Petra Blaj Hribar Iz Tokia drvi vlak v Kjoto Iz Tokia drvi vlak v Kjoto. Mogoče je obrnjen na glavo. *** V majhnem, zatohlem avtobusu potujem v Gr~ijo. Na arheolo{ka izkopavanja. Potujem sama. Na poti do Aten je poleg mene {e nekaj sopotnikov. Po večini same starej{e gospe v sivih, pu{~obnih oblekah. Jopica je obvezna. Od Aten naprej sva s {oferjem sama. Pokrajina je lepa. Slikovita. Sonce pripeka. Malo zadremam s slu{alkami v u{esih. V glavi mi odzvanja "If you're goin' to San Francisco ..." in me zaziblje v sladke sanje. Prebudi me {oferjev krik. Prispela sva. Iz Tokia drvi vlak v Kjoto. ^ ^ ^ ^ ^ ^ Pričaka me veselo dekle, Virginia W*** po imenu. Na videz jo poznam s fakultete. Z nasmehom na ustih mi reče: "Zdravo! Smo te komaj čakali. Naj ti pokažem tvojo sobo ..." Prime del moje prtljage in lahkotno odskaklja proti neki hi{i. Komaj ji sledim. Končno jo vsa zadihana dohitim, ona pa že odpre vrata moje sobe. Kak{en pogled. Vrata vodijo v nekaka{no pokrajino. Videti je kot jasa, ki jo obdaja gozdič. Prelepo je. Polna je cvetja. Prevzame me sme{en občutek, ker nikjer ni nobene živali. Sredi jase stojijo skupaj tri postelje, ob zadnji pa je parkiran star rdeč avto. Simpatično zarjavel. Vanj naj bi spravila svojo prtljago. Nasmehnem se. Na to bi se pa res lahko navadila. Iz Tokia drvi vlak v Kjoto. Večer je prijeten. Toplo je, le lahen vetric piha. Zberemo se k večerji. Večino ljudi poznam s fakultete. Nekaj obrazov je novih. Vendar se vsi zdijo prijetni. Večerja je okusna. Po pomivanju posode sledi obvezna cigareta. Z Virginio W*** se umakneva ven, si prineseva stole in v miru prižgeva cigareto. Hmmm, kako prija prvi dim takoj po večerji. Globoko vdihnem. Zapleteva se v pogovor. Kmalu se nama pridruži še *** in prinese s seboj nekaj piva. Kar naenkrat je okoli nas polno ljudi. Med hribi se razlega glasen smeh. Yukio M*** prinese kitaro in oglasi se zborček. Ob treh zjutraj se končno odpravim spat. Jutri nas čaka naporen dan. *** Iz Tokia drvi vlak v Kjoto. *** Zgodaj zjutraj je kar prehladno. Vsi se zaspano pretegujejo pred vhodi v svoje sobe. Zajtrk nas že čaka. Meni je pomembna predvsem jutranja kavica. v Ze smo varno "spakirani" v kombije in drvimo na naš teren. Teren je velik. Kaj velik, velikanski ... takih doma nimamo. Vsak prime za svoje orodje in se spravi k delu. Če bi nas kdo gledal iz letala, bi se mu zdelo, da opazuje velikansko mravljišče. Vsake toliko nas pride pogledat kakšen zaskrbljen kmet in nam kaj dopoveduje v sočni grščini ... Zvečer spet večerja. Vsi smo kar prijetno utrujeni, zato se naše večerno druženje konča že okoli polnoči. O, sladka postelja ... Minevajo dnevi ... meseci ... Podnevi delamo, ponoči se zabavamo. Iz Tokia drvi vlak v Kjoto. Ne vem, kdaj, in ne vem, kako. Zgodilo se je pač, enkrat ... Profesor je izginil neznano kam in tudi delati smo nehali. Profesorja so nadomestile stare ženice, ki so tam med hribi, daleč stran od civilizacije, skrbele za nas. Vse oblečene po nekakšni čudni modi, iz let med obema vojnama ali pa po drugi svetovni vojni. Nekam skrivnostne, predvsem pa zelo konservativne. Jaz jih imenujem tete. Tete nas vsako popoldne peljejo v nekakšno cerkev. Do bližine cerkve se pripeljemo s kombiji, nato še dobrih pet minut pešačimo ob majhni rečici. Vanjo zahajamo le mi in nekaj najbliže živečih domačinov. Kamnita cerkev nima oltarja, ni večladijska in tudi duhovščine ni na spregled. V njeni notranjosti so visoke mize. Za eno mizo se postavijo trije ali štirje ljudje. Obred poteka tako, da stoje prižgeš svečo in „moliš" za neko osebo. Nikoli ne moliš k Bogu ali božanstvom. Vedno le „prosiš" nečesa za določeno osebo. Vse skupaj traja morda dvajset minut. Nato vsi posedemo okoli istih miz in postrežejo nam s kavo. Včasih tudi s čim drugim, kadar ostanemo dalj časa in se zabavamo pozno v noč. *** Iz Tokia drvi vlak v Kjoto. *** Kmalu smo že čisto navajeni na naše tete, ki so že kar nekakšne guvernante. Tudi obisk cerkve je že rutina in zdi se, kot da tako živimo že od nekdaj. Včasih pred našim domovanjem zakurimo kres. Pripovedujemo si zgodbe, igramo kitaro in prepevamo. Spletlo se je tudi že nekaj romantičnih zvez. Sama se še vedno največ družim z Virginio W***. Pridružil se nama je tudi Yukio M*** in postali smo neločljiva trojka. Yukio M*** se mi zdi kar simpatičen in tudi na pogled prijeten ... v resnici se mi zdi LEP. Iz Tokia drvi vlak v Kjoto. Večer in ogenj. Na nebu se vidijo vse zvezde. Sliši se petje in tiho preigravanje kitare. Sedim na travi in si objemam kolena. Malo stran sedi Virgina W*** in se spogleduje z Oscarjem W***. Zdita se srečna. Nasmehnem se in se ozrem okoli. V bližini sedita tudi Yukio M*** in Emily B***. Odločim se, da bom malo prisluškovala njunemu pogovoru. Zabavno. Pogovarjata se v švedščini. Ugotovila sta namreč, da jo oba govorita, in od takrat se med sabo pogovarjata le v tem jeziku. Morda malo za vajo, morda zaradi skrivnosti. Na sre~o sama govorim dansko in tako razumem tudi nekaj malega {ved{~ine. Poslu{am ... Pogovor vodi Yukio M***. Pripoveduje o nekem dekletu. Pravi, da je zaljubljen. Iz njegovega opisa dekleta na svoje presene~enje ugotovim, da govori o meni. Razburjena vstanem. Oba se obrneta proti meni. Kar naenkrat mi nezavedno uide:"Butelj neumni! Saj ve{, da razumem, kaj govorita! Kako si drzne{ ... ti, ti kreten!?! Meni v obraz pa ne bi povedal!??! ..." Besno se poženem v dir. Brezglavo te~em proti svoji sobi. Yukio M*** se požene za mano. Hitro planem v sobo. Po glavi mi roji kup ~udnih, malo zme{anih misli. "Kaj pa, ~e ni mislil mene?! Morda sem si kar nekaj izmislila? Kaj pa, ~e bo jezen? ... Zakaj pa bi bil jezen?! Kaj pa, ~e sploh ne bo pri{el? ... Oh, kako si želim, da bi pri{el ..." Vrata se odprejo. Obrnem se. Pred mano stoji Yukio M***. Oba sva zadihana od hitega teka. Od besa ali pa ~esa drugega se mi na lepem ulijejo solze. Yukio M*** me presene~eno in hkrati kar malo prestra{eno gleda. V sobi vlada popolna ti{ina. Sli{i se le moje hlipanje. Yukio M*** me po~asi objame. Nežno za{epeta: "Š{{{{ ... Ne jokaj ... Saj niti ne vem, kaj sem storil narobe." Odrinem ga. "Kaj!? Kako ne ve{? Že celo ve~nost smo tu! In kdaj si ugotovil, da sem ti v{e~? In kdaj bi mi povedal!? O svetem Nikoli, kaj? In kdo ti je dovolil, da to razlaga{ drugim? ..." Kar ne morem nehati. Za hip pomislim, da se mi me{a. Zakaj že kri~im nanj? Globoko vdihnem in zinem: "Oprosti." Nasmehne se. "Nikar se ne opravi~uj. Ve{, res ... res si mi v{e~. Rad bi poskusil s tabo ... mislim ... ne, verjamem, da je to to." Minuta mu~ne ti{ine. Obraz se mi kon~no zjasni. Stopim bliže k njemu in ga pobožam po obrazu. "Tudi ti si meni v{e~. Prav rada poskusim s tabo." Tudi on se nasmehne. Kako prekrasen nasmeh ima. Ves je ~udovit. Nežno me poljubi in kar naenkrat gola leživa na postelji ... *** Iz Tokia drvi vlak v Kjoto. Zbudim se v njegovem objemu. Ravno mu odmaknem pramen las z obraza, ko se zunaj zasli{i vpitje. Kar privzdigne me, ko se nekaj zaleti v vrata. Tudi Yukio M*** se zbudi. Vrata se vdajo pod pritiskom in v sobo planejo besne tete. Kri~ijo nekaj nerazumljivega in krilijo z rokami. Zvle~ejo naju s postelje. Nekaj jih odvle~e Yukia M*** iz sobe, medtem ko jaz besno kri~im na teto, ki je ostala z mano v sobi. Strogo me premeri in besno spregovori: "Da te ni sram! Kako si mogla?! Pa saj vendar pozna{ pravila! Kdo vama je dovolil tako predrznost?! Strogo bo{ kaznovana!" "Zakaj?" vpra{am s solzami v o~eh. "Kar prevzemi odgovornost za svoje ravnanje. Za kazen bo{ ostala tu. Nikamor ne more{. Te bo že {e izu~ilo ..." To reko~, je stopila skozi vrata, jih zaprla za sabo in tudi ve~krat zaklenila. Najprej sem se zapodila v vrata in razbijala po njih. Niso se premaknila niti za centimeter. Nato sem besna tekla gor in dol po sobi. Edino, kar se je izcimilo iz vsega tega, je bilo, da iz te sobe ni nobenega izhoda. Sesedla sem se na tla. "Kaj se je zgodilo? Kaj bom pa zdaj? Bom zaprta do konca svojega življenja? Kje je Yukio M***? Kaj so mu storile? Zakaj? Zakaj? ZAKAJ????" Planila sem v jok ... na tleh sem se zvila v klob~i~ in jokala ... Minevali so dnevi. Vsega se bolj megleno spomnim. Baje so mi nosili hrano. Ampak se ne spomnim. Vem, da nisem jedla. Samo ležala sem na tleh. Vsa otrpla. Po nekaj dneh tudi jokala nisem ve~. Morda sem izjokala vse solze ... Koliko dni je minilo ... tega ne vem. *** Iz Tokia drvi vlak v Kjoto. *** Nekega dne, ko sem že verjela, da sem v resnici zblaznela, so se odprla vrata. Na njih se je pojavila glavna teta. Prav tista, ki me je zaprla. Videti je bila veliko prijaznej{a kot prej ... skoraj so~utna. Pogledala me je. "Odlo~ila sem se, da te izpustim. Sicer mi bo{ {e umrla. Če ne od žalosti, pa od lakote." Nejeverno sem zrla vanjo. Stopila je k meni in me vzdignila. "No daj, no. Vstani, punca. Svobodna si." Prazno sem jo pogledala. Brez besed sem se odpravila proti vratom. "Ne bom prepre~evala vajine zveze. Toda ne bodita tako javna. Rada se imata lahko tudi na samem. Ne razkazujta se mi naokoli." In že sem zadihala svež zrak in za~utila toplo sonce na svojih licih. Zamižala sem in globoko vdihnila sveži zrak. Ko sem odprla o~i, sem pred sabo zagledala Virginio W***. Poskusila se je nasmehniti. "Je s tabo vse v redu? Ti lahko kako pomagam? Ali kaj potrebuje{?" Objela sem jo. Tako sem bila vesela ... "Le kavo in cigareto, prosim," sem se zasmejala in jo prijela za roko. Na poti do kuhinje so ljudje sicer buljili vame, toda iz vljudnosti so mol~ali. Nekdo me je pozdravil, spet drugi se mi je nasmehnil. Nisem se menila zanje. V kuhinji je sedel tudi Yukio M***. Ko me je zagledal, so se mu zasvetile o~i. Vstal je in me narahlo prijel za roko. Nasmehnila sem se in se mu vrgla v objem. Tesno me je stisnil k sebi, trenutek zatem pa me nežno odrinil in {epnil: "Saj ve{, da ne smeva ... tako pred vsemi ..." Pokimala sem. Vzela sem skodelico kave in z Virginio W*** od{la ven na cigareto. Oh, božanski ob~utek ... Zve~er smo se spet vsi zbrali ob ognju. Svet se je spet zdel lep in vesel. Zgodaj sem od{la v sicer osovraženo sobo. Yukio M*** mi je sledil ... In jutro je bilo spet ~arobno. Iz Tokia drvi vlak v Kjoto. Popoldne smo se odpravili v cerkev. Temnilo se je že, ko smo parkirali kombi. Vsi so od{li naprej, le Mark T*** se je {e nekaj obiral pri kom-biju in prosil, naj ga kdo po~aka. Odlo~ila sem se, da po~akam z njim. Iz kombija je privlekel kov~ek. Iz njega je za~el vle~i nekak{ne cunjice in jih obla~iti. Začudena sem ugotovila, da se oblači v ženska oblačila. Vse v odtenku rumene. Rumeno zlate najlonske nogavice, ultra kratko rumeno mini krilo, rumene salonarje, zlato majico ... Malce sem strmela vanj. Za namen~ek si je na koncu nadel {e lasuljo. Rumeno, seveda. Z velikimi kodri. Položaj je bil res sme{en. Naenkrat me pre{ine, da je danes 31. oktober, "dan čarovnic". "Pa te nič ne moti, da bo{ edina ma{kara?" ga nejeverno pogledam. Sledi buren odgovor ... nekako v stilu: "Dol mi visi!" Sprehodiva se ob reki. Nalahno me oplazi po roki. Spregledam dotik. Malce upočasni tempo in se stegne za mojo roko. Vpra{ujoče ga pogledam. Začne mencati. Sprva se mi zdi sme{no, ko ga gledam takole oblečenega v žensko. On pa {e kar menca. Zazdi se mi, da vem, kaj hoče. "Daj no, Mark T***. Saj ve{, da sem z Yukiem M***." In si posku{am nadeti prizadet in hkrati "tolažeč" izraz. Očitno mi ne uspe najbolje, saj se ves besen obrne proč in zaluča nekaj v reko. Malo me spreleti srh. "Rada bi {la v cerkev, k drugim," rečem tiho. Pogleda me in že čez nekaj trenutkov nadaljujeva pot. Čez nekaj minut mi reče: "Ce si bo{ kdaj premislila ... no ... če se vama ne bo iz{lo po načrtih ... ehm, no ... saj ve{, bom tu čakal nate." Samo odmajem z glavo. Ne bi ga rada prizadela. Toda do njega čutim le prijateljstvo. Ne vem, kaj bi mu rekla, zato spremenim temo: "Pa misli{, da te bodo takega spustili noter?" Na glas se zasmeje: "Itak!" Že sva v cerkvi. Po trije se postavimo k mizam, prižgemo sveče in "prosimo". Ko je konec, na mizo prinesejo pivo. Malo se stisnem k Yukiu M*** in veselo pomežiknem Virginii W***. K na{i mizi pristopi Mark T***. Pogovarjamo se nekaj "tjavendan". Sredi pogovora mi na{emljeni Mark T*** nagajivo, a globoko pogleda v oči. Malo mi je nerodno. Naenkrat se njegova roka, v kateri drži jojo, sproži ... Udari me naravnost v čelo. S tak{no silo, da mi glava omahne vznak ... Čuden občutek ... Zbudim - Iz Tokia drvi vlak v Kjoto. Mogoče je obrnjen na glavo.