\Ui i shaja *s$! ^ praxaik«v. and Uoli4U/t. glasilo slovenske: LETO—YEAR XV. Cm luta i« $5 00 narodne: ETA PODPORNE JEDNOTE Ura4aiAki la apravaUki fn •Url; a*5T H. UaodaU a». Office al pahUcatiaa: BS87 Ho. I*wa4al» ava, TolrphoH«: LaaradaU 4«3i. ^MV^TtRr Chicago, 111., pondeljek, 20. februarja (Fub. 20) 1922. H* Sut*«rt|.ti«n $8 00 Vaarlf. STEV.—NUMBER 42. ljudski me PRIHAJAJO II HO LUČ. Acaapuaaa far nMla^ al .^>1 wi>» al ntHft li inMn Utk. Ae> al On. 1. litf. ■I^iitol ea J^t 14. iste. DELO RAZGAIJINJA 80 VR6ILI FARMARJI IZ Mlinartki, mašatarzki, špekulan-tovski in prsknpčevalzki interesi so spravili ogromne dobičke. <•«•« * kako javni uradniki hitro obogati, pa ne 8 - plačami! W;ishington, D. 0. (Federated Press. Laurenče Todd). — Pri zaslišanju o Sinclair-Laddovi predlogi /.a stabilizacijo cen pred senatnim poljedelskim odsekom je, bila prečitana rezolucija, »prejeta j P°roto zdaj preiskuj Oklahoniu City, Okla. — (Fed-Press.) — V kapitolu države Okla-hornu je prišla ua dan velika ko-rupcija. Odkrito je nenavadno bogastvo, ki so si r h pridobili visoki državni uradniki v inSnj ko dveh letih njihove službe. Governor Hobertson, ki im $4500 letne plače, je v enem letu svojega službovanja naložil v lokalni banki $49,173. Državui bančni komisar, ki dobi manj plače kot governor, je ob čaau svoje službe kupil pri-lično farmieo za $55,000. Vele. kje sta do- v senatu marylandzke lcgislature, denar. Obtoženih je fie več ki pozivlje predsednika, da se drugih uradnikov, da mo prejemali visoke poti kupnine od bankirjev. Bančni komisar je odstopil "radi bolezni", governor je pa zadnji teden najelo odpotoval v Mehiko po "nujnih opravkih": sprejme postava, ki dploča ceno za pšenico, koruzo in volno; cena za buaclj pšenice pa ne sme presedati $2, za koruzo $1 inv.a tunt volne ne 60 centov. Rezolucijo je čital Frank Miab iz Hagerstovvna, ki pridela največ pšenice v orne-njeni državi. Mish je rekel, da so proti njemu v senatu nastopili advokatje i/. IJaltimorja, kljub temu je bila rezolucija sprejeta s 24 glasovi _ „r„.i 4. Nj^ova resolucija pravi, g^tat poto«uk.ga glMovanja.- za Lewiza, 1866 za Ho wata; Lewisova večina 93 i z dam^H državah nahaja na propadu in da ga rešijo lahke le ostre postave, ki jih sprejme kongres. Kajti okoli 40,000 farmarjev je izgubilo kupovalno moč, zaradi tega počiva industrija in industrijski delavci nimajo dela. Rezolucija dalje ne nalaga u-radnikom marvlandskega senata, d« pošljejo rezolucijo le predsedniku Ilardingu in marylandski delegaciji v kongresu* ampak zahteva, da se pošlje tudi farmar-xkeinu bloku. Kako važno je za farmarje, da se je ustanovil farmarski blok, je povedal senator Mish iz Mary-lauda, ko je refcel, da vai vemo, da «o platforme demokratične in republikanske stranke "tvidldum in tvidldi", v katerih ae sicer iz- glaaov. IZREDNA KONVENCIJA JE ZAKLJUČENA. Indianapolis, Ind., 1H. febr. — Poimensko glasovanje, ki jo bilo včeraj zaključeno ,v zadevi Levcis-Hovvatove afere, je izpadlo v prid Levvina, dasiravno ju njegova zmaga zelo mršava. Po prvem ne-oficijelnem poročilu je bilo oddanih 3825 glasov, ki ko bili razdeljeni takole: za Uovvjtta lMli, proti liovvatu 195». Danes bodo še prišteti glasovi mm omejitve za američane so odpravljene. VIDIRANJE POTNIH LISTOV PA 8TANE LEP DENAR. 1 PREDLOGA SA PRIPOVED UKA 0 D AR VINI EMU JE PROPADLA. Jugoslovanski izaeljsuUri so Is prekoračili določeno kvoto sa sedanja fiskalno Isto. Wazhington, D. 0. (Ped.. Preža.) — Vojne omejitve zs potovanje Američanov po Evropi so prenehale. Vsakdo v Ameriki, ki ima potrebni denar in ni poznan v svoji občini kot nevaren značaj .labko obišče vsak kraj v fcvropi, izjemo tvorijo le gotovi kraji Rusije in obmejne držav«. Ako Američan ali tujezcmec odpotuje iz Amerike, ne bo imel ob povratku sitnosti, ako ne bo dalj časa ostal v tujezemstvu kot šest mesecev. « V uradu državnega departmen-ta. v , katerem vidirajo potne liste, izjavljajo, da pošto ji še njik dolžnost, da čuvajo, da ne pridejo "nevarni boljševiki" v deželo. To preprečijo na ta način, da is vidirajo njih potnih Lexington, Ky. — Kculukijska postavodaja je zavrgla predlogo, ki je določala, da ae pod zaporno kaznijo prepove pouk l>arwiuove teorije o evoluciji v javnih šoTah iu drugih zavodih, ki iiuajo drla v uo poikporo. Predloga je propadla najbrž vsled velikega protestu ameriških znanstvenikov in drugih naprednih elementov, ki so v časopisju in na shodih, svarili kentukijske postavudajalce, da se l>odo grdo osmešilili, ako sprejmejo predlogo. sTERuseovA mm PREDLOGA JE MRTVA. | TAJNA DIPLOMACIJA, P0*A-21 SVOJE SKRITE TAl N0STI1 •f rudarji v mratii 6bade svojo ra5elrii0. Postavili bodo dvesto hii na sem ljilču, katerega jim j« bres malega podaril star delavec RUDARJI tO VEDNO ISPRTL V TEM IASEDANJU NE RO PREDLOŽENA IzsaljenilU odsek je mesto njs aprsjsl resolucijo sa podaljšanja 3-odstotna omejitve. \Ysshingtou. I). l\ — Senat zali- j tuvs, da državni tajnik llugiiea in formira senatorje, kako je prtfclb do paclflčnc pogodbe med Ameri* ko .Anglijo. Francijo tu JupouaUo Predsednik Uarding, ua katerega je bila adrcairana zahteva senat nega odseka vnanjih zadev, da nuj predloži vse zapiske tajnih sej, Je w .. . _ „ . . odgovoril, da nima nobenih sai>ix Waahinfton, D. 0. n|£y „ h j......w ki JW. - StiM-lmirova ixa*ljvttl> „„ J„„MI, , , 4ka predloga i. mrtv. i»WWrW,mi tnn,MM,m i., ja^nkiini ."'il.' 1 ,".Tat. B0 ntm *Mvetje v šoto-— lov na rdečkarje postal dolg* ^b, t je Lcuimovo voditeljstvo živino in orodje, da so lahko pla-j,^ omajano; njegova večina, ki eali svoje dolgove. Povdarjal je,'je j,iia na zadni redni konvenciji da s., morali farmarji spremeniti ze|0 v^jka, jc padla brez malega *voje meso in kri v denar, da so na jn f|owat ima na svoji plačali svoje obveznosti. Farmarji gtrani hkoraj toliko delegatov potrebujejo čevlje in ne dišečega ^kor Lcwis. mila. je menil vodja maryland-| Farri„gton, ki jc vodil skd, farmarjev Pripovedoval je < MH konvenciji, je «« Je bil bank r m armarobe- glasovanju: en „, da je bi v let« 1896 s J[ aniji jt. Ht,1a in hiidini, ki so rekli, nikar nc pla-l . eaj zs sto centov vreden dolar sa-,I*»" ie zdtt . s , »no petdeset centov vreden dolar.I IUinoiska delegacija, k. je imela Zdaj pa Kile, ki uživajo privilcgi- malone četrtino glasov na konvsn in imajo moč, zahtevajo od ciji, je oddala za llonata HW g a farmarjev, da plačajo za 40 cen- sov, za U'wisa pa 23. Drugi kateri lahko vsaka država Isrsai ursdu avojo želje zaradi Izseljevanja. 3. Reguliranje Števila iaaeljen-; —— oev, katerim je dovoljen vstop po Vladivostok, 18. febr. — Urad. natančnih informacijah z ozirom nu Hv poroča, da so Čut« daljno na Bermudo. se Ih> moral najbrl Idlro vrniti in pojasniti aenk kaj se Je govorilo ua - tajnih Stankih. ktejaporskih kijem' nikov tepere v sibiriji. ks itrls bele čet* MerMttm ia okupirala Ksberovsk, PANIKA OARISTOV V VLADI. V08T0KU, z. ekonomske razmere v vsaki držsvi. b. iz k uiti je o aaimiliranju vaa-kega ljudstva. 4. Specializiran je odstotne metode za določanje dovoljenega števila isaeljsnikov. Htevilo vaeh isacljcnlkov v *< ...r, saati pofasluA aUa mm^ rnagf^Sztotka vaeh pre-* jo (SveiitS^e^uiovJ^il^bo^H • ntSKin Kompatuj. ____ .. 7.i~.i....it, .ir«>v>h tlm^ ..»..nu ^..i... ui. _ Okrožna organizacija gradi v potni list. Vse skupaj stane de- garski naselbini v državi Wash- okrožna predsednika, ki sta ua stopila proti LetvisU. Konvencije bo skoraj gotovo s«nator Norris, 'ki predseduje i danea zaključena. Lewis je snoei l"'lWelskemu odseku, je ob tej okrožna organl-zaeija št. 10 l!. M. W. of is vzemši unijske dvorane, ki bo po biveloev v Združenih drlsvsh, ali jen rsiorolltl poražene bilo b. Maksimalno . število za eno čete, ksdsr pridejo v japonsko nsrodno ali plemensko skupino okupaeijako oono, na temelju po-ne sme presegati deset odstotkov g0(||M. B flltako vlado. To Je šo bolj v Ameriki rojenih, plus nstursli- poperilo car iste v Vladlvostoku. ziranih omenjene skupine po sad- (Gristi obtoftujejo Japonec, da so njem ljudskem štetju. 1 J||t pustili na cedilu. 5. Trajna Izravnave obaotiumtlj 'Bližajoča se spomlad ho videla izseljevanja na podlagi spremi- bitk«* za življenje ali amri njajočih ekonomskih In industrij- ^.lov, ki s« Is nahajajo v Ribiških razmer v Ameriki, rlji. Obenem pride kriza za J* 6, Določba, da se poisvcdovsici poncc, ki se morajo odločiti, dn pošljejo v druge dežele, da preiščejo isseljsniks, preden odpotujejo v Ameriko. 7. Pažnjs pri razdelitvi izšel je vsnjs. 8. Izredno dobre kvaliflkscije sa državljanstvo,. 9. Državljanstvo za vse sposobne. 10. Natančna določitev o pravi-oab in privilegijih začasno nastanjenih. za puste Sibirijo In Jo prepuate zmagovalcu ali pa š« nadalje ia» igra vajo ruske stranke drugo pro* I i drugi in obdrle okupirano pi l-morske kraje. Konferenca v Dalrenu med zastopniki Japonske in republike Vzhodne Hlldrije še traja, .lapou ei bi radi, da se konferenca za ključi pred otvoritvijo geitovake konference, tiela zadržujejo jih tri vprašanja, Japonska lil rada, da 11. Določba zs začasni vstop h^^ Bu*ij* plača mMkodnl pod poroitvom, ki naj be veljav-1 ^ maM|ktr v Nikolajevaliii. na za izučene in pelsučene delav. ^ m0-kevsks vlada noče o (em ee, ako se te vrste de svs ne mo. , j ^ ^ „ rejo dobiti v tej deleII. Pogoje mmm pogodbi določi izseljeniški urad. U. Preklic vseh izmlnih po- ^ ^ „ u,pov| „„ stav, k. .« pelejo • Kilajsi. /«• ^^ ^ ^^ j.p,,,, "" » ' . aka vulititvM da vzhodnosibirski t'»s 3« m M "»h je izjavil, da se je po*ve z nekim praktičnim mlinsr- tudi asm se je prepričal, je potni list nepotreben; Dansko $10; Kinlandaka ; Franelja $»; Nemčija $10. osebe pod 1» Moni $5; Grčija $10; Ogrska $10; Itali Ja $10; Luksemburg $1.60; tran sitno vidiranje ae ne zahte-va; enako, vidiranje ae zahteva, č* se prihaja iz Fran elje, lu »tane 10 eentov; — Nizozemska $1J0| transitno vidi •^Mll , r . T------------Irodarjcrn »e je zgodilz ' 'v,lnrjsl je. sko se ustanovi za-,ru "" • '"'ni mlin in zadrnžns peksrna., ?"'i»J se lahko hleb kruha, ki zdaj ^ ' 'ini* Vedem eentov, prodsjs po n ' ente, četudi vlada določi, da ^"'»f biiArlj pfteniee dva dolarja ''nporečel je. da se ueK«aavi Naročite '"'os korpeaacija p«» Hiorlair- eoredaikn alje na 3. strani.) domtrtal stavljena v središču naselbine. Ustnik dvorane bo krajevna ru darska organizacija . V drugi rudarski naselbini New ( astir bo zgrajenih HO hiš. Tudi tam »o ae premogarji naveličali bivanja v kompatiijskih bajtah. Obe naaelbinl Imata imeli koope rativno prodajalno V Wilk#aouu in Durhamn so po Vsi ranje se ne zahteva« Norvečka stavljene začaanr kabine. Val is-$10; Palestina (britaka pokraji- prii rudarji se uasrle v Morgan • Prosveto ' vačeme ali prijatelj« v stari na) $10; toda potniki, ki pota jejo skozi, ne plačajo vidiranja; Poljaka $10; Portosalska $10. Romunska $10; 4u*oalavlja $10; Apsnska $10. ftvodaka $2; v Kvi-r i ae ne zahteva vidiraaja. Mnogi tujezemski delavci, ki vračajo domov, vprašujejo v ina#>ljcni4keai uradu, ako jim bo oh njih povratka dovoljeno pri (Dalje na S. stranJ.) oroženje vlsdivoatošklh utrdb od loži na nedoločen čas, toda *la> vzhiHlnoslbiraka obnovi stare Očbe ko. druge, kot je |)( diU LZl. dal prUea dr ^barske pogodi. .....d »u-IJo in II Določba, aa ae prizna or ^ ^ ^ ^ žavljanatvo 7'latalilču, da se jajnutaka vlada o žav janom v vaeh deželah in da •• * r " „ U «.H0 u Čenr oglaaov po dUf0»01U. __ talno\ Z«dinJ«n#~drtaY*(isv*n CMeofO) Jl«U loti« m tri m«*«; Chic.ro $<>.60 n« leto, 18.25 m pol lota, [t.66 m tri mate«, I«i ta inosamotvo $8.00. ■ Naslav aa *n{ "prosveta" 2667-iS S*. LaaraJala A "THE ENLIGHTENMEN Organ of tka M~«>ic Nataul *«aofU $ Dala« v aklaraaja a. »• (Fak. tt-21) mmiI vaa i« • potekla jim 4a m vam ao urtavl llot. vaiafi laa. Ponovit« jo ALI JE RAZLIKA MED SUŽENJSKIM IN PRISILNIM DELOM? Nekateri profesijonalni političarji ee hočejo prikupiti finančnim, industrijskim in trgovskim kraljem na ta način, da priporočajo v zakonodajah prisilna razsodišča. Sodniki izdajajo proti stavkujočim delavcem sodnijske prepovedi, ki jim prepovejo nagovoriti svoje tovariše ali pa prihajati v bližino podjetja, v katerem je stavka. Da, nekateri sodniki so šlj celo tako daleč, da so delavčem prepovedovali podpirati*svoje stavkujoče tovariše. Najbolj očitno pa sili delavce na delo Alien, govern^r v Kansasu, s svojim industrijskim sodiščem. In da se zakon izvede do pike, to se pravi, da se upognejo delavci, ki nočejo iti na delo, se hočejo napram stavkujočim delavcem izrabiti zakoni proti vagabondaži. Mogoče se najdejo advokati, ki najdejo zelo fino razliko med suženjskim in prisilnim delom. Ampak delavec, ki je prisiljen iti na delo, ni več svoboden delavec temveč je navaden tlačan. Te resnice ne utaje tudi najbolj učeni advokatje, ki služijo privatnim bizniškim interesom. Ustava Združenih držav pa prepoveduje vsako prisilno delo, izvzeti so le kaznenci v kaznilnicah. Ako hoče Allen s svojo skupino profesionalnih političarjev prisiliti delavce v Kansasu, da morajo delati, kadar tako zahtevajo privatni bizniški ihteresi ali tako ukaže Allenovo industrijsko sodišče, tedaj mora Allen skrbeti, da legislatura zakonito proglasi delo za zločin in tiste, ki delajo, pa za zločince. Allen je več škodoval ugledu Združenih držav s svojim industrijskim sodiščem v tujini, kot premogovniški podjetniki v Zapadni Virginiji s svojimi brutalnimi metodami napram rudarjem. s JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. In čitateljev Prosvete. KUŽNE BOLEZNI, ZAKAJ VENDAR VSE SLUŽITE! Šerif Gould, ki šerifuje tam doli v okraju Crawfordu v državi Kansas, ni v zadregi, ako je treba zabraniti, da se rudarji ne shajajo in pogovore med sabo o položaju. Kar na kratko je prepovedal vse plese zunaj Pittsburga. In ko so ga vprašali, zakaj je ta ferman izdal, se je odrezal prav po modrijansko. Rekel je, da je prepovedal plese zunaj Pittsburga, da tako zabrani razširjenje kužnih bolezni Mož sicer ni povedal, kakšne kužne tolezni razsajajo v Kansasu, posebno v okraju Crawfordu, a njegov ferman je vseeno držal. Kasneje se je mož mendar prepričal, da njegov ferman ne prepreči shajanja rudarjev in se je premislit. Preklical je svoj prvi ferman, pa je izdal drugo prepoved, s katero je prepovedal vse plese ob nedeljah. Zagrozil je, da bo vsakdo takoj aretiran, ki vrši to prepoved, katera nas spominja na prve čase koloniziranja, ko je bil neki farmar kaznovan, ker je na nedeljo poljubil svojo ženo. derif se zdaj vendar ne more izgovarjati, da je zaradi tega prepovedal nedeljske plese, ker se boji, da se ne razširijo kužne bolezni po okraju Cravvfordu, ker bacili vrše svoje aa človeštvo uničujoče delo t^avno tako ob delavnikih kot ob nedeljah. Organizirani še niso! Saj to bi moral vedeti modri šerif, če niso organizirani, da nimajo določenega delavnega časa. ŠTEVILO BREZPOSELNIH DELAVCEV SE JE POVIŠALO V DECEMBRU. AlUqnir*> Pa. — Naj ko en krat tudi Tone in ne osmo Jakob, zakaj bi bilo vedno aamo eno iaa? iz ene naselbine, ai je mislil Tone in po premišljevanju prišel do zaključka, da je treba tudi ae o-glasiti in ne samo misliti, ako hočemo. da ne bo v javnoati aamo Jakftl*. Tako se je podal na delo in naredil, da je Tone prišel v javnost. Vae to naj aluži aamo v dokaz, da je več imen v eni naaelbini. V vodnjaku naše naaelbine ae je skalila voda in pričeli so ai miali ti, kaj bo Se bo vedno tako kalna voda, da je ne bomo mogli uživati. Blato je treba izčistiti in voda bo ostala čista ter užitna. Z nami delaci je. vedno na i-stem mestu, premalo se trudimo za splošnost in delamo, kar je posameznim skupinam povolji, če nam gre to v čast. Na druge ae ne oziramo, aaj nimajo nikakjih pravic, dočim smo mi državljani s pravicami, morajo drugi celo prositi celo za dovoljenje rablje-nja orožja. Ustava Združenih drŽav je dokaj dobra in garantira pravice vsem državljanom, toda koliko ae danes ravna po pji in kdo je kriv, da ni tako kot bi po ustavi moralo bitif Ali nilo temu krivi ravno oni, ki rabijo orožje brez vsakega preudarka proti aa-mim aebi mesto proti njihovim nasprotnikom! Zato imajo dapea proti delavatvu toliko moči, da ga obvlsds par ato ljudi, ker jim dela vat vo daje v roke moč. Kaj nam potem mar socijalna ustava, samo da mi lahko delamo kar ae nam ljubi * V dopisu It. 15. Prosvete tudi stoji zapisano, da se Jakob pri tožuje čez delegate klevelandske konvencije, da niao bili v odbor izvoljeni pravilno. Tone pravi, da*? za naie žulje pasejo, a jaa sepi mnenja, da morajo aedanji odborniki izvrševati delo in tako dobijo plačilo. Mi člani imo aato po* alali delegate na konvencijo, da nas zastopajo nikakor pa ne da odločajo. Kot se čita dalje, če bi ne bili delegatje izvolili glavnega odbora, (bi jih vpraievalo članatvo, kaj so delali toliko Ča-sa na konvenciji. Ako pomislimo, da je bila to združevalna konvencija, moramo priznati, da bi bilo tako vprašanje brez pomena. Prišel jo apovednik, da apove grelnika in ga karal, ker ni znal grešili, grelnik pa ae mu je sme jal. Nato pa je sačel razkladati o soeijalismu in ga razložil tako kot ga znajo podjetniški htapei. Zatrjeval jo, da aoeijaliati hočejo več ko produeiramo podjetnikom. na kar pa aem nn moral odgovoriti, da prejiaerao delavci manj kot je vreden nai trud ia kar hočemo Imeti aa avoje delo, v ni kakem oziru ne preaega vred-ooati naie vporabljene moči. V resnici bi natn moral odpaati večji zaalužek kot podjetnikom, tako pa komaj izlujamo z zaslužkom za Življeaske , potrebščine, dočim mora imeti podjetnik velik dobiček, sicer sploh ne pusti, da bi kdo za njega delal. Naslednji dan po spovednike-vi poskuinji, da apove grcšiiika. je spovednik sedel pri mizi in no kaj razmiiljeval. Med tem je pri-iel "grešnik" in spovednika so kar solze polile. Spet je imel grelnika pred sabo in gn prilcl lepo učiti. Povedal mu je, da ne ume biti jezen, če ga kdo graja. >»aj je Kriatus eelo rek«*', ee te kdo udari po lieu, naatavi tnu le drugo stran lica; zato ne smel bi ti nejevoljen, pa naj počnejo drugi kar hočejo. Ljudje pričakujejo, da bo ko-neo vojn in militarizma, mladina pa se za isto vzgaja in ima do tega veselje. Cgleda človek lolarje pri igranju, vidi. da I vojake''. Pa kali" in iz njih delali norec, ker dem meaeeev član jednote, ker *ko postopatije proti morilcem, ki te niso mogli privaditi vojaškim ---------b™ulno "Wl< —" običajem in življenju po kaaar-nah. — Človek se samo vpraia, ali je mogoče, da bo kmalu odpravljen militarizem, Če pa ljudje akoro ponosni gledajo nanj. — Jakob Kotar. aem komaj prilel iz atare domovi- so brutalno ubili moje mater,^fl ne, vendar ae upam povedati iane rekol Sellins. "Ako zdaj pustimo starega člana, če je bil nasproten prokuratorstvo v Rowandovih ro-i Librarjr, Pa. — Dne 4. februarja je po daljši bolezni umrl član -nu društva Rihard Kolman, katerega pogreba ae je udeležilo precejinje število članov draitva. Pokojnik je bil naprednega miiljenja ter uatanovitelj več društev v bližini. Tu ne sapušča nikakih sorodnikov, pač pa v stari domovini etariše, katerim je tudi posartnino zapustil. V imenu drultva ae zahvaljujem vsem fantom za kupljeni ve nel v zadnji apomin in za spremstvo na pokopalilče. Pogreb se je vriil civilno. V tukajšnjem premogorovu, ki jo laat Pittaburgh Coal kompani-je obratujejo aamo po 3 do 4 dni v tednu; zasluži ae ravno za naj potrebnejše. Imamo dve društvi, eno SNPJ, ki Iteje v obeh oddelkih 140 članov in drugo 88PZ, Iteje čez 30 članov. &> večinoma napredni* ro jaki, ki ao lanako leto postavili "Slovenski dom" in jih stane o krog 16.000 dolarjev. Hvala gre radi doma vaem, ki so delovali Dobivamo različne liste v na selbino, v največ iztiaih aeveda Pfoaveto, V samo enem iztisu nato izhaja "glasilo katoliikega dplavstva v Ameriki" ali "Edinost". Slučajno ao mi priile v roke, nekatere itevilke tega "pri ljubljenega" lista in aem čital, da so nekateri člani jednote zoper svoj list ter se v dopisih pri tožujejo, česar pa seveda ured nik ne pusti v javnost, temveč kratkoraslo vrže tako, da mi člani te male jednote ne izvemo, kaj se godi okoli naa. Liatič tudi joka radi milijonskega fonda, da ne bodo darovalci nikdar več dobili česa nazaj, v to aeveda mi vai prizadeti verujemo. Jaz bi pa rad izvedel; kdaj bodo pa oni, ki ao darovali za hrame božje prejeli nazaj nettete milijone. Seveda bom na to dobil čisto enostaven odgovor, da bo že v' nebesih vse stokrat povrnjeno'. Na tem svetu ljudatvo itak no potrebuje denarja, temveč ga bo potreboval v nebesih; kjer bo živplo v izobilju. V Sosednji naselbini od nas načel ju je hramu božjemu dnini pastir dorom Slovak, vere je aeveda rimako-katoHike. Najbolj amei-no je to, kako poatopa ta duhov ■ikfcsvoahni fsrani. Poznam ro jska, za katere le nikdar, ai nič storil in tudi v cerkev ne zahaja jo. pa jim vaeno pošilja račune, koliko ao mu.dolžni; računov jim ne polije samo enkrat, temveč večkrat, da se dolgujoča vsota vodno množi, tako dm bi ob kon en leta moral človek delati celih 14 dni, ee bi hotel plačati. To je nearsmno izsiljevanje, zato pa bo tudi prišel ob poael v tej naaelbini. — M. Trillar. nekemu druitvu. aamo da iz tega naaprotatva lahko ustanavlja drugo društvo kah, vemo, da bo atvari veliko farso." Ko mi je organizator za novo ^ ^^ MPetirtni in |zpu.( društvo JSKJ iz Bzporta pnpo vedoval, da se bo ustanovilo pri nas novo društvo, sem mu povedal, da poela kot agitator ne prevzamem, pač pa priatopim kot član k društvu, če se jih bo zbralo dovoljno število. Dopianiku ae lepo^ zahvaljujem za posojeno revijo Čaa, ki mi jo je večkrat poaodil. Rojake iz Bxporta, ki me poznajo in vpdo, da stanujem pri Johnu Raspetu, prosim, naj ako imajo kaj proti mojemu dopiau in se jim zdi kaj neumestnega, da pripišejo aamo meni ne pa Raapetu, ker on se ne briga, kaj jaz delam. — Valentin Lahar proti poroitvu $2500 v*ak. od tT »tega čaaa so na prostem in zdaj ko ao obtočni umora, še niso po. novno aretirani. SUKE IZ IfASELtlN. Ko se je zadnje leto bližalo svojemu koncu so veliki dnevniki prinašali vesti, kako so se mezdni izdatki pomnožili pri raznih jeklarskih družbah, v tovarnah za ko-|najrajie igrajo vinske produkte, usnjarski in jmpirni industriji. Take ini, ki ae zavedajo* da so člani delavskega razreda in ka ko ataliiče naj danea zavzemajo Dela ae pri nas ie precej po voljno, obratuje ae vedno dnevno in boai, zavedajoč ae, da ne bodo dolgo priganjali, sedaj ailijo čim bolj morejo delavee. Tudi nez gode ae pripetijo akoro vsak dan Zadnjič ae je ponesrečilo precej delavcev, med njimi tudi nekaj Slovencev, ki se sedaj nahajajo v bolnišnici. Želimo jim skoraj Injega okrevanja. ' Kakor ae kaže bode kmalu zo pet trfba odložiti orodje in bodo premogorovi zopet počivali. Ta krat bo zopet čaa za poročanje v časopise, ako ne bo treba oobra-ti lila in kopita in iti. Pri te* ne smemo pozabiti gesla: Z združe nimi močmi 1, katerega ae po slulujejo tudi podjetniki med seboj. — Dorfta Tark. Erzbergerjeva morilca sta v Bu dapošti. Berlin, 18. febr. — HeinriHi tfchulz in Hemrich Tifleseu, ki sta obtožena umora Matije JErzberger. a, voditelja katoliške stranke v Nemčiji iu bivšega finauem iniatra, ac nahajata ^ ftpdapešli pod zaščito ogrskih uradnikov in monarhistov. Dva nemška detektiva, ki ata bila poslana v Buda-pešto, da aretirata morilca, akta ie nič opravila, ker ju ovira ogr-ska policija. Nemški poslanik v Budapešti je uložil protest pri ogrski vladi in zahteva, da se mo-rilea izročita Nemčiji. Morilca stanujeta v hotelu Astor, obiskujeta javne prostore in zapravljala denar, katerega imata kakor vodo. časi. drug drugemu, kako je Kilo v bojih, kako ao tioliti potke m ne. koko « ponoaoin se »pominjeja nosa j na vojnika leta. X veae-I jem »r opominjajn kako jo bitn, ko mi prišli h kompanijom re-k rut je, kako ao jih neveščo "au- Pa. — Pri našem Ir-vin Oaaa Coal Co. rovu it. 9. ae obratuje le vedno z iato ppčaano stjo. Živimo v zadovoljstvu in •dogi, če je pa kaka ujema, je to povsod. Neljubo mi je odgovarjati na do|iis. posebno v P ros vati, kjer oe dotični porabljeni pro/rtnr lahko porabi za drngo mnoge boljše stvari, toda treba je da se o-glaisan ponovno. Res je, da je pri vsaki organiaaotji, najsibo podporni ali kaki dru^i. osebnost »a m o v ikndo, toda pomisli ti je treba, da pri razpravak ali piaanjn so le gotovi ljudje, ki I-•čejo poti in se naaadnjc poslu tuje jo osebnosti, torej le čo ki bili pri vaakem dniitvn taki ljudje. ki se oaebniMti poalnftiijejo, bi jednota nr mogla uspevati. Rojaki si «ami lahko mislijo, koliko ikodnjr pri njihovih društvih aa mo rden Član. če a* prične poshi-ševali osebnosti, da a tem dela nruporazumenje mrd članstvom, prične hoditi po naaelbini. gova rili zaupno o trm ali onem članu, pripovedovati novim priseljen-eem o slabih laatnoNtih tega ali on«*a člana, da aačne govoriti o dr nit v n. katerega je ie toliko Ih član. pa ne pfiiča v njega nobenega renta več. Jas ae nasprotuje« nobenemu društvo, kakor tudi ne Alanom novoualaoavljenih društev, pač po «etn aaopreti takemn. ki alabo govori o kakem društvu In jed noti, da a tem lahko ustanovijo novo društvo. Daoi sem šele ao- ' LISTNICA UMHMTCiTVA. Oirard, Kana. — Zadnjo dobo nismo z Vašim podpisom prejeli nikakega dopioa, kar smo preje li preje pa je bilo prjobčeno. — Poadrav! Ohioafo, IU. — Radi manufak turnega blaga ali cenika kolea Jugoslaviji Vam ne moremo dati nikakih natančnih pojaaniL, ker ae cene vedno menjajo in kadar pade za kak procent jugosl. va luta, trgovci uravn^o cene po padcu, nikakor pa ne, če se kda; kaj opomore. Lansko leto sc je ob tem času dobila v Jugoslavij boljša moška obleka za 3600 kron, ali več, nova kolesa pa ao bila po 5000 kron oli kakoršen je pač izdelek. Umevno je, da ao se od tistega časa cene zvišale, ka kor ae ja znižala njih valuta. — Poadrav 1 naredil iz Obtoženi deputiji ao bili takoj eeui Bonomri poražen a veliko večino. Rim, 19. febr. — Italijanski parlament je v petek drugič str-moglavU Bonomijevo vlado z nezaupnico, za katero je glasovalo 2H5 poslancev, proti pa 107. BivSa ministrska predsednika Orla m ki in Oiolitti ata tudi1 glasovala /.a nezaupnico, dočim je Nitti glasoval za vlado, dasiravno so vm njegovi prijatelji bili proti. Italija jc torfj še vedno brez vlade, veliko vprašanje je, kdo zdaj nasledi Bonomija. Govorica, da kralj razpusti parlament in raspiše nove volitve, je zopet oživela. Obsedno stanjs v Salvadorju. Washington, D. C. — (Ameriški poslanik v Ban Salvadorju poroča državnemu departmentu, da jo vlada sanaalvadorske republiki razglasila obsedno stanje po vkl.) deželi valed revolte kadetov v državni šoli 15. t. m. Kadetje k<> hoteli ipridobiti druge vojaške čete na evojo stran in strmoglaviti vla do, pa ac jim ni posrečilo. NA DAN a PRAVICO! Rudami zahtevajo hitro obravnava proti deputijskim moriloem. Pittaburgh, Pa. — Victor B. Bouton, odvetnik rudarske organi-aacije ,ki je po dolgem boju dosegla. da ao bili trije šerifaki deputiji obUšeni po veleporoti umora Fannie Hellinaove, organiaato-rieo rudarjev, tekom stavke v Breekenridgu, Pa., meaeea avgusta 1919., je iajavil te dni. da bo zahtevni takojšnjo obravnavo pro-ti morilcem. fteHfski deputiji o I »enem privatni čuvaji premogovniške dražbe ki ao 26. avgust« 1919. razbili glava organiaatoriei Kannie Sellins, sa liiti obtoženi umora šele po dveh letih. Tn se vidi. kako polle-vn je juatlea. kadar so prizsdeti kapitalistični mogočni ki Jhek Seli ms. sin n morjem* ftene. je predložil petieijo okroftnemn sodišču, zahtevajoč, da ae toiHelj. ska oblast v tem slučaju vzame ia rok okrožnega pravdnika Howan-da in poveri njegovim odvetnikom. Rowand je velik aovrainik organiziranih delsveev. ** Roa and je kriv, da smo morali čakati več kot dve leti na aodnij- iz delavskega h (Federated Prem.) Patrolajaki trset, ki ima svoj sedež v New Yorku, je ustavil vs< delo v refinerijah blizu Tampica v Mehiki. Na tisoče delavcev je oli delo. Trust noče pojasniti, kaj po meni ta igra. Organisadja tekstUnih delav-cav, ki stoji pred splošno stavko vzhodnih državah zarodi znižanja mezde, je naznanila, da !»«» zahtevala, da državni posredovalni odbor v Massacliusettsu pregleda računake knjige lastnikov to varn, ki vpijejo, da nimajo skoraj nobenega dobička.- Izprtje tekstilnih delavcev. Ar lingtonove predilnice bombaža v Lawrencu. Mass., so zaprle vrsla in 3S00 delavcev je vrženih na cc-sto. Družba sc izgovarja, da nima naročil. Pravi vzrok ipa je, ker «lc lavei nočejo sprejeti znižan* mezde. — Tekstilni delavci v Waltha mu. Mass., so zastavkali vsled &ni žanja mezde za dvajset oF* ratorji izjavljajo, da mezda rnor« biti znižana, ker drugače bodo mogli konkurirati** s premogom v Pennsjrlvaniji in Ohiu. Ko.ooo. — Douglas. Arlaons. Jf |M»plavljen z brespasalnhni «" razširjeno | dovoljenje n fono« nil^vV^^lT'"'"1'1^' ;„„,, najbrž prlUniti k;** -K.I.»d. »e ni m»«rf .r«itl, kfr|(„,'!, bo ("r1 t, k„ j,, „1,; w jTisraSftrsUbi.... P bil priraoran oatati aredi reke Zagledali ao ga ameriški in kanadski colninaki uradniki, ki ao strogo pazili nanj, kdaj s* pribli ža h kraju. Dva pArnika sta pi^nudila po moč tihotapcu, ko je tako blodil s svojim čolnom sredi ledenih plošč. Neznanec jc pa vselej po se odbije nico." * Forster je bil potovanju Kk<»/J bojni _e, da naval za odprto delav- na govorniškem več meeeeev. SAMO SORODNIKI STAVKO KAZIJQ. Boston, Mass. "arije dospelo- do 81, januar, vt- ;M)1 izneljenifcov ki da ima U oseb pravico ae i*«4iti v fcdni aene države. fiefcaalovekijB ima pravie«i do 14,3«B iiseljenikov, Združene države je p« dospelo i* 7H7 OMrh. Poljaka je le prefeora čila avojo kvoto 21.800 oseb. Kav mi tako je Grčija prekorsčils svojo kvoto 8*2Hi erja4v(^'niir Kot tovarnar bom že pri le le]"'1 lut 8v°j 1h> dr al je. bodo pa tndi moji iadelki toliko dražji. Ampak enkrat mora biti tega skaksnja een konec, to mi No- Itol I T , n S 11, i, • . • —- Tukaj *tavka-ln,ltH 111 i* podvrlen vsem določ- be uljudno m odločno odklonil, kijo krojaški delavci le* pri dveh b»« isseljenike. <*aebe, " 1'risla je noc, nastala je tema, za tvrdkah Mitchell the Tavlor in tihotapca je prišel ugoden čas m Oppenhei« Brothers. Pri prvi pritisnil je h kraju in razložil tvrdki so zaatavkaii zjranje, ne dft bi ga prijeli. KOLIKO JE PRIHRANIL LOCKWOODOV KOBO-TEJ LJUDSTVU? Albany, N. V, —^ Loekveoodov komitej je potrošil od leta l!)19, ko je pričel preiskovati stano vsi, tvorijo le trije sorodniki, Pri dru gi tvrdki so na stavki vsi delavci. -—_ i- PROTI "AMERIŠKEMU NA- ČRTU," San Joe, Cal. — Tukaj je za- stavkalo okoli tisoč delavcev, ko vanjsko mizenjo, dve sto tisoč so na tovarnah za lesne izdelke dolarjev, V ravno tem času je pa na lesnih skladiščih in stavbah ljudstvu prihranil nu stanarini nalepili lepake, ki ao pripovedo $2#U.000,0QP> ki bi šli v žepe pro- vali, da je odzdaj uveden "«me-/itarjev. , riški načrt". Delavci izjavljajo. Ti podatki so bili predloženi (,a M' ne vrnejo na delo, dokler javnosti, ker se finančni in drugi I Podjetniki ne priznajo organiai-privatni interesi v Kew Torku I c'Je in z>Prte delavnice, trudijo, da odpravijo Lockwoo- dov komitej in tako ustanovijo ie|*AWS0N NADOMESTI KEN riadaljne preiskave. Gospodom, ki Y0NA, imajo dobro rejenosdenarno prošnjo ni všeč, da so Hili gotovi pod- Des Moines, Iowa. — Uover jetniški interesi obtoženi in spo- ner imenoval naslednikom seznani krivim, da so kršili Sher- na t o rja Kenyona v senatu Ckar protitrustovski zakon. '!«» Hswaoni, predsednika re- . ki eo bile zadržane v tujini zaradi bolezni star«lev ali drugih izredno izjemo vsžnHi zaditkov, so se amele v izrednih slučajih iskreati v Združenih državah. Za Rusijo. ne izdaja državni departnient potnih listov. In pot niki, ki nameravajo odpotovati v Kusijo skosi druge dežele, imajo velike potežkoče. Državni de-partment smatra Estonijo, Letvijo, Lita veko in druge ka vktlke republike in Deljno vztočno re-publiko za Huaijo in ne isdajs |K>tnih listov za te dežele. Potovanje v te dežele ima seveda svoje težkoče in ne avetnje ae odpotovati vanje. maiiov RUDARJI ▼ WASHOfOTONU GRADI SVOIO MAŠIL. BDTO. t (Nudaljevanje s prve strani.) Klumu in v jamami blisu Centralije iu Hcllinghaimi. Rovi bllsu Taco-me in H«*attla obratujejo a pomoč ČUDNO PODJETNIŠKO POIZ-VEDOVANJE. publičanako osminjega odboraJjo..u4tun^kih in ' ,vt!iki' Rawson bo služil do jeseni, do-i"" N,roA1ki Pa(;if'c {^ knm' kler ne bo K en vonh. izvoljen Centrali*, Waeh. — Pmlde. jlavci v delavnicah centralne že-Irziiice poizvedujejo pri delavcih, I Strašen je verski fanatisem. London, 19. feb. V okolici 8am-I koliko delavcev lastuje svoj dom,|»una so turški nacijonalisti isibili Kampanja za gradnjo delavskih 1000 kristjanov, kakor poroča djgiiov je imela veljk aspeh, toda brzojavno poročilo iz Carigrada. naslednik ki ^ banu za razbijanje unij. Premogovniki ao laatnina kapitalistov v Xcw Yorku in Boatonu, ki ao obenem laatniki parobrodne družbe, katere parniki plovejo med paci-fičnim obrežjem in orijentom s kitajskim moštvom. ' odborniki Ceiftralne obrtne in tie- Orški prebivalci Samsiuia, meste lavske zbornice, v kateri a«> zdru- ca ob Črnem morju, povejo, da se /••ne vse lokalne orgauizacije, me- je krščansko prebivalstvo mesta nijo, da žele podjetniški interesi jiost a v ilp pri zadnji vojni proti izvedeti, koliko železničarjev in Turkom, torej je ta morija bila rudarjev lahko zastavka, ne da bi maščevanje radi nastopa krščan-l»ili v nevarnoati, da izgube svoj|skega prebivalstva proti "polmeti oni. seeu I/ tovarne za izdelovanje čev lj«'v pošiljajo stroje v Chicago in| ulini se govoricat da se tovarna tukaj /iH>re, da se drugje lahko J odpre tovarna z "odprto delavni- Izprti rudarji upajo na zmago v aprilu, ko poteče stara pogodba. Splošna stavka je molna, toda rudarji ae nadejajo, da bodo deležni sadov zmage, ki jo prinese generalni štrajk. Kakšne so razmere v JugosIatlJH eo. ZUPANU JE ZLEZLO CE V ..... SR Kralj Aleksander se končno oženi. MHgrad, 19. feb. — Kralj Ale-I ksander se je imkImI v spremstvu PaAiča v Bnkarest, na snubitev Nft ^ 9trani Hjitmo. nimarao prince/.inje vMarije. PMra ' | j indust rije, od druge strani pa pravijo glasovi: industrija je v "Naprej" piše: konferiral z romunskimi ministri radi stališča male entente na ge novski konferenci. Minneapolii, Minn. — Tožba l»'"ti županu Leachu je zdaj u-"•avIj.Mia, ker je župan preklical, in delavski voditelj ''••ar na nekem shodu v Superior j". Wis., rekel, da ameriška za Mava ni drugega kot •'»uija." p LJUDSKI IZKORIŠČEVALCI PRIHAJAJO V PRAVO LUČ. M^^S;0^^ (Nuduljcvanje . prve .Ir.niJ Laddovi predlogi, da iina vlada vedno sto miljšeni-umazana|ee v rezer\1. Ta nakup pšenice je potreben, da korporacija kontro-\ "ckwen in drugi so vi o-1 lira cene na trgu. obenem je pa samo bodisi p«,tom uvoza, bodisi, g -y ■ * ({|, postavimo sa tiste neobhodna p«itrehne predmete tovarne do- krizi. Oboji imsjo pravi Manjks nam še posameznih panog industrije, navezani amo po gotovih izdelkih na tujino; če ae hočemo odreči vsem tistih izdelkom, ki jih' nitnsmo doma, zastane naše narodno goapodarstvo, zastane ozir. pade pa tudi kultura ca per stoletij nazaj. Tega nočemo. Stojimo na atališču: podatke mora: mo imeti. A možno jih je dobiti Pl-----L^ M -.i-. •jMTfMii niriita GLAVNI STAN. •m sa LAWNDALK AVEM CM1CAGO, ILLINOIS. Iirrlavalni odbori UPVUVNI OMClti pravi tudi pamet. A kdaj ae bo to "obrnilo"? Ces en meeee? ne verjamem. eno letef mogoče, tez dve letif tri? Kdo ve? rn kij be s mojo tovarno, če itačno eeae padat i. #e bo denar več v reden' Moji mdefti Mo tudi padli v •eni. No, prev, manjši bp moj dohodek po številu denarjs, ker ko vae een^jle, bom tudi porabil manj denarji. Bo res ia vee tako t Kaj pi moj dolg? IClj bo i o brestmi dolga ? Ali Se bodo te tudi zmanjšale? Če bom dOlila še milijoni dinarjev, bom moral plačeviti ie ravno tiko sanje o-bresti, mogoče ee bo tnišila mi O obrestni men, pi kij to, 2 milijoni dinarjev boati vseeno ie 2 milijona dinarjev in to dru gačnih dinarjev, vreitnth veliko več! Strah in grosil Is tovarne som dobil minj dohodkov, dolžan bom pa ie toliko kot proj. Kaj bo s mojim podjetjem,? Ne, to je ne-vimi re*! Če ]>i aaj vedel, da oe-ne še par let ne bodo pidle' Mo. gofle bom pi ulel "polomu", ko rndo začele cene padati? (Vas je kij stnh vpričo takih "bog«, k let. nih" besed!) Kiko mj naredim? če bi se mogel m hitro iznehiti vseh dolgov in obenem še dati nekaj "ni atrin" si tiste Čaae. to bom sa avo je išdelke min j ,1o-ril. Je to mog«>če? Sev«*«li, a le na tile način: avoje izdelke moram prodijiti s večjim dobičkom. 6% dobički ne bo dosti. 10%, 18%, 20% sli če mogoče še več; čim veš, tem boljše, samo da me padec een ne prehiti! Visoki pro eenti morejo pi nastati le, če se izdelki drago prodajajo. Razumete aedij viaoke eene? Niao to-liko posledici pofclepnoati po denarju, temveč v prvi vrsti so is-ris etritin — pred bodočnostjo, »reče« a tem ustanovili prepotrebno tovarno. H« pred vojno bi rekel: Če mi bo tovarna trg. Naglašal je. 4a finem-na k«»r. poracija daje poaoj.l* a**Mt mesec«'v. in da " farmar na- 9%, tretje leto, ko bo opeljani, pa Ho dobre. Kako pa dane«? ®f»v*~». ............(Zazidam 2 milijmia dinarjev, pe haja v najslabšem položaju. »* > 2 mtUinM i^r^ danea ae mn vzdržavsti rrnti /.tnemii *t>" dlmtit mnra{ m pp. kitlantn. pa m^rs plačati dolg. POTNIŠKE OMEJTTVE ^ A merioane so odpravlje NE (NudalKvanjc » slraiu.) »ah«, svoje serodiSke. Si Kako pa je s stiro, le vpeljano ndustrijo? Je res v krizi tudi ta? Ona ima avoj obrat v redu. Nada delile "a polno paro". Pa ne gre. Vsted draginje konsnmlrs največji del prebivslstve le aemo nijpotrebnejle, odjemalcev je se-to t vsakim dnem manj. Skladišči teh toriren ao ie polipoma začela polniti s bligom Nastopi lo pa jc še nekaj «lrngegi; nenadno pednnja vrednosti denarji. Ker nihče ne ve. kij prinese drugi din. je vaekakor bolje imeti v roki blago nego denar. Člgir vrednost ae kar topi, kakor maslo na aoHicu. AH Se Je trebi čuditi tovarnarju, če ar OdiaAii ne proda« blaga, k? M v »ktiditfu. 1>e ee mu pe bligo prefeč ne na kopiči, odpusti en del deliveev o/irmna ee jih akf*i Miti, da jim sUtanjša metele. Hre«posel nost riste, z njo sopet nskupo-vslnfl (konsumna) nermolnost, t s rj>pri pritiska na cmenjšanie produkcije in tlko ee vrti tudi lu vse zopet v kolobsrju navade!. rtavrdoJ nsvzdol. kam! Kdo ve? Sil W. Najr Si.. OSK M A. Vtfer, Paa etS. Kly. «14 w. na, iu sarim'wm. ib. poln Ari one ii OKftOtJli SlM Navak. JaSl Or^U, saa K. ISTlS ZATAONO OKSOŽJE, Aalaa LOar. Um ISS. Nadzorni odbor t P^ak Salta. SlM ia. OramHHi A«a» CStaa«^ m, Fr«M* A«Sh CltvatenS, O« WUItaM llttor, um it. cu* • Združitveni odbori mtmk AM, SlM la. OnvlM Ay%. CStaa«a, iaUM Om, MM W. MO •(.. Cltaa«a, UL Jaa. isak. 1101 K. SSrS •«„ fli^d AM*. vaNOVNl SDftAVISIKi Dr. F. J. Kar«. M t S^ImcsIMi ki VlA rtSMA. M m MuUS aa aaak «4. I. N. P. J« sam M M. LavaSal* Av«, CkStn. OL vmgs aoutilaK eooroaa m naslovbi DKNAanz roliuATvz in stvaii, m sa sn* «i « njaUtva 1. N. P. f, SMT-M ia. ImUll AfS« V« KAM VB V ma K BLAGAJNIŠKIMI POiU M •MNa i. N. r. J« M?drejena preiskava pri ftte-fanovičii, tki je bila enako us> pešns. Pri slednjem so tisili (t:t'J.-818 ukradenih dinarjev. Ker se »umi, da so dciovili še drugi, je odretlil lef policije v Beogradu obsežno iu strogo preiskavo tudi beograjske poŠte. Pričakovati je, da bo odkrila tudi ta preiskava nove zločince. Dinarja Jim ni manjka. V Ljubljani je umrl ravnatelj trboveljske premogvikopne družbe, gospod Ilels Msz. Kskor že ime pove, ni bil Hels Mhz naše gore list, Haiuo za mrtvaška oznanila v slovenskih listih pa Je plačala trboveljska prentogokopna druž-žba okoli 150.000 kron, Presneto dobro mora iti tej družbi, da mo* re plačati samo za mrtvaška oznanila tako vs«ito! Ps ssj * s I ss-msnj premog tako drag! meter premer) vsegs nsšegs vse* mirakega siatems snsšs okrog 300,000 avetlobitiih let. (Svetlo* hino leto je astronomska mera za daljavo, katero preleti svetlobi v enem letu; svetlobe preleti v eni sekundi IMO.OOO milj, torej ai Islik o mislimo, kako «igromua je daljava, ki jo prepotuje svetloba v eneiu letu. HolnČna svetloba do* seže zemljo v osmih minutah.) furtis ju aeveda bolj skromen v njegovi acalbi o velikoat) našega veaoljstvii pnvL di je tuinjše — najmanj deeetkrat manjše Jiot ps pravi Hhapley. ln ker je manj* Še, je mogoče videti čes njegov rob in npssoviti spiralna nebule v sosednjem veaoljstvii. Nesporisuuiljeiije med Curti* soin in Hhipleyem je aevetla bres pomena sa stvar, tire le zi vprašanje, kiui apidi ti ili oni epi* ralna nebula; v naše ili drugo ve-aoljatvo, Znanost njori biti ved* no ekromna. Nale veeoljstvo je tako ogromno brez ozira m Shapleyev in (Jurtiaov premer *** in tako malo znano, da ima i* stronoinija dovolj dela še za dol* go dobo doma. medtem ko drugi veaoljatvi lahko čakajo. t'a po-mislimo, da ima naše vaemirje najmanj tri miljarde aolne s pline! nimi sistemi vred, ledij sa nam že nokoliko aanja o njegovi silni velikosti. Ker že govorimo o nebulab, ni J oineuimo najnovejša odkritja glede nebule "Measier Al", ki se imenuje tudi "vrtinčssts nebula.". Adrian Van Maanen je napisal daljši člauek o lej nebuli in priložil dve fotografični sliki, ki ........ . | sla bili vzeli ensjst let iisrasetj, Zsdnje i'sse ae j«* pojavila me«l |)j ^jfalelj videl aliki, bi la- •atronomi zanimivi koolMverza, <)|IM-j| apreinembo le liebule Delavčeva iola znanosti. KOLIKO JE VES0LJSTEV? Po 0, F. Serrvlsu. dali je aamo eno vcaoljstvo ali vsemirje ali Jih je več. Presenetljivi odkritje v astronom I/i v sadnjih pur letih so porodila teorij«, da je vel veaoljafev. To tei»-rijo zagovarja II. D, Curtia, ravnatelj allegheiiske zvezdarne, do v enajstih letih. (Prvič je bila iiebula fotografirana letu UHO., drugič pa lansko (mletje,) Omenjena nebule izgle«li ni fotografični plolči kol velikan-ako ognjeno kolo, ki ae vrli a sil- čim je llarlov Hhaplev, ravnatelj br«l|MM;.N> «Šr*£ f™ ^ lo le gladko na robu, toda novej* aa slika pokazuje odtrgan koa BVesdirne, njego^ urad valki ^-^^iBov ' tort* o Itenln ir^eljcalkov ao se iz vwke dežeb* izseliti v so ae dogo dile na poštnem uradu v *lTa Imeah. Tam je Ml p«4iir neki Milutin Htanojlovič. ki je živel ailma pot n« ao Tiko je plačil ne koč zi aamo eno vožnjo * ivtoipo bih»m kron. Ta njegovi rex«ipnoet je pedla v Vi tndl na IMu^NT okraja. *»*val je zato I H« polno opreaui loverue vzeli ne poer»do še 2 milijona Obreetl M to (in še prav viaoke) b«»m me ral plačali že takoj v prvem le tu 'ko tovarna še nit! vpeljana)MlMNijlo^iča k arfo in rahteril ne bo* Tako tudi * drugem m na«l«dnjih letih. D«ibro! Plače val jih poč Ih»m, te« lažje. ČIM bolj bo tovarna uspavale. Je pm to rea* Kaj vem e#»daj. iki tako k! bridkih izkušnja*, kaj dmr* menovaaje. ia aieer a p^elaim leto? Pai tet i ii pre vi t eene b«>do od n^ra. ne J mn nrlolt. odkje .ma toNko detiirje Ker Ntanoj lortJ tefa Si me g H fmjaMnli, se tO je MU <»drojene njegove gre , t»eije. Preiekeao je IhIo njegov.» uapekom. Na atanovanju eo našli harvardske nasprotnik. Curtis je ua (Hnllagi svojih najnovejših opizonnj prišel do zsk ( IJučka, ds s' ni drugi atruni ne za j nika možnost«, da ao razen našega Še drtigs v »emirja, I oda ou ne verjsme, da Bo dotičue nebule (avetle megle prasnov!) deli ki'-, kega tujega ve^djalva. pač JM apadajo v nale vaemirje, ki je nfJ tilč«-no v llim*ki eeati. Khepleg je mnenji ds tuja veaoljetvi ne morejo priti |»re«| naše oči tudi /t pomočjo najb«djš»jra leleakopa in f«rt«»geaflčnih aparatov za fifto-geefireoje nebeenik lelea. V«e, kar rhtttfio t naše n m I je, apade V nele v««aoljal vo — ili še llf vidimo vraega. Khapley trdi, da dil iUiae, ki ae je ločila o«l eenlnln-nega teleaa in z«laj ae auče a ko b-aom vred okrog eredišča. Obenem «e ur I a maaa vrli venksj V velikih spiralnih (zakrivljenih Črtali. Kaj nea uči to odkritje? To. kar so astronomi že ato in alokrat pomlerillt ds je nebuli embrijo fsspMek) novega eveta, oziroma svelovja ali aolnetiega stale-ms, ki se neprenehoma zgošluje in oblikuje in vsled lega i/premi-ii ja ampi |»rvolno formo. IS POOBLASTILA dela MATU A SKENDBR Ii LET, sa nijike po Bil <>n le Mori vedeti, kiko se po* obliatila izdelujejo. Piši yiu in razloži evoje sedevo, pe ti Uo na redil vm pravilno, da M ni ta« mogoše grunt prodno i aapraHL alm poobiaatlloM. Njefnr naslov p* fi227 Satler St, NNAvi, fH i (Advert.) T" PROSVETE DVONOŽEC In drug« sgodb«. NAICA VOHLOVNB PRAVLJICE Hpiasl Kari EwaUL Prevedel Franc Bolkn. (Dalje.) "Ne, ti vsevednei!" je rekel kraljifrk. "Kad -bi. da ima! pravi T« bi bilo boljše /m nas; ker po-t«'t«) bi na« kratkomalo požrl in kowc. Jastreb na* lovi svojim mladičem, kadar mi lovimo našim mladičem muhe in gosenice. T<» je odkrita igra in tak je pači tek sveta; proti temu ni nikake-ga ugovora, čeravno je prizadetemu zelo mučno, kadar se ga jc. ^ — — Ne, ptič, o katerem govorim. je kukavica. Izgleda približno kot jaatreb, ni pa tako pre-drzen ropar in sploh ne pošten ptič, ki prinaša hrane svojim o-trokom. je potuhnjen, len patron, ki ne dela. nego aamo leta po gozdu. se kriči in vpije 'kuku\ N'e mislite morda, da si stavi gnezdo, kakor mi dostojni ptiči, fte niko. li ni položila dveh slamic drugo na drugo. He nikoli ni izvalila svojih jajce ali grela svoje mladiče v mrzlih nočeh ali jim vti-kale muh« v majhne rumene pljune." % "Bog sc usmili!" je vzkliknila vmes gospa srakoper. "Kaj pil počne!" h "De, ti tega nc veš, ti uboga Žena." jc odgovoril stari, kralji-ček. "ali izvedi torej! Kakor hitro je zlegla jajce, ga vzame v * kljun in ga nese v gne»do kakega dostojnega ptičjega para. Po-tem ga ta dva izvalite in vzrodi-ta mladiča a svojimi laatnimi. Vse mu storita na ljubo j napenjata se od zjutraj do večera, da nabavita dovolj živeža za veliko zver. in vcate, kakšno zahvalo žanjeta za vso svojo ljubezen! Hočem vam povedati. Kukavičji mladič jemlje njihovim lastnim otrokom živež izpred nosa; in kadar jc do- sti doraatel, pomeče jih k gnezda, da ae sam lahko razprostira v njem. — Tu imate zfcodbo." Mali ptiči okoli po grmovju so se tresli od groze. Hrakoperji par jc buljil breabesedno v kraljič-ka, in perje obeh pričev ae je je-žilo od strahu. "Poglejte ta dva tam!" je za-klical kraljiček in kazal na are-koperja. 'Ta dva sta imele v tem poletju kuksvičje dete v oskrbi. Poglejte, kako shujšana in razdrapana sta! Prašejte jih, kje so ostali njuni laatni otroci! Ce pa hočete videti hudobnega varovanca. poglejte dedi v travo, kjer sedi ia odpire lačrti kljun." Vai so gledali velikega mladiča in zagnali veliko vpitje. "Kukavičji sin, kukavičji ainl* Zaničevani ptič je letel nekoliko dalje na travnik, se obrnil in kričal: "Haj ni ree! Hej ni res! Nisem nc hudoben ne nehvaležen." Ali ptiči so leteli za njim in so ga hoteli okljuvati do smrti. Pred vsemi sc je podil za njim mladi lišček glasno kriče. Prav od zadaj sta sledila tolpi srakoperja. Čeravno sta bila vsa obupana nad tem, kar sta slišala, vendar sta milo prosila, naj nc store mladi kukavici Žalega. "Naš jedinec je!" je javkala inati srakoper. "Jaz sem ga izvalila in midva sva ga vzgojila. Pravzaprav je vendarle najin o-trok." V tem trenotku je zadala mlada kukavica liščku tak sunek s kljunom, da ae je zvrnil ns tla. " Dovolj sem velika, da se sama branim", je zaklicala. "Vidim pa. da je javnost proti meni, zato grem svojim potom. Zahvaljujem se mojim krušnim sta* rišem za vse, kar so mi storili* dobrega; ampak kraljičkove zgodbe ne verjamem; kakor resnično sem živa. resnico hočem spraviti na dan. pa naj bi morala potovati na konec sveta." Potem jc mlada kukavica odletela — preko travnikov v gozd. Med letenjem je spoznala po moči avojih perutnic, da je dorastls. Preko poij, gozdov in travnikov je letela daleč proč v tuje dež<-le. Kolikokrat ae je vsedla, de si odpočije, morala je misliti, na zgodbo, katero je slišala. Nikakor in nikakor je ni mogla ne razumeti ne verjeti; ker vedela je. da ni slabejša kot druffi ptiči in Fran jo Koren. Stališče socialistov do kmetskega ljudstva. (Poročilo na strankinem zboru v Trbovljah o Božiču 1921.) (Dalje.) Naloga eocialiatičnega kraets- ^H^fl^MBI kega programa je, do odkrije v ni mogls je n£ kakinih Uružllbllib ZVczah se gi- blje gospodarstvo našega kmet skega proletariata in da mu pri- na mati prepustila zasmehovanju m sovraženju drugih ptičev Potem je na severu prišla zima. V gozdu je odpadlo listje in zeleni travnik se je skrival pod debelo belo sneženo odejo. Hredi snega je štrlel t roje vi grm kot svežehj drečje v zrak. Tupetem je visela na vejici v mrazu zguba-na jagoda. Metulji, muhe in gosenice so Izginile in izmed ptičev so preostali le vrabci, ščinkovci in seni-ce m pa velike vr&pe, ki so kra-kale neprestano in frfotale s pe-rutnicami, da bi se ogrele. Kraljiček. srakoper, lišček in vsi drugi so odleteli na jug, kjer aije solnce topleje in kjer so drevesa vedno zelena. V eni toplih dežel je aedcla mlada kukavica na božični večer na visokem drevesu in zrla žalostno preko pokrajine. Solnce je ravno zahajalo in mnogo tisoč cvetlic je -blestelo v njegovem si« jsju. Ali kukavica ni videla ničesar. Rvoje matere ni našla, ali kraljičkove »godbe ni mogla pozabiti. Naletela je na tri druge kukavice, ki so doživele ravno i-sto kot ona. Zdelo se ji je. da spada k nekemu prokletemu ro du. ki ne zasluži, da bi ga obsi-, jalo solnce. Ko je teko bila zatopljena v svoje tožne misli, zašumelo je v listju poleg nje in velika kuka-vica-babica je ' pomolela glavo skozi in jo opazovala. (Dalje prihodnjič.)'. □ □ — ». X. Dostojevski j: — BESI Komen ? treh delih. -Prelom Vladimir Levstik.- (Dalje.) "O Bog, o Bogi" jc vzdihovalo ljudstvo, križajoč «»•. "Očividna preročba!"• "Naprej osladite svoje srce r. dobroto in milostjo, potem sc hmlite pritoževati zoper svoje otroke, kri svoje krvi; tako treba razumeti prispodobo." j<* tiho. a samozadovoljno izprcgovoril debeli Namostanski menih, ki je bil ostal brez čaja in je zdaj v svojem razdraženem sauioljubju vzel tolmačenje nase. ^ "Kaj misliš, očka," sc je mahoma razjezila vdova, "Na zanjki so me vlekli v ogenj, ko jc gorelo pri Vcrhiščinih. Mrtvo mačko so mi zaprli v skrinjo, sleherne podlogi so zmožni. . "Spodite jo!" je Hcuijon Jakovljevič zdajci mahnil z rokami. Cerkovnik in deček sta planila zs mrežo. Cerkovnik jc prijel vdovo pod pazduho; umolknila je ter krcvljals k vratom, oziraje sc venomer | m i darovanih sladkornih glavah, ki jih jc Vlekel deček za njo. "Kno ji vzemi nazaj!" jc ukazal Hemjon Jakovljevič, delavcu, ki je bil omIuI pri njem. Mm* je planil za odhajajočimi; erez nekaj minut mi ne vrnili vsi trije služabniki s podarjeno glavo »ladkorja; tri je vdova vendarle odnesla. "Nenijon dakovljevič." ne jc zaslišal glas (nI zadaj, i/./.s vrat. "V sanjali sciu videl ptico, ka*ko; priletela je iz vode in letela v ogenj. Kaj pomenijo te 1SIIJC?" "Mm/." je rekel Scinjon -lakovljevič. "Hemjon Jakovljevič, /nka.i pa ineni ne od-govorite* Tako dolgo sc >.e zatinnsiu /a vas," S|Ht je botri« začeli naša dalna. Hemjon .lakot Ijcvič je m po*luMil „" Vprašaj!" je zdajci poka/al na klečečega SpTišča ka. KaiuoHtmmki menih, ki mu j»* bilo uka/auo vpra»oiti je dofctojsnstVeno pristopil h grsšeaku. K' "Kaj *!c zgrešili? Ali \sm m bilo uka/ano kaj izpolniti '" Rj, "Ne t«'|wti ne, krotiti roke." je hnpsNo ml igmoril grsšcsk. * "In izpolnili. lastim moč me prema *0jc." "Ns|hhIi gh n«pi.di u«' Z metlo ua d«j i metlo!" je malimi Hemjon .lako\Ijevič < rokami. (irsšcirk ni čskal irvteif\r Kazni, planil je kvišku ter jo |topihal i/ »oh« "Cekin pu*tdi ns iim-.hi " je povedal m« nih pobirsje » tal p.,1 im|M*ti(iln "Temule gM dsj'" HrmjMii Jakovljevič jc pokaral • prstom os bogatemu kn|M-s. "Zlato k zlatu." je iiSIm m-nihu 11 asm<»eta- "In temu čaja. sladkan )»• ^nijtoi Jako« Ijevič msboms |»oka/sl iim Ma\i kij« Nik"lsje Ma. Hlugs 'alinu )r lisi d ČS JS i fe•pallilkom. lit ga iic»i | pomni mina "Dolgemu, dolgemu," je popravil Hernjon' Jakovljevič. Mavrikij Nikolajevič je vzel kozarec, se zahvalil z vojaškim polupoklonom in začel piti. Na vem zakaj — vsi naši so bušili v smeh. „ ' "Mavrikij Nikolajevič je osuplo pogledal. '' Prosim vas, veliko veselje mi storite. Poslu-škjto, Msvrlkij Nikolajevič," jc povzele sdejci Li* za z vztrajno, trdovratno gostobesdnostjo. "Pokleknite, nič ne pomaga; hočem, hočem vp* videti, kako boste klečali. Ako ne pokleknete, se niti več ne prikažete k meni. Hočem, hočem — brezpogojno!. ..." Ne vem, kaj je hotela reči s tem; zahtevata je z neizprosno trdovratnostjo histeričnega napada. Kakor bomo videli pozneje, si je Mavrikij Nikolajevič razlagal te njene 'kaprične napade, ki ao bili zadnji čas zelo pogosti, kot izbruhe slepega sovrastva do njega, ne iz jeze — narobe, saj ga je cenila, ljubila in spoštovala, kar jc sam dobro vedel — temveč iz posebne, nezavedne mr-žnje, ki jc v nekaterih minutah nikakor ni mogla ukrotiti. Molče jc dal čašico stari ženici, ki jc stalit /a njim. odprl vrata mreže, stopil nepovabljen v intimno polovico Hemjona Jakovljcviča ter pokleknil sredi sobe, da so ga vsi videli. Ltzinn groba, zaMinchljiva kaprica vpričo vse družbe jc, morala pač hudo pretresti njegovo rahločutno, preprosto dušo. Nemara je mislil, da jo postane sram ob pogledu na ponižanje, ki ga je tolikanj želela. Nihče razen njega sc ne bi bil inogcl tolikanj odločiti, da kaznuje ženako s takp naivnim in nevarnim sredstvom. Klečal je. z neomajno resnoho ns ohrszu. ves neroden, smešen iu dolg. Toda naši sc niso smejali; obči dojem nepričakovanega dogodka je bil bolesten. Vsi so gledali lbegn»le ob homer«kcm grohotu ks-vs lir je v ns vrst ns nos u «Mdie. Tsko je končs-1d naie romanje k S. ini«»nn Jekovljeviču. i _ (Delje prihodnjič.) pomore do solastništva čez ves družabni kapital, ki ž njim take družbe delajo in katerega tudi vstvarjajo, — s katerim ja morda danes-gospodarijo posamezniki, med tem ko so vsi drugi družabniki brezprevni sužnji tegs kapitala. Da si bomo popolnoma na jasnem, je treba še povedati, kaj ni naša naloga. Naša naloga, ni, da bi razmišljevali o tem,- kako bi sc postavilo namesto vseke-ga /asebnega obratovanja kasar-uiško gospodarstvo, ali pa vsepovsod mosto malega obrata veliki obrat pod skupnim vodstvom. Ali se to naredi ali nc in v koli-ko, o tem so poklicani razpravljati natodni gospodarji opirajoč se na narodno gospodarske zakone. Vprašanje velikega ali malega o-bj-ata, skupnega vodstva ali vod-stva poedinca, obratnih edj-nic, to so vprašanja ekonomske smotrenosti, ne vprašanja, za katere in proti katerim bi se smeli izrekati v imenu aociali zma. Imamo v moderno urejenih državah vse polno primerov iz statistike, iz katerih lahko vidimo- narodno gospodarski razvoj, ki nam kaže na eni strani ugodnejšo slilfo v veleobratu, na drugi v malcVn obratu. Nikakor pa nc smemo tujih ugotovitev kratko-malo prenašati na naše razmere. Tuje ugotovitve naj bodo samo kažipot nalim narodnim gospo darjem, kako se naj vsaj enkrat poizkusi dognati številČho sliko našega kmetskega gospodarstva in socialnega stanja. Torej niti tovarniško organizi ran veleobrat s skupnim vodstvom, niti zemljedelski \eleo-brat nista predpogoj in edina o-bratna oblika socialistične druž be. Ali se bo mali obrat vzdržal ali n^, ali jc bolj na mestu skupno vodrftvo sli osebns odgovornost in inicijstivs, vse to so vprs. Sanja, na petera odgovarjajo praktični gospoderji in pa gospodarski razvoj,sam. Socialisti se nimamo izrekati za ali proti eni izmed zgoraj navedenih obratnih oblik. Nemogoče je, da bi s« upravljalo kdaj gospodarstvo celega sveta strogo centralistično, z ene točke, in da bi bil ves svet enu samo vehka tovarna in do podrobnosti z ene same točke upravljan vcleobr&t. Obrat mora biti tako velik, kakor predpisuje to gospodarska smotrenost Čisto jasno je, da mora prepletati narodno gospodarstvo nešteto raznorstnih gospodarskih e not in da sc mora puščati tem posameznim gospodarstvom čim najeČja samouprava. Ce bi puščali to v nemar in tirali gospodarski centralizem predaleč, bi ustvarjali prav nerodne aparate, ki so dokazali svojo gospodarsko nesposobnost že v vseh stiokah. Ce je popolnoma izključeno, da bi smeli nerazdružno vezati socializem z gospodarsko centralizacijo tc vrste in če je nujno potrebno, da sc prepušča posameznim obratom najširša svoboda, potem ae morSmo vprašati: Kako velike smejo hiti te edinicet Ali smejo obsegati sto, ali deset ljudi — in če jih smejo deset, zskaj nc smejo obstajati tudi iz enega same-gst Zs socializem ni bistvene razlike med samoupravo skupno u-pravljencga tovarniškega veleo- brata in med samoupravo malega Človeka, ki dela samostojno v malem obratu. Bistveno za socialistično pojmovanje je le to, da ni ne v enem, ne v drugem slučaju tisti, ki v o-bretu dela, lastnik zemlje, orodja in surovin a katerimi dela, ampak samo njih uporabnik, ki jih uporablja v okvirju gospodurske-ga načrte družbe, nastale vsled skupnih gospodarskih in politič nih interesov. Kekli smo že, da je tudi mali obra*t že vsled tega, ker produci ra za trg, član neštetih goepodar skib družb, ki sicer niso tako vidne. kakor pri veleobratu, ki pa jih prevladujejo ravno tisti gos podarski zakoni, ki obvladujejo vsako družabno produkcijo. Tudi tu se dajo zaaledovati vse značil ne oblike »koriščevenja, kakor jih odkriva eocielizem. Kdo ne ve, da je donašala zemlja kmet skemu uosestniku pred vojno ko maj toliko, da se je borno preživ ljal, da mu je pred vojno donašala pač nekaj več, da pa mu po vojni dopaša še manj nego pred vojno in da pada zdaj tak posestnik v vedno večjo bedo. In temu ljudstvu naj br nc imel socializem ničesar povedati samo zato, ker sedi kapitalist izkoriščevalec v daljnem mestu in ga morda izkoriščani niti ne pozna ne? (Konec prih.) . RAD BI IZVEDEL za svojegs brata Matt Rihterja. šel je od doma na 9. dec. 1921, moji ženi je izročil ključe ocl svoje hiše iu rekel, da gre k prijatelju na farme, ki je 50 milj oddaljen. Piaal sem na omenjeni kraj in odpisali so mi, da ga ni bilo tam pri njih. Zato me skrbi, kje se nahaja. Prosim čitatelje "Prosvete"