarjene ure. Falsifikati so bili tako primitivno napravljeni, da so bili nesposobni za vsak promet. Vendar se jim je posrećilo izdati tri take ponareiene komade 70 let stari, slabovidni branjevki Jožeii Ba-lotta, ki je pa vzlic slabe razsvetljave in slabovidnosti imela takoj pomisleke radi pristnosti teh desetvinarskih novcev zlasti drugi dan, ko sta oba miaj-ša brata prišla v to trgovino vsak z enim takim falsifikatom ter zahtevala vsaki zase za 2 vinarja sladkorja se je Balotta branila sprejeti denar. Ker sta pa fanta le trdila, da je številka „10* gori zapisana, je vsled slabega vida denar prejela ter vsakemu izpla-čala 8 vinarjev. Stvar je prišla kmalu na dan. Obdolženci, ki si v svoji ne-razsodnosti gotovo nišo bili svesti po-sledic takega defanja, sami pravijo, da se sploh nišo zavedali pomena svojega početja. Porotniki so krivdo vseh 3 obtožencev zanikali, nakar je sodišče obtožence oprostilo.
*      *      *
Rop.
Včeraj popoldne ob 4. se je na-daljevala obravnava proti Janezu Kr-žišniku. Predsednik je ponovil še enkrat že v dopoldanski obravnavi stavljena vprašanja ter obenem razglasil sklep sodnega dvora, da se predlog zagovornika g. dr. Tekavčiča uvažuje in da se stavi kot osmo dodatno vpra-šanje, ali je obtoženec storil Mariji UŠeniČnikovi silo le iz jeze, ker ga ni hotela izpustiti in da pri svojem činu ni imel namena usmrtiti Marije Uše-ničnikove. — Nato je govoril državni pravdnik ter v precej obširnem govoru utemeljeval obtožnico, na kar je tuđi zagovornik g. dr. Tekavčič pojasnjeval in omiljeval krivdo obtoženca. Po kon-čanem govoru državnega pravnika in zagovornika je reasumiral predsednik obtožbo in zagovor obtoženca, na kar so se podali porotniki k posvetovanju. Po več ko polurnem posvetovanju, so odgovorili porotniki po svojem prvo-mestnikn na vsa jim stavljena vprašanja soglasno z da, ražen pri tretjem in deloma pri drugem vprašanju. Osmo dodatno vprašanje je vsled po-trditve prvega vprašanja izostalo. Nato je predlagal državni pravdnik obsodbo po § 35 in 34 k. p. r. na dosmrtno ječo, ev. Če se sodni dvor zedini na milejšo sodbo, pa vsaj po prestani kazni v oddajo v prisilno delavnico. Zagovornik predlaga, da naj se sodni dvor ozira na napačno vzgojo, ki je obtoženca privedla na pot v pogubo in prosi za obtoženca za milo kazen. Po daljšem posvetovanju razglasila se je obsodba, ki se opira na krivdorek porotnikov ter je bil obsojen Janez Kržišnik zaradi ropa, raznih tatvin in drugih deliktov, zlasti pa zaradi tega, ker je postal tat iz navade, na podlagi § 190, 194 in 195 k. z. na dosmrtno ječo s trdim ležiščem in postom vsakega 23. aprila. Obtoženec je kazen popolnoma mirno sprejel.
Bome stvori.
*  Vtlik požar.   Iz Belluna poro-čajo:   ObCina La Valle je popolnoma zgorela. 60 rodbin je brez strehe. Zgo-reli sta dve stari ženski, neka 281etna žena in neki  131etni  deček.   Škodo cenijo na 350.000 lir.
*  Kmi artttran radi slepirttva. V Krču na Rnskem so aretirali kneza Obo>nakem zaradi velikih slepaiij, ld
f jih je izvršil kot upravni svetnik tram-
1 vajske družbe v Jekaterinoslavu. Knez
se jeposkusil zastrupiti, kosogaprijeli,
vendar mu je pa policist vzel stekle-
nico s strupom.
*  Sufragetke.   Iz Londona poro-čajo:   Angleško občinstvo se je nave-Iičalo divjanja sufragetk.   Kjerkoli prirede zborovanja, jih občinstvo prežene. In policija mora zdaj ščititi sufragetke.
V  Humpoteadu so hoteli pometati sufragetke v ribnik.    Hči Pankhurstove se je dvajsetimi drugimi sufragetkami zvezala z verigo.    Prišlo  je  do  boja. Verigo  so morali  prebiti s kladivom. Miss Pankhurst   so   odpeljali  v ječo.
Neurje. Iz Kiela poročajo: V ne-delio se je vršila tekma cesarskega jadrniškega kluba. Pri regati vojnih čolnov je izbruhnilo grozno neurje. Dva čolna sta se prevrnila. Pet mož je utonilo. — Iz Petrograda poročajo:
V  Svsranu, Menselinsku in drugih me-stih  ob Volgi,  kakor tuđi v Kami  in Bieleji je vihar povzročil mnogo škode. Vihar je razrušil mostove in brzojavne zvtze, odnesel ter poplavil male vaši.
*  Velika sleparija  na  pošti.   Iz Krakova   poročajo:    Afera   poštnega uradnika   Wilczeka,   ki   je   poneveril 190.000 kron ter pobegnil, postaja senzacionalna.    Policija   je   zaslediia  cei komplot,   ki  je  naperjen   proti  lvov-skemu  poštnemu  ravnatelju Wopater-niju in ki ima namen ravnatelja kompromitirati.    V    Krakovu    so    aretirali nekega poštnega asistenta in adjunkta, v   Lvovu   pa   tuđi   nekega   poštnega uradnika.
*  Izrežite!    Proti vpošiljatvi   te notice dobite dva dela belega čipka-stega zastorja, vsak del 300 cm dolg, 100 cm širok in moderno draperijo iz blaga, bordo ali olivno, 150 X 50 cm veliko skupaj za 4 K 60 v. Tvorniška firma preprogarnica S. Schein, Du-naj I., Bauernmarkt 10., 12. in 14.
*  Lumhago (Hexenschuss), živč-
ne in mišićne bolečine hitro in zane-sljivo  odstranijo  tablete  Kephaldol.
TElefonslio in Im'^m poroE!!i
Bo'tezen našega cesarja.
Dunaj, 26. maja. Zdravstveno stanje cesarja je prav dobro. Tuđi včeraj se je sprehajal tričetrt ure na pro stem.
Skupni ministrski svet.
Budimpešta, 26. maja. V nedeljo se je tu vršil skupni ministrski svet, kateremu je predsedoval grof Berch-told.
Budimpešta, 27. maja. Sklicanje skupne ministrske konference je bilo potrebno zaradi raznih trgovskopoli-tičnih vprašanj. Začetkom konference je zunanji minister sporocil, da je trgovinska pogodba z Grško sklenjena. Konferenca se je zedinila na to, dajse pogajanja glede ureditve vprašanja ori-jentskih železnic nadaljujejo.
Avstrijska delegacija. Budimpešta, 26. maja. Avstrij-ska delegacija je sprejela snoči proračun zunanjega ministrstva. Danes ob 10. dopoldne se je zopet vršila seja. V razpravi je redni proračun za armado. Po poročevalcu Rosnerju je govoril delegat Nemec, ki je po-navljal zahtevo po ljudski milici. Na-padai je ministrskega predsednika, ki se je zavzemal za praško policijo ter je izjavil. da bo delal državni zbor vedno vlado odgovorno za vsak korak praške ali katerekoli druge državne policije.
Transverzalna železnica Brezice* Novo mesto.
Novo mesto, 26. maja. Danes zjutraj je železniški minister, ki je prenočil pri tukajšnjemu prostu, mil. g. dr. Elbertu, sprejel deputacijo v za-devi projekta transverzalne železnice Brežice-Novo mesto. Novomeška obči-na je v posebni deputaciji, obstoječi iz gg.: župana Rozmana, podžupana Vojska in obč. svetnika, ministru izro-čiia tozadevno spomenico, kateri so se pridružile tuđi vnanje občine: Št. Pe-ter, Šmarjeta, Bela Cerkev, Raka, Buč-ka, Prečna. Glavna vsebina te spomenice je, naj bi železniški minister za-stavil svoj vpliv, da se izpelje druga varijanta ob levem bregu Krke, za katero se je izrekla tuđi svoječasna posebna komisija — in ne ob desnem bregu Krke (skozi Št. Jernej-Kandija), za kar se poteguje le nekaj interesen-tov. Minister s spremstvom se je od-peljal v avtomobilih ob 9. uri dop. v smeri Št. Jernej, Kostanjevica, kjer med potom sprejema spomenice on-dotnih občin. V Koštanjevici ga pozdravi ondotna meščanska garda. Minister se pelje do Brežic, od tam nazaj v smeri levega brega Krke, tako da priđe mimo Bele Cerkve skozi Št. Peter zvečer v Novo mesto, od koder je odhod z vlakom v Ljubljano. Predvečer je ministru novomeška občina priredila serenado in bakij ado,
FrancUa in Rusija. Pariz, 26. maja. Glasom oficijoz-nega poročila je povabil   ruski   car
118. šiev
»SLOVENSKI NAKOO-, đnc 20. maja 1914.
Stran 5.
predsednika Poincareja proti 20. Juliju v Petrograd ter mu izrekel željo, da bi se mudii v Rusiji delj, kakor samo tri dni. Na povratku bo Pom-care obiskal dansko kraljevsko dvo-jico v Kodanju.                        ^.v
Ruski uradili lezlk.
Petrograd, 26. maja. Državni svet je s b7 glasovi proti 71 giasovom sprejel zakon, ki določa v upravi poljskih gubernij kot edini uradni jezik ruski jezik. Državni svet je ta zakon sprejel kljub temu, da se je mini strski predsedniK sam toplo zavzel za pripustitev poljsčine kot fakulta« tivni uradni Jezik.                  - ^J
Homarule.
London, 26. maja. Poslanska zbornica je sprejela včeraj s 351 glasovi proti 274 glasovom irsko prediogo v tretjem branju.
•     *     • Dogodki na Balkanu.
REVOLUCIJA V ALBANIJI. Ojačeaie avstrijskega brodovja.
PuIJ, 26. marca. Ražen križarke >St. Georg« so odplule pred Drač se rorpedovke »Husara »TuruU, >Re-ka«, 64 F, 69 F in 12 F.
Nov albanski kabinet?
Rim, 26. maja. Bivši otomanski poslanik liasan Basri beg, prejšnji voditelj albanske skupine v turškem parlamentu, je imel te dni daljše konference z italijanskim zunanjim ministrom opoložaju v Albaniji.Odpo-toval je sedaj v Drač, kamor ga je poklical knez. Zdi se, da bo dobil na-logo, sestaviti nov kabinet. Hasan Basri beg dolži mladoturke. da in-trigirajo v vseh muzlimanskih deže-lah, tako v Egiptu, Tripolitaniji, Ci-renaiki in Albaniji, da izzovejo vsta-je. Skušal bo v Albaniji zopet ustva-riti urejene razmere, delal bo za narodno in moralično enotnost dežele ter se bo pri tem delu opiral na naci-jonalce. Uvesti hoće federativni režim, skrbeti hoče za sole, ceste in vojsko. Baje je dobil od italijanskega zunanjega ministra zagotovilo, da Italija nima političnih namenov v Albaniji in da želi samo politično močno Albanijo. Italijanski listi pa doiže Hasan Basri bega, da je Av-striji prijazen in da sanja o tem, da bo v kratkern imel v Albaniji isto veliavo, kakor jo je imel še pred dne-vi Esad paša.
Valona.
Valona, 26. maja. Oficialno se razglaša, da se je ponudilo prebival-stvo Valone vsled dogodkov okoli Drača, vladi na pomoč. V celem okolišu Valone vlada popolen mir in ni bilo nikakih nemirov. Upati je, da bo vlada imela vsled patriotizma tega okoliša dovelj moćno zaslombo za ureditev notranjskih razmer.
Presojanje položaja.
BeroSin, 26. maja. »Lokalanzei-ger prinaša očividno uradno inspiriran članek o nastopu albanskega kneza, ki slika njegov nastop popol-noma drugače, kakor italijanski listi. Italijanski listi, pravi članek, skušajo slikati stališce kneza kot omajano. Temu nasproti naglaša članek, da položaja ne gre presojati tako pesimistično. Res je položaj težaven, ven-dar pa ni brezupen. Knez ni pobegnil na italijansko ladjo, marveč je le spremil svojo rodbino na ladjo, potem pa se je vrnil.
Atene, 26. mala.. Dogodke v Albaniji zasledujejo tu z največjo po-zcrnostjo, ker so vsled teh dogodkov po splošnem mnenju tangirani najvažnejši interesi Grške. Uradni krogi pa so mnenja. da je treba skraj-ne previdnosti. Vladi blizu stoječi list »Patris« pravi, da ni neverjetno, da bo Grška prisiljena đejansko po-seči vmes. Elementarna logika bo morda prisilila postaviti svet pred fait accompli, nikakor pa ne bo prišla epirska, marveč narodna akcija v poštev. Atenski diplomatični krogi pa ne verjamejo, da bo grška vlada opustila svoje dosedanje korektno stališce.
Položaj v Draču.
Dunaj, 26. maja. Vesti iz Albanije si zelo nasprotuiejo. Toliko je gotovo, da je položaj v Draču še vedno zelo nevaren in zlasti stališce kneza brezupno. Posredovanje mednarod-ne kontrolne komisije je ostalo do sedaj najbrže brezuspešno. Vstaši zahtevajo takojšnjo izpolnitev vseh svojih zahtev ter nočejo privoliti v nobene koncesije. Izjavili so, da bode danes nadaljevali s prodiranjem proti Draču, če ne dobe do večera pismene izjave kneza, da sprejme vse njihove pogoje. Na prvem mestu stoji zahteva, da knez Esad pašo ne-mudoma pomilosti in pokliče nazaj. Med vstaši vlada veliko sovraštvo proti avstrijskim častnikom, kl so provzročill obstreljevanje hiše Esad paše. Na Intervencijo italijanskega poslanika so avstritski častnlkl zapustili Drač In se vkrcall na avstrij-ske ladie. Raviiotako so na intervencijo itaiijanskega poslanika   odšH
** **[•?■ vri <nrttofc^ «OHMjHl tako. ^a omvltajo ▼anaaaa^ afcrifco atalM Ic se Halijaaskl ■nfw| Bibo •*-strtlslco poslaoHhro atr«J9o avatrft-
fkl mornarjL
Pariz, 26. maja. »Matfa« poroča,
da je avstro-Offrski veleposlanik v Carigradu naprosil tursko vlado, da naj vpliva na albanske mohamedan-ce v interesu kneza Viljema. Turika vlada je vsako intervencijo odklo-nila.
Rhn, 26. maja. »Agenzia Stefa-ni« poroča iz Drača, da je bil včeraj-nji dan v mestu miren. Italijanski pof-kovnik Muriccio je odšel v spremstvu nekaterih častnikov v Šjak, da se pridruži kontrolni komisiji. Vstaši se branijo izročiti ranjence v oskrbo zdravnikov v Draču. Izpustili so 160 vjetnikov. Kontrolna komisija se je vrnila včeraj zvečer v Drač ter imela v italijanskem poslaništvu dolgo po-svetovanje. O rezultatu konference se varuje stroga tajnost. V Šjaku pri-Čakujejo prihoda vstašev iz Tirane, ki bodo izročili kontrolni komisiji svoje posebne zahteve.
Esad paša.
Rim, 26. maja. Esad paša je včeraj dospel v Rim ter še zvečer dolgo konferiral z italijanskim zunanjim ministrom. »Tribuna« piše, da je Esad paša izjavil, da je bilo njegovo projrnanstvo posledica intrig holand-skih in avrtrijskih častnikov,
Srbska skupščina.
Beigrad,    26.    maja.    Ministrski
I svet je sklenil, da pasivne obstrukci-je opozicije ne bo vpošteval ter na-daljeval parlamentarno delovanje, ki se more vsled odsotnosti opozicije še pospešiti. Če bo mogoče delavni program končati, skupščina ne bo raz-puščena, v nasprotnem slučaju pa bodo nove volitve razpisane poleti. Beigrad. 26. maja. Skupščina je sprejela v prvem branju novi bramb-ni zakon.
Orijentske železnice.
Beigrad, 26. maja. Med srbsko vlado in družbo Orijentskih železnic je prišlo do delnega sporazuma. Treba je samo še sporazuma glede kup-nme. Dasiravno so diference še velike, je vendar upati, da priđe do sporazuma.
Zavarovalne vesti.
C- kr. priv.
RiuDione Adriatika ii Sicorta i listu.
Dne 27. t m. je bila pod pred-sedstvom generalnega ravnatelja dvornega svetnika Adolfa pl. Fri-gyessy in ob udeležbi številnih del-ničarjev prvikrat v novem tržaškem posiopju zavodovem Ietošnja redna glavna skupščina te zavarovalne družbe, kjer so se predložili računski zaključki za poslovno leto 1913. to je 75. izza ustanovitve.
V  računskem zaključku na del-ničarje    omenja    ravnateljstvo    naj-prej 75!etni jubilej obstoja družbe, s tem, da se ozre nazaj na razviteic 7a-veća izza ustanovitve leta  1S3-1. in osveth velik razevit, ki so »:a pnslo-varja   podjetja   doživela     ckom    1. 1913. dokončanih 75 let, in -e    liva-\q7.va> spominja vseh onih, ki so, bo-disi pri vodstvu družbe, b  iisi    pri različnih poslovalnicah, bo :   pri ne-f.teiih agenturah doprinaša    k rasti :n V7c\etu zavoda.
Drugi del računskega poročila obs?ga ^oročilo o poslovnem letu 1V13. Ćetudi se posamezne stroke končitjejo z izgubo, je veniar skupni rezultat tega leta označiti zi zaiio-Vt'>I]iv. Spričo nadaljnega hudega pj-danja kurzov pri naložbenih papir-iih, je imela družba v knjigah karzno izsraho 1,766.839 K, od katere se je 476.684 K pokrilo iz rezerve za kurzno gibanje, ostalih 1,290.155 K se je pa popolnoma lahko postavilo v breme letnemu računu in se torej pokrilo, ne da bi se v poštev jemale premoženjske reserve.
V  oddelku A  (življensko   zava-rovanje) se je vložilo predJogov   za zavarovalno   glavnico    95,172.478 K in izstavilo    palic    za    84,437.685 K zavarovalne   glavnice.    Stanje    živ-ljenskih zavarovanj je   koncem    poslovnega leta    doseglo   okroglo  560 miHjonov kron zavarovane glavnice in 1,427.000 K zavarovane letne rente. Za smrtne in    doživetne    slučaje ter    rente    se je    izplacalo    skupaj 1K653.489 K. Premijske Tezerve tega   oddelka   znašajo   koncem   leta
U&39&931 K. oz. po odbitku poza-varovanj 144JI7.736 K.
V oddelka Đ (Elementarna ra-▼arovaala) se Je prejelo na premiiah: aa zavarovanje proti ognju 29,36Ž2Q9 kros, za transportno zavarovanje 4,tl 7M3 K. za zavarovanje proti vlomski tatvini 812.711 K. Za poza-varovanja se je izdalo skupaj IM 10.118 K. Povračila škode v tem oddelku so zahtevala skupaj 26,037.259 K in odštevši delež poza-varovalcev 12,872.129 K za račun družbe. Premijske rezerve elementarnih strok znašajo skupaj 22,282.294 K, ozir. odštevši delež po-zavarovalcev 12,160.441  K.
Po odbitku štatutaričnih dele-žev dobitka uprave in uradnikov se je iz preostajajočega dobičkovnega saldo razdelila ista dividenda kakor lani, t. j. 160 K za delnico.
Konec poslovnega leta izkazu-jejo glavnica in rezerve družbe te-le zneske: 10=000.000 K polno vplačane delniške glavnice, 12,000.000 K pre-moženjskih rezerv, 155,698.177 K čistih premijskih rezerv, 4,593.922 kron čistih rezerv za škode, skupaj 182,292.099 K.
Premoženje pokojninske blagajnice in preskrbninske blagajnice na-sravljencev 7 iaša 4,438.062 K.
Glava!    zastop   za   Kranjsko
pri tvrdki v Ljubljani, Ceiarja JoieZa trg 23.
Današnji list clsega 8 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. posianec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Neprijetno presenećeni smo pogo-sto ad nenadne premembe vremena, ki nam donese nepričakovane bole-čine v prsih, bodenje, kratko sapo, influenco itd. Zato je potrebno, da imamo vedno pri hiši Fellerjev slez razkrajajoči, kašelj blažeči, pomirju-joči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsafluid«. Priporočamo 12 stekle-nic za 5 K franko od lekarnarja E. V. Feller. Stubica, Elsatrg št. 238 (Kr-vaško). Tuđi Fellerjeve želodec kre-peče odvaialne »Elsa kroglice,«, 6 Škatlic franko za 4 krone bi morali naročiti obenem.
R9ĐIIIM strapazin tfeonlne
tovarne B. SPIEGLER in SINOVI  Hronov
so izdelane iz najfinejše Amerika-preje, ter v Iepoti in trpežnosti ne-prekosljive. Imajo prednost, da osta-nejo v perilu snežnobele ter so znatno ceneje kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poljubni širjavi in de-belosti za vsakovrstno životno ali posteljno perilo v manufakturni trgovini J. Giuha, Ljubljana, Pod Trančo. — Zahtevajte vzorce za pralne pre-izkušnje.
Poslano.
Gospod plem. TRNKOZY, lekarnar v Ljubljani!
Jaz bi Vam bil hvaležen, ako mi pošljete literaturo in sladni čaj znamka »Sladin** Velespoštovajem
Dr. Argsy9
London,  W. 89. Ladbroke Grove Notting Mili.
Od ge. Marilo Lebede, kovaškega moj-stra soprogc,vAtzclsdorf, posta Neubau (Spod. Avstrijsko): Že dva meseca rabim za naše sedaj tri mesece staro dete sladni čaj imenovnn Sladtn in pripoznam njegov čudoviti učinek, moč in nizko ceno. Želim, da bi vse matere rabile sladni čaj,, da bi se vzgojile zdrave in krepke otrokc. Ćutim se torej obvezano, da Vam izrečem najpopoinejše priznanje.
Od ge. Marti« Hftmgmbtr, pekovke v Latschu, (Vintschgau, Tirolsko), 21. 9. 1912: Prosim pošliite mi zopet 5 komadov J.'4 kg zavitkov sladnega čaja .Sladin". Sladin ima za me tako slast, da ne maram več nobene kave.
Od ge. Kae pl Trak6czy. lekarnarjevc sopro^e v Gradcu: Ljubi svak! Sporočam Ti, da Elzinega malega vzgajajo s Sladinom (sladnim čajem) in da se Izborno razvija, zato-rej se Sladin lahko najtoplejc priporoča.
Od g. Leopolđa Baller, c. in kr. okraj-nega glavarja v p. v Beljaku: Kje se v Bclja-ku dobiva Vaš resnično izborni sladni čaj? Odkar zajtrkujem namesto da bi rabil Soma-tose, Vaš Sladin, sem se popravit, se čutim krepkejSega  in si prihranim  polovico denarja.
BaSkas
SloTanslM kopali**«.
Prospekte  poSilja Ante Tndor, lastnik
hotela  »Velebit«.   Sobe naj se  izvolijo
naroCiti pravo čas no._____1826
Samo za one ka-dilce cigaret, ki glede na svoje zdravje radi vsak dan 1 do 2 vi-narja več izdajo:
»ModfoM CIttb               Najdražjc pa
Speciallte."                todi najboljSe.
Na zdravniško priporočilo so lako stročnice antinikotinske kakor tuđi Hstki nepotiskani, na vsakem   posameznem   je  pa          9
iz vodnega tiska razvidna var- ^JoJlo^ nostna znamka in ime izdelovalca             ^
Z\\nm esne v Budimpeiti.
Dne 26. maja 1914. Termin«
PSenica za maj 1914 . . . za 50 kg 1414 PSenica 7.a oktober 1914 . za 50 kg 12-84 R2 za okt. 1914 . ... za 50 kg 978 Oves za oktober 1914 . . za 50 kg 8*23 Koru za za maj 1914 . . . za "0 kg 7tf5 Koruza za julij 1014      .   ,   za 50 kg   783
Hefsorolcšlčno poročllo.
ViSioa n«đ jeorjem 306-2                 Srednji tračni tlak 73« mm
~nr7stanje i  £«,  j
e tffir »Si I s Vehovi   Nebo
vanja    v mm   £5
25.*, 2. pop. 732*7 i    18 8   sr. jjvzh. I  nevihta „   9. zv.  733 6 .    11 8 ;   sr. vzh.    oblačno
26.   7. zj. \ 732-9     150 |  si. vzh  j
Srednja   včerajšnja  temperatura   l?40t norm.   15-2°. Padavina v 24  urah nm    117.
Potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je naša srčno ijubijena hčerka
KSENIJA
v   ne2ni   dobi  9  mesecev  preselila med krilatce,                             2037
LJUBLJANA, 26. majnika 1914.
Zalujcca Iva in fina petroenik.
starejša, se taliof sprejms od samo-stojnega gospoda v lepem kraju na Gorenjskem. penudbe pod šifro: „Ka-harica št 1." Tržič, Gorenjsko, poštno ležeče.
Izobražsna dama
iell v »vrh© zabave manla % Inteligentnim, dobro situiranim gospodom. — „Erika" poštno Ie« teče LJobljana Je naslov.       207S
Lepa, opremljena
®  O t> GL
na ulico se takoj odda na Frinca Jožefa cesti štev. 16, II. nadstr., desno.                                       2077
II         Vl                       __      V     •■
za vozove sprejmesa takoj.
Mknton Peikovšekf
JzSolovalec   ^ozev,   Logatoc.
2011
želi mesta v kaki restavraciji kot bla-* gajničarka v točilnici.                       2050
Naslov   pod    „Blagainičarka/
2050" na upravn. »Slov. Naroda«.
Izjava.
Ker čujem, da nekateri čitatelji dr. Kraigherjevega romana „Kontrolor Škrobar,, kateri ne poznajo tnkajšnjih razmer in oseb, identificirajo Škrobarja z mojo osebo, izjavljam, da se v romanu opisani dogodki niti najmanj ne detikajo bodisi mojega uradnega bodisi mojega privatnega ali javnega življenja.
Jf. Lecart ¥ Slo?. Mllšb  dne 25. maja 1914.
Ivan Vodlak,
C.   kr.   daveni kontrolor.
"^^iB*^2<r«ik Pri rnotitvah (za-e^c»grE8»l^«9 stajanju km) ne iemljo kroglic, Ublet, praš^ čaja brez vrednosti, Moje prijetno zauživalno, preizkušeno, zajamč. neškod. sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim prostov. zahv. pisma. Velika škatlja K 485 post. prosto. Diskr. dopošilja dr. med. H. Seeraann, Somiuerfeld 83 fsiederlausštz.
Na ieljo se dopoSlje   iz dunajske ali budimpeStnn-ske   rarpoSiljajnice,    ratorsj    carinske     neprilike
isključene.                             4 5fi)
Pođrninica e kr. prlv. avstrljskc^a kreditaega zavoda za trgovino in obrt w Llabljanl naznanja tužno vest, da je nje uradnik gospod
po dolgi mučni bolezni danes preminul.
Pogreb se vrši v sredo, dne 27. maja 1914 ob pol 6. uri popoldne iz biše žalosti Hrenova uiica št. 17.
Ravnateljstvo in uradn;ki zavoda ohranili bodo preminulemu, ki je bil marljiv in vesten uradnik, ćasten sporain.                               2086
LJUBLJANA, dne 26. maja 1914.
S potrtim   srcem   javljamo, da   nam je danes, dne   26. maja   ob 123/4 h opoldne na§ dragi sin oziroma brat
Vigg&tiffiiifi* llcšič
umri v 16. letu svoje starosti po dolgi Štirinajstletni   boleznl, ki je bila edina in tragična vsebina njegovega življenja.
Pogreb tega našega  trpi na bo   y četrtek, dne 28. maja ob 5. uri popoldne od hiše žalosti, Zamikova ulica 9, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 26. maja 1914.
9ft rr. Ueettf oče; Ana, mati; LiuAntlla  in Vaada, sestri; Mllivof
in Svetoxarf brata.                                    2085
Sprejema zavaravanja tloveSkega Ihr-
Ijenja po najiatftafUtacjSfn kombioa-
cijaii pod tako ogođolmi pogoji, ko
nobeoa druga savarovakiica,
Zlasti |c agsteo Mtvamvan)« aa doživetj« io smrt i naoiiAJočiiiii te 12                     vpUčilL
•v • •••   ffialtma  latapovalii  banka v  Pi-aajl.   ••• - ••-■aaarvBB laarfl X •OITS«-T1#18 — hpiaaa— oaabođaia« ia kapltaUl« S 129,065.304-29
Pt ftilkosti arafa fiajcmaa zafiroTalaka oaJt *fait 2 ftatkozi sianatfct-airoUao aprtva.
————^——     Van  palaaalla   tfalat                                   '
aar torftinrtajtn 1 liil^ii \X^£Z 1 finpnkimmM -w
Zavaraje poslopja hi premiCnlnc proti požarnim škodam po najnlžjih cenah, Škode oeojuj« takoj in najkulantneje« Uživa najboljSi sloves, koder posluje,'
P«s*rl Sprejema tuđi lavarovtnja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogojL — ZabtevaJU prospekte!
Stran 6.
SLOVENSKI NAJ^OO- dm 26. auja 1914.
118 štev.
poJjdjc zvczJnih tkanin
„Jtermes" v £jnbljani
Mlipaia5.I.naastropjc
prodaj«
OSTANKE
nain oblaćUnega blaga sa p*1ot16o« oene. Ostaake pMll|aao ¥ krafe, kler ■Imamo z trgovci zvezef tuđi po pošti.
Zahtevajte cenik!         Zahtevajte cenik!
Prodajalna.
Dobro *pel|ana trgovima i meianim blagom na prometnem mesta v Ljubljani, se pod Bgodnlml pogojl x zalogo vred
BV    proda.    *VI 2017
jS^ Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
Knjigovodja
obenem hinnpMJtat» veŠč sloven-ščine  in  nemšČiDe ▼  govoru   in  ptsavi,
se sprejme pri tvrdki Jaako Fe-povift, Ljmfcljana, BltftiralMfa cesta«                                                -2049
italiianŠćine zmoŽot imaio prednost, hlača po dogovoru. Vstop s 1. julijem  1914.
Hiša št. 42
z gosp. poslopiem, kegliiščem, vrtom, njlvami 1b travntki v Zagorlci ob cesti pri Bledn (nekdaj Josip Ažmanovo posestvo) se takot proda ali v na)em da pod ngodnlml pogodi.
Natančnejša poizveđba v pisarni g. dr. Iva ..a Tavčaria, odvetnika v Ljubljani*                        ^3
Stanovanje
mm liio za 70 let star zakonski par do smrti za kupiti. Soba, kuhinja, shramba, drvarnica, malo vrta, voda. V blizini postaje in fame cerkve.                                    2075
Ponudbe   na   upravnistvo  »S!ov.   Naroda" pod „Atov. TS".
Spro)»o so takof ali ponoj# popolaoaui Uveibaaa
prodalalka
auumiaktamo stroko za veliko
trgovino v Lfabljaal. Ozlra Sd
samo na prrovrstno moć.
Ponudbe  pod   „Prodaislka" na
»Anončno ekspedicijo« v Ljubljani, Šeienburtjova  ulica  št.  6.                 2083
TrgOVSfca tvrtfka z mešanim blagom na deželi,   s 300.000  K   letnega   prometa Ufo
kompanjona
t 20 000 K kapitala v svrho pomno-žitve prometa, kateri bi se podvojil. Eventualno bi se cdstopilo čez pet let pogoino ćelo trgovino                       1975
Ponuribe   pod:   „Jug   5000'1   na upravn.   »Slov. Naroda«   do    1. junija.
V prijaznem kraju Notranjske, pole^ župne cerkve ob južni železnici, se proda iz   proste   roke   zaradi bolezni
trgovina s 1
In posestvom pod zelo ugodnim i pogoji.                                              2057
Ponudbe pod „Trgovina/2057|S
na upravn. »Slov. Naroda«.
Hotel ,LLO YD'
z restavracijo in najlepšim vrtom
priporoča p. n. slavnemu občinstvu            1785
Karol  Causes,  hotclir, Sv. petra  cesta Itcv. 7. 5^    Sureiema'o se tsđl »eđoo Dkaleljoe pospite za pcok 1 w.    k&$
Pisarne
sa notarje, trgovce, zavarov. družbe ltd. v    sredini    najbolj    prometnem    delu tncsta Ljubljane S6 takoj odđafo. Ponudbe na po&tni   pređal 76.
1736
Večja gostilna
z vinom, pivom in  žganjem,   mesari i o in malo trgovino, travniki, vrti in pre-
važevanjem, se da v najeui ali na
račnn« tuđi vsako posebej.
Naslov   pove   upravništvo   »Slov Naroda«.                                        2051
ki    pozna     tuđi     knjigovodstvo,     86
nrehne   tako).   Biti   mora   že   v
Službi.                                            x     f 2082
Pismene   ponudbe   na    cevi]ar-
nico   „Hcmanic"   Franca  Jožefa cesta &t I'______________
Edkna primorska tovarna dvokoles
v „TRIBUNA*4
I] Gorica,    TrtaAka 'ollca 4t 23, pr«f plvovar    Goriup.
Velika eksportna zaloga  dvokoles,  šivalnih
in   krr.etijskih   strojev,   ?ramofonov,   orke-
strijonov itd. itd.
Gorica, Stolna ulica St. 2-4,
Prodaja na obroke.                Ceniki franko.
!! Umetniške razglednice!!
Priznano vedno novosti.
.-. Pisemski papir •".
===== v nilve6]l Izbori prlporoia ==
Marija Tičar, trgovina papirja itd.
Ljubljana, sv. Petra cesta 26.
Na deielo se poSilja na izbiro.   4063
Na)več]a kolesarska tekma c. kr. avstro-ogrsko armade!
Mi EastEikov: Prvi oa „Kinto" koleso
K. Čemernih & Komp.
špecialna trgovina s kolesl, mo-torjl, avtomoblll In posam. dell.
Mehanična delavnica in garaža.
LJDRLJAlIfl, sina mraiska cesta 9-1Z.
2084
Knjigovodja
SC iSče za takojšnji vstop, zmožen samostojnega knjigovodstva v nem-ščini in sestave bilance.                    1990
Ponudbe   na   upravništvo    »Slov. Naroda« pod „Bilanca 1990".
Najceneidi nakup
otroških vozičkov
pri tvrdki
J. Pogačtiik
fjubljana, JKarije Terezijc cesta 13—18,
Zaloga pobištva in tapetniŠkega blaga.
Kontoristinjo
Slovenko, z lepo in hitro pisavo, veščo stroieoisja, sprejme Vjdrova tOVama hranil ¥ Pragi VIII- Začetna plača K 90*— mesečno. Oni, ki bode spre-jeta, povrnemo vožnjo v Prago. Na-stopiti se mora Čimprej. K ponudbi je priložiti prepis izpričeval iz me-ščanske in tr<jovske Sole ter sliko. Za originalna izpričevala se ne jamči. Znamke za odgovor ni treba priložiti, 2080
Naprodal Je nova
enonadstropna liiša
z gospodarskim poslopjem, kovačnico, vinsko kletjo in lepim vrtom. Lega htše je krasna in samo četrt ure od-daljena od fame cerkve. Pripravna za penzijoniste, obrtnike in trgovce. Cena i »redno nizka. Odda se tuđi pod ugodnimi pogoji ▼ nafenL            2081
Natančnejša pojasnila daje Knt6Čka
posoilnlca ▼ Sv. Krila pri Ko« stanjevioi.
Avta za prevaraBie
različnega   blaga (Geschaftswagen)
pripraven za trgovca vsake stroke, kakor tuđi za kakega sodavičarja ali za pivo v steklenicah, SO proda«
Naloži se lahko 1CMD0 do 1500 kg in je motor s 4 cilindri in 24 HP v dobrem stanju in še z novo pnevma-tiko. V slučaju prevažanja oseb je tuđi s sedeži urejen in sicer za 12 oseb.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«.                                          2046
== trgovska, spedidjska ta komisijska detaSka dražba, se Podružnica i  LjubljaiMf  Diinajslui oasta ti. 3».
Centrala:  TRST.                    #                    Tddcm it 100-
Međnmrođna tpedicija, spedicije in zacarinanje vsake vrste, prevaževanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skla-diSča za racM uzitnini podtiiena blaga. NajmodernejSe opremljeno podjetje za SttttTO In prevažanje ptMMva ▼ mestu in na vte strani a patentiranim! pohiStvenimi vozmi — Shranjenje pohištra in blaga v suhih posebnih  aUadticih.   Omotanje  itd. —  Spedicijski urad,  generalni zastop in  prodaja voznih li sto v:
=B~gggBgg   >tDALMATIE<4 ddniške parobrodne družbe v Trstu.               --------j—
ĐrzoTosne profe Trtt-Bcnetkc in obratno, ter Trst-Anco&a parodbrodne drulbe D. Tripcovich & Co., Trst Avstrijskefm Ltoyda. Om«rd-LJne sa L im IL lund NarocUa sprejema tuđi blagovni oddelek Jadranske banke;
Zmmnm otam.        ^^^                &*                                            Totoa poatre^ba.
118. štev.
»SLOVENSKI NAROD", dne 26. maja 1914.
Stran 7.
Stidne
Hitni
^b^b^b^b^b^H         -         ''^B^B^B^B^B^Hi^B^B^B^B^B^B^B*' -* '^b^b^b^b^b^b^bvs? r' ^b^b^b^b^b^b^bb\ d „^^B^B^B^B^Bk. "    * .^a^B^B^B^BBw                  -^^aaaBaBBBBBh^^                  ^BaaaaBB^BV     .^^aa^BM^a^                 .^^m^^^^^^^^^^h.       .^^BaBBBtow
yjBL •-» JE§^^pHbM»«bML«b^b>» *lW»^M^iL> JLfc JHLJBfc^^B^

Odlična   kakovosina   znamkaa
I I SIR I IH IIII      P                IV2             1      ^A     4
111HI IIINII    rV9Hf9   lifHiiT!!   fOffS   ff    1
jUuLJHIIHt IIUIIIU JUUSm LyliM ii«   L
Gospodinjlte nnjceneie
ako se poslužujete k pripravi VaSega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega „pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom*.
In zakaj?
Ker  n pravi :Franck*
poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pri-datek.
VH zalna BUek
za gospode in dečke
A. KUMC
Ljubljana. S Bogata utofa Mapa la
naroćlla p# ««rL
Priznano MpMJia izrrfftev.
MajitUJ« OMtl
Stalni                1773
braleunl asenti
zmožni nemščine M sprelrnefo ali pa na-stavijo s stalno plačo za prodajanje duvo-volienib srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe rod „MERKUR", Brao, Neugasse Nr. 20.
Brhmfco nn Relii
vrlo elegantna, dobro uvedena, s prodajo  parfumerij in 5as, v najprometnejši
ulici   ob   morju,   se   proda    tako|
zaradi bolezni in preobloSenosti z dru-gimi svojimi posll — Samo resne po-nudbe prosim poslati do 15« Jnlifa^ kupee pa lahko tuđi osebno poskuša cn mesec obrt Vrlo ugodno za Slo-venca-brivca, ker je par tisoč Sloveocev na Reki in preko 25.000 Hrva tov, a nobenega Slovenca-brivca. Obrniti se ie na Jwja Mlikvllna, brivca, Via Vmrtm br.  2,  Reka  (Finme).
AVTO"
NiV.ttl ••#*#, moi#l 1914,
skoraj nov, se popoln. zapre, pripraven za gg zdravnike, z električno in aceti-lensko razsvetljavo, obstoječo iz 6 svetilk, električne hupe, kazalca hitrosti, 2   rezervni   kolesi s pnevmatikami   ia
vsem orodjem, se lolo ceno proda.
Resoim kupcem poskuŠnje na razpolago. Pismena vpraSanja do 31. t m. pod „Ban" na upravništvo »Slov. Naroda«.                                          2069
Valenca
(močnega fanta) in
2 pomoćnika
saiDottojaa delavca aa konstrukcijska sta^tioo   ia   aaMtno  kljućavaJčaratro,
Slav. občaiitni pa priporoćam avoje
lABHinRannnijtt
i^^^b^pn^^^^prv)Vv^Ev^x"0S!^^BZi^tđf%^^^HUi^^39^^^^7:!SC3h^MH^!^^S^V" ~ "j^^b^o^bhp^^j^J1^^fžJf^ft^^t^Oimtf^iTHBB^BM^MB ^^^99^SCv4flP^^MHl^^3iHEc23Pw^^^E!^^V
Št. 8716.                                                                        .                                 1874
Ra^glas.
i                                                                                       ^C_^^^
Mestni magistrat ljabljanski naznan]a, da se bodo po^enŠi 2 28. majem   1914  vsak  ietrteb popolndne  ob 3. uri brezplačno
stavile Koze v veliki dvorani Uega taa.
Vabijo se vsi starsi, kojih otroci Se nišo cepljeni, da prineso te k cepljenju in pregledu cepljencev, ki se vrSi teden kasneje na istem kraju in ob istem Času. Pri pregledu se izrodi tuđi izpričevalo o cepljenju ter bodi še posebno poudarjeno, da ee v smislu ministe-rijalae naredbe zahteva pri sprejemu otrok v ljudsko solo spriČevalo o uspešno cepljenih kozah.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 2. maja 1914.
Prodalo iz KonUurzncsa sklada.
Ix kankanoMf« sklada «. Fraac Erfavca, atroJar|M v Garintal pri Rakeka se prote
zaloga   asaja,   neka)   alšae   In strojarske oprave, konj, dva strofa Itd.
▼ cenilni vrednosti 6178 K 52 h oiertnim potom v celoti en bloc.
Ponudbe je izročitt do ind. 28. amaja 1 L konkurznemu upravitelju & Hubertu Završnik, c. kr« notarju v Cerknici.
Vsak ponudoik mora položiti 10% inventurne vrednosti kot kavcija
Došle ponođbe se odpro 30. maja t L; vsak ponadnik je vezan na svojo ponudbo do incl. 5. junija t L
Sprejeti najvišji ponudek je založiti pri konkurznemu upravitelju v gotovini do 8. junija t. 1. in potem takoj prevzeti celotno zalogo.
Pridriuje se pravica eveot vse ponudbe odkloniti ter blago na drobno rasprodati.
Za popolnost zaloge ter mventurnega zapisnika in za kakovost blaga ne prevsena konkurzno upraviteljstvo nobene odgovornosti.
Inveatarni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju vse doi. i*vxemši prasaike in nedelje med nradalmi urami, isti izkazuje na zahtevo salogo ta podaja vsa potrebna pojasnila.
^^^^^^^^        Uktti iMllaal,
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 26. maja 1914.
118 štev.
Modna trgovina
v Ljubljani Strilarjeva ulica št- 7.
Solidno blaga Nizke cene. Vzorci poitnine prosto.
rasni
*                                    i
:: Konfekcija ::
za dame in deklice
khMi modao blago, šakao, platao,
fanttar«, preproge, iarpe, mte, plati.
i                                                                                                      ■
Dobroga
mizankega pouka
sprejme takoj Frane Solar v Trtlta ■a Oorenlakom it 95.
Plača se po znanju.                   2014
Din« ili uto
M »prejme takOl v trgovino z me-šanim blagom na deželi ped ugodnim i pogoji.                                              2023
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
Zaloga pohistva m tapetmškega blaga, ^[i^arsivo.
tPopolna spabia soba, orehov  ali hrastov les
Jt 350'—.
J>amci sq   ja  solidno   delo, Cene konkur nčne.
J. Pogačmk.  JLiubljana,  JV[ari/e 7ereyi;e cesia št 13—18.
u pri Triiča (Monfalcono). ::
f ezifa od 1. Jonlja do konca septembra.
Na novo prirejene in povećane vroče bromske m kloraatriiske toplice. Ena-komerna toplina 38°—40° in naravne glmske kopelf, ana'izirane od dvornega svetnika prof. dr. E. Ludwiga ter od njega in najslavnejših zdravnikov Du-naia, Prage, Gradca in Trsta najtopleje priporočene proti bolezni ischias, kro-ničnemu in hudemu revmatizmu v sk!e-pih in mišicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim — Pojasnila daje radovoljno uprava.
ŽalDi l\M\ fEuOG v zaloii. — Papravila se sprglemajo ia Trčnc \wW\i
I; <i»e(ia iibha! :|
Priporoča se   ^^^^J     *          f
solidna tvrdka   mOClHI   ^OlOH
damskih   in   otroških   slamnikov   v   najnovejših oblikah,   vseh   vrst   in   raznih   športnih   čepić.
/imanja vjioizi amn «a im i
:: tiajcilje cesef::
ZuDćDja raiila se razpaliiiajo z obratne pošto.
Za vroči letni čas
so najboljše  obieke iz           186e
anoleškega j\Wi in laponsks svile ,0l3DtllDS'.
Josip Rojina, krojač, Ijubljana.
Uradniško hranilno društvo v Gradcu
OSEBNI  KREDIT
nrađnikom, profesorjem, nčitellem, upokojencea itd ob nam^r/
nejših pokojih, ev brex p«roko¥ proti prispevku v poroitreai sklad.
Mikakih predstroškov 1                        Podrobnosti v prospekti hl
Hranilne   vloge   se   sprejmejo   od   vsakogar  in   se   obresta;ejo   r  ;
dneva vložitve po                                       ^
41  m                    KO                   BI!   t
2   •                  O    0                9   2    0
Obresti   s^*   polletao   priplsujejo   h  kapitalu    Nikakpsra  rentne^a davk^   St^nj? vlop:
K 5,900.000. Stanje   jamčujočih   xađraialk   delelev:   K   7,200.000, reiermih
UklftdOV in rrednostmic E ifO.000.   Poslovni razvidi in poštne po.ožnice brst-
plaćno na razpolacro. Pojasnila daie brezpla^no:
Josip Košem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22.
Govorilne  ure vsak  ponedeljek, sredo  in petek  od pol 3. do pol 4. ure popoldne.
\\ SANATORIUM • EMONA/j
• PORODfsCSNICA
»7 LxJUBLd^\NA KOMENSKEGA ULIČAR ti '/ SEF-ZDfWNK PRIMARU-DR-FR.DERGANC \|
Denar takoj kulantno
iz laštnega za trgovce, obrtnike, tvorničarje itd , za višje uradnike, častnike in privatne uradnike, strogo diskretno   Majhna  vračila.
Kornere, pisama fantor Wi«ner (prot.firma)
Potnn (Pressknrg.)          1873
__^_»-__^__^__^__^_„___^_^_ ^
lij         ■'       3^=K^^1
Zenitna panudba!
Gospod   s stalno   plačo,   Čez   2600 K
letno — sedaj ▼ Ljubljani — želi
spoznanja   z   bU^osrčno   go-
spico    v   svrho    zakona.
Tajnost   zaiamčena.
Pisma pod 9VSre6aMf požtno leiete flaTam psita LjnUiaaa-   2020
■   ■               --------__^«___   j
Ivailii)
krojač prve vrste
Ljubljana,     3lJ
Omiška cesta šl. 20
g (aasprotf kavarne .Europa1) H
I :: se priporoča. :: ■
I Zaloia aafiiešfcega blaea. I
S!avnemu   obČinstvu   vljudno   naznanjam,   da   bodem   letos   o
priliki 251etnice obstoja svoje tvrdke prodajal
birmanska darila
kakor ore, verlžice, cbeske, prstane, ===== nbane 1.1. d.                =
po znatno  znižanih  cenah.
Sdina zaloga najboljših ur z Ustno znamko „7Up".
Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela.
LUD. ČERNE
juvelir in trgovec LJUBLJANA,   Vtfolfova    ulica   štev.   3.
Opreme moškega perila.
Opreme mokkeya perila.
Specialna trgovina
za aajboijše penlo za gospode po mert
/[nfon Sare
iastnea Jadviga Sare
Ljubljana     Se/enburgova ulica 5     Ljubljana
Veđno novosti v barvastem zefiru, balistu in parnima blagu, žepnih rut, nogavic, kravata ovratnikov in manšet
Opreme moškeija perila.
Opreme mo&kega perila.
r                        ___          __
Zanesljlvo blago!      Nlike cano!
Busa zaaosipvo Idočo aro, kran* vcriile*,
oblaka,   «luuie9   orratao   vwitlM  ta   via
i7io           ^^^    draga prtatna iarlU u   =====
BIRMO
kapli n^fcMMf« bi uijbalj«
PreSernova nllcnl
Lastu toTirni Union ar v Srld.                 i
l            E4iao zaftoptt?a za ćelo Kraajsk*.            ^
^W       Ntrodtc etnik radi p# poiU gratis.        ^M
F CUDEM