Poštnina plačana v gotovini Ste v. 113. F Ljubljani, v sredo, 20. maja 1942-XX Leto Vil. iakl]a£aa poeGUaiSenkn n (gtiienn)e italijanskega in tujegc | (Jredalltvo la aptavai &opltir|m t, Ljubljana | Concessionarta etelaatra pat la pabBUrfti 01 pTereaieaaa (tali&ne . Isrorai Union« PubblidtA ttallana & A* Milana | Hedazione. AmmJnistrazloMi Lopitarjer« 6, Lubiana. = ed oaterai Union« fobblicit* Ualiaaa & A. Milana Posebno nemško poročilo o koncu bitke za Kerč Tri sovjetske armade uničene, 149.256 Rusov ujetih, 1133 topov, 258 oklepnih voz in 3814 avtomobilov zaplenjenih Vojno poročilo št. 717: Angleške oglednice v Cirenajki odbite Uradno vojno poročilo št. ?17 pravi: V Cirenajki so nekatere močm nasprotnikove oglednice zavrnili prednji oklepni oddelki, druge pa hnd topniški ogenj. Jugovzhodno od El Mekilija je bil zajet sovražnikov oddelek, kateremu je poveljeval častnik. Protiletalski oddelki naših velikih enot so sestrelili dve angleški letali. Ogledniška letala so s strojnicami uspešno obstreljevala sovražnikova avtomobilska vozila v puščavskem predelu. V bojih nad Malto je nemško lovsko letalstvo uničilo štiri »Spitfireje«, neko letalo vrste »Bristol«, ki se je zapletlo v hud dvoboj z oglednikom kr. mornarice, je treščilo v morje vzhodno od otoka. Eno našo letalo je bilo izgubljeno. Zagreb, 20. maja. s. Prvo obletnico podpisa italijansko-hrvaSkih sporazumov so v Zagrebu posebno slovesno praznovali. Poglavnik je za to priliko podelil italijanskemu poslaniku Casertanu veliki križ reda krone kralja Zvonimirja z zvezdo. Ko se je poslanik z vsem osebjem pripeljal k slovesnosti, so mu na Markovem trgu izkazali čast oddelki bataljona >M<, Paveličeve garde, hrvaške vojske in letalstva. Vpričo vse hrvaške vlade, zastopnikov vojske in ustašev je Poglavnik izročil poslaniku odlikovanje ter pri tem imel pomemben govor. V njem je najprej poudarjal zgodovinski pomen 18. maja 1941. Na temelju stoletnih odnošajev med italijanskim in hrvaškim ljudstvom so pred letom dni v Rimu ustvarili osnove za nove zaupne vezi političnega, vojaškega in gospodarskega sodelovanja. Kar je bilo pred letom dni določeno v Rimu, skušajo Hrvatje v celoti in z vsemi silami izpolniti. »Korakali bomo ob boku fašistovske Italije nele v ideologiji, temveč tudi v politični praksi in v vojaškem sodelovanju. To je naš program nele za sedanjost, temveč tudi za bodočnost, ne samo za leta, temveč za desetletja in za sto-letja. Na ta zgodovinski dan se naša misel obrača k človeku, ki nam je že v času naših revolucionarnih priprav hotel in znal dati vso svojo pomoč, k človeku, ki ga bodo tudi bodoči rodovi znali ceniti in občudovati v vsej njegovi veličini. Benito Mussolini, utemeljitelj italijanskega imperija in naš veliki varuh je bil tisti, ki je ustvaril trdne temelje za tesno sodelovanje med našima narodoma, za dosego skupnih ciljev in za srečno bodočnost italijanskega in hrvaškega naroda. Naša vdana in hvaležna misel velja tudi njegovemu najbližjemu sodelavcu in mojemu prijatelju grolu Cianu, ki je z mojstrstvom velikega državnika znal pretvoriti v dejanje Ducejeva navodila ter spraviti v sklad prijateljske odnošaje med Italijo in Hrvaško. 18. maja 1941 se je primeril še drugi zgodovinski dogodek. Clan slavne savojske hiše je bil določen za hrvaškega kralja.^ To je bilo dejanje, ki je v resnici ustvarilo neločljivo zvezo med obema narodoma. Tovariši, obrnimo svojo vdano misel h Kralju in Cesarju ter k tistima, ki sta določena za hrvaške vladarje in v katerih vidimo najzanesljivejše politično poroštvo za prijateljske odnošaje med našima narodoma, odnošaje, ki izvirajo ne samo iz istovetnostj političnih koristi, temveč tudi iz globine čustev pri italijanskem in hrvaškem narodu. 18. maj ni bil dan obračuna s preteklostjo, temveč prvo razdobje na poti, ki jo hočemo prehoditi skupaj z italijanskimi tovariši. Povem vam to z globokim genotjem in z živim veseljem, zakaj ta dogodek je srečna krona dela, ki sem ga nosil v srcu deset let. Dajmo torej duška polnosti naših Ameriški oddelki zasedajo Panamo Žonova, 20. maja. s. Po poročilih iz Washing-toma so čete Združenih držav po pogodbi, ki je bila sklenjena med Združenimi državami in republiko Panama, zasedli nekatere pasove panamskega ozemlja, lež v5e ob znanem prekopu. Riin, 20. maja. s. Nova pogodba med Združenimi ameriškimi državami in republiko Panamo je nov korak Rooseveltove vlade, da bi spravila pod svoje nadzorstvo vso Srednjo Ameriko. Konec je tistih časov, ko je Mehika držala močno stražo za varstvo neodvisnosti Latinske Amerike, ko je v Nicaragui Santino dvignil zastavo odpora proti vplivu Združenih držav, konec je časov, ko so v Guatemali imeli vladno krmilo v rokah nacional. socialisti in ko je v San Domingu nadškof odšel v svojih cerkvenih oblačilih pred po-veljtvo severnoameriških čet in mu očital, da si prisvaja njegovo oblast. Druga za drugo so morale ameriške republike plačati svoj prispevek za nadvlado dolarja, ki je omajal in izpodnesel vse vlade po vrsti z grožnjo, da bo sicer izzval nemire in prekucije. Bivši panamski predsednik je bil zadnji, ki se je zavzemal za neodvisnost iiapram Združenim državam. Tudi v Južni Arne; riki se je morajo več držav zapovrstjo ukloniti oblati zlata. Pogodba, ki je bila nedavno sklenjena med panamskim parlamentom in Združenimi državami, pomeni, da postaja neodvisnost te republike zgolj diplomatska utvara. Panama je kakor Kuba, stopila v krog priganjačev Wa-shingtoiia. Hitlerjev glavni stan, 20. maja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno vojno poročilo: Na Krimu so nemške in romunske čete pod poveljstvom generala von Mannsteina po zasledovanju pobitega sovražnika prišli do preliva Kerča v vsej njegovi širini. Poslednja mostišča, ki so bila od obeh strani mesta Kerča močno utrjena, so bila danes kljub najsrditejšemu odporu osvojena. Napadalna bitka in zasledovanje, ki se je sedaj zaključilo, sta privedla do uničenja treh sovjetskih armad s 17 strelskimi divizijami, 3 strelskimi brigadami, dvema konjeniškima divizijama in štirimi oklepnimi brigadami. Poleg zelo krvavih izgub, ki jih je imel sovražnik, je padlo v naše roke 149.256 ujetnikov, 1133 topov, 372 metalcev bomb, 258 oklepnih voz, 3814 motornih čustev in zavpijmo: Živel Kralj! Živel Ducel Živela fašistovska Italija! Živela Hrvaška!« Ko se je navdušenje poleglo, je govor zaključil z izjavo, da je vesel ko more danes dati priznanje Italijanu in fašistu, ki je leto dni neutrudljivo delal za prijateljstvo med Italijo in Hrvaško. Zahvalil se je poslaniku Cassertanu, nato mu pa izročil odlikovanje. Poslanik Casertano se je zahvalil za odlikovanje ter dejal, da se je pri svojem delu vedno ravnal po Ducejevih smernicah. Utrditev hrvaške države odgovarja željam fašistovske Italije. Rimski sporazum tvori v zgodovini Hrvaške mejnik, ki zbližuje oba naroda za sedanjost in za bodočnost. Hrvaška torej lahko računa na italijansko podporo tudi v bodočnosti, zakaj fašistovski imperij je prevzel poroštvo za hrvaško neodvisnost in za blagostanje hrvaškega ljudstva. Poslanik je končal z besedami, da so dinastične vezi s savojsko vladarsko hišo in lojalnpst, s katero zagrebška vlada izpolnjuje rimske pogodbe, odgovor za popolno zaupanje, ki ga ima fašistovska vlada v voditelje nove hrvaške in ustaške stranke. Rim, 20. maja. s. Včerajšnje prvo zasedanje i angleške poslanske zbornice, s katerim se je za- I čela razprava o vojnem položaju, je bilo zelo vi- l harno. Več poslancev je živo protestiralo, da bi ministrski predsednik moral biti navzoč v trenutku, ko si ljudstvo po svojih poslancih hoče biti na tekočem glede položaja ter slišati, s čem vlada opravičuje sedanje stanje. Attlee, ki je tudi včeraj zastopal Churchilla, je potem podal obširno poročilo o položaju ter omenjal Birmo, ki danes predstavlja najbolj boleče in pereče vprašanje. Dejal je, da še ni gotovo, če bo Churchill mogel v kratkem o tem podati kakšno obširnejšo izjavo. Mi storimo vse, da bi okrepili svoje postojanke v Indiji, je nadaljeval. »Ni pa še jasno, ali bo Japonska napadla Indijo ali Avstralijo. Čeprav je bitka v Koralnem morju ustvarila oviro za uresničenje japonskih načrtov, je še vedno nevarnost za Avstralijo, tudi če je gotovo, da bodo ob napadu japonske sile trdo sprejete. Mi očitno ne moremo poslati enakega števila vojaštva na vse odseke bojišča na Tihem morju, in nespametno bi bilo zbrati naše glavne sile na katerokoli točko, dokler Japonska ne razodene, kateri je njen glavni cilj. Potrebno je, da vzdržimo toliko časa, dokler ne dobimo spet nazaj svoje premoči v zraku, na morju in na suhem. Dejstvo, da so Združene ameriške države prevzele odgovornost, da okrepe Avstralijo, ne pomeni, da smo brezbrižni. Ko se bo izkazalo za potrebno, bomo pripravljeni na kakršnokoli tveganje na drugih področjih za obrambo Avstralije. General Alexander in njegova vojska v Birmi so skupaj s kitajskimi četami pogumno sprožile boje z zadnjimi stražami. Gre v bistvu za to, da se čimbolj zadrži sovražnikovo prodiranje, medtem ko mi umikamo svoje sile po zraku, po morju in po suhem. Spričo izgube pomorskih poti so težave z zvezami med Indijo in Birmo že velike.« Attlee je nato pohvalil Avstralijo in Novo Zelandijo zaradi pomoči, ki sta jo v preteklosti dajali matični državi, nakar je nadaljeval: »Kar se tiče Avstralije, je očito zanjo bistveni čini-telj čas. Mnogo lažje je pošiljati v Avstralijo vojaštvo iz Amerike kakor pa iz Velike Britanije. Iz tega razloga je bilo področje Tihega morja, kar ga je znotraj črte, ki gre od Indije do avstralske obale, odkazano Združenim ameriškim državam, da odgovarjajo za vse, kar se na tem prostoru zgodi. Pri reševanju tega vprašanja se moramo oprijeti zdrave strategije, in to zahteva, da pošljemo pomoč s kraja, odkoder jo je najlažje mogoče preskrbeti.« Govornik je prešel potem na Evropo, naredil poklon Rusom ter nadaljeval: »Vztrajamo pri svojem programu dobav Rusiji. To ni lahka stvar. Pomorska pot do Murmanska je zelo težavna. Zahteva velikih naporov od strani naše trgovske mornarice in naših pomorskih sil. Ne bom prerokoval o tako imenovanem zahodnem bojišču.« Attlee je nato govoril o ogromnih razdaljah do Murmanska, Afrike in Daljnega vzhoda, ki za- vozil, več tisoč konj ter nepregledne količine lažjega orožja. Samo majhni oddelki sovražnikovi so utegnili priti do nasprotne obale preliva. Pri tem izrednem uspehu so odlično sodelovale silne skupine letal pod poveljstvom generala Lohra in barona von Richthofna. Neutrudno so podpirale nemške čete v bojih in pomagale pri uničevanju sovražnika na begu ter se bile s sovjetskimi letali. Sovjeti so izgubili 323 letal. V vodah okrog polotoka je bilo vsega potopljenih 16 ladij s skupno 13.600 tonami, 1 minolovec in 21 manjših obrežnih ladij. Deset drugih ladij s srednjo tonažo je bilo po bombah močno poškodovanih. Sovražnik, ki se je umaknil preko ožine pri Kerču, je torej utrpel zelo hude izgube. Hitlerjev glavni stan, 20. maja. s. Uničevanje zadnjih sovražnikovih ostankov na polotoku Kerču gre h kraju. Pri Harkovu so bili napadi, ki jih je sovražnik vodil z zgoščenimi silami, zavrnjeni. Pri tem je bilo včeraj spet uničenih 80 oklepnih voz. 31 oklepnih voz in več ko 500 vozil vseh vrst so vrgla iz boja nemška letala. S tem se je število oklepnih voz, ki jih je sovražnik izgubil od po-četka teh bojev, zvišalo na 447. Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so bili nekateri krajevni napadi nemških čet uspešni. V zaledju za srednjim odsekom bojišča je bila uničena močna boljševiška tolpa. Na Laponskem so nemške čete v srditih bojih na nož dosegle dobre uspehe. Sovražni protinapadi so bili odbiti. V vodah okrog polotoka Kola je bila neka velika tovorna ladja tako hudo poškodovana po bombnih zadetkih, da je treba računati z njeno izgubo. Letalski napadi na Murmansk so povzročili znatno razdejanje v pristaniškem predelu. Sovjeti so v letalskih bojih izgubili 45 letal, od teh 13 »Hurricanov«. V severni Afriki so nemška bojna letala napadla angleška šotorišča in taborišča pri Tobruku ter puščavsko železnico pri Capuzzu. Nemški in italijanski lovci so v letalskih bojih nad Malto sestrelili 5 angleških letal. Lahka bojna letala so podnevi napadla južno angleško obal in uspešno bombardirala vojaško važne cilje v pristaniških mestih Brightonu in Dealu. Pri tem so opazovali, kako so bile zadete železniške in tovarniške naprave. Bim, 20. maja. s. Angleški uradni krogi zdaj drugače govorijo o ozemeljskih in strateških posledicah Timošenkove ofenzive. Nepričakovano htevajo trgovsko ladjevje in primerno pomorsko varstvo. »Pomorski prevozi« — je dejal — »so stvar, na katero neprestano mislimo. Vse je podrejeno vprašanjem prevoza. Pri najboljši volji ne moremo vselej poslati svojih sil na zaželeni kraj in v zaželenem trenutku, kakor bi hoteli. Svoja izvajanja pa je Attlee končal z naslednjimi besedami: »Enostavno lahko zaupamo v bodočnost. Vsak mesec, ki mine, pripravlja pot za spremembo naše obrambne in napadalne taktike.« Nova pogajanja za obnovitev prometa med Turčijo in Bolgarijo Sojija, 20. maja. e. Dane3 bo prispelo v bolgarsko prestolnico posebno turško odposlanstvo, ki 8e bo z bolgarskimi vladnimi zastopniki razgovarjalo o ureditvi železniških zvez med Bolgarijo in Tracijo ter Turčijo. Pomembna železniška zveza Sofija— Svilengrad—Odrin—Dedeagač—Solun, ki je bila v času lanske vojne protii Grčiji pretrgana, bo popravljena že v začetku junija. Poslovilna poslanica dosedanjega poveljnika angleškega brodovja na Sredozemlju. Rim, 20. maja. s. V svoji poslanica, naslovljeni na angleško sredozemsko mornarico, je odstavljeni admiral Cunnigham potrdil, da je Velika Britamija izgubila nadzorstvo nad Sredozemskim morjem. Admiral pravd takole: Naši napori, ki so raztezajo po vsem svetu, ne dopuščajo, da bi ta trenutek imeli velike sile tukaj, da bi mogli z njimi prenesti vojno na sovražnikovo ozemlje. Toda zmerom ne bo tako. Mislim, da bo prišel dan, ko bo sredozemska mornarica pregazila nasprotnika m bomo spet utrdili svoje stoletno nadzorstvo nad temi morskimi potmi.« Nova poštna polioija v Nemčiji Berlin, 20. maja. s. Z ukazom poštnega ministrstva se bo preuredila poštna policija na novi osnovi. Nadzortvo nad pošto bodo prevzeli oddelki SS, ki bodo nosili posebno uniformo. Glavno poveljstvo nad to poštno milico je prevzel skupinski poveljnik general SS Berger. Holandski narodnosocialistični oddelki prisegajo Himmlerju Berlin, 20. maja. s. Iz Haaga poročajo v Berlin, da so holandski člani SS-oddelkov položili prisego v roke vrhovnega voditelja nemške policije in SS-oddelkov Himmlerja. Tako so prišli vojaški oddelki holandske nacionalno-sociali-stične stranke na Holandskem, ki jo vodi Mus-sert, pod neposredno poveljstvo Himmlerja. izjavljajo, da je edini namen Timošenkove ofenzive, da pridobi časa Zaradi te ofenzive da bo nemško poveljstvo za preureditev tega odseka potrebovalo več ko mesec dni, a da je do prihodnje zime le še pet mesecev. S tem angleški krogi dokazujejo, da prav malo zaupajo Timo-šenkovi ofenzivi in da že misijo na prihodnjo rusko zimo, ko še niti sedanja ni docela pri kraju. Seja ministrskega odbora za cene Bim, 20. maja. . Včeraj ob 17 popoldne 60 je v Beneški palači sestal pod Ducejevim predsedstvom medministrski odbor za vzporeditev preskrbe, za razdeljevanje in za cene. Sestanek, ki je trajal dve uri, 6e bo danes popoldne nadaljeval Vesti 20. maja Dosedanji sovjetski odpravnik poslov v Tokiu, Jokov Malik, je bil imenovan za poslanika na Japonskem. Pogodba o tranzitnem prometa med železniškimi upravami Italije, Francije in Švice na eni strani in železniškimi upravami Hrvaške, Srbije, Bolgarije in Madžarske na drugi strani, je začela te dni veljati. Na Norveškem bodo izplačali kmetskemu prebivalstvu 34 milijonov kron podpor. S tem naj se izravna razlika v življenjskih stro* ških na deželi in v mestih. Denar za podpore bodo dobili od povišanja davkov na blago, ki ni potrebno v vsakdanjem življenju. Na novo bodo obdavčili: alkoholne pijače s 30%, tobak s 320% in električne žarnice z 10%. V Parizu je umrl kardinal Henry Baudrillart, rektor katoliškega vseučilišča in pariški nadškof. Večina cest, ki drže v Čungking, sedež Čang-kajškove vlade, je neprimernih za prevoz vojnega blaga. Edino tako imenovala »Svilena cesta«, po kateri so Kitajci pošiljali dva tisoč let svilo v Evropo, ima nekaj doi-brih odsekov. Toda ti leže na ruskem ozemlju. Ni verjetno, da bi Rusi hoteli Čang-kajšku pošiljati po tej cesti orožje in pomoč, ker so sami v težavah, piše znani švedski raziskovalec Sven Hedin. Japonsko vojno ministrstvo je ustanovilo posebno letalsko poveljstvo za kopno vojslio. Poveljnika bo imenoval cesar sam in bo neposredno podrejen vladarju. V področje tega poveljstva bo spadala izvedba načrtov za letalsko mobilizacijo in letalsko vojno. Ameriške oblasti so ustavile mesečnik »Social Justice«, ki ga je izdajal znani radijski pridigar Coughlin ter v njem hudo nastopal proti sodelovanju Amerike v vojni. Za tem listom bo prišlo na vrsto še 95 drugih ameriških časnikov. Trgovine v Ameriki so v ponedeljek in torek doživele strahovit naval kupcev. Trgovci so namreč te dni prvič prodajali blago po najvišjih dovoljenih cenah. Na filipinskem otoku Mindanau se je 11. maja vdalo poslednjih 1200 ameriških in filipinskih bojevnikov, s čimer je konec bojev na tem otoku, poročajo iz Tokia. V Romuniji bodo vsi Judje, ki se niso hoteli pri- javiti v delovno službo, prijeti in izgnani v Čezdnestrje. Francoski generalni komisar za judovska vprašanja je napovedal ustanovitev posebnih policijskih oddelkov, ki bodo imeli nadzorstvo nad Judi v Franciji. V Newyorkn so včeraj ob 15.10 imeli letalski alarm. Takoj se je ustavil ves cestni promet, ljudje pa so v zmedi tekli proti zavetiščem. Radijske postaje so prenehale z oddajami. Milanski list »II Sole« poroča, da so oblastva na Madžarskem zapovedala, naj se odvzamejo živilske karte lastnikom vrtov, ki niso poslušali navodila oblasti, da je treba namesto cvetlic vrtove zasadili z zelenjavo. V mestu Pecs so oblasti naložile takim lastnikom tudi denarne kaztii. Covor o pomenu pomorske bitke ob Avstraliji Tokio, 20. maja, s. Zastopnik tiskovnega oddelka pri japonskem mornariškem poveljstvu, kapitan Hiraide, bo 21. maja zvečer po radiu govoril o pravem in resničnem pomenu pomorske bitke na Koralnem morju in o bodočih iz-gledih vojne v vzhodni Aziji. Poročal bo tudi o svojih ugotovitvah, do katerih je prišel med ne-davnim potovanjem po zasedenih pokrajinah na Filipinih, Borneu in na Malaji. Vzroki angleških porazov na Malaji in v Birmi Lisbona, 20. maja. s. V razpravi o dogodkih na Malaji in o položaju Avstralije, kriliz4ra dnevnik »Sydney Heraldt optimizem, ki ga kažejo britanski uradni krogi. Le štirje bataljoni, pravi list, so bili poslani za obrambo Hongkonga. Tri divizije, katerih večino so tvorili vojaško slabo izučeni Indijci, ao imele nalogo braniti Malajo. Dve indijski diviziji in ena oklepna bri» gada naj bi branili Birmo. List napada navdušen nje britanskih vladnih krogov za libijsko bojišče in poudarja, da bi le petina vojnega blaga; ki so ga poslali četam v Libiji, zadostovala, da bi bili rešili Malajo. List končuje takole: Moramo poskrbeti, da bomo imeli več letal in ladij. Dva pomembna govora ob obletnici itali jansko-h rvaški h sporazumov »Hrvatje bodo korakali ob boku Italije desetletja in stoletja« Angleško stališče glede obrambe Avstralije, glede pomoči za Rusijo in glede bodoče / Odpadki živil na trgu so izkoriščeni do skrajne možnosti $krb za prehrano in krmljenje malih živali je rodila nove Ideje Soglasje med branjevci in zbiralci odpadkov živil — Dandanes pride prav tudi tako blago, ki je včasih šlo na smeti! Dandanes je že tako, da je postalo visoka moda listo, kar je bilo včasih predmet raznih šal, več ali manj duhovitih podlistkov po raznem časopisju, posmehovanja s strani nepoučenih in podobno, danes pa — ne samo moda ali modna kaprica — temveč tudi stvarna potreba in mesto posmehovanja pogosto tudi predmet zavisti ali občudovanja. Recimo | malo vrtnarstvo, tipično vrtninarstvo, kakor je bil uveden letos izraz za tako vrtnarjenje, ki ni poklicno, temveč nekako v sredi med amaterstvom in potrebnim hišnim vrtnarstvom. Sorodno in zelo blizu vrtninarstvu je reja malih živali, ki deli z družinskim vrtnarstvom Isto usodo: poprej zasmehovano, zapostavljeno, sedaj občudovano in zavidano, da, celo blagrovano. Res je: reja malih živali je lepa, toda tukaj so zelo stvarni pomisleki, ki navdajajo vsakega me-fčana, preden se poloti tega sicer zabavnega in tudi donosnega posla, češ: »2e vse prav in lepo, toda kje naj dobim prostor za kurnike in hleve?« Drugi važen pomislek je: »Kje naj dobim potrebno krmo za živalce?« Seveda, tisti v predmestjih, s svojimi lastnimi in najel/imi hišami in s svojimi vrtovi ter obdelanimi njivami, se ti lahko smejejo, saj jim pride vsaka travica prav, vsak odpadek od rastlinstva, toda kako naj rede kure in zajce, prešičke in celo koze taki, ki stanujejo kje v sredini mesta ali pa tudi na robu, pa nimajo niti pedi svojega poraslega sveta? Kupovati krmo — ali se splača sedaj? V velikem obsegu bi se morda splačalo, toda za nekaj kokoši in zajcev, težko, težko I Toda iznajdljive glavice si znajo pomagati tudi sedaj, ko je krma krepka v ceni. Da, včasih je bilo to drugače: Kdor je redil na primer zajce, to je bila za.okolico kar nekakšna znamenitost. Ponavadi so se pečali v Ljubljani s to v:adevo otroci. Vsi sosedje so nosili k takemu zajčje-rejcu kuhinjske odpadke, kakor krompirjeve olupke, zeljnate storže, ostanke jedil in podobno. Danes toga seveda ni več, saj že skoraj vsaka družina, ki le more, sama redi zajce. Tudi prašiče je bilo včasih v Ljubljani lažje rediti, če je bil le prostor zanje. Pomij, in sicer mastnih, je bilo povsod dovolj, po raznh javnih kuhinjah, pri zavodih, po gostilnah, so rejci prašičev zbirali mastne pomije in jih vozili domov. Tako rejeni prašiči so se seveda lepo redili — povečini so jih Ljubljančani rediti bolj na meso kakor na mast. Edina protiusluga je bila, da je rejec prašičev podaril, kadar je klal prašiča, darovalcem pomij kakšno klobaso ali kak drug kos kolin, pa sta bila oba vesela, mislimo namreč darovalec pomiij in rejec prašičev, ne mislimo pa prašiča, ki je bil take kupčije s pomijami vesel samo tako dolgo, dokler je mogel uživati pomije. Tudi za pomije gre sedaj bolj na pičlo, prvič je preveč rejcev v Ljubljani in v okolici, da bi bilo pomij dovolj za vse, drugič pa imajo ljudje danes neverjetno dober apetit, da skoraj nič ne pustijo na krožnikih, kje torej dobiti pomije, ki bi bile kaj vredne 1 Isto je s kurjerejci in zajčjerejci. Da, včasih je bilo dovolj otrobov, toda sodobno mletje skoraj res-Bfte poana otrobov, saj gre skoraj vei zrno za tečno bh sa notno moko, ki pride v prid ljudem, tudi za drugo krmo je trda. Zajčjerejci so mogli v Ljubljani kar po prostih parcelah, da, tudi po travnikih, ob bregovih Ljubljanice, na Golovcu, na Gradu, na Rožniku trgati travo, toda tudi te je sedaj manj, ker je skoraj vse preorano in je toliko zajčjerejcev. Neka oistra glavica — kdo je bil prvi, tega ne vemo, vsekakor je bil iznajditelj — pa je pogrun-ial, da gre na živilskem trgu vsak dan mnogo dragocene krme tako rekoč v nič, v smetil Kako imenitno bi se dali ti odpadki izkoristiti za kure, za zajce, za prašičke! Prišel je prvi dan kar z vozičkom, naložil odpadke zelja, solate, repe in podobnega zvrhan voziček. Nekaj so mu branjevci podarili, nekaj je pobral na tleh in krme je imel za svoje zajce ves teden dovolj, toliko je domov peljali To je bilo lansko poletje. Ko je drugič prišel, je videl, koliko velja ideja 1 Ni bil več sam, temveč kar trije, štirje zbiralci odpadlega zelenja so bili že tam. Malo jezno je pogledal to »konkurenco«, ki mu ' krade ideje«, pa je bilo za vse štiri še vedno dovolj zelenjave. Da, ljubljanski živilski trg je velik in s stojnic pade marsikaj, kar ni za ljudske želodce, pač pa se izvrstno prileže živalskim. No, sedaj, ko so nastopili zopet topli meseci, so ti zbiralci pridno na delu. Vsak dan, tako’e med pnajsto in dvanajsto dopoldne, jih je največ na trgu. Neikateri prihajajo kar z vozički. Ti so rejci malih Mvali »na veliko«. Drugi prihajajo s cajnami, eden med njimi pa je hudo »moderen«. Po odpadke se vozi na trg kar b tricikljem! Torej že prava »motorizacija« reje malih živali. Letos so najprej nabirali cdpadke južne zelenjave. Posebno dosti so imeli uspeha, ko je bila na trgu živahna kupčija e cvetačami in podobnimi »brokoli«. Ali veste, da je listje cvetače prava slaščica tudi za zajce, ne samo za ljudi. In koliko odpadkov je bilo tega na trgu! Koliko je bilo slabe špinače, koliko pride slabe 60-late v nič, sedaj na primer koliko listja redkve, uvenele berivke in radiča. Vse to je dobro za zajce, pa tudi dobro za kure, samo za zadnje je treba menda res vse skuhati. Morda sem in tja kdo med njimi redi celo prašička ali kozo, tudi za te je dobro. Zgodilo se je celo, da so razni zbiralci ponujali branjevcem po nekaj lir, če jim prepusti vse odpadke! Toda branjevec g. Jože, tisti na vogalu pri Vodnikovem spomeniku, znan po svojih trgovskih talentih, saj užene vsako še tako jezično gospodinjo s svojimi prepričevalnimi dokazi o solidnosti kupčije, tisti je bahato odvrnil: »Kar vzemite, kar je padlo s stojnice, samo da mi očistite prostor, ni mi za tiste groše, saj ste tudi reveži« Tako so dejali tudi drugi branjevci in zbiralci so med njimi prav priljubljeni. Prav radi jih vidijo tudi mestni cestarji, ki imajo dolžnost popoldne lepo očediti trg. Pol manj imajo sedaj dela z zbiranjem odpadkov v smeli! Pravijo sicer, da nekateri najbolj skrbni zbiralci odpadkov sem in tja, če imaio srečo, kako solatno listje, kakšno špinačo ali kaj podobnega, lepo operejo in potem uporabijo — ne za hlev, ampak za lastno kuhinjo, todi kdo naj bi jim zameril? Danes je treba izkoristiti v prehrani prav sleherno možnost prehrane in to ti zbiralci znajo, zlasti kadar gre za prehrano bodisi svojih družin ali svojih živali! Pri narodnem gospodarstvu je načelo, da je treba odpadke izkoristiti do skrajne možnosti in kdo jih izkorišča bolj smotrno kakor ti zbiralci! Ljubljana, 20. maja. Vodnikov živilski trg bo kmalu praznoval poseben jubilej, odkar je bil prirejen in urejen za prodajo različnih živil, posebno zelenjave, sadja in drugih potrebščin. Ko je bila stara in častitljiva gimnazija podrta in kamenje odpeljano, so začeli takoj svet planirati in lepo uravnavati. . Stali so tam ob Mahrovi hiši stari kostanji, ki so jih pozneje, nekatere pred nekaj leti, posekali, ostal je samo še en kostanj, ki je pač priča nekdanjih slavnih dni, ko je tam na »havbohtu« stala glavna vojaška straža (Hauptwache, iz tega po ljubljansko havboht). Poprej, v preteklem stoletju, tja do leta 1900 so trnovske in krakovske zelenjadarice prodajale solato, zelenjavo in povrtnino na prostoru pred rotovžem od Robbovega spomenika tja naprej proti lekarni in še dalje. Ob prav živahnih tržnih dneh pa se je trg razširil še proti škofiji. Stare branjevke so bile kaj častitljive in ponosne ženske. S seboj so prinašale pozimi in poleti posebne pručice, na katerih so sedele. Svojo robo pa so razložile med seboj v jerbasih. In kupčevalo se je vsak dan od 7 zjutraj tja do 11 dopoldne. Za takratno Ljubljano je bil ta prostor pred rotovžem f)ač zadosten, toda kakor hitro se je začela Ljvib-jana že v prvem desetletju tega stoletja na vse strani širiti in je bil od leta do leta dotok prebivalstva večji, je bila občina prisiljena proučevati vprašanje novega in obširnega trga. Odločili so se za Vodnikov trg, ki je bil najprikladnejši in prav v središču mesta. Danes, ko je ob sredah običajni tržni dan, dnevi, ki so bili v starih časih zelo vpošteva-ni in čislani, saj je takrat bilo prav pisano življenje na takozvanem »jarmarskem placu« (sedaj Krekov trg), je bilo na trgu že zgodaj prav živahno vrvenje in valovanje. Lepi in sončni dan je še povečal pestrost tržnega življenja. Trg pa nudi človeku sedaj veliko izbiro različnih pomladanskih stvari, kakor solato, grah, češnje, berivko, še pomaranče in druge povrtnin-ske stvari. Solate, uvožena je po starih cenah, je bilo danes izredno mnogo, saj jo je prispelo nad 1 vagon v zadnjih 24 urah. Vedno več je na trgu češenj. Te so sedaj že po 12 lir kg, ko so bile prejšnji teden še po 18 lir. Neka leta, ko je bila pri nas izredno lepa in topla pomlad, smo imeli ob tem času na trgu že domače češnje iz sostrske in dobrunjske okolice. Letos bodo češnje tam slabo obrodile, ker jim je zelo škodovala huda slana v začetku tega meseca. Trnovčanke in Krakovčanke vozijo sedaj na trg polne vozičke lepe berivke. Ta je bila po uradnem obvestilu še pretekli teden po 10 lir kilogram, sedaj se je cena kar avtomatično znižala že na 6 lir, ko še ni objavljen totedenski cenik za berivko. Graha je bilo danes tudi precej na izbiro. Cene so različne po kakovosti in izvoru. Slabejši grah, ki ni tako okusen in sočen, je bil cclo po 5 lir kg, najfinejši pa po 10 lir kg. Naj* Oddaja platine in podobnih rudnin Rim, 19. maja. 6. Rimski uradni list je objavil ukaz državnega podtajnika za vojno izdelavo, ki odreja, da morajo industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, kakor tudi razne vrste laboratorijev in znanstvenih kemičnih zavodov, dalje V6i zobo-tehniški laboratoriji oddati vse količine platine, radija, iridija, osmija, rutenija in paladija, kakor je bilo to rečeno v 3. členu odredbe z dne 2. aprila letos. Vse naštete 6novi je treba oddati državnemu podtajništvu za vojno letalstvo, pa naj bodo rudnine čiste ali mešanice, ali polizdelani predmeti, ki vsebujejo le del naštetih 6novi, dalje stroji, ki niso več v rabi, kakor tudi odvržki, žlindra in pepel, ki vsebujeta te rudninske 6novi. V petih dneh po objavi tega ukaza o zasegi morajo lastniki izročiti te snovi posebnemu zbirnemu uradu proti potrdilu. Odkupna cena je tista, katero je določilo korporacijsko mmistretvo. Pri pretapljanju imenovanih 6novi pa 6mejo biti lastniki 6ami ali pa njihovi pooblaščeni zastopniki osebno prisostvovati. Petnajst dni po izvedeni kemični analizi 6mejo lastniki zahtevati od preizkuševalnega urada potrdilo o vsebini analizirane 6novi. Analize bosta izvrševala posebna preizkuševalna zavoda pri vseučiliščih v Kirnu in Milanu. Stroške za te vrste postopke nosi lastnik 6am. Prepovedano je izdelovalcem umetne svile, da bi 6meli pri delu uporabljati či6to platino, pač pa le takšne zlitine, ki imajo ponajveč 10% platine. Če so tovarniški postopki v teku, pa je treba takoj nadomestiti či6to platino z novo zlitino, ki nima več kakor 10% platine v 6ebi. Prav tako je tudi drugim industrijskim panogam, ki uporabljajo platino, prepovedano to 6nov uporabljati naprej, pač pa jo morajo nadomestiti z drugimi sorodnimi 6novmi. Do 30. septembra morajo to izvesti. Vsak mesec morajo do desetega vse industrijske tvrdke prijaviti državnemu podtajništvu za vojno izdelavo tiste količine navedenih tvarin, kolikor 60 jih pridobili odnosno prištedili pri preurejanju izdelave. na živilskem trp boljši grah prihaja sedaj iz Istrije. Ta grah ima sicer malo zrn, toda ta so debela in okusna. Kmalu bomo imeli na trgu že domači grah, ki ponekod po vrtovih in gredah že prav bujno cvete. Nekaj je, kar gospodinje zelo pogrešajo. Na trgu je zmanjkalo čebule. Isto se je primerilo ob tem času že lansko leto. Pričakujejo, da bo trg kmalu zopet založen s čebulo. Letos je drugače na trgu izredno lepa in velika rdeča in bela redkvica. Mnogi so poprej redkvičino perje metali v stran. Dobre gospodinje in kuharice pa so varčne in znajo iz redkvice napravljati izredno slastno in dobro špinačo. Vso redkvico s perjem vred lepo skuhajo. Nato kuhano sesekljajo na drobno in napravijo prikuho a 14 špinača. Poskusite in boste videli, da je res redkvica prav vporabljiva za prikuho, ko sedaj že primanjkuje špinače. Ta je na trgu redka in je po 6 lir kg. Na izbiro je bilo dalje še mnogo drugih do-brin.^ Trg je bil bogato založen z različnimi sadikami, posebno paradižnih sadik je bilo kar na pretek. Vse dopoldnp je bilo prav prijazno na trgu in živahno, —d. S Hrvata V Zagrebu je bilo pred dnevi zborovanje hrvaških zdravnikov. Ob tej priliki je bilo tudi mnogo govora o tem, da bi se v hrvaški prestolnici osnoval stalni zdravstveni muzej, ki bi bil vedno odprt in vsakomur dostopen. V duhu izmene kulturnih dobrin med Hrvati in Bolgari bo prišla v kratkem v Zagreb na nekaj gledaliških gostovanj znana bolgarska operna umetnica Karova. V prvi igri v Zagrebu si je izbrala vlogo Djule iz Gotovčevega »Era«. Ustaška mladina v Vinkovcih kar tekmuje, kdo bo prinesel več živeža za reveže iz siro-mašnejših hrvaških krajev. Preteklo nedeljo je podružnica Hrvaške delavske zveze blagoslovila v Vukovarju svojo zastavo. Kakor je že v navadi, je tudi zdaj prišlo osiješko narodno gledališče na 6 tedensko gostovanje v Varaždin. Prvo predstavo so dali 16. t. m. in sicer Budakovo »Ognjišče«. Sarajevsko narodno gledališče je na svojem 20 dnevnem gostovanju v Mostarju in Ra-gusi doseglo popoln uspeh. V Mostarju so odigrali 11 predstav, dočirn so jih v Ragusi dali kar 17. Ob slovesu iz Raguse so sarajevske igralce obsuli s cvetjem, ovitim v hrvaške tri-barvnice. Banjaluški etnografski muzej bo začel v kratkem izdajati svoje glasilo. Novi list se bo imenoval »Glasnik«. V listu bodo priobčevani predvsem članki znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskavanjem kulturno zgodovinskih vprašanj. Novice iz Države Kaznovana nagajivost. Na potovanju proti Rimu sta se seznanila da&ob ^inti m Severin Lippletti. dogovarjata sta se uoige me in se nazauuje opopri-jateijila. Ko sta v Klinu izstopila, sta se nastanila v istem hotelu, v soban, ki sta bili druga ob drugi, iudi v sobi sta se pogovarjala, preden pa 6ta sla »pat, je hotel Pinu svojemu novemu prijatelju malce zagosti. Vzel mu je kovčeg m ga nesel skrit v svojo sobo, ne da bi prijatelj to opazit. Toda nakana mu je spodieteia. Komaj je stopil v svojo sobo in postavit kovčeg na tia. se je ta odprt m skozi odprtino je pomoma glavo strupeua kaca. Ko se je Pinti ozrl na kovčeg, je že videt, kako so tri kace druga za drugo lezie ven in sikale. Krik presunje-nja in groze »e je izvil iz njegovih ust. Prihitel je prijatelj, brž pobral kače in j ib stlačil v kovčeg nazaj, roteni je Plutiju razodel, da je po poklicu artist in da nastopa ponavadi kot krotilec strupenih kač. Traverza ubila dva delavca. V Porto Margbera pri Benetkah so zidati novo stavbo, ki bo sestavni del tamkajšnjih velikih tovaiu. Ko so postavljali ogrodja gornjih delov, se je ena od traverz nagnila m padla ter podrla dva zidarja pod seboj. Ostali delavci so sicer nesrečnima tovarišema priskočili na pomoč, toda udarec traverze je bil presilen. Oba 6ta obležala mrtva. Oče, skrbnik štiriindvajsetih otrok. Na postaji Cerignoia služi že 42 tet železničar Devitti Vincen-zo, ki uiu je časopisje posvetilo več člankov zato, ker je oče, odnouiio skrbnik goiovo ene izmed najštevilnejših družin. V njegovi tuši živi vsega skupaj 24 otrok. Mož se je bit v življenju trikrat poročit. S prvo zeno je imel deset otrok, toda pri rojstvu slednjega sta mati in otroK umrla. Z drugo ženo je imel enajst otrok, ki še vsi žive. Ko mu je umrla ta žena, se je poročil v tretje. Tudi v tretjem zakonu sta se mu rodila dva otroka, dva druga pa je tretja žena-vdova prinesla v zakon Tako sedaj živi v železničarjevi niši štiri in dvajset otrok. Devitti je star 65 let. 100 jajc in 5 kilogramov masla v harmoniki. Neka gospodična, po imenu Koron, se je vsak teden najmanj po enkrat vozila z vlakom od Uorizije do Tnesteja. Zmerom je imela pri sebi veliko harmoniko, kakor da bi bila strastna glasbenica, ki se m mogla ločiti od priljubljenega inštrumenta. Karabinjerjem pa se je nazadnje le zazdelo čudno in so pogledali v notranjščino harmonike. Na svoje veliko presenečenje so v njej dobili kar cel zaklad: 100 jajc in 5 kilogramov masla. Vzeli so blago, razen tega pa se bo morala gospodična zagovarjati tudi pred sodiščem. Tajinstvena smrt tričlanske družine. Oblasti v Torinu se bavijo z razreševanjem tajne smrti družine Luigija Vianzonija. Oče, mati in sin so nenadno umrli. 2e prejšnji dan so vsi trije tožili nad bolečinami v drobovju, naslednje jutro pa jih ni bilo več na spregled. Neka soseda je zato pozvala reševalce, da so vdrli v stanovanje. Našli so vso družino mrtvo, v sobi pa se je čutil ntočan smrad po planu. Poklicani zdravnik ni mogel ugotoviti, ali gre za zastrupitev s kakšno jedjo ali za zastrupljen je s plinom. Oblasti skušajo sedaj to uganko rešiti, ker ni izključeno, da gre za zločin. Osem oseb so zastrupilo z gobami. V okolici Livorna se je v nekaj dneh zastrupilo kar osem ljudi s Strupenimi gobami. Ljudje, ki sicer niso bili navajeni nabirati gob in jih zato tudi dobro niso poznali, so si privoščili to okusno jed, toda mastili so se s strupenimi mesto s pravimi. Vseh osem je v nekaj dneh priromalo v bolnišnico, kjer so na vseh ugotovili znake močnega zastrupljenja. Dva nesrečnika sta že podlegla, za ostalih pet pa zdravniki niso mogli še povedati, ali jim bo mogoče rešiti življenje ali ne. EIAR - Radio Ljubljana četrtek, 21. maja. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Pisana glasba — V odmoru (8): Napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Šijanec — 12.40 Trio Ambrosiano — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini — 13.25 Radijske pesmi — Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Italijansko in nemško glasbo izvajajo: sopranistka Margareta Cossa, violinist Renzo Sabbatini, flavtist Arrigo Tassinari in pianist O. Favaretti — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer, I. violina: A. Dermelj, II. violin a: C. Šedlbauer, celo; V. Šušteršič, viola) — 22.10 Koncert Čelista Bedettija Mazzacuratija — 22.45 Poročila v italijanščini. Živahno vrvenje Skorajšnji jubilej živilskega trga — češnje, berivka, domača redkev in čebula EL Wallace 29 RDEČI KROG ROMAN »Tebe bi rad, Flusli,« je dejal dobro znani glas. »Inšpektor Parr sem, ali se mo še kaj spominjaš?« »Parr!« je zasopel presenečeni Barnet. S kletvico se je otresel inšpektorjeve roke in jadrno skočil skozi vrata, toda tu so ga pričakovali policaji, katerim se pač ni bilo lahko izmuzniti. Prijeli so ga ter ga odpeljali s seboj na najbližjo policijsko stražnico. Marnet je bil zelo zaskrbljen. Medtem je Parr osebno vodil preiskavo. V spremstvu še enega -'etektiva se je podal v predsobo Marlove hiše in po stopnicah navzgor. »To je očitno edina soba, ki je zasedena, «je dejal in potrkal na vrata. Odgovora pa ni bilo nobenega. »Pojdite in poglejte, če vam "e mogoče zbuditi kakšnega služabnika!« je dejal Parr. Detektiv se je vrnil s presenetljivo novico, da ni v vsej hiši mogoče najti niti enega. »Tu je nekdo,« je dejal stari inšpektor in posvetil z baterijo no hodniku. V svitu žarka je zagledal mizo in t gibčnostjo, ki je l ila presenetljiva za moža njegovih let, je skočil na mizo ter po-' ukil skozi ventilator. »Toliko, da vidim nekoga, ki spi,« je zašepetal. »Hej, vi, zbu-C. te se,« je poklical. Toda nihče mu ni odgovoril. Tudi razbijanje po vratih ni nič zaleglo. »Pojdite dol in poskušajte najti kakšno sekiro. Razbili bomo vrata«, je dejal Parr. — »To mi ni ni£ kaj vleči« Sekire ni bilo mogoče najti, iztaknili pa so veliko kladivo. j »Ali bi mi posvetili, g. Parr?« je zaprosil detektiv. Inšpektor, je usmeril baterijo proti vratom. Bila so to bela vrata, izvzemši rdečega kroga, ki je bil zarisan v sredini vrat in sc je zdel, kakor da bi ga naredili « pečatnim voskom. »Vlomite vrata!« je zapovedal Parr težko dihajoč. Dobrih pet minut so razbijali po srednji deski, dokler je niso končno vlomili. Toda na postelji ležeči ni pokazal nobenega znaka življenja. Parr je iztegnil roko skozi odtrgano desko in obrnil ključ v vratih. Zelo se je moral stegniti, da je potem dosegel še zapah. Počasi je stopil v sobo. Luč je še vedno gorela in njeni žarki so razsvetljevali moža na postelji. Na obrazu je imel poteze krčevitega nasmeha. Brez dvoma je bil mrtev. XVII. poglavje. Mož, ki je pihal mehurčke. Bilo je že pozno po polnoči, ko je Derrick Vale še vedno sedel v svoji lepo urejeni pisarni. Derrick jo živel v stanovanju, iz katerega je imel prekrasen razgled čez ves park. Nekdo je potrkal na vrata. Vstal je, šel k vratom in jih odprl. Vstopil je inšpektor Parr. Parr mu je poročal o večernem incidentu. »Zakaj pa meni niste nič povedali?« je vprašal Derrick nekam karajoče, potem pa se je nasmehnil. — »Žal mi je,« — je dejal —, »da se vedno vtikam v v u zadeve. Toda, kako je prišlo do tega, da je morilec zbežal? Pravite, da ste imeli hišo popolnoma obkoljeno celi dve uri. Ali je dekle prišlo ven?« »Brez dvema. Prišla je ven iz hiše, se usedla v avtomobil in se odpeljala domov.« »In nihče drugi ni vstopil?« »Na to ne bi hotel priseči,« je dejal Parr. — »Kdor koli pa je bil v hiši, se je pritihotapil vanjo prej, še preden se je Mari vrnil iz gledališča domov. Jaz sem medtem odkril nekakšno pot, ki vodi iz garaže v ozadju hiše in po kateri jo mogoče hišo na skrivaj zapustiti. Ko sem dejal, da je bila hiša popolnoma obkrožena, sem malo pretiraval. Za hišo je bil neki izhod skozi vrt, za katerega nisem vedel. Niti sumil nisem, da bi bili tam vrtovi. Nedvomno je zločinec odšel skozi garažna vrata.« »Ali sploh sumite dekle? Parr je odkimal. »Zakaj pa ste sploh obkolili Marlovo hišo?« je resno vprašal Derrick Yale. Odgovor, ki ga je dobil na to vprašanje, je bil nepričakovan in senzacionalen. »Ker je bil Mari pod policijskim nadzorstvom, odkar se je vrnil v London,« je dejal mr. Parr. — »To se pravi, od takrat, ko sein zaznal, da je bil Mari tisti, ki je napisal pismo, katerega ostanek sem našel in katerega sem pretekli teden primerjal z njegovo pi- savo — vprašal sem ga namreč za naslov njegovega krojača, ki mi ga je tudi napisal na list papirja.« »Mari?« je dejal Derrick nejeverno. Inšpektor Parr je prikimal. »Niti misliti si ne morem, kaj naj bi bilo med starim Beard moreom in pa Mariom. Prav tako sem radoveden, kaj je privedlo Maria v Beardmoreovo hišo. V mislih sem si poizkusil predočiti ves prizor, da bi prišel čemu na sled. Prav gotovo se tudi vi še spominjate, kako se je Mari prestrašil, ko je prišel oni dan na obisk v Beardmoreovo hišo. Ko je prišel do hiše, je prebledel kakor smrt. Saj se še spominjate? Ne?« »Da, spominjam sel je pritrdil Derrick. — »Jack Beardmore mi je pravil o tem.« Pismo o izletu ob Isonzu Trieste, 18. maja. Hočeš občudovati najlepšo pomlad v teh krajih? Bi rad videl krajino, ki 60 jo pridne roke iz-premenile v en 6am vrt, poln zemeljskega bogastva m čudovitih krasot ki jo je pesnik nazval »deželo rajskomilo«? Podaj 6e z menoj na kratek izlet, peljala se bova iz Triesteja v Oorizio. Potem mi boš verjel, da je to res vožnja v rajsko pomlad, ki 6e doživlja 6amo ob toku zelenega Isonza. Sedla bova v Triesteju v vitko litorino, ki naju ponese z bliskovito naglico do cilja. Vožnja traja jedva 6labo uro in bo še prehitro končana. Udobni sedeži električnega vlaka ne delajo nobene razlike med drugim in tretjim razredom, le tretji je zaradi cenejše voznine bolj poln, tako da morava pohiteti, da dobiva prostora ob širokem oknu, ki dopušča vsestranski razgled. In že zdrvi vlak po progi, 6e dviga nad Barcolo in hiti naprej proti Miramaru. Vso to čudovito obal imaš pred svojimi očmi, globoko doli pod 6eboj zreš širno moreko ravan. Morje je modro in ob obrežju prosojno, da vidiš skalnato dno. Vlak vozi bliskovito naprej, ustavi 6e za hipec 6amo na postaji Bivio d’Aurisina, potem pa švistne mimo globokih nabrežin6kih kamnolomov ter krene od morja V6tran v kraško kamenito puščavo. Na levi je ostala ljubka Sietiana, poleg nje štrli nad morjem 6ivo zidovje devinskega gradu in tam v daljavi 6e že dvigajo na obzorju dimniki in 6ilni žerjavi monfalcon6kih ladjedelnic. Naenkrat pa 6e 6redi kraškega kamenja pojavi zelena oaza z modro vodo — Timavo, ta čudovita reka, ki 6 takšno močjo privre iz kamenitih tal. Komaj par kilometrov dolg je njen tok do morja, med zelenimi njivami in vinogradi, 6 topoli obraščena polzi po dolinici. Skozi dva predora zdrvimo z vlakpm, predora, ki 6ta v prejšnji vojni ločila dve sovražni armadi, ko 6ta krvaveli v borbah na visoki Grmadi, ki se boči na de6ni v nebo, pa smo že na monfalconski ravnini. Ta ravan pod vznožjem okroglega kamenitega griča, ki je popil v vojni toliko krvi, da no6i zdaj na temenu tenek obelisk kot znamenje junakov, to je bilo jx>d bivšo Avstrijo edino riževo polje v V6ej državi. Tedaj je zaradi tega slovelo, danes pa je v veliko najx>tje, ker je požrlo že veliko denarja, da bi ga izsušili, pa se trdovratno upira V6em tem poizkusom. Riž prideluje danes Italija na boljših tleh v padski nižini, pridela ga toliko, da lahko pokrije vse potrebe domačega prebivalstva in ga še lahko izvaža. Danes je to polje okrog Monfalconeja močvirje, včasih pa je bilo čudež, ki 60 ga hodili ogledovat radovedni turisti iz cele Avstrije. Riž zahteva veliko dela, trdega dela in veliko vode, saj je izrazita vodna rastlina. Kali 6amo jx>d vodo in zori le, oe ga zaliva voda do jaolovice stebla. Obojega je tukaj imel, vode in pridnih rok, toda zemlje, rodovitne in plodne ni imel dovolj. Zato je bilo to polje jrod rajno monarhijo bolj za jx)no6, kot za korist. Še danes ga izsušujejo, nekaj njiv, obse-janih z žitom, so že napravili sredi močvirja. Italija je trdovratna, posrečilo se ji bo. Vlak se U6tavi na monfalconski postaji. Važno križišče je to, z velikim in živahnim prometom. Mesto je prostrano, neprestano raste, industrija mu daje jx>let, ladjedelnice, kemične tvornice in številna druga j»od-jetja zajx)6lujejo na tisoče rok. Cisto novo je večina hiš pozidanih jx> vojni. Od leta 1915 do 1917 je doživljalo vse grozote vojske, skraja med dvema frontama, potem v območju avstrijske artilerije, ki je rušila hišo za hišo. Še danes 60 vidni sledovi vojne na hribu nad mestom, ki je izpreme-njen v park razdejanja. Kaverne, betonirana zaklonišča |>od zemljo, strelski jarki, žične ovire, vse to je ohranjeno. Od Monfalconeja navzgor zavija vlak v dolino Isonza. Toda reke, toliko zaželene ne vidimo, njeno bližino naznanja 6amo betonirani kanal, ki dovaja vodo številnim elektrarnam La jarkom za namakanje zemlje. Isonzo pa teče tu globoko pod prodom — tam severozapadno od Monfalconeja, nad Cervignanom ga je namreč požrla zemlja. Kar na lepem izgine vsa reka v produ ter jx>d f>ovršjem teče naprej, da malo pred morsko obalo privre na dan kot Sdobba ter se jx>d tem imenom v gradeških lagunah izliva v Adriatico. Ustavlja 6e vlak na vsaki postaji. Ronchi, Redipu-glia, vas 6e drži vasi, na desni jih meji kraška pla- V kratkem bo izšla nova lepa slika Presv. Srca Jezusovega v velikosti 47X68 cm ki bo v okra* vsakemu domu. Slika bo v trobarv-nem bakrotisku Izdelala jo bo Ljudska tiskarna. tena sliki bo nizka Naročila sprejema le »Odbor deveterih prvih petkov« v Ljubljani, Miklošičeva c. 7 (Pr. zv.) Na istem naslovu lahko naročite tudi manjše slike Pr. Srca Jezusovega po 3 Lire, ki jih je še nekaj v zalogi nota, na levi pa 6e širijo po prostrani furlanski ravnini. Pri Gradiški pa 6e srečamo naenkrat z reko. Res, tako je zelena in bistra, kakor jo je opeval njen pesnik; kljub temu, da teče že dolgo j>o ravnini, je njen tok lahak in šumljajoč. Čudovito, kako izpremeni reka j>okrajino. Poprej enolična ravan se naenkrat nasmeje, kakor veselo dekle. V6e, zemlja, jx>lja, vrtovi, hiše, ljudje, V6e dobi drug iz-gled, tako radosten, tako vesel. Še potnikov v vlaku 6e jx>laeti razpoloženje V6e je na oknih in 6trmi v to lejpoto. Res, čudovita je ta zemlja v 6voji krasni rodovitnosti. Ne veš, ali 60 to njive, ali vrtovi, ki obdajajo reko. Tam je 6adni vrt, zasajen s samimi breskvami. Na tisoče jih je, v ravni črti. kakor da so jih sadili z ravnilom, jx>d njimi je zemlja obdelana in zrahljana ter daje še rast raznim pridelkom. Poleg sadono6nika vinograd, čisto v ravnini 60 izpeljane vrste trt, ki 60 že V6e pognale za laket dolge mladike. Poleg vinograda njiva, pa je tako 6krbno okopana, kakor drugod niso niti vrtovi. Vse mogoče ra6te na njej, vr6te špargljev, ogoni krompirja in turščice, ki je že lepo prilezla iz zemlje, vmes Iatnik vinske trte, pa široko jjolje žita, pa spet 6adeži, 6alata, radič, 6kratka, V6e kar rase v teh blagoslovljenih predelih, na tej dobri zemlji. Med njivami pa so dolgi drevoredi samih češenj — v zgodnji 6j>omladi so bile bele od samega cvetja kakor da je padel nanje 6neg, kmalu pa bodo rdele od sladkega 6adu. Na poljih pa od jutra do mraka ljudje veselih obrazov neprestano pojejo in pridni so, o tem dovolj zgovorno priča zemlja 6ama. Res prehitro mine vožnja jx> tem rajskem 6vetu. Naenkrat 6e zabeli tam na obzorju j>od sivimi 6kladi gora bela Gorizia z vencem snežnih velikanov v ozadju in naša vožnja je končana. športni drobiž V veliki briisselski dvoran! sta se pred nedavnim pomerila belgijski boksarski prvak v težki kategoriji Sys in francoski prvak Riegl. Borba je bila določena na 10 kol, prenehala pa sta že v šestem kolu, ker je Riegl priznal nasprotnikovo premoč. Italijan Botta, evropski mojster v lahki boksarski kategoriji je pred nedavnim branil evropski naslov pred svojim sorojakom Bisterzo. Po 15. kolu je ostal zmagovalec spet Botta, čeprav mu je komisija priznala zmago le po točkah. Italijani in Nemci se bodo srečali na zelenem nogometnem polju šele v jeseni. Do tedaj, pa je dejal nemški zvezni kapetan, da ne bodo Nemci odigrali nobene mednarodne tekme več. Prvo takšno srečanje bo torej v jeseni z Italijani. Tekma bo, kakor je že določeno, v Berlinu. V jeseni se bodo Italijani pomerili tudi s švicarskimi nogometaši, ki so posebno letos v prav dobri formi. Pretekli petek, soboto in nedeljo so se v Zagrebu pomerili na belih teniških igriščih hrvaški in slovaški teniški igralci. Za Slovake so nastopali Vrba, Košinar, dr. Fillo in Illeš. Za hrvaške barve pa so igrali Mitič, Pallada, Branovič in Sa-rič. Zazdaj vodijo Hrvati s 3:1. Zmaga bo skoraj gotovo hrvaška. V Milanu je italijanski in evropski boksarski prvak Luigi Musina premagal danskega prvaka v polteški kategoriji Henryja Nielsena, Prav tako je v vvelter kategoriji premagal Italijan Peiro Danca Andersona... V isti skupini je italijanski prvak premagal svojega rojaka Riboldija po točkah. Borba v bantem kategoriji med Italijanoma Cattaneom in Serpijem pa je ostala neodločena. Pred kratkim so se pomerili najboljši italijanski in madžarski igralci košarke. Zmagali so prepričljivo Italijani s 34:17. Madžari so bili boljši, kakor kaže rezultat. Prav tako so se pomerili hokejski reprezentanti Italije in Švice. Tekma je bila odigrana v Luganu v Švici. Borba je bila ogorčena in so jo Švicarji z golom razlike zapisali v svojo korist. Rezultat 2:1. Razen Švicarjev veljajo kot najboljši hokejisti na travi še Madžari. Svetovni prvaki pa so še vedno nedosegljivi Indijci. — To nedeljo pa so v povratni tekmi zmagali Italijani s prav takšnim rezultatom. Italijanski igralci rugbyja so odpravili Romune z22:3. Zagrebški Gradjanski bo 24. in 25. t. m. gostoval v Bolgariji. Igral bo proti sofijskima kluba FC 13 in Levskim. V Sofijo bo prišel igrat tudi budimpeštanski Ferencvaroš. Igrali bodo za pokal sofijskega župana. Konkordija pa bo igrala v istem času proti SK Bratislavi. Po uspešnem tekmovanju bukareštanskega Rapida v Turčiji je Rapid nastopil na poti domov proti bolgarskemu prvaku Levskemu v Sofiji. Zmagal je Levski z 2:0. Igrali so pred 15.000 gledalci. Pri »Obersnelu« razstavljata Putrih in Omersa Polda Tone: Selilci Saj so prav malo imeli v svoji beračiji, pa 60 le težko peljali. Visoko so naložili voziček in ga porivali proti barakam. Zena se je vpregla spredaj, mož pa je od strani rinil. Vedno znova je vpil, naj počaka: popraviti je bilo treba, da ni vsa ta nerodno naložena nasiava zgrmela v jarek. Zraven je tekalo osemletno punče in kar naprej sililo v mamo, če imajo še daleč. Nalašč so čakali, da bi se zmračilo, pa so 6e še prezgodaj napotili. Komaj se je umaknilo 6once, že so se bližali barakam. »Prezgodaj bomo,< se je ustavila žena. Ni rada razkazovala svoje beračije. Mož pa je bil drugačen. Nič si ni gnal k srcu, če so obubožali. Morda ni nosil na sebi krivde. Zena pa ni bila nedolžna. On je vedno rad delal in delavec Florjan Peter ni bil slabo zapisan pri delovodja. Saj bi bil še ostal na starem stanovanju, pa žena ni marala. Oh, težave so bile z njol »No, gremo!« mož je bil truden in se mu je mudilo. »Poglej! Zijala se že zbirajo.« »Naj se! Pretegni!« »Peter! Boljše bi bilo, da bi ti sam peljal! Za žensko, saj veš, ne pristaja.« Mož je bil vajen, da ženi marsikaj ni pristajalo. Vpregel 6e je in pretegnil. Trdo je zaškripal ' oziček, kakor bi bila naložena vsa dolga zgodba Florjanove družine. »V peti baraki bomo,« je vedel Peter. Zena ph se je samo namrdnila, si popravila lase in obleko in šla za vozom. Tako pokonci je hodila, j kakor bi spremljala bogato balo. V barakah so se j na oknih pokazali obrazi im brž so Florjamki vzdeli prilikijaj »štorklja«. Zato, ker je pokonci hodila. Zadeli so, kakor da bi vedeli, da se neprestano seli: kakor štorklja. Štorklja — gospa Florjanova — je previdno stopala za vozom. Nič je ni brigalo, naj mož vleče, če hoče. In mož je vlekel. Vlekel in garal je vse življenje. Dokler je bil doma, je delal za enega, kasneje, ko sta se z Marijo vzela, pa za dva. Ni bilo lahko. Malo je zaslužil, na vseh koncih je stiskal in varčeval, da je le ženi več prinesel. Zeni, ki niti mignila ni. Da bi vstala in mu zajtrk skuhala, ha — že na misel ji ni prišlo. Da bi nvu južino prinesla na žago: naj vzame s seboj kruha pa mrzle kave I Kaj bi nosila ona, gospa! Kadar je šla v mesto, 6i je posadila na glavo okrogel klobuček, raz katerega je štrlelo belo pero. In obleka! Če ne bi videl, da je prišla iz barake, bi jo pozdravil kot imenitno gospo. Mož ji je večkrat oponesel, da ves denar nase obesi, pa je bila užaljena. In Peter je spet molčal in trpel: včasih je potrpel radi nje — rad jo je imel, zdaj pa je prizanašal zaradi otroka. »Poglej! Tu bomo,« se je ustavil voziček. Peter je pobrskal po žepu, dobil ključ in odklenil. Baraka ni bila najslabša. Res je bila stara — Bog ve kdaj jo je postavila mestna občina — a poznalo se ji je, da so v njej stanovali skrbni ljudje: okna so bila cela; na podu v veži se je poznalo, da je bil nedavno poriban. Gospa Florjanova se je zavrtela v veži, odprla štedilnik, nato pa planila v sobo: »Smrdi! Joj Peter, kam smo prišli? Daj, vsaj okno odpri!« Peter je odprl okno in odšel, da raztovori voziček. Počasi je v sobi postalo kar domače. Peter je postavil ob steni posteljo. Njegova je bila, kdaj si jo je že kupil. Takrat, ko sta se poročila, jo je imela tudi Marija. Pa je po nekaj dnevih prišel njem brat im povedal, da je postelja nje- Starodavniki so neomajno verjeli v izrek, ki so ga bili postavili: »Inter arma sdemt Musae.« Moderni časi pa so tudi to prislovico zanikali. Toliko pridnega umetnostnega dela vsepovsod, v glasbi in v upodabljajoči umetnosti! Tam kar naprej koncerti, da 6e komaj zvrščajo, tod razstava za razstavo. Ljudje delajo, delajo, in rezultati so visoko kvalitetni. Kdo ne bi bil tega vesel, kdo ne bi bil tvorcem hvaležen. Visoko kvalitetna umetnostna prireditev je prav te dni tudi razstava kiparja Karla Putriha in slikarja Nikolaja Omerse v gornjih prostorih »Galerije Obersnel«, kjer je zadnji čas razstavilo že toliko pomembnih slovenskih umetnikov. Razstava je deležna že prve dni zelo lepega obiska. Putrih in Omersa delata in rasteta. Od zadnje razstave sta pokazala oba vprav sijajen napredek, ki obeta za oba umetnika naj lepše možnosti v bodočnosti. Putrih, ki se je prej zelo veliko in izredno uspešno ukvarjal z akti, se je zadnje čase, kakor kaže pričujoča razstava, začel posebno vestno in iznajdljivo zanimati za portrete. Na tej prireditvi ima nekaj prvovrstnih glav, ki ga uvrščajo brez dvoma med najboljše kiparje, ki so se pri nas kdaj baviti s to panogo plastike. Te glave bo rešene formalno izredno dobro, pogojen pa je izborno tudi portreti rančev značaj, tisto, brez česar nas portret ne more prepričati, tisto, brez česar ostane glava mrtva. Putrihu pa se je tokrat vprav rešitev tega problema posrečila zelo dobro. Najboljše glave na razstavi so »P. E. P.«, »G. B.<, izjemno odlična »Vida«, »P. V. K.« ter »Dori«. Dobri pa so nadalje še »Gustl«, »Glava deklice«, »Oglar« ter »Deklica z grozdi«. Srečno je rešen tudi »Akt«, edini na tej razstavi. Zanimiv je »Torzo« iz žgane gline (ne-barvan). Nekoliko vpogleda v Putrihove bodoče poti in prizadevanja nam odpirajo razne skice. Putrih je od zadnje razstave zares močno zrastel. Izreden napredek kaže slikar Nikolaj Omersa, ki je po številu novih razstavljenih del 60deč, postal tudi nenavadno priden. Omersa razpolaga s tolikšno barvno lestvico in s tolikšnimi spretnostmi njenega izrabljanja kakor redkokateri naš slikar. Vse kaže, da nam prav z Omerso, zaradi širnih možnosti razvoja, ki nam jih je na tej razstavi pokazal, zanesljivo raste eden velikih bodočih mojstrov slovenskega slikarstva — kljub raznim omalovažujočim mnenjem o kvaliteti njegovega dela. Ta razstava sama jo tista itak postranska mnenja dokončno odpihnila kot pleva. Prave kvalitete ne more ubiti nobeno zapostavljanje, nobeno omalovaževanje — če treba, se prebije tudi kakor zelena bil skozi živo skalo. Omersova umetnost se je na tej razstavi za vselej učvrstila. Njegovo ime bo poslej treba vselej izgovoriti, kadar bo nanesla beseda na najboljše med sedanjo slikarsko generacijo. V vrsti kvalitetnih slik naj naštejemo le najboljše: To sta brez dvoma »Zima I« in »Zima II« (Kongresni trg v snegu), polni prečudovitega zimskega nastrojenja, hladnega zraka in mrzle, boječe svetlobe, ki dobiva svoja zatočišča v odsevih po senčnih pročeljih hiš. Čudovita so v barvah tudi nekatera »Zatišja«, zlasti »Zatišje I«, »Zatišje III«, »Zatišje IV« in »Zatišje V«. Dobra slika je dalje »V gozdu«. Prav imenitna je pokrajina »Ob Ljubljanici«. Zelo lepo se je Omersi posrečil zanimivi in težavni poskus, ki bi tolikim drugim spodletel — »Metež«. Kovice iz Triesteja Na »praznik tehnike« dne 10. maja sta bila v Rimu odlikovana za tehnična dela dva Triestinca, radiofehnik Alojz di Tella in tehnični ravnatelj provincijskega Dojx>lavora Karel Forti. Prvi je dobil odlikovanje za originalen izum filmskega zvočnika, drugi pa za velikopotezno organizacijo kinematografije in radiofonije v okvirju Dopola-vora v naši provinci. Odlikovanji — umetniško izdelane diplome, jima je izročil minister za korporacije Ricci. Nov italijanski izum na polju zvočnega filma. Kakor smo omenili zgoraj, je bil odlikovan ob priliki »praznika tehnike« trieetinski rojak Alojz di Tella z diplomo za 6voj izum na področju zvočnega filma. Doslej se je jx>6luieval italijanski zvočni film inozemskih patentov za svoje zvočne naprave. Največ zvočnih naprav je bilo izvršenih po ameri-kanskem sistemu western-Elefric, zadnje Čase se je uveljavljala tudi naprava jx> nemškem 6i6temu To-bis. Di Tella pa je zdaj konstruiral filmski zvočnik na podlagi čisto svojskega sistema, pa tako dovršen, da presega celo V6e najboljše inozemske sisteme ter jih bo z uspehom nadomestil. Izumitelj je dal 6voj izum patentirati v Italiji in v raznih inozemskih državah, da ga tako zaščiti. Italijanska kinematografija je z novim zvočnikom veliko pridobila ter se bo poslej lahko tudi na tem področju osamosvojila, kakor 6e je že povsem postavila na lastne noge v jx>gledu filmske produkcije. Junaška smrt znanega športnika. Na libijskem bojišču je padel junaške smrti korporal Jo6ip D’Eri iz Triesteja. Bil je znan športnik ter državni reprezentant v grško-rimski rokoborbi. Kakor je bil že na prejšnji razstavi odličen >In-terieur«, tako se je na tej umetnik ie bolj postavil z »Obednico«. Od portretov najbolj ugaja »Zenska glava«, dasi bodo temu ali onemu tudi nekateri drugi morda prav všeč Slikar ima na razstavi še prav dober »Akt« ter dve izborni sliki s cvetjem »Anemone« in »Nageljni«. Oba umetnika sta si s pričujočo razstavo dokončno utrdila izredno vidni me6ti v slovenski upodabljajoči umetnosti. Pred njima se odpira še lepa pot in prepričani smo trdno, da nas bosta na prihodnji razstavi razveselila še z novimi, še boljšimi deli. Obisk najtopleje priporočamo vsemi Seja občinskega sveta V smislu zakona o mestnih občinah je sklical župan dr. Jure Adlešič sejo mestnega sveta za jutri, 21. maja ob pol petih popoldne v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva. V javnem delu seje bodo na sporedu: naznanila predsedstva, odobritev zapisnika zadnje seje, potem pa bo sledilo poročilo finančnega odbora in poročilo trošarinskega odbora. Nadaljevali bodo potem s tajno sejo, na kateri bodo odobrili zapisnik zadnje seje in obravnavali poročila personalnopravnega odbora ter diuge podobne zadeve. Ljubljana Koledar Danes, sreda, 20. maja: Bernardin S Četrtek, 21. maja: Andrej Bob. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c lj mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. Matere delavskih družin in sploh žene iz socialno šibkejših krogov se v svojih težavah in skrbeh večkrat z zaupanjem pismeno obračajo na župana, da mu odkrijejo svoje želje in dajejo razne nasvete. Prav lahko je pa razumljivo, da v svojih skrbeh pozabijo svojemu podpisu pripisati tudi naslov ter jim zato župan ne more pismeno odgovoriti, čeprav bi se jim rad pismemo zahvalil za nasvete, porojene iz izkušenj. Zato naj bodo tudi tiste matere in žene, ki so pozabile poleg svojih imen navesti tudi svoj naslov ter jim zato ni mogoče pismeno odgovarjati, prepričane, da župan smatra ta pisma za dobrodošla, ker odkritosrčno odkrivajo pravo sliko razmer v družinah našega delavstva, nižjega uslužbenstva in sploh manj premožnih slojev. Mestni prehranjevalni odbor obravnava vse predloge in nasvete ter si prizadeva, da bi bilo željam čim najbolj ustreženo — poleg tega pa nasvete in predloge sporoča tudi višjim oblastem, da bi pomagale socialno šibkejšim slojem in jim olajšale težke razmere. Našla se je krušna karta v torek med 18. in 19. uro na Parmovi ulici. Dobi se: Požar Franc, Parmova ulica 48, stopnišče VIII-I. Dražbe zlatnine in dragocenih predmetov v ljubljanski mestni zastavljalnici morajo do preklica odpasti, obenem pa tudi opozarjamo, da nerešeni predmeti zaj>adejo in prebitki ne bodo več izplačani. Nove plinske instalacije in razširitev sedanjih jdinskih naprav so, kakor znano, po odredbi Visokega komisariata prepovedane, na kar mestna plinarna opozarja vse stranke, ki. se nameravajo nanovo priglasiti za ujmrabnike plina. Po tej naredbi bo mestna plinarna sprejemala nove prijave za uporabo plina le v primerih preselitve, t. j. ob menjavi stanovanj v mestu samem ali pa ob priselitvi iz drugih krajev, če še ni minulo 6 mesecev od dneva, ko je stranka v prejšnjem stanovanju prenehala rabiti plin. V takih primerih izpolni stranka prijavno tiskovino, ki jo dobi v mestni plinarni ter jo predloži mestnemu anagrafskemu uradu v potrdilo, da v resnici stanuje v stanovanju, navedenem v prijavi. Ta potrdila mestnega anagrafskega urada so po odredbi Visokega Komisariata oproščena kolka. Pogoj, da bo plinarna takim prošnjam lahko ugodila, je pa, da so tista poslopja že opremljena z vsemi potrebnimi plinskimi vodi, a izjeme lahko dovoli samo Visoki Komisariat Ljubljansko gledališče Drama- Sreda, 20. maja ob 17.30: »Sola za žene«. Red Sreda. Četrtek, 21. maja ob 17.30: »Poročno darilo«. Premiera. Red Premiereki. Petek, 22. maja ob 15: »Ifigenija«. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Opera’ Sreda, 20. maja ob 16.30: »Evgenij Onjegin«. Red A. Četrtek, 21. maja ob 17: »Boccaccio«. Red Četrtek. Petek, 22. maja ob 16.30: »Carmen«. Prvič v sezoni. Red Premiereki. j gova: »Mati so jo meni zapustili.« Peter ni ugovar- I jal, Marija pa je zajokala in tarnala, kakor bi ji ves svet delal krivico. Mizo, klop in dva stola je postavil ob okno. To je bilo vse, kar so imeli. Le celo balo Marijine obleke je še stresel na posteljo. V veži je dolgo uravnaval polico: je bila vsa zve-žena. Nato je po njej razmestil ono malo posode, kar so je imeli. »Marija! Za večerjo bo treba zakuriti!« »Saj ne utegnem. Obleko moram pospraviti. Ko bi nocoj ti kuhal. Ni treba nič drugega kot čaj.« Peter je vedel, da bo tako. Poiskal je na vozičku drva in uprasnil vžigalico. Ni hotelo goreti. Pokleknil je pred štedilnik in pihal. Pa je prav takrat od nekod prineslo barakarske fantine. Na glas so se zakrohotali Florjanu. Peter se je ozrl in se tudi zasmejal: saj mu drugega ni kazalo. Gospa Florjanova pa je skozi okno nahrulila fantine. No, saj ni nič pomagalo: so še tisti večer pravili po barakah, da pri novih sosedih oče kuhajo večerjo. »Poglej! Tak bi moral biti,« so rekle ženske možem. Možje pa so privihali brke in brundali: »Jaz bi ji že dal.« ... *^e kje so so vzeli —< so vsi spraševali. Nihče jih ni poznal. * Florjan je že zgodaj odšel na delo. Ko je bil pa prav na drugem koncu mesta zaposlen. Šele pod noč se bo vrnil. Gospa Florjanova je imela dovolj časa, da se je razgledala po barakah. Sosede je celo obiskala. »Da ne bodo mislili, da smo neotesanci,« je rekla. Radovedno so jo sprejeli. »Vprašaj, od kood je pripeljal s »seboj še ženo in obe hčerki. Nekoliko nerodno nama je sprva bilo, toda goepejina prijaznost je kmalu pripomogla, da smo bili sredi živahnega razgovora in razpoloženja. Elena, starejša hčerka, sedi prav na koncu gondole. Z Milanom se menita o lilmski razstavi, prav za prav tekmi, ki se pravkar vrši v Benetkah. Marija, dvanajstletna deklica, sedi poleg gospe z mapo v rokah in slika, slika ... S svojimi velikimi očmi bi najrajši zajela vso pojemajočo modrino neba in jo prenesla na papir. Nič ne govori... Včasih pogleda sem na konec, kjer sediva z go-s[>odom in se nasmehne. »Cemu potujete?« pretrga nenadoma gospod poleg mene molk in me vprašujoče pogleda. »Hm! Lepo je! Ogledujem in se učim...«, pravim med smehom. Ne gre mu v glavo. »Zaradi lepote potovati? Ali mislite, da je sploh kaj lepega na svetu?« »Jel Po svoje je lepo vse tisto, kar me duševno dviga, ob čemer uživam. Pa naj bo potem to slika, kip, steber, ali pogled na jezero, ki se zrcali v luninem siju, ali pa samo nekje skromen, a okusen napis... Ali pa ...« »Hm J In kaj potem, ko gledate tisto Lepo?« »Srečen sem in si v tistem hipu ne želim ničesar 1« »Srečen? Včasih si mislim, da smo takrat, ko mislimo, da smo srečni, ali pa, ko mislimo, da smo že blizu nje, podobni vlaku, ki drsi za svetlobo, ki jo sam meče po mokrih tračnicah pred seboj, pa je nikoli ne more ujeti... Srečen? Ne verjamem! Sicer pa jo možno, saj je morda sreča baš v tem, da si človek domišlja, da je srečen. Vsak jo po svoje vidi in vsak 6i jo po svoje želi. Poglejte Marijo! Riše palače, ribiče, gondoljere, ki v resnici niso taki, a ona si jih take predstavlja, take si jih želi in zato zanjo tudi taki so. Sicer pa jaz nikoli ne bi hotel potovati. Da! če bi vedel, da bom nekoč mogel reči: Tako! Zdaj pa ni več na svetu stvari, ki je nisem videl, ali ki bi me še zanimala in bi si je še zaželel videti. Da! Potem bi potoval. Toda človek si vsega nikoli ne bo mogel ogledati in to človeka muči. Ni hujšega na svetu, kot človek, ki mu je potovanje postala strast, pa je ne more utešiti. Boljše bi mu bilo, da ne bi nikdar prekoračil domačega praga. In poleg tega potovanje pokvari človeka. Marija! Njene misli niso trgovina, kupčija, niti dom ne! Njen svet so strgani ribiči, ki krpajo mreže, njeno zanimanje je gondoljer, ki jo popelje s seboj k svoji bolni ženi tja v umazano predmestje, njen svet so ozke, temne ulice, preko katerih visi dan in noč mokro perilo — to je zdaj njen svet! In vsemu temu sem sam kriv, ker sem jo vzel na pot. Ne zdaj, že prej, ko je bila čisto majhna. In njeno življenje bo eno samo dolgo potovanje... s 6kicirko v roki...l< Ne ljubi se mi niči Ne, danes si nočem ogledovati mesta in brskati po vodiču. Ne! Danes hočem občutiti — doživeti Benetke... Zaprem oči. Vse je tako tiho. Slišati je le enakomerno pljuskanje vesel po vodi. Na kaj le neki misli ta gondoljer nad menoj? Bog ve, kaj skriva v sebi? Eno izmed tisočerih zgodb, ki ne bodo nikdar napisane... Elenin zvonki smeh me zmoti Z Milanom poskuSa govoriti hrvatsko. Kako čudni sestril Marija sedi in ne riže več. Odložila je svinčnik in skicirko in naslonila je glavico na drobne pesti. Zdai samo gleda in iz oči ji berem, kako v sebi živi. Elena se niti ne zmeni za črne sence mrtvih, z zlatom obrobljenih palač, ki drse v temi mimo nas. ne za silhuete cerkvenih kupol, ki se izgubljajo v daljavi. Z ničemer ni zadovoljna. Jazz na trgu svetega Marka ji je preslab, stolp se ji zdi prenizek, voda preumazana, palače mrtve — nič življenja... Lahno drsimo naprej... Sanjati... sanjati... Šepet in enakomerno ploskanje vesel... Benetke. Pozno sva se prebudila. Leno sem se pretegnil in se ozrl na drugo stran. Milan se je pravkar prebudil. Čudno sva se pogledala, kakor da se ne bi še nikdar v življenju videla, in se obrnila vsak k svoji steni. »Dobro jutro!« 6em zazdehal. ... ooooaa jutro 1« je odvrnil neki glas izpod odeje. Potem se je prikazala izpod odeje roka, zatem skuštrana glava in slednjič celotni Milan. Nagnil se je iz jsostelje in vzel z nočne omarice uro. »Pol osmih!« »Pozno je! K večerji bo treba!« Nikar ne mislite, da je to kakšen »lapsus calami«. Prav točno tako je bilo. Ura je bila namreč pol osmih zvečer. Včeraj, ozircu.a danes, ne vem, kako bi dejal, sva bila vso noč pri onem trgovcu. Vse mi še brenči po glavi. Ob osmih zjutraj sva šla komaj spat. Milan pravi, da še ne gre iz Benetk. Baje zaradi nekih znamk... Hm! Benetke. »Ali ni čudno, da se ravno ob slikarskih umetninah kritike tako razbijajo? Si bral v Cankarjevi knjigi »S poti« tisti razgovor oL Tizianovi Assunti?« »Bral! Toda veš: po mojem prave kritike sploh ml« »Ne razumem te, kako to misliš!« 7.n l.jnd«ko tiskarno v TJnbljani: Jože Kramarič - Izdajatelji UiL Sodja - Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« Izhaja ob dejavnikih ah U - M«. ..........j- »"»»initlmfl MrfMI MhmMIMI InpHarieva nlif* ^TTI M UoiMBJ MBltarkva JtlifiA 6» IttttMIftM ■* Tdfiloa Štes. <0-01 do 40-01 — Eedruinlcfti ISflVfi »esl*