SVOBODA
Vprašanje povratka beguncev v domovino je "težavno in delikatno", Piše č.g.Marijan Komjanc v primorskih listih» (Poročilo objavljamo na 4.strani.) In kako prav ima! Je pa tudi skrajno odgovorno in moti se , kdor misli, da bo zadeva rešena z otvoritvijo povratniške pisarne...
Kajti zaključek, da ljudje bežijo predvsem zaradi preselitve pre= ko morja ali pa zaradi avanture, je v osnovi zgrešen, ker ne išče pra= ^ih vzrokov pobegov. Ni dvoma, da so primeri lahkomiselnosti in krimi= ftala; toda večina ljudi, ki se odloči za beg v svobodo in na poti do ^je postavlja na kocko svoje življenje, mora imeti za tak korak globok ^szlog. Ali pa so morda že tako zagrenjeni, da se tudi smrti več ne bo
jg«?
Nič ni čudnega, da je čistih političnih beguncev razmeroma malo, Saj so v glavnem ti že pred leti zapustili Jugoslavijo. Preostali,ki bL Prišli v poštev, sedijo po ječah ali pa zaradi starosto in družin ne Korejo misliti na beg. Sklonili so glave in tiho doma pričakujejo odre šenja. - Če še pomislimo, da je celo v normalnih razmerah razmeroma ma Lo .političnih aktivistov v primeri z množico volivcev, potem nas tudi v izrednih razmerah ne more čuditi nizko število izjavljenih političnih °Pozicionalcev-beguncev. Tem manj, ko pa ni nobene podtalne politične °rganizacije,ki bi jo bilo mogoče doma ali zunaj 'čutiti, pa tako tudi to konkretne prilike za sočasno politično opozicijo ih njene žrtve.Upo toevajmo še, da so ljudje postoterili previdnost in da jih ne mika iz= tovati tajno politično policijo.
Ljudje v glavnem bežijo "zaradi slabih življenjskih prilik",kakor 3e zapisal TIMESOV dopisnik iz Avstrije» Kdo se bo čudil, če se mladi toudje odločijo za beg, ker so siti stradanja in životarjenja? Siti več to enoličnosti in priganjanja k delu, katerega sadov ne morejo dostojro toiti. Naveličani novorazredne diskriminacije, kjer odloča partijska Legitimacija, ne pa pridnost in podjetnost in znanje. Kako naj bo člo= tok zadovoljen, ko pa mu oblast meri kubične metre živijenjskega pro -toora po politični zanesljivosti in z ozirom na to dovoljuje komunistom tozkošna stanovanja in brezštevilnim uradom ponosne palače? Kako naj to kdo ima zaupanje v režim, ko kljub milijardni dolarski pomoči in tootinam milijonov dolarjev posojil življenjska raven pada in stoji v L^ropi - najnižje!?
In po drugi strani: kako naj državljan verjame komunističnemu ti= ki opozarja na težkoče emigrantov, ko pa jim tisk vsak dan na vsa= to strani laže? Sicer pa je sama BORBA naredila 9»avgusta reklamo za togunstvo: v letu 1953» so begunci-izseljenci poslali iz svobodnega sve to v Jugoslavijo 1,500.000 paketov. Zaključek v bistri glavi je nara = toh: ge je BORBA povedala samo pol resnice,je veliko. Tako na zapadu to more biti slabo, ko pa je ljudem mogoče poleg lastnega preživljanja to kaj prihraniti in celo poslati kak paket domov»
Kar zadeva sedanjo in predvojno vojaško službo je vsaj ta razlika, to pred vojno vojaških beguncev praktično poznali nismo. Če bi šlo tu tomo za. golo odsluženje kadra ali pa orožnih vaj, število beguncev ne to bilo tako visoko. Odločilne so moreče okoliščine.
Izzivajoče je dejstvo, da beži zlasti mladi rod. Tisti rod, ki ga totnunistični režim že devet ali deset let izključno vzgaja rn prevzga-to - očividno pa ga prevzgojiti ne more. Ali je morda dal za ta rod po
jasnilo tisti študent, ki so mu bila "obzorja preozka" in je izbral bvcp bodo?
Na splošno je pa težko tošno razvrstiti posamezne primere pobega. Mnogi vzroki so namreč med seboj povezani, eni povzročajo druge. Gotovo je le, da odmeva iz vseh primerov globok življenjski klic po svobodi.
Kajti tam, kjer ni svobode, tam ni napredka, ni blagostanja, ni za dovoljstva in ni uspehov. V najboljšem primeru pride do statike brez po bud in brez izgledov na izboljšanje. In celo od tega je Jugoslavija ne= izmerno daleč! Osnovni problem človeškega sožitja je že stoletja in sto letja vprašanje svobode. Nobeno nasilje ni prineslo sožitja.Tega tudi komunisti z nasilnimi metodami niso mogli in ne bodo mogli doseči. Tok beguncev se tako ne bo nikdar ustavil in tega vprašanja nobena po = vratniška pisarna ne bo nikdar mogla rešiti. Öe boste vrnili enega, jih bo pobegnilo deset.
Kdor se danes kesa svojega boga in Če zaupa komunističnim, oblastni kom, da mu ne bodo lasu skrivili, ta bo sam našel pot do jugoslovanske« ga konzulata - tako kot so jo našli drugi povratniki. Za tak posel ni treba škofijskih repatriacijskih pisarn in slovenskih duhovnikov! Tudi ni treba sredstev ameriške NCWC, ki so gotovo namenjena zato, da bi be= guncem olajšala stanje, ne pa jih vračala v mizerijo, iz katere so ljudje bežali.
Vsi ti begunci so danes in jutri živi opomin svobodnemu svetu, da je Jugoslavija dežela nesvobodnih,lačnih, raztrganih in nesrečnih ljudi« Ti begunci odrekajo nasilnemu režimu vso moralno osnovo, da bi govoril v imenu tlačenih narodov. Begunci so pred svobodnim svetom glasnik ti = stih milijonov, ki ječijo v domovini in čakajo od svobodnega sveta od = rešenja. Tisoč let je slovenski narod krvavel, a izkrvavel1 ni; tudi zar; radi beguncev ne bo! Dokler bo v njem kaj vere in hotenja po svobodi!
I
Seveda pa kljub vsemu temu še vedno ostajajo težave, s katerimi s<3 morajo boriti emigranti. Menda ni potrebno opozoriti merodajne sloven «• ske cinitelje, da za te nove begunce danes nihče ne skrbi. Kako to, da še po devetih letih nimamo v Avstriji, Trstu in Italiji osrednje vseslo venske organizacije, ki bi se zanimala za prišleke in po danih močeh za nje skrbela? Zato ker so Slovenci, ne pa pristaši te ali one stranke. Kakšna sijajna prilika za Slovenski narodni odbor, da se izkaže!
Sicer pa pripada č.g.Marijan Komjanc skupini g.dr.Besednjaka.
SLOVENSKI DOM
Sama misel, da bi tukajšnji Slovenci imeli nekje v Londonu svoj Dom, ni nova. Ob vsaki priliki, ko je šlo' za kakšno prireditev in je bi lo treba iskati prostorov, je bi.-1 c Čuti jadikovanje. Zdaj napovedujejo « da slovenski otroci, ki posečajo angleške šole, (letos jih je dvanajst) ne bodo znali slovenski brati in pisati. V lastnem domu bi bilo mogoče prirediti nekakšne poletne tečaje v ta 'namen. Tudi je' Slovencev na ene® mestu premalo, da bi podobno kot v Torontu mogli misliti na slovensko cerkev. Toda slovenska kapela v našem domu bi pa brez dvoma bila dobro= došla in bi vsako nedeljo dopoldne družila slovenske Ijiidi. Tudi društ/o bi v njem našla svojo sobo. V dom potem tudi spada knjižnica. V:LondonUr so najemnine za samska ali družinska stanovanja zelo visoko in Slovenski dom bi rojakom lahko pri tem izdatno pomagal. Obenem bi to jamčilo sta« len dohodek,ki je potreben za vzdrževanja poslopja in kritje davščin.Ko liko obiskovalcev Londona bi rado prenočevalo in se hranilo v domačem krogu! Dom bi pa tudi nudil Slovencem iz kontinenta priliko, da si zn majhne denarje ogledajo London, ko bi prihajali sem na počitnice.
Tudi na dolgo dobo je pomen doma velik: ali ne bo koristno,! ko se bodo nekoč razmere v domovini uredile, da bi slovenski študentje v Angli ji imeli primerno stanovanje? Naša inteligenca bo moralo bolj v svet pred vojno, da ne bomo pred zapadem tako "zaplankani",kot smo bili.Spet pomen slovenske hiše. Spomnimo se predloga neposredno pred vojno: iz na še Ljubljane naj bi odšle tri študijske skupine v Pariz, London in Arne« riko z vsem potrebnim narodno-političnim gradivom,da tam pričakajo neiz ogibne vojne in potem s svojim znanjem in gradivom pomagajo begunski vladi. Vprašanje je bilo tedaj težko izvedljivo tudi zato, ker nismo 1=
ßeli prostora, (a še manj denar ja, ) kamor bi te ljudi nastanili. Hočemo re ši: sto primerov je, ko bi nam nekaka "Slovenia House" koristila.
Pred kratkim je tuk.slov.župnik č.g.I.Kunstelj pričel zbirati daro Ve za hišo. Napovedujejo tudi ustanovitev odbora,ki bi naj vodil akcijo. Daši je ta vsekakor nujen,če naj akcija zajame široke kroge in da naj stvar ne bi izpadla preveč osebno, je prav tako nujno, da mora imeti vsa ka akcija motor,da zadeva sploh teče. Sama od sebe ne gre nobena stvar in še tako sijajno in demokratično sestavljen odbor se bo izgubljal v klepetanju, če ne bo imel neke več ali manj stalne glave,ki bo gonilo odbora in akcije. Vsaj tega smo se naučili v šestih letih v Angliji.
Zdi se nam razumijivo,da je slovenski župnik zaradi narave poklica in precejšnje stalnosti zelo primeren za tak posel,če mu seveda prija. Sam začetek je bil enostaven in idealno zamišljen,zato stvar teče.G.žup nik objavlja mesečne sezname darovalcev. Doslej je zbranih nekaj nad funtov.Znesek je sicer precej visok za tako kratek čas, toda imamo vtis, da je začela akcija na utemeljeni glavnici 500 funtov.
Prav pa se nam zdi, da kljub enostavnosti in idealizmu poborniki ne Pozabijo na neizbežna vprašanja,ki se bodo postavijala.Šlo bo za to,kdo De lastnik doma .Kdo razpolaga z denarjem odn.kdo z nepremičnino,kdo bo določalvnajemnine,dovoljeval vselitve in prireditve in sto podobnih pri frerov. Šlo bo končno za izbiro in nakup hiše same,kjer odgovornost neb) foajhna. Ne mislimo tu razpravljati o tem,ali naj bo lastnik naš župnik. ali nekakšna zadruga ali pa "slovenska skupnost" ali kdorkoli že.To je stvar onih, ki bodo za dom prispevali.Prav pa je, da na to mislijo,da be bi zaradi kakšne nepredvidene nerodnosti in hudobnih jezikov tudi ta Akcija zašla v težkoče, ki jih niti najmanj ne želimo.
MOJE IN TVOJE
"Kar je tvoje, je moje, kar je moje,te pa nič ne briga." Take raz= Dage komunističnega pojmovanja zasebne lastnine smo večkrat slišal*.Zla sti vneti protikomunistični Časopisi so ponavljali to' šalo,dokler ni iz SUbila o strine.Mednje vsekakor spada AMERIŠKA DOMOVINA.
Od sile nas je zato presenetilo,da ta list,ki zastopa katoliška no ^ela in ki izhaja v ameriškem izobilju^ne loči med "mojim" in "tvojim" ib si prilašča,kar mu ne pripada.AMERIŠKA DOMOVINA je namreč prepisala Glanek "Evropa gleda Jugoslavijo" iz KLICA TRIGLAVA štev.142.,ne da b? Povedala,s čigavim perjem se ponaša.Prav dobro razumemo,da prevzemajo iist skušnjave, ko drugod bere dobre Članke.Prav radi tudi dovolimo povzet ke iz našega lis ta.Zakaj si Slovenci ne bi med sabo pomagali?Toda nekaj Povsem drugega je,kadar nekdo vzame,ne da bi vprašal in ne da bi se zahvalil.
' Zanimanjevza omenjeni KLICOV članek je.bilo na splošno precejšnje. Goriški KATOLIŠKI GLAS ga je ponatisnil in pošteno pripisal,da ga je po ,vZel iz KLICA TRIGLAVA. Z malenkostnimi spremembami je AMERIŠKA DOMOVINA ponatisnila članek kot svoj uvodnik ter spodaj čudovito pritisnila o ■üembor’Po "Kat.glasu",. Öe prepis članka ne bi bil tako dober, bi misli H,da so v Ameriki slabo brali KATOLIŠKI GLAS.
Tudi tržaška DEMOKRACIJA je dobra dva tedna po KLICU pisala o Eko= bomski komisiji za Evropo in nje: o poročilo je neverjetno podobno KLICO ^EMU,le da je nekoliko zgoščeno. Tudi tukaj se moremo le čuditi,kajti DEMOKRACIJA ne pove,čigav je sestavek.
Jasno je, da se ne moremo sklicevati na zakon o pravici ponatisa, kajti stroški procesa bi v vsakem primeru bili večji,kot si jih more slo Venski časopis v tujini v sanjah privoščiti in mednarodni dogovori so 2a=pleteni. Kot mnogokrat se morajo tudi v tem primeru časopisi ravnati De po lastni poštenosti. Nad njimi ni drugega sodnika kot lastna vest ib njihovi bralci. Odgovornost časopisa je v splošnem večja kot odgovor —---------------------------------nost posameznika.Toda zaradi čašo--
KLIC TRIGLAVA 53,Bucks Hill,Chapel Ehd, Nuneaton,Warwickshire
izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu.
pisove brezosebnosti se vtihotapi^ jo vanj ciganske navade,o katerih posameznik niti mislil ne bi.A če ne bomo pazili na malenkosti,ne bo mo imeli dobrega in poštenega laska.
SLOVENSKI BEGUNCI
Goriški slovenski duhovnik l;,g.Mari jan Kotnjanc je v začetku avgu = sta objavil v treh primorskih listih (KAT.GLASU,DEMOKRACIJI in NOVEM Ll STU)članek o stanju slovenskih beguncev v Evropi. Kot tajnika "Škofijske ga odbora za podporo beguncev" so ga ti namreč spraševalijo možnostih iz selitve preko morja. Ker so ljudje govorili, da je preselitev lažja iz Avstrije in Nemčije, se je č.gospod podal v obe državi in tam proučeval begunsko vprašanje. Daši ve, da "ugotovitve niso popolne", vendar je rane nja,"da držijo skoraj v celoti" .
G.Komjanc ceni število slovenskih beguncev v zap.Evropi na okoli 6800 duš. Od teh bi jih naj bilo v Italiji 1000, v Trstu 1500,v Avstriji 5000, v Nemčiji 300 in en tisoč v ostalih zapadnoevropskih državah. Ra= čuna,da vsaj ena tretjina nima pogojev za preselitev. Pri tem navaja težkoče za emigriranje v Sev.Ameriko,Šile, Venezuelo in Avstralijo.
Skrbi ga nizko versko-moralno stanje beguncev,ki ga v Italiji pri= pisuje predvsem brezdelju, v Nemčiji in Avstriji pa tujemu okolju. Sodi,
da je verska raven beguncev nižja kot pa pri Slovencih v domovini.Vi je dalje "porazno dezorganizacijo dušnopastirskega delovanja med slo venskimi begunci" in piše,da so v tem pogledu begunci vseh dnigih na rodnosti bolje preskrbi j eni.Kljub temu je mnenja,da je vprašanje iz= seljencev še slabše. Toži nad "asi milacijo",ki da je najmočnejša v Nemčiji.
Begunci v Italiji sicer niso zaposleni, vendar so preskrbljenih taboriščih.V Avstriji in Nemčiji h si mora vsak sam iskati delo in ta ko so mnogi brezposelni^vendar pa uživajo svobodo gibanja.
Glede vzrokov je mnenja, da jo političnih beguncev zelo malo."Vsi drugi so izseljeniški begunci, to je večinoma mladi ljudje,ki bežijo,da bi bili zastonj izseljeni preko morja ali pa iščejo samo avanture'.' Ne pozna primera, da bi kdo bežal zaradi verskega prepričanja. Med begunci je tudi nekaj kriminalcev. "Mnogo fantov beži pred vojaščino,ki pa se= daj ni nič hujša kakor pod prejšnjo Jugoslavijo." Vsi bežijo, ker misli jo,da bodo lepo sprejeti in da bodo mogli preko morja.
In ko pridejo preko meje, se srečajo z resničnostjo in razočaranje je tu. To nesrečo pripisuje č.gospod "brezbrižnosti zapadnih zaveznikov in nemoči svojih voditeljev" ter pomanjkanju "širše politične organiza= cije med begunci", za katero pisec ni slišal.
Tajnik Škofijskega odbora za podporo beguncev zaključuje z ugoto = vitvijo,da je slišal mnogo glasov, naj bi vsi ljudje, razen redkih poli= tičnih preganjancev, rajši ostali doma, ker sicer drvijo v propast."Oni s katerimi sem govoril, so soglasno priznali, da bi bilo za mnoge begun ce najbolje, da bi se vrnili domov... Svetovali so vrnitev tudi mnogim mlajšim, ki so bežali iz lahkomiselnosti]' Pri tem č.gospod ne pove, s katerimi osebami je o tem razgovarjal in pušča bralca v dvomih, če so ti li to begunci, begunski duhovniki, tuji referenti za begunske probleme ali pa predstavniki jugoslovanskih konzulatov.
G.Komjanc misli, da bi bilo treba odpreti pisarno, ki bi sprejema= la prošnje beguncev za povratek v Jugoslavijo ter jih posredovala jugo= slovanskim oblastem. Te pa bi morale predhodno zajamčiti beguncem svb = bodno vrnitev brez kazenskih posledic ter kritje stroškov prevoza.
(ps)
Od 15.VII.do 15.VIII.je pribežalo v Avstrijo 220 Jugoslovanov.Od teh 15 iz političnih razlogov,80 pa za radi slabih življenjskih prilik.10 beguncev ni hotelo služiti vojske. Okoli 60 bi jih želelo preko morja.
Iz skupine 40 jugosl.študentov,ki so potovali po Nemčiji,so 3 v Nü= rembergu prosili za azil.Pri posku su pobega na postaji je prišlo do pretepa z vračajočimi se študenti, Ktlso hoteli trojici preprečiti, da bi dosegla svobodo.A je le uspela!
Na Goriško je pribežal slovenski duhovnik Kreslin, dasi je komaj le= ta 1950 prišel v Jugoslavijo iz A= merike."Kat.Glas" piše, da bi mo = ral letos k vojakom,pa je rajši iz bral tujino.
LJUDSKA OPOZICIJA ( Dopis )
"Operacija Veto", v kateri so letos spomladi spustili nad Češkoslo vaško 35 milijonov letakov, razkriva po svoji vsebini nekatere značilno ■^ti, ki utegnejo postati tudi za jugoslovansko stvar nekoč pomembne.Öe= Prav je primerjava med mednarodnim položajem Češkoslovaške in Jugoslavi Je nemogoča, je cilj ameriških Činiteljev v Odboru za svobodno Evropo gotovo povsod isti. Res je, da je odbor zasebna ustanova, toda njegova širokopotezna akcija ne bi imela moralne in tehnične podpore in tudi ne izgledov na uspeh, če ne bi bila v skladu s politiko State Departmenta.
taktika je v primeru Češkoslovaške in Jugoslavije skoraj diametral fto^nasprotna. Toda principi utegnejo biti isti. V nobenem primeru nam = rec ne gre za kakšno skorajšnje osvobojevanje izpod komunizma. To je «aijni cilj, ker ga pač brez usodnih posledic na kratko dobo ni mogoče «oseči odnosno uresničiti. Pravtako ni govora o podžiganju na napremiš= Jene akcije, zaradi katerih bi trpelo prebivalstvo; primeri lanskolet= riih junijskih delavskih uporov po Češkem in vzhodnem Nemškem, ki jih je japad gledal prekrižanih rok, so zadostno pojasnilo. Tudi je izključen povratek_na staro" in begunci nikakor niso nekakšni "od Boga dani" na=
Glede tel1 3® značilno pojasnil govornik RADIA SVOBODNA EVROPA:»Vi doma in mi zunaj smo ljudska opozicija. Toda mi nismo samo j, glas anpak smo vasi odposlanci. Vaši voditelji pa so doma med vami* S,	S1 oi;S&niziTa tih a učinkovit odpor do kolektivizacije; sin-
alist,ki brani pravice delavcev; elan ljudskega odbora,ki ne dovol' okrajnim birokratom,da_mu stopajo na prste; učitelj, ki ne dovoli indok j.inacrje otrok; policist, ki ščiti ljudstvo, ne pa režim; to so vaši ''Oditel^ji!»
j , . Kar zadeva torej satelite,ni govora o oboroženih akcijah. V tem ob obju zdaj gre še vedno za psihološko priprava ljudstva, ki pa že počasi prehaja v praktično politično borbo. Radio naj od zunaj izvrši to če sar ni mogoče znotraj komunističnih dežel: naj postane zbirališče vsena 5p?zici^e Proti Režimu, opozicije, ki pa mora biti zgrajena na Praktični in uresničljivi politični osnovi. Zato že v zadnji "balonski" otenzivi znanih 10 zahtev (KT 146.). To niso neka idealna in splošna'” sesla o svobodi, miru in pravici, ampak so zahteve iz dnevnega živijo = in jih je mogoče celo v komunistični državi ostvariti, če za njimi ®toji strnjena ljudska volja. Dokaz za to so kmetje, do katerih so bil^ jomunistični režimi prisiljeni popuščati. Prizadevanja preko radia,leta «bv in mesečnega časopisa SVOBODNA EVROPA gredo-za tem, da se s pomoto P^ijatfiÖey in, svobodnih beguncev zgradi v satelitskih državah JhoziSni ljudski pritisk na komuniste; in da tak pritisk narašča, posta jUja nove zahteve in končno uspe. V hladni vqjii med Svobodo in Tiranijo stegne tak činitelj še mnogo pomeniti.
Iz vsega tega pa more tudi jugoslovanska emigracija napraviti svojo zaključke.
v Na obisk v Jugoslavijo je pri = turški predsednik republike g. ^ojar. Vrača obisk Titu. Spremlja predsednik vlade.
REUTER poroča, da je 1.septembra Pristal v Ankoni motorni čoln s ^4 begunci iz Jugoslavije.Zvečer istega dne pa se je južno od Ancone iz majhnega čolna izkrcalo 5 jugoslovanskih beguncev.
Drugi del "Koroških Slovencev" objavimo prihodnjič. Ur.KT. ++
Pod vodstvom Šnuderlovega sina -udbaša deluje v Ljubljani novousta novi j eni paroplovni urad "Sloveni-ja-Lini j e", ki naj bi vodil preko mor sko trgovino skozi koprsko in pi = ransko luko.To je prva posledica Kraigherjevih prizadevanj,da prika že Slovencem,kako zanje Trst ni va žen, pač pa sta to Koper in Piran. Linija ima 2300 tonsko ladjo "Go = renjka".Namerava pa kupiti še dve ladji istega tipa za plovbo v Baltik in vzhodno Sredozemlje. 60^ ju goslovanskega tovara prevozijo sedaj tuje družbe.	(ds)
INDUSTRIJSKI BARON
Zelo lahko je opaziti odsotnost Franca Leskovška tekom zadnjih dveh let od različnih vlad in partijskega vodstva. Kakor je med vojno nenado jna postal poveljnik Slovenskih partizanskih čet,tako je tudi nenadoma stopil v ozadje. Podobno se je ponovilo kasneje: v letu 1948 je proti vsakemu pričakovanju postal član osrednjega Politbiroja v Beogradu in s tem dosegel višek svojega partijske kariere, toda v letu 1952 je na partijskem kongresu nenadoma odletel v pozabljenje. Kolikor so s tem v zvezi tudi njegove ministrske funkcije v Ljubljani in Beogradu,pomenijo napredovanje in degradacijo. Kje leži torej vzrok temu, ko pa ni bilo slišati o kakšnem sodnem ali partijskem procesu in ko Leskošek še vedno zavzema mesto v zveznem in republiškem centralnem komiteju partije^
Edina razlaga je,da je Leskoška pokopala njegova popolna nesposob= nost. Ta je prišla toliko bolj do izraza, kolikor bolj so partijci pri= siljeni razpravljati o polomu jugoslovanskega gospodarstva. In če polom med seboj priznajo in nato iščejo njegove vzroke, se naravno ustavijo tudi pri tistih tovariših, ki so določali pota slovenskega in jugoslova» skega gospodarstva. Ko so tako po skoro desetih letih gospodarskih ne = uspehov in v milijardah dinarjev storjene škode spoznali, da so na vodilnih gospodarskih mestih potrebni strokovnjaki ne pa z dialektiko napol= njeni partijci, je prišla tudi vrsta na Leskoška. V državni upravi ta zdaj ne zavzema nobenega vodstvenega mesta, pač pa so ga postavili v ceh tralne komiteje, kar mu kot staremu partijcu vsekakor pritiČe.
Leskošek je bil minister za industrijo v prvi slovenski vladi (5*m8 ja 1945.)* Iz njegovega ministrovanja pripovedujejo po Sloveniji več a= nekdot, tako n.pr. kako je zidal Litostroj. Sam je izbral zanj prostor v Zgornji Šiški. Ko so za to zvedeli ljubljanski urbanisti,so sestavili delegacijo in šli ponižno prosit tovariša ministra,da bi jih sprejel. Predočili so mu, da je prostor iz urbanističnih in tudi vojaških razlo= gov neprimeren. Toda Leskošek je ostal trdega srca in pameti, pa jim jc odgovoril: "Zdaj sem jaz v Sloveniji industrijski baron.Če bom ukazal P° staviti Litostroj na Šmarni gori, bo pa tam stal!" In je delegaciji pokazal vrata.
Kasneje se je začela kazati ta napaka in vse zle posledice.Preden pa so Litostroj vzeli pod povečevalno steklo, je Leskošek ministroval še po Beogradu, 0 tem bi pa utegnili kaj povedati tudi Srbi.	(ds)
■> Oženil bi se rad ...
Ko sem oni dan srečal znanca, me je blagroval, da se mi ni treba poti15 kati po "hostelih" in jesti po kantinah.Pa sem ga vprašal, zakaj se ne. oženi. Pa je odvrnil, da noče tujke, Slovenk pa ni dobiti. Ko sva tako "i skala" ženo, sva se v mislih ustavila tudi na Koroškem in Primorskem.
A stari fant tam nikogar ne pozna,- preko malih oglasov pa tudi noče d° biti ženo, še manj pa hoditi od vrat do vrat in gledati dekletom na zob® Najbrž je med nami več takih ženoiskalcev, ki bi radi kaj domačega .-A51 li obmejni Slovenci res ne bi mogli kaj pomagati? Naši fantje bi morali najprej dobiti kakšna poznanstva ob mejah, potem pa bo tudi prišla bežen. Mnogi med nami dobro zaslužijo in niso redki,ki jo mahnejo na P® čitnice na kontinent. Zakaj pa ne bi šli na Koroško,Goriško in Tržaško' Čeprav stane vožnja nekaj funtov več, bi gotovo kdo rad imel "domače" čitnice, rad bi od blizu čutil utripanje domovine in preživel nekaj dni med domačimi ljudmi, če ne bi bilo predrago. Slovenski kmet bi pa zaslu žil nekaj denarja, pa še nekoliko slovensko bi bil podprt, ker bi "tuj*' ci" ne bili tujci ampak domači ljudje. Naš slovenski tisk ob mejah bi mogel že zdaj opozoriti na to tamk.slovenske hišne posestnike,če bi b voljni vzeti kakšnega slovenskega turista iz Anglije prihodnje poletjc* ----------------------------------- Seveda bi se pa morali malo tudi 0
j
bil1
Za SOCIALNI SKLAD je daroval 2/-g.J.P. iz Avstralije. Hvala lepa.
zirati na cene, saj bi že vožnja kaj stala.
ne-
Ti^
Kran Pirnat:
O JUGOSLOVANSKI VOJSKI II.	.
Komu zaupati v LodoSe organizacijo vojske? Častnikom bivše kraljev ske vojske ne. Česar se niso učili, ne morejo znati.
0 titovskih oficirjih ne vemo mnogo. Nekateri so končali sovjetske vojne šole. Morda so dobri poveljniki^ vprašanje pa je, če so res dobi= li široko splošno izobrazbo, kakšno nujno zahtevajo položaji najvišje vojaške uprave. Razen tega imam vtis, da igra v komunističnih državah Pri postavljanju na razne službe važno vlogo partijska zanesijivost.Tu= 3i na teh ljudeh ne bo kazno graditi novo vojsko.
Kot edina rešitev se vsiljuje izbera in povabilo tuje misije.Na dr 2avni upravi bo, da bo znala izbrati na pravem mestu in prave može. Opuš Ganje take rešitve iz nacionalno ali osebno sentimentalnih razlogov bi stegnilo imeti težke posledice za državo.
Odkod pozvati misijo? Iz Nemčije. Nemška vojaška znanost je v Za = rodni Evropi na prvem mestu. Dala je nekoliko velikih mož, ki so za se= Poj pustili solidno vojaško znanstveno tradicijo.
IIL
V Slovenskem domobranstvu smo gledali začetek slovenske vojske,ki smo jo že dolgo želeli, kajti polno državno izživljanje pozna le narod, ima lastno vojsko.
Spomin na domobrance ne sme ugasniti, dokler obstojimo kot narod, gojili ga pa bomo, če bomo imeli svojo vojsko.- Za časa kraljevine smo vi Peli, da mora biti vojaška tradicija lastna in da jo moramo mi sami ne= Sevati. Jugoslovanski polki, ki so nastali iz slovenskih od 1918-19 (tj J.9., 40. in 45.pehotni), so imeli za polkovni praznik spomine na naše bo 3e. Toda mi nismo imeli ničesar od tega, ker so naši fantje služili vo= Oake drugod. Ob polkovnem prazniku teh polkov so sicer poveljniki preči tali moštvu govor o pomenu praznika, toda Srbov,Hrvatov in ostalih niso Zagreli. Enako hladni so pa ostajali naši fantje v Srbiji a]i kjerkoli 2e, ko so praznovali srbske spomine. Svojo tradicijo razvijajmo sami;ne Pričakujmo od drugih, da bi nam jo oni. Nehote pride na misel hrvatski Polk pod Stalingradom, ki ga Hrvati ne bodo nikdar pozabili. Nadvse lep Prilog njihovi stari vojni tradicijil
Zelja za lastno vojsko pa nastaja tudi iz želja za federativno ure Pftvijo države. Hočemo biti svoji gospodarji na svojih tleh, torej tudi ? vojaškem pogledu.
Slovensko vojsko, kakršna naj bi bila, si zamišljam takole:
Je sestavni del jugoslovanske vojske z enotnim ministrvom za vojffc, Slavnim generalnim štabom in vojaško šolo (višja in nižja šola vojaško Akademije). V vojaško teritorialnem pogledu predstavlja Slovenija armad Jo inšpekcijo, podobno kot ostale federalne pokrajine v državi. Takšna Jhšpekcija vsebuje kot komanda potrebne elemente vojnega ministrstva -ir Seneralnega štaba. Njena naloga je izobrazba častnikov in moštva, pripra in izvršitev mobilizacije ter priprava ozemlja za vojno.
Inšpekcija ima širok delokrog in gotovo stopnjo samostojnosti.In = Rektor jev nekaterih stvareh odgovoren vladi Slovenije. Inšpekcija iz ;Qja pravilnike, če smatra to potrebno in če po njeni sodbi pravilniki ''O j nega ^ministrstva ne bi bili zadovoljivi.
Moštvo in častniki služijo v Sloveniji; izven služi le neznaten od ?totek moštva v specialnih vrstah orožja, ki jih Slovenija ne bi mogla jmeti. Častniki gredo lahko v druge armadne inšpekcije, ako sami želi= Jo in če doma ni praznih službenih mest.
Službeni jezik in pravilniki so v slovenščini. Dopisovanje inšpek= Jij e z vojnim ministrstvom, generalnim štabom in z drugimi inšpekcijami Po se vrši v srbohrvaščini.
Oprema in oborožitev vse vojske je enaka. Uniforma pa bodi,kakor “Ogovarja našim potrebam in nazorom. Polki naj se po uniformi razlikuje
Štev.148. -----
S tako mirnodobsko ureditvijo vojske bi bili zadovoljeni narodni interesi. Naši vojaki vseh činov ne bi služili vojske v tolikem številu daleč od doma. Služba v kadru bi bila lažja, a dala bi boljše uspehe vo jaške izobrazbe? kar je pokazala skušnja v domobranstvu. Slovenski pod= jetnosti in praktičnosti bi bila odprta široka pot v raznih panogah vo= jaškega življenja, ne nazadnje tudi v vojno pedagoškem pogledu. Vojska bi pridobila ugled in ljubezen naroda, ki bi'v njej gledal jamstvo dr a žavne varnosti in suverenosti.
Decentralizacija vojaške uprave v mirnem času na federalni osnovi bi dvignila moralno raven vojske? ko ta ne bi bila več orodje notranje politike posameznih narodov ali strank. Dvignila bi pa tudi znanstveno raven.
TISm UREDNIKU
Kraljevska vojska: G.urednik! Razpravljanje g.Pirnata (KT 147.,I.del)je brez smisla, kontradiktorno in zgodovinsko ne točno.Obravnavati problem Jugoslovanske vojske ločeno od gospcdarsko-političnih in ostalih proble mov je brez smisla. Trditev,da je srbska vojska "nastala sama od sebe" kaže popolno nepoznanje ne le zgodovine Srbije ampak zgodovine nastanka vsake države in vojske. Mar ni tudi ameriška vojska "nastala sama od se be"? Govoriti o "jugoslovanski vojaški znanosti" je pravtako brez srni = sla. Poročnik bivše Jugoslovanske vojske, knjižničar Vojne akademije,g. Pirnat ne bi smel delati tako velikih napak. Osnovna vojaška "znanost" je ostala skozi veke nespremenjena. Menjavajo se le orožja in s tem v zvozi njihova taktična in strateška uporaba. Načela tako strategije kot taktike so nespremenljivai- brez ozira na- to, če so orožja strelice, topb vi, puške, letala, atomske bombe itd. Vojaški genij s strelicom nima proti navadnemu borcu s tankom nobenega izgloda« Zakaj Jugoslovanska vojska ni bila_oborožena z najmodernejšim orožjem, je pa drugo vprašalo* Navedbe g.Pirnata glede dela generalnega šta 'a itd. so 'najmanj pre ^ ambiciozne.G.Pirnat ni bil član Generalštaba, ni imel (kot ne jaz) nobe= nega vpogleda v njegovo delo, niti ni mogel s položaja, na katerem se je nahajal, oceniti na nepristranski način to delo. G.Pirnat bi se mord-v svojem članku držati tistega, kar sam pozitivno in neizpodbitno znaj ne bi se mu bilo treba spuščati v razpravljanja, ki no morejo zdeti ne= strokovnjakom zelo strokovna.	V.A.Farkaš
Hrvatje proti Jugoolaviji:G.urednik!Vldim,de. g.MT v odgovoru ironizira; dialektika je torej tudi"lastnost "belih",ne samo rdečih.Uredništvo nif celoti priobčilo moj dopis,a MTjevega ni prikrojilo drugače.In ta pravi da pozabljam,da so načela stal:." in da niso odvisna(ne zavisna!)od po = sebnih muh,- Ako torej pišejo zvesti služabniki božji za razbitje Jugo^ slavije,morajo prav to pisati tudi slovenski duhovniki.Ti - pa naj žive še tako dolgo v zamejstvu - ne morejo biti danes hlapci enega in drugem ga; ali pa služabniki,ker smo vsi - kot je rekel pok.Janez Krek - zve ^ s ti sinovi svojega naroda, hlape:, pa nikomur! - Hrvaški duhovniki so z0*1 tevali nič več in nič manj kot razbitje Jugoslavije.Ne gre za to,da se kdo vtika v politiko,ampak da so tisoči zunaj pričakovali od slovenski^ duhovnikov, da nekaj reče jo.Pa se je vse zagrnilo v plašč: "Si tacuises»*1 Kaj ni SLS v beograjski skupščini obstojala iz večine poslancev-duhovhi kov?In še danes se večina slov.kat.duhovščine v zamejstvu peča s poli-^ ko.Ko se ti duhovniki,žalibog,vse bolj pečajo s politiko De Gasperija# Adenauerja kot pa s slovensko,naj se potem tudi izjavijo glede hrvaške duhovniške spomenice.In saj še celo po begunskih kampih organizirajo SLS podmladek. - Ironiziranje g.MT mi je dokaz, da smo še vedno v 1.1941* Ali ima sploh še kak smisel,pisati svoje misli? Kdor je hlapec enega,d3 more služiti drugemu.	________________________________
(Gostobesedni dopis g.XYZ je bil o krajšan tako,da ni izpadla niti e na bistvena misel.Bilo bi želeti, da se dopisniki potrudijo izraža= ti misli kratko jn jedrnato .Ur .KT.)
NAROČNINA ZA KLIC TRIGLAVA: celo leto, 6/-za četrt leta.Za i^0^ zemstvo odgovarjajoča vsota, z do52 plačilom za letäsko dostavo.